188. številka. Ljubljana, v soboto 18. avgusta. XXVII. leto, 1894 SLOVENSKI Ml lahaja vsak dan ive«er, is i m si nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman s* avstro-ogereke dežele as vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., za jeden »Mer 1 gld, 40 kr. _ Za Ljubljano bres pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. Qa mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za taja delele toliko veo, kolikor poštnina anala. Za oi na ni 1 a placnje se od cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se isvole frankiratL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trga it. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Imenovanje brez pomena. Predsednikom Tržaškega deželnega sodišča je imenovan dosedanji višji državni pravdnik v Trstu gospod Mihael UrbanČič. Ker je za nas jako važno, kdo zavzema to mesto, in ker se že čujejo neke nadeje glede preraembe razmer pri Tržaškem deželnem sodišči, naj pojasnimo pomen tega imenovanja. Zoper imenovanje nimamo — in to je gotovo jako redek slučaj — nič ugovarjati. Novi deželnosodni predsednik je po rodu prav za prav Slovenec, ali to seveda ne pride pri tem imenovanji kar nič v pošte v, kajti gospod UrbanČič je vzgojen v stari Soli, in da ni zrnožeit slovenskega jezika, bi prav nič ne pričalq, da ga je povila slovenska mati, še ime njegovo ne, ker je piše po italijanskem pravopisu. Gospod Urbanćič je gentleman v pravem pomenu besedo in kot tak uživa splošne simpatije in spoštovanje vseh strank, Česar navadno ni moči trditi o državnih pravdnikih, sosebno ne na vročih tleh Tržaških. Te simpatije si je gospod Urbančič pridobil poglavitno s tem, da je bil vedno konci-lijanten, vesten, nepristransk in pravicoljuben uradnik. Političnega svojega prepričanja ni gospod Urbančič nikdar pokazal. Bil je vedno in jedino samo c. kr. uradnik, ki se je vsigdar pokoraval ukazom svojili pred postavljen cev, tudi če je moral zatajiti svoje individualno mnenje. To je na kratko karakteristika novega deželno-sodnega predsednika Tržaškega. Vzlic temu, da je za osebo gospoda Urbančiča ugodna, vender moramo v naprej protestovati proti eventuvalni trditvi, da bi bila vlada s tem imenovanjem izkazala slovenskemu življu v okrožji Tržaškega deželnega sodišča kako uslugo, ali mu celo dala kako koncesijo. Tako tolmačenje tega imenovanja bi bilo popolnoma krivo. Zadovoljni smo s tem imenovanjem v toliko, ker je gospod Urbančič zmožen slovenskega jezika. To pa je v Trstu neizogibno potrebno, in vlada se je na to ozirala tudi že pri prejšnjem predsedniku, ki je bil zmožen slovenskega jezika. Vlada je torej ravnala samo v svojem lastnem interesu, da je upoštevala jezikovno osposobljenost novega deželnosodnega predsednika. LISTEK. Lady Hilda. (Roman, angleški spisala Ouida.) III. (Dalje) Lsdy Hilda iu Miia vstopita v loža ravno koncem drugega dejanja. Predstavljala se je nova francoska igra nekega odličnega pisatelja, ker pa sta jo bili že obe videli v Parizu že večkrat, ju oi zanimala. — Hotela si, da greva na vsak način, reče Hilda in sede v ložinu ozadje, samo da ne vidi odra ia kolikor mogoča malo gledališča. — Naravno, odgovori Mila, ki ni odložila kukala no za trenotek, nego se ozirala po gledališči, kakor vojskovodja pred bitko. Reci vsaj: drugega dela nisva imeli. Glej, glej — res je, tiste gospe —t tam-le — imajo še vedno oeuf de-Paques — korset. Moj Bogi Ti že leto dnij niso več v modi, da, nihče jih več ne nosi. — Glej, Lucija San Luca je tudi tu — in kake smaragde ima — in Marija Castelfidardo tudi. Kako se je postarala. Ah — Vprašati se pa moramo, in to je za nas najvaž-neje, kako bode za novega predsednika z dosedanjim sistemom glede jezikovne ravnopravnosti? Doslej se je ta ravnopravnost na Primorskem, zlasti v Trstu, tako slabo spoštovala, kakor samo še na Koroškem. V državnem zboru se je v tem oziru že mnogo govorilo in sam pravosodni minister je izrecno priznal, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Nastavljajo se slovenskega jezika povsem nezmožni uradniki, navadno uneti Italijani, in postavljajo se — slučajno ali namenoma — na taka mesta, kjer je znanje slovenskega jezika potrebno. Slovensko uradovanje se načeloma in sistematično ovira, prav kakor da nimajo razne ministerske naredbe, nanašajoče se na jezikovno ravnopravnost, nikake veljave več. Zapisniki se pišejo dostikrat v italijanskem jeziku, tudi ča dotična slovenska stranka ne razume nobene italijanske besede — kvečjemu kako Slovence sramotečo psovko, kakeršne je časih slišati tudi v sodnem poslopju — sodbe se izdajajo skoro samo v italijanskem jeziku, skratka, pravice slovenskega jeaika se malone nikdar ne spoštujejo. Proti temu krivičnemu sistemu se borimo in zadovoljni bomo, naj ga potem odpravi rojen Slovenec ali slovenski stvari pravičen Nemec ali Italijan. Novi predsednik dež. sodišču bi pač mogel v tem oziru kaj storiti, a bode li hotel, o tem nas pouči prihodnjost. Nadej ne gojimo nikakih. Ta naš pesimizem opravičuje dosedanje uradno poslovanje — seveda le jezikovna stran — gospoda Urbančiča. Kot višji državni pravdnik je imel oblast in moč skrbeti, da posluje državno pravdništvo s slovenskimi strankami v slovenskem jeziku. Storil pa tega ni. Nihče ne pomni, da bi bilo državno pravdništvo v Trstu izdalo kako slovenski pisano obtožnico, naj je bil obdolženec še tako trd Slovenec, in ni nam znan shiraj, da bi bil državni pravdnik pri kaki obravnavi zoper slovenske zatožence svojo obtožnico zastopal v slovenskem jeziku. In vse to se je godilo in se še sedaj godi tudi v slučajih, pri katerih je bilo notorično, da zna zatoženec toliko italijanski, kakor drž. pravdnik kitajski. lady Featberleigh! Saj se je Se spominjaš! Kako je Lujiza Ottosecoli dražestna, pozna se ji, kako se pudra. Njen sin je jako lep dečko. Ti seveda ne maraš otrok, ali veruj mi, otroci bo največja zabava. Glej, tam se šopiri tista Američanka, ki je pred dvema leti v Parizu hotela biti levinja — saj se je spominjaš. — No, to zimo je tu jako malo odličnih ljudi j. Skoro bi bilo bolje, da amo ostali v Niči. — Ah mon cher, comment ga va? Reci, Mau-rice, kdo je tista dama v črnini s pravimi demanti — tista v loži s Sampierdarenom in Sau Marcom? „Maurice", ki je bil vstopil v ložo, stisnil je Mili ročico, sedel za nje naslanjač in jej poluglasno povedal, da „dama v črnini s pravimi demanti" ni krepost prve vrste in ne zasluži, da se dama, ka-keršna je grofica Mila de Caviare, nanjo ozre in zanjo zanima; ker pa že hoče vedeti, je primoran reči, da je to Glur a, ljubica vojvode Stirlinga. — Ah, to je torej ta Gloria, vzklikne Mila jako živahno in obrne nanjo svoje kukalo. Čudno, da je še nisem videla. Kako mirno gleda in kako jednostavno je oblečena. — Bojim se, da obrneš na nas pozornost te Glorie in njene družbe, reče lady Hilda, ki se je Prav zato, ker novi deželnosodni predsednik v svoji lastnosti kot višji državni pravdnik ni storil ničesar, da varuje ravnopravnost slovenskega jezika, prav zato nimamo nič upanja, da bo hotel preme-niti pri Tržaškem deželnem sodi&či vladajoči, našim narodnim zahtevam skrajno neprijazni sistem. Storil bo to, kadar se mu bo taka prememba od zgoraj zaukazala. Tega pa — žal —■ no bomo še dolgo doživeli. Pravosodni minister je v Plener-jevem ministerstvu prav takov, kakeršen je bil za Časa Taaftea. Rogoviljenje levičarjev mu je dobrodošla pretveza, da ne imenuje za Celovec slovenskega deželno-sodnega svetnika in tudi za Primorsko ima nebroj izgovorov, da ne ugodi našim tirjatvam, dasi je njih opravičenost sam priznal. Po naši sodbi torej ne bo imenovanje g. Urbančiča imelo nikakih ugodnih posledic za slovensko stvar pri Tržaškem deželnem sodišču, a tolmačiti to imenovanje celo kot koncesijo Slovencem, to bi bila krvava ironija. Hrvatska pisma. K. Zagreb, 15. avgusta. V. Hrvatski ban, grof Khuen-Hedervarj se od počiva v svojem slavonskem dvorcu ali pa potuje po svojem ljubljenem Ogerskem, v Zagrebu pa izgleda, kakor da bi stal svet. Sledeč primeru Bvojega prevzviše-nega glavarja, zabavajo se tudi madjaronski politiki po raznih toplicah, večinoma seveda po tujih. Na Markovem trgu je mirno. Politizira se samo po gostilnah in krčmah ter po časnikih, katerim je seveda tudi poznati, da je saiBoo morte. Po ulicsh in promenadah, kjer se drugače tudi slišijo politični pogovori, se čuje samo nemško čevrljanje naših kra-sotic ali pa demonstrativno glasni pogovori madjar-skih uradnikov. V hrvatski metropoli je vse mirno in človek bi mislil, da smo neizrečno srečni. A vender ni tako. Ves mir je samo navidezen, o sreči pa še govora ni. Saj je ne more biti za nas večje nesreče, kakor obzoraško-pravaški boj, kateri poBtaje že naravnost neznosen. Prišli smo že tako daleč, da ne more vzeti človek časopisa v roko, ker se mora bati, da najde v kaki polemiki napade na tega ali onega rodoljuba, katerega je vedno spoštoval. Vsak dan je hujše in bila v tem nekako hladno zahvalila na Mauriceov pozdrav. Maurice vicomte de Gommeux je bil mlad Parižan, znani in nenadkriljivi ravnatelj kotiljonov. Prišel je bil za Milo. Sledil jej je kakor senca, bil jej je potreben kakor morfij in dosti bolj koristen, kakor vsi njeni posli. Da ne da hudobnim jezikom povoda, baviti se z razmerjem mej njim in Milo, prišel je vedno štiriindvajset ur pozneje tja, kjer bo je nastanila in ker je njej, kot izobraženi ženi, bilo na tem, da varuje svoj ugted, ker je pazila na .les moeurs", ni smel nikdar ž njo stanovati v jednem in istem hotelu. Že tri leta je tako z njo hodil in nič ni kazalo, da ga Mila kmalu odslovi, ker jej je bil jako privržen, ker je bil zelo poslušen in zelo popustljiv, ker ni videl, česar ni hotel videti in ker mu glede zavijanja cigaret ni bilo tekmeca. .To je dober dečko", rekel je grof Caviare večkrat. Bil je mlademu vicomtu naklonjen in hvaležen, zlasti ker so nekateri njegovi predniki ženo preveč kompromitovali in motili njegov mir. — Bon soir, mesdames, reče vojvoda St. Louis stopivfii v ložo. Grofica, jako mi je ljubo, da vas tisti patrijoti, kateri atoje ob strani, ss že vprašujejo, ali je mogoče, da nam stranki, kateri ae tako koljeta, mogo kaj priboriti. Stj na Madjaroue že skoraj nihče ne misli, kakor da bi to ne bili nafti najnevarnejši nasprotniki. ObioraS je srečen, ako more zbosti pravaša, ta pa je topet vedno pripravljen, da odgovori na jednak način. Prišli smo že tako daleč, da moramo premišljati, bode li sploh Se kdaj mogoča sloga teh dveh strank. In bojimo se, da res ne bode, ker bojujejo v prvi vrsti osebe proti osebam, ne pa načela. Bres sloge pa ne pridemo nikamor, ali bolje rečeno, gremo po rakovi poti nazaj in prišli bodemo nazadnje tja, kjer nas hočejo imeti Madjari. Saj smo danes že tako slsbi, da se ne moremo nikjer več braniti. Grof Hedervary more storiti danes v Hrvatski vse, kar hoče. On si je organiziral vojsko uradnikov, katera sluša pri volitvah samo njegovo povelje. Narod nima v saboru nobenih poslancev. Madjaronska garda pa je dresirana, in sicer izvrstno dresirana. Take stranke ni več na svetu, kakor tako zvana hrvatska .narodna stranka". Opozicija je rekla jedenkrat v saboru, da se mora tudi desnici priznati patrijotizem. To pa ni res; zakaj tudi Madjarnni imajo oči da vidijo, in ušesa da slišijo. Neumni niso. Dobro vedč, da škodujejo Hrvatski, pa vender store, kar Hedervary zapove. Kdor pa ve, da greši, a vender greši, ne sme zahtevati, da se mu prizna kakov patrijotizem in zatorej ne zaslužijo naSi Madjaroni druzega imena, kakor ime izdajalcev. Da je to resnica, dokazali so pred jednim mesecem, ko so izdali Reko Usti j a r o m. In ti ljudje, katerim ni para na vsem političnem svetu, bodo še več storili. Ako bi zahteval danes grof K h u e d - H e d e r v a r y, naj se inkorporira Hrvatska o g e r s k i državi in naj se pretvori naša domovina v madjarske županije, bodo Madjaroni z glavo kimali in Ae poskušali dokazati, da je to jedina rešitev zs Hrvatsko. Neverjetno je, ker bi se to nikjer na svetu ne moglo zgoditi. A poznati se mora te .Streberje", kateri poznajo samo jedno domovino — svojo korist kateri bo že zdavnaj pozabili, da so v svoji mladosti pili mleko hrvatske maike, ali pa celo, da so nekdaj sami bojevali za slovanske idejale. Hedervatv ima toraj svojo dobro organizovano vojsko. Kaj pa imamo mi ? — Narod je opozicijo-nalen, pravimo. In to je resnica, tam, kjer narod sploh politično misli. A, žalibog, pri nas se je tudi v tem oziru mnogo grešilo in doksj je naroda v Hrvatski, .kateri še spi in nihče ga ne budi. A še 11 h 11, ki bi radi delovali, postanejo apatični, kadar vidijo, da se opoziciji vedno mej saboj koljeta, nasprotnikom pa puščata svobodne roke. Kam nas bode to pripeljalo? Patrijotizem zahteva od nas odgovor ia to vprašanje. Ako je res vsaka sloga nemogoča, potem je dolžnost tistih rodoljubov, kateri se ne strinjajo z bratskim bojem, da svojo rečejo. Narod je Bit večnih osebnih prepirov. Narod pozna jednega nasprotnika: madjaronsko vlado. Za interese političnih generalov se pa narod ne zanima in ako se budemo še dolgo klali, nas bode zapustil. Kaj pa potem? Brez naroda ne pridemo vidim — mylady, navado službo. To je grozna gledališka družba. Kot Francoz se je tako sramujem, da zarudim, kadar se o njej govori. Ko sem bil še mlad, bi tudi najneznatnejše francosko mesto ne trpelo tako družbe. Takratno občinstvo je imelo več ukuBa in več razumevanja za gledalifiče in sploh za vsako umetnost; vsako krivo naglašenje se je neusmiljeno izzvižgalo, a sedaj — — — Je li dovoljeno, milostni dami? vpraša vstopivši njegov prijatelj della Rocca. — Dovoljeno, samo vrata zaprite za soboj, se oglasi lady Hilda in z njenega lica je izginila senca dolgočasja. Hvala vam za cvetke! Della Rocca sede za njo, prepustivši prazni stol St. Louisu. — Srečne cvetke, reče nežno. Nabral sem jih davi v svojem gozdu. Zdi se mi, da se nič preveč u o zabavate? — Zabavam? Igra je grozna! — Najhujšo hibo ima — ni naravna. — Da. Čudno — Francozi iščejo v vsaki igri toliko slabosti), kolikor Angleži krepostij, tako da je naravna ali mogoča igra na vsskem odru nemogoča. — Stara majolika vas je danes zjutraj bolj zanimala, ka-li? nikamor. Saj tako že dolgo nazadujemo ia zadnji je čas, da se obrnemo, ako hočemo česa doneči. V Hrvatski je dovelj patrijotov, kateri vidijo, da ne gre tako naprej. A oni molče. Tudi to ni prav. Vsakemu človeku je dolžnost, delovati na svoj narod in za domovino. Kdor pa položi roke v naročje, ne more delovati. Solze nam nič ne koriatijo, ravno tako, kakor nam ne pomagajo spomini davnih slavnih dob. Zatorej naprej I Kdor ljubi resnično hrvatsko domovino, kdor ima v prsih slovansko srce, naj to aedaj pokaže, dokler Se ni prepozno. Ne ozirajmo ■e na domače prepire, ki niso vredni, da se samoči pero zavoljo njih, marveč idimo ravno po tisti poti, katera nas more jedina rešiti. Ozrimo se na narod, kateri išče tožno svojih voditeljev; borimo se proti tistemu nasprotniku, kateri nsm je res nevsren; delujmo v znamenji slovanske vzajemnosti, ker potem ne bodemo zapuščeni. A tistemu, kdor bi hotel zasejati neslogo v naSe vrste, pokažimo vrata, ker on ne more biti prijatelj naše domovine in našega naroda. „Sloga od Boga, a ne-Bloga od zloga" — pravi Hrvat. Držimo se torej našega pregovora in ne pomagajmo večno samo našim nasprotnikom. Saj so že sami dovelj močni, a kjer so morebiti slabejši, tam jim itak pomagajo naSi lastni izdajalci. Politični razgled* Notranje dežele. V Ljubljani, 18. avgusta. Deutsch »u deutsch. Na schulvereinskem shodu v Trutnovu je načelnik tega .nepolitičnega" društva dr. Moric Weitlof izdal za svoie somišljenike novo parolo. Z geslom .Deutsch zu deutsch11 je odgovorjati Slovanom na njih .Svoji k svojim". Seveda so vsi navzočniki bili tega Slagerja silno veseli in navdušeno se sedaj razlega po vseh nemških .gauih" klic Deutsch zu deutsch. Slovani se moremo temu le smejati. V gospodarskem oziru so se Nemci vsaj pri nas itak vedno držali tega gesla in sicer tako strogo in dosledno, da so prav a tem prouzročili tisto gibanje, čegar smer je izražens z besedami .Svoji k svojim". Želeli bi le, da bi se Nemci svojega novega gesla držali tudi v drug h ozmh. V schulvereinBkih šolah ne velja ta .Deutsch zu deutsch", tam se nemčiio slovanski otroci, nalovljeni s silo in zvijačo O naših slovenskih Šolah se to ne more reči. Tu naj Weit-lof »vi somišlieniki z dejanji pokažejo svoj „D utsch zu deutsch", dokler pa tega ne store, jib bodemo zmatrali za navadne pustolovce, ki sipam okolo sebe puhle fraze. Pol taki in Madjari. Nemški listi so z navdušenjem poročali o ljubavnih orgjah, katere so na Lvovski razstavi uprizarjali Poljaki in Madjari. Pripisovali so jim največji politični pomen, ali hkrati se je ta navdušenost polegla in .Neue Fr. Predse" govori že o brezpomembnih .Ue.berscbvvaoglichkeiten". Povod tej nastali hladnosti je poljski klic o .Drang nsch Wa-sten*. Pa tudi poljska ljubezen za Madjare je že zmrznila Uzrok je prepir zaradi meje mej Gališko in Ogersko. Pri tem že več let trajajočem prepiru gre za takozvano .morsko oko". Obe deželi rekla -mujeta ta svet zase. Bile so že nestevilne komisije merit in določevat mejo, a sporu ni konca ud kraja. Sedaj se je zopet sestavila komisija in sicer mešana komisija, Se predno pa je ta izrekla svoje mnenje, je dal knez Hohenlohe na prepir nem mesta zgraditi poslopje za orožnike. To je poljsko časopisje silno raztogotilo. Tako vprašuje .Nova Reforma" srdito: Kako soglaša to s obljubo obsb vlad, da se spor refti rednim potem ? Kak pomen ima aedaj Se komisija mejnarsdnih semljemercev, ki svojega poročila Se ni dognala? Kaj misli vlada storiti, da zavrne to madjsrsko prelirnost? Postopanje Madjarov je v skrajni meri provokatorično. Deželni odbor ga-liški, naSi poslanci in asmestniltvo morajo vlado prisiliti, da se odločno zoperstavi madjarski samovoljnosti, sicer ni moči jamčiti, da ne postane morsko oko torišče krvavi drami. .Kurjer Lv?owski" pravi: Dunajska vlada saj pomisli, da je pri tem vprsSanju interesovsna cela GaliSka. Naši poslanci naj stavijo kabinetno vpraSanje in naj eventuvalno izstopijo iz koalicije. — Tako hitro mine ljubezen Poljakov, če jih kdo v Živo meso zadene. Izjemno stanje v Pragi, Danes se vrši mimstersko posvetovanje glede* izjemnega stanja v Pragi, razglašenega dne 12. septembra I. 1. Z dotično naredbo bo se tudi za leto dnij odpravile porote. Po zakonu ni smeti naredbe glede porot ponoviti, dokler tega ne privoli drž. zbor, niti je podaljšati. Dne 12. septembra postane torej naredba glede porot neveljavna in porote bodo zečele zopet poslovati. Današnji ministerski svet se bode bavil z vprašanjem, ali naj se rszveljavijo tudi vse druge izjemne naredbe. Skoro bi rekli, da bo vlada našla, da še niso odpravljeni uzroki, ksteri bo dali povod izjemnim nsredbsm — faktičnega uzroka seveda ni nobenega — in da bo zategadelj podaljšala veljavnost teb naredb. Prememba v diplomaciji. Na mesto avstro ogerskega poslanika v Bukureštu grofa Goluchovvakega pride poslaniški svetnik baron Aerentbal, prideljen ministerstvu unanjib del. Madjari so se močno trudili, spraviti kakega madjar-skega diplomata na to mesto, a ni se jim posrečilo. Njih ljubezni do grofa Kalnokyja to ne bo povečalo. Vitanje države. Srbija. Oficijozno se javlja naslednje: Nikola Pasić je obiskal ministra unanjih del in ga prosil, naj mu izposluje avdijenco pri kralju. Minister je na to Pa-biću pismeno javil, da se nsj rsdi zahtevane avdijenco obrne do dvornega marSala, kar pomeni, da nima Pasić nič več pravic kakor vsak berač. Pasić je potem zapustil N>5 in se vrnil v Beligrad, ne da bi bil s kraljem govoril. Morda pride Se kralj trkat k njemu 1 Bolgarska in Rusija. Z ozirom na namero Bolgarov, poslati v Pe-terburg deputacijo, pravijo .Moskovaktja Vjedomosti", da prijateljstva Rusije ni moči Bolgarom pridobiti, dokler vlada v Sofiji Koburžan. Ruska vlada se z eventuvalnim odposlanstvom ne bo pogajala, ker neče, da bi bilo porazumljenje odvisno od usurpa-torične vlade. Vse rusofilBko gibanje sedanjih mogotcev je gola komedija. Pripovedujejo sicer, da jim je porazumljenje z Rusijo pri srci, na drugi strani pa razširjajo govorico, da hoče Rusija, naj se vodstvo bolgarske vojske izroči ruskim častnikom in nsj se Rusiji odstopita pristans Burgas in Varna. Rusija ne želi tega in če bi hotela imeti Burgas in Varoo, bi bila lahko obe mesti zavzela, ne da bi koga vprašala dovoljenja. Rusija pa neče imeti opravkov niti z dediči Stambulova niti e Koburža-nom in njegovo katoliško dinastijo Dokler je porazumljenje odvisno od tega, da prizna Rusija Koburžan* legitimnim vladarjem, dotlej ni o njem govoriti. Dalje v prilogi. — Vi ste me videli? — Š9l sem ravno na municipij. Ali ni nafte posodje prekrasno? Škoda, da se dandsnes te umetnine tako spretno ponarejajo. — Kakor vidim, ae zanimate za umetnost, gospod vojvoda? Pogledala je nanj in iz njenih očes se je svetilo neko zanimanje. — Kakor vsak Italijan, odgovori on. Mislim, da Italijani nismo ali vsaj le v redkih slučajih taki veščaki, kakor Angleži ali Francozi. Mi ne vemo baš mnogo o zlogu in o dobi, nimamo dovolj ostrega očesa za razumevanje starih umetnin, kakor je imajo antikvari na severu. Pri nas je drugače. Ljubimo umetnost kakor otroci pripovedke svojih pestunj. Ne cepimo dlake in ne pretiravamo glede preiskovanj. Beato Angelico ali Sodomo, katero vidimo vssk dan; staro vedro v loggiji, v katerem si otroci roke* umivajo — vse to se nsm zdi domače. Sredi teh umetnin vzrasemo in vse te stvari bo nam ljube, kakor mati otroku. Morda porečete, da otroci bogatih ljudij že doma vidijo mnogo krasnih in starinskih rečij — to je sicer resnica, a gledajo jih z drugimi očmi kakor mi. Pri nas se take reči rabijo v hišah in zsto so nsm prirasle k srcu. Drugod je umetnost gost v salonu, pri nas pa igrača otrok in dekla vsakega kmeta. Njegovi osli se često napajajo iz rimskega sarkofaga, njegovim golobom pa natresa hrano v gizdavo skledico iz dvanajstega veka. Lady Hilda je govornika jako pazoo posluSala in v njenih velikih očeh Be je zrcalilo obujeno zanimanje. Govoril je s Čustvom in gracijo, a zanjo je bilo to nekaj novega, čuti možs, kateremu umetnost ni nazor, ampak čustvo. UmetniSki svet, s katerim je bila prišla doslej v dotiko, je bil jako pozitiven, eklektičen, jako kritičen, visokoučeo; sipal je teorije in elegantne fraze krog sebe, izvsjal konsekventne, katerim ni bilo ne konca ne kraja in se prepira veselil. Vedno, kadar Be je bila naveličala Bvoje navadne družbe, se je zatekla v umetniSki svet, ki jej je polnil dušo z razumevanjem umetnosti in z neizmernim prezirom vseh, ksterim je umetnost mrtva stvar. Njej je bila umetnost vedno dušna zabava, nikdar pa čustvo. — Ker se že tako zanimate za te stvari, ma-dame, reče della Rocca nekako težko, ali se smem nadejati, da osrečite mojo siromsBno vilo s svojim obiskom? Lepega je sicer malo ostalo, ali kaka redka umetnina se vender najde. Tudi nekaj starega posodja imam. (Dalje prih.) Priloga ^ai^veBskgMO Naroda" St. 188, dnć 18. avgusta 1894. k (od *«nm*e smi *Anmi'MJ9ti Pariški listi javljajo, d« je policija prišla na ■led dvema zsrotama, katerima je namen, umoriti miaisterBkega bredardniks Dupuya v kopališču Ver-net les Bains. Španska policia je nsznsaila francoski, da se mislijo neki s na t bisti s ladio pripeljati v rečeno kopališče in izvršiti atentat. Druga zarota zoper Dopuva se je zasnovala na francoskih tleh. Policija Te sa imena zarotnikov in je poskrbela kar treba, da se zsvsruje Dupuvevo življenje. — Berolinska policija je te dni prijela nekega anarhista, ki se je tretiranju zoperstavljal i revolverjem, in našla v njegovem stanovanju dokssil, da Be je pripravljal zs „propagando s dejanji". Dobljeni materijal jej je pomagal, da je zasledila Be več snsrhifltov najnevarnejše vrste in je spravila pod ključ. Prosvcta, Rimljan3ki napisi v Celju. Pile dr Janko P a j k. IV. V sledečih vrsticah, nsj Be povem nekoliko svojih misli j o staroceljskjh podobah in kipih, o katerih doslej ni mnogo še napisanega in sporočenega. V vrati duševnih znamenij napisom najbliže stoje" podobe: napis, v besedah izražen, je sredstvo pojmovnega mišljenja, torej izraz duševnega delovanja o čem, a podoba je znamenje poaamnega predmeta, o kojem premozguje duše, torej slika pojedinoga nazora. Pismo govori in povela, podoba pak samo namiguje in kaže na predmete ter jih predstavlja z jedne ali druge vnauje strani. Oboji sredstvi pa, pismo in podoba, družite se v jedno celoto ter se dopolnjujete: prvo izrazuje notranjo ali duševno, drugo vnanjo ali prikazensko stran predmetov. Podobe, kstere nahajamo na celejskih spomenikih, služijo dvema rasnima nsmenoma: jedne so samostalne, rabeče predoče vanj u stvari rame, druge so posredstvene, služeče v okrssbo in v nakit ali vsaj v dopolnitev poglavne stvsri. Tako na pr. nahaja se v celjskem lapidariju veča podoba Meduzi ne glave — z dvema po konci stoječima, k sebi obrnenima gadoma, okinčena s netopirjevimi perutmi zgoraj in s prepletom kačjih teles kot ovratnico zdolaj, poleg tega s prameni (lasmi) iz gadovja. To Meduzo, z nadutimi lici in vzbuljenimi očmi, najdeš v lapidariju pod itev. 6216; tej popolnoms jednaka se vidi v Laškem trgu v prvo nastropjo vzidana (na hiši štev. 94). Isto podobo Meduze pak, samo da močnd zmanjšano, najdeš kot grobnemu napisu okras in to v lapidariju pod itev. 5234; še bolj razločno izraženo ns čelu grobnega napisa, vzidanega v severno steno Makaimilijaoske cerkve. Sicer pak je takšna glava na premnogih drugih nagrobnih napisih vidns, v Celju na pr. na wwasserthurmu", na „antikenthoru" in drugod. Namen Meduzine po dobe na spomenikih je dvoji: deloma služi v okrssbo, deloma je nekako svarilo od onečišćenja dotičnega kraja, posebno grobišča. Po oaebini se vse podobe staroceljske dajo razdeliti v tri vrste; jedne so služile baje slo v ju, tedaj verstvu, druge so predstavljale istinite osebe, tretje so bile simbolične ter so izraze vale ka-košoo posebno naziranje. Opomniti mi je še, da razkladanje podob sploh, bajeslovnih pa posebej spada mej najtežavnejše predmete stari noslovjs. Zato bodi takoj na početku odkrito povedano, da si ne bi upal jamčiti z gotovostjo za vsako tolmačenje tu predloženo. Ali srčnega poskusa vender treba. Držati se hočem, kolikor mi je to možno, treznih razlogov; poznejši preiskovalci naj prosodijo, če bo ti razlogi veljavni. Večina staroceljskih podobščiu , kakor tudi napisov služila je verstvu. Celejani, katerih veči del je brez dvojbe bil galskega ali keltskega poko-lenja, da-si za časa Klavdija cesarja — blizu sto let po Caessrjevem podjarmljenju Galije — močno porimljanjeu, bili so kot Galci močno bogoslužni. To potrjuje o Keltih Ciessr, ki o njih izreka: »Natio est omnis Gallorum admodum dedita religi-onibus" (B. G. VI. 16, 1). K nedvojbeno bajeslovnim podobsm Štejejo se gore že omenjene Meduzine glave. Prav pogoste in razločne so podobe Genijev — predstavljali so genije, kakor Amorja s perutmi —, katerih se veči in manjši nahajajo na več kamenih, in to po jeden, dostikrat tudi paroma. Samostojni dve podobi genijev — precej veliki, blizu otročje velikosti — nahajata se kot „vzvi-fienini" — Stritarjev izrsz za .haut-relief" — v lapidariju pod štev. 5251, držeči bujni venec cvetni pri obeh koncih. Delo kale umetnika. Dva genija — objemajoča se — vidita ne na desnem kamenu Ban- tikeatbora", vender sta mnogo manjša od onih v lapidariju. Podoba genija, plapolajočega nad mlado-zakoncema, je videti v lapidariju ob desni »soriškega vojnika" ; vender bi se ta genij, ki združuje mladi par, smel tudi kot A mor tolmačiti. Za okrssbo služi genij nsd Ženitvacjikim ležiščem — lectus genialis — v lapidariju pod štev. 5251. To ležišče je umetniški izdelano in prav dobro ohranjeno. Genij z dol obrnjeno bakljo ugaSajočo vidi se na grobnem spomeniku (v lapidariju levi kot). Će-stitev — kult-gćnijev t. j. angeljev čuvarjev bil je v Celeji kakor pri Grkih in Rimljanih sploh jako razširjen; čitateljem je že iz gore omenjenih napisov — Genius snigemius, Genius civitatis — znan. Samostalna podoba, vzvišenina, precej visoka — otročje velikosti — je ona v lapidariju pod Bt. 5240. Ta predstavlja P a r i s a kot pastirja, v ličnoj suknjici, a plaSĆem čez rami obešenim, ob pastirsko palico naslonjenega, na levej nogi, katera je od desne prekrižana, stoječega, s frigiško kapo odetega. Tedaj tudi starim Celjanom F&risuv kult ni bil neznani — Skoro bi opazovalec teb Bponunikov verjel, da ona ponosna in lepa ženska glava, katera zdaj v lapidariju z desne strani Parisa tako nizko na tleh stoji, pomenja ali Heleno ali pa ce 6 Venero; težko, da je slika gotove osebe. Ipak nočem tega z gotovoBtjo trditi, kakor je gotovo, da po'eg nje sto,i podoba Parisa. Na samostojno božansko bitje n 6\\ neka velikanska podoba možke glave, postavljena v lapidariju v bližini imenovanih dveh podob, Purisa in Helene ali Veaere. Kakošno božanstvo je predstavljala ta veličastvena glava? — Visoko čelo, obiii lasje, mla-deniško junaški značaj brezbradnega obraza, vse to bi Be najbolj pristojalo Apolonu. Ker je glava nebradata, ni misliti na Jupitra. In baš Apd'ou je bil ob jednem grško-rimsko kakor tudi galBko božanstvo, kar C^esar o njegovem kultu poroča (B. G. VI. 17, 2.) Umetniška izvršba podobe kuže sicer značaj grško-rimski, a vendar ne brez primesi barbarstva, kar ovaja spodnji del obraza, ki je preveč nadut. Postava, katere ostanek je ta glava, krasila je kakov hram božji v Celeii, kjer je stalo, po mnogih stavbenskih ostalinah sodeč, mnogo hramov božjih in to velikih raztrer. Dobro ohranjeni lasje kažejo, da podoba, na čelu nekoliko poškodovana, najbrž ni Btsla pod milim nebom. Domače stvari. — (Cesarjev rojstni dan) praznoval se je v Ljubljani, kakor vselej tudi letos svečanim načinom. Sinoči kot v predvečer cesarjevega rojstnega dne bil je mirovoz godbe 27. pešpolka, katera je spremljana od vseh tamburjev ter moštva z lampijoni korakala iz nove vojašnice mimo kolodvora čez Dunajsko, Tržaško in Rimsko cesto pred deželno predsedništvo, kjer je svirala nekoliko komadov, ter se potem čez Mestni trg, Poljane in Št. Petereki most vrnila domov. Spremljala jo je, kakor običajno, velika množica ljudstva. Danes ob 5. uri zjutraj bila je budnica z godbo, z gradu pa jo strel topov naznanjal slavnostni dan. Ob 8 uri odkorakalo je vse tukajšnje vojaštvo pod poveljstvom generalmajorja pl. Fuxa na veliki travnik poleg kolizeja, kjer je vojaški kura t č. g. dr. L. Sen jak v prirejenem šotoru daroval sv. mašo ter vojaštvu podelil blagoslov; glavne dele sv. maše markiralo je vojaštvo z general-dešaržami. Po maši defiliralo je vojaštvo pred divizijskim poveljnikom podmar-Šalom pl. Hegedus ter se potem vrnilo v svoje ubikacije. Pri impozantni vojaški slavnosti bilo je navzočega muogo civilnega občinstva. Ob 10. uri daroval je gosp knezoškof dr. M i s s i a v stolni cerkvi slovesno sv. mašo, katere se je udeležil deželni predsednik ter načelniki raznih cesarskih in avtonomnih uradov in korporacij. Po cerkveni slavnosti podale so se razne deputacije k deželnemu predsedniku, proseč, da sporoči na najvišjem mestu najudanejša voščila. Ob 2. uri popoludne imeli so Častniki banket v kazinski dvorani; ko je pod-maršal pl. Hegedus napil prosvitlemu cesarju, zagrmeli so topovi na gradu. Na vseh javnih poslopjih bile so razobešene cesarske zastave. — (Deželnozborske volitve na Goriškem.) Volilni skupini kmetskih občin v okolici Goriški in veleposestnikov volita dne 27. in 28. t. m. po jednega deželnega poslanca na mesto odstopivfiih gg. prof. Čeri na in dr. Lisjaka. Veleposestniki bo imeli dne 16. t. m. v Gorici volilni shod in se zjedinili ns kandidata, na občnem zboru druBtva .Sloga" pa se je postavil kandidat za kmetske občine. Kandidat za skupino veleposestnikov je Župsn Podgorski in veleposestnik g. Anton Klančič, kandidat za kmetske občine pa rodoljubni župnik v Šempasu gospod Blaž Grča. Upamo, da zmagata oba si j s j no. — (Osobne vesti.) Tržaška ,Na8a Sloga" javlja, da je namestniški svetnik in vodja Poreškega okrajnega glavarstva Aleksander vitez Elluscheg dobil te dni — plavo poln ! — Poštnimi aiistenti so imenovani praktikanti J. Beguš, L Ko še n in a in J. Novak za Maribor; J. 11 e i h t o r za Ptuj. Premeščeni bo asistenti A. Kal b z Z danega mostu v Ptu«, J. G as ser iz Maribora v Pontabel in Fr. G run d 1 z Pontabla v Maribor. Poštnimi praktikanti v Gradcu bo imenovani: Pavel So v a n, J. Pinterič, H. Ma-t h i a e c 1» i t z in E Langer. — (Res poBtalicae.) V Šiški imajo Be vedno izključno nemBk poBtni pečat. Opozarjamo občino, da stori po izgledu drugih narodnih občin z vso odločnostjo potrebne korake, da se odpravi to preziranje narodnega prebivalstva. lata pritožba prihaja nam tudi iz Šant Ruperta na Dolenjskem in iz Lukovice. A na tucate je Se takih krajev po Slovenskem. Na noge torej, narodne občine 1 — Neki rodoljub poslal nam je zavoj pisma, iz katerega je razvidno, da je to pismo iz „llaidensch&ft" (!) v Planino na Notranjskem navzlic razločnemu naslovu romalo celih Best dnij. Zavoj je na ogled v našem uredništvu. — C. kr. poštni urad v Podravlji na Koroškem piše nam, da je Šestdnevnemu potovanju tiste brzojavke odtod v Ljubljano bil kriv izključno le nerazločni naslov. Ta izgovor pa po našem mnenji zategadelj ne velja, ker bi se brzojavka z nerazločnim krajevnim naslovom sploh ne smela sprejeti, temveč bi se moral oddajatelj opozoriti, da določno označi kraj, kam je namenjena brzojavka. — (Cigaletov spomenik in druBtvo .Pravnik".) Drugo nedeljo, 26. t. m , odkrije Be Mateju C galetu v spomin obelisk v Črnem vrhu, potem pa plošča v L-jmeh, v rojstveuo mu hifio vzidana. Vse Slovence vabi na to slavnost lokalni odbor v Črnem vrhu. Vabilu temu bo je posebno radostno odzvalo društvo „Pravnik", ker pravniki slovenski so vzlasti poklicani spomin čislat moSa, koji je trideset in toliko let bil po državnem zakoniku in Še prej po terminologiji pripravljal pravniško besedoslovje, iz katerega se je razvila današnja čedalje čistejša slovenščina uradna. „ Travnikov" načelnik gospod deželnosodni svetnik dr. Ferjančič bode govoril slavnostni govor, več odbornikov in drufitvenikov je prijavilo slavnosti udeležbo, in mi smo naproSeni, da objavljamo to častitim ostalim društvenikom „Pravnika*, naj bi se jih Be več pridružilo na mali pijetetni izlet. Iz Ljubljane bode pot po železnici do Logatca, od tod pa na vozeh do Črnega vrha. Iu da se poslednja vožnja uredi, javijo naj se udeležniki najkasneje do prihodnje srede pri g. dru. Danilu Majaronu, advokatu v Ljubljani. — („Radogoj") dobil je iz Mozirja zbirko 24 gld., katero so zložile dame : Franja Goričar, „Mozirjanka", Ivanka Cisar, Pepica Spe ude, Rezika del Negro, Neimenovana, Ana pl. Lipold, Ljudmila Plaper, Ana Blaž — ter gospodje: Alojzij Goričar, Anton Aškerc, Ivan Lipold, Silvester Š ntjurtc, „Mozirjan", Zdravko Delcija, Auton Konečnik, župnik Matija lrece, Ivan Tribuč, Rudolf Goričar, Fr. Goričar, Feliks Tribuč, Konrad pl. L:pold, Josip Pirš, Peter Mikek, Ivan Krt ti, posestnik iz Braslovč in Franc Praprotnik. — RadoBtno je „Radogoj" vzprejel to darilo za ubožue slovenske dijake! Kjer koli se zbere vesela slovensku družba, spomni naj se .Radogoja" osobito ta čas, ko trka na njegove duri nenavadno veliko slovenskih mladeničev, ki bi radi čez nekaj tednov prišli do vseučilišča in potem vsaj nekaj časa peli s Preširnovim vojakom, da imajo od „Radogoj a", kar treba, namreč nna dan" vaaj — „pol hleba" l — (Zahvala.) Podpisano vodBtvo potrjuješ tem hvaležno, da mu je izročilo slavno uredništvo .Slov. Naroda" 292 kron, kot čisti prebitek Ljubljanske veselice Blovenskih in hrvatskih abitu-rijentov. Ob jednem izreka najtoplejšo hvalo rodoljubnim prirediteljem to slavnosti ter slavnemu narodnemu občinstvu Ljubljanskemu, ki je z mnogobrojnim obiskom omogočilo tako lep gmoten uspeh. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Darilo.) Tukajšnji lekar in hišni posestnik gospod Gabrijel Piccoli izročil je Ljubljanskemu magistru tu 100 kron in določil, da jih je na rnjBtni dan prenvitlega cesarja, t. j. dne 18. avgusta letos, rszdeliti mej 10 ubogih rodbin. Magistrat je to velikodušno darilo vsprejel, ter je danes primerno razdelil. — (Vojaške vesti.) Danes ob poln 10. uri dospel je v Ljubljano 7. in ob polndne 31. lov-Bki batalijon. Oba batalijuna dospela sta peš iz Gorice ter jima je včerajšnji neprestani dež zelo otež-kotil marš. 7. batalijoa nastanjen je v bivši sladkorni tovarn*, 31. pa v bolnici za silo. Jutri pa pride 8. huzarski polk iz C »lovca. Dne 27. avgusta odide cela brigada k velikim d v zijskim vajam na Notranjsko. — (Včerajšnji vihar) je naredil v ljubljanski okolici precejšnjo Škodo in je v raznih krajih pobila toča ter uničila ajdo in druge poljske pridelke. Tudi po vrtovih je škoda znatna. — (Nesreča) Na Viču so se igrali nekateri dečaki tamošnje opekarne na mali železnici, po kateri se prevažajo ilovica in gotove opeke. Jednajst-letni R. Cordignano iz Vidma je prišel mej dva vozička in je bil teBko poškodovan. — (Nepoboljšljiv nasprotnik.) Iz Zagorja ob Savi se nam piše: Zopet prilika, da dokažemo gospodom v knezoškofijski palači, da nismo mi hujskači, in da ne provzročujemo mi nemirov, o katerih smo vam že tolikokrat poročali, ampak vedno le naš župnik. — Kakor povsod, hoteli smo tudi mi proslavljati rojstni dan Njega Veličanstva, s tem, da bi bili včeraj in d.me-.- streljali (kar smo izro'ili zanesljivemu možu) in smo v ta namen tudi že kupili smodnika. Toda naš župnik vsigdar in povsod pripravljen, nagajati in nasprotovati, nam ni hotel dati topičev, dasiravno niso njegovi in mu je dotičnik, ki je šel po nje tudi povedal, čemu jih rabimo. — Kaj ne, lepo je to! Spominjali se bo-dete dragi čitatelji, da je ta čudak pred štirimi leti ravno na rojstni dan Njega Veličanstva bral dobro plačano črno sv. mašo. Ker pa si zna pomagati iz sađrege, izgovoril se je takrat s tem, da se v Z;iporji obhaja rojstni dan Njega Veličanstva v nedeljo! Radovedni pa rimo, kako se bode izgovarjal, ako bode vprašan, zakaj nam ni hotel dati topičev. Naša misel je, da se nima on popolnoma nič za to brigati, ako nekateri, ki so na ta ali drugi način zadržani proslavljati v nedeljo rojstni dan Njega Vel., to hote storiti na rojstni dan Njega Veličanstva sam, kot udani in zvesti Avstrijci. — Ne poročali bi o tem, a storimo to radi tega, da kompetentna gospoda v knezoškofijski palači vender jedenkrat uvidi, da nismo mi krivi vednega prepira, ampak jedino le naš župnik. Ako gospoda nočete, da postane Zagorje druga Pod raga, rešite nas hreni« na. Toliko v premislek! — — (Vodovod v Ribnici) je dodelan in se bode vršilo tebni6oo kolavdiranje te obče koristne naprave dne 26 t. m. V veliko zadoščenje vsega tamošnjega prebivalstva se je torej dogotovilo delo, katero bo že davno želeli vrli K bničani. — (Šolska poročila.) Ptujska g'mnazija je štela v minulem letu v 4 razredih 97 učencev. Slovencev je naštetih 52, Nemcev pa 45, gotovo je pa prvih bilo mnogo več. Kje bi se tudi v Ptujem vzelo toliko nemških učencev? — Letno poročilo štirirazr'dne l.uihke šole v Mokronogu prinaša na celu ibue* .Mokronog z okolico", po raznih virih in spisih spisal J. Ravnikar, ter podaje dobro izvedeno sl.k > M •- 1-28 6 - gld. 1001-28 Pri Slona t Broscb, Seeber s Dunaja. — Steinmets iz Monakovega. — Karatist, Koller is Trta. — Ruen ii InoiDOSta. — B*uer|iz Puljs. — Tomftič ii Zagreba. — Lfhmann iz L;pskega. Pri MaUlAlt KOnig, Oberbauer, Barman s Dunaja. — Carniel iz Trsta. — Dr. Divjak iz Prevja. — Smolik iz Reke. Pri bavarskesi dvora s Klan Is Pnlja. — Trua-novicz ia Gorice. Meteorologično poročilo. 1 čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krioa v mm. be > at 7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer 784 1 aa. 7324 OB. 784 7 mm. 16 6° C 15 8" C 12 49 C si. zah. si. svz. si. zah. d. jas. dež. obl. 42 6aa dežja. Srednja temperatura 14*9°, za 4 1" pod normalom. 3D-\a.n.aJslESi borza dne" 18 avgusta t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 98 , A/strijska zlata renta....... 122 „ Avstrijska kronska renta 4°/«..... 97 „ Ogerska zlata renta 4*/....... 121 , Ogerska kronska renta 4°/0..... 96 „ avstro-ogerske bančne delnice .... 1011 „ Kreditne delnice......... 364 . VII. izkaz darov za Prešernov spomenik. Prenesek . . . Dva napredna sbiturijenta (1. 1893) a 20 kron Anton Podrekar, učitelj na Humu .... F. Marzidovlek, o. kr. vojaški duhovnik v Trstu Izplačani kupon aa delnico „Narodnoga Doma" v Novem meatu.......... Jos. Stritar, c. kr. profesor na Duuaji . . . Dr. Jos. Vodnjak, deželni odbornik v Ljubljani (od podpiaanib gld. 50'— tretji rok) . . . Ptujski dijaki............ Skupaj . . . V Ljubljani, dne 18. avgusta 1894. Anton Ftiiitelc, blagajnik. Iz uradnega lista. Izvršilne ali eksekutivne draibe: Marije M a • rine posestvo v Moravi, cenjeno 450 gld., ponovljeno, dne 17. avgusta v Koćevji. Franceta Nachtigala posestne in u ž tue pravice do zemljišča v Jurki vasi, cenjene 80 gld., dne 31. avgusta in 27. septembra v Novem mestu. Franceta Novaka z.emljiSče v St. Jurji, cenjeno 4440 gld., dne 3. septembra in 8. oktobra v Kranji. Urfie O k o r n posestvo v Poveljab, cenjeno 110 gld., dne 3. septembra ia 8. oktobra v Kranji. Frana W o h i n c a , premičnine (razno pohištvo), preložena na dan 3. septembra v Ljubljani, (Hoaljeva cesta čt. 16) Mateja Jagra posestvo v Ljubljani, cenjeno 6002 gld. 77 nove., (reasumando), dne 3. septembra in 15. oktobra v Ljubljani. Janeza K lanca rja posestvo v St. Marjeti, cenjeno 200 gld., dne 4. septembra in 5. oktobra v Novem mestu. Jakoba 2 o r ž a posestvo na Slapu, cenjeno 1028 gld., due 4. septembra in 5. oktobra v Vipavi. Matije Đaka zemljišče v Dol. Vremu, cenjeno 86 gld., dne 5. septembra in 6. oktobra v Senožečah. Aae Vovk, omožene Zevnik posestvo v Vel. Slateneku, cemeno 100 gld., dne 5. septembra in 9 oktobra v Novem mestu. Janeza Jaka zemljišče v Rakovniku, (preloženo), dne 5. septembra v Mokronogu. Mihe U u g e I j - n a z^inljifiče v Kamnji, Jožefa Za mi de v Pijavici, Janeza in M ce Ume k a v Cirniku in Neže Krneč v Griču, zemljišča, cenjena 310, 475, 715 in 95 gld., dne 5. septembra in 10. oktobra v Mokronogu. Konkursi: Vsled razdelitve konkursne mase kramarja Frana Ter I epa v Ljubliani mej upnike ee je konkurs končal. — Dosedanji začasni upravitelj konkursne mase Janeza Rabuse-ja v Kostanjevici notar g. Aleksander Hudo ver ni k je definitivno potrjen upraviteljem; njegov namestnik je notarski kandidat g. Ivan Uudoveraik. London vista........... 124 B Nemški drž. bankovci as 100 mark . . 61 , 20 mark............ 12 „ 20 frankov........... 9 a Italijanski bankovci........ 44 t C. kr. cekini .. ........ 5, Dne" 17. avgusta t I. 4°/0 državne Brečke is 1. 1854 po 250 gld. 14» gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 196 , Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 127 , Zemlj. obč. avstr. 4'V/o slati zast. listi . 123 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 197 , Ljubljanske srečke........ 24 , Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 , Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. 169 , Tramway drust. velj. 170 gld. a. v. . . .313 , Papirnati rubelj......... 1 , 55 kr. 55 , 50 . 70 , 9:> . 05 , • 10 ■ 45 , is ; 88'/. , 40 „ 89 . 50 kr. TO 50 50 25 33'/, * iz đ a. m S ■ — •3 P a> m m a e m v i- ca o C B O h* V vročem letnem času ae more priporočati kot najboljša in naj-VUL koristnejša (51-3) osvežujoča in mizna pijača, posebno pripravna za mešauje > vinom, konjakom in saduiini Bokovi, DllTI Ta upliva osveževalno in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospešuje prebavljenje. Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo. Hafnerjeva pivarna. "V ned-eljo cirio 19. avgrueta t. 1. KONCERT tirolske pevske družbe (900) PLONER iz Inomosta. Začetek ob 7. uri. Vstopnina prosta. Nisko kolo 890 11 jo na prodaj po nenavadno nizki ceni. Naslov se izve pri upravništvu „Slovenskoga Naroda". JHE MUTUAL" največja in naj premožnejša zavarovalna družba na svetu zavaruje osebe srednje starosti za 20 lat in da se po preteku te dobe vrne 855 do DO odNtoikov uplačane premije. Razven tega povrne družba zavarovancem svojim vei nabrani dobiček, e čimer so uplačane premije obrestujejo z okoli 4% obrestulli obresallj. (159—14) Glavna reprezentanca v Trstu. Glavni zastop v Ljubljani Primož Hudovernik Kolodvorske ulice st. 18. C. tr. jlavno ravnateljstvo avrtr. drž, felenlt. M iz voznega reda vel^avTaaga od 1. jia-rtlla. 16S4. Nulopno omenjeni prihajal il in orthajalni Aul o«o»t«inl ao « »r«v111 opaittm čar*4. Brednjae Tropa ki 6aa J« krajnemn cui t Lij obijan I aa t minuti naprej. Odhod ls LJublJema (jni. kol.). OS 19. uri S Mite*, po noH oaabni vlak t Trhli, Pontabel, Haljak, Oa-loreo, Kraniaiiafoite, Ljubno, e«» Selithal t Auiim, Iaohl, Ornua-den, SolnOfrrad, Land-Oaatain, Zoll na )e»oru, Inomoit, Bregana, Curlh, Ooneva, Pariz, Hteyr, lAne, Bađajtvle«, Plianj, Marijin« Taro, K«ar, Karloma ran), Krancor« »ari, Pra^o, Llpiijo, Dunaj rim Amttettaa. Ot» 6. wri 7 ttaatt. ^jutraf motani Tlak t Noto mesto, Koiarja. Oh 7. mri 10 mir*, a/aafrvaj oaobal Tlak t Trbii, Fontabal, Heljak, G#-loTao, Fransaaafaita, I.jtihno, Dunaj, oaa Salithal ▼ Amioo, Iachl, Omunden, Holnograii, I^end Oaatain, Dunaj via Amttattan. Ob 11. Mri 41 tn*rt. dopoluđi%« maianl Tlak t Noto meito, KooaTJ«. Ob 11. uri BO man. tufM 8. utrl 86 min. tjutr.,j Ii Kamnika. . mu*4* . 11. , 15 s doroluHn* , „ (4—»Oo) II || 4W*r**^T*r |a ff , V, 9 83 . rreVrr . n (alednji Tlak le ob tieJoljah In praanikib.) 3Do"bro stanovanje in hrano v Ljubljani ae ia£e za '2 ufienki v staroati 10—11 let iz dobre obitelji. — Naslov se iivč v upravniatvu „Slovenskoga Naroda". kr in 25 kr. To posti 6 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu doditnu zakonito \ arstvt-iia znamka. B. FRAGNER. Praga, ii. 203-204, Mali sirana, lekarna „pri črnim orlu", IPV Vo ž l n a r az pofi ilj atev vsak dan. Na živcih bolnim (splošna nervoinoit migrena, bressonost, omotica, otrpneloat, ee pojema pametovanje «11 spomin) se priporoma, da se seznani)« ■ novo zdravilno metodo, ki je imela velikansk vspeh ter jo priporočajo nglHni medicinci naftoplefe in ki je poleg tega izredno priprosta. Natančna opisovanja pošilja brezplačno knjigarna (884—1) Karla Valentina sin, Pečuh, (Funfkirchen). I Zobni zdravnik DR ROMAN JACOBI ustavlja po nstjuovcjftl in najboljši metodi umetne zobe in zobovja. Plombira In Izillra zobe brcaš bolečin. (186-U) Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ljubljana, Stari trg št. 4. Koncipijenta z legalno prakso vzprejme v svojo pisarno dr*. TJ. I^emeać (877—3) odvetnik v Slovenski Bistrici. Kajizbornejffe oplemenjene vrate, lovijo ae vaak dan, da so vodno sveži, razpošilja pod jamstvom, «1* 6 še iivl, v poitnih košaricah poitnine in colirine prosth po postnem povzetju: 110 kom. rakov za juho gld. 250, HO kom. srednje namiznih rakov pld. 3*—, 60 kom. velikanov s debelimi Škarjami ^ld. 8*50, 40 kom. solo-velika-nov gld. 4 60 in fla kom. soio-velikanov, jako finih, čudovite tivsli, *ld rV25. (854-^B) F- »ej^fclra, Stanislav St, 274, fitffljDi. Prevzetev mizarske delavnice. Uaojam ae p. v. občinstvu naznanjati, da aem prevzel iu popolnoma preuredil poprej RegallJoVO i mizarsko delavnico na Sv. Petra cesti št. 21 v Ljubljani. V delo vznrejaroftm vsa v mizarsko stroko Sadajo&a dola, pohištveno robo, stavbena la, cerkven«, dola itd. (849—3) Pri porode v »je bo za obila naročila, zagotavljam točno postrežbo in solidno pa ceno delo ter beležim z odličnim spoBtovaujem Franc Novak P. d. Mihac puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem priporoča svojo veliko lu 111 u oro vrstno zalogo rajnih pti^k izdelanih po na|uove|Meiii sistema, iu zra.zn.Hi. lo*vslclla. potrebščin, ter izvrsujo -vsa.3coja.lca, popra.T7~ljei.xija. točno in po najnižji ceni. — Za Isbomont bi mri* se Jauičf. — Vse moje puike ao (.'*) prej dobro preskusone, prodno au odpošljejo naročnikom. .843) pjazT"~ «enihi se na samtevanje pniiljojo t>re*plačmo, "^BJBJ Prej J. Gebn, Fran Čuden Prej J. Oer^a. nrar v IJiiblJtaiil. C! lavni trg »t. (Podružnica v Trbovljah) priporoča si občinstvu ter posebno preč. duhovščin svojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (i2o-3i) in vseh v to stroko spadajočih stvarij po na|-uii|lli cenah. Popravila izvršujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po poŠti. Ceniki ao vedno na razpolaganje zastonj ln franko. Važno za sleharno (H-17) gospodinjo in mater! Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava I ae čedalje bolj skaauje kot najizbornejSi, jedini naravi primerni zdravi in ob jednetn v avoji uporabi najcenujai dodatek bobovi kavk Priporoča ae izrecno od visokih znanstveni!) in zdravniških avtoritet in so predpisuje ženskam, otrokom iu takim, ki imajo želodčno ali živčno bolezen, kot najbolj si nadomestek bobove knve. Opreznost pri kupovanju ! Zttbtevajto in jvuiljito samo bele originalne zavoje »obira __ 7- imenom _ ii|i0(cr. se povsod. »K^T" ZE^£ttl^.reir3LeX. ~1M 2»krajcarjev BVSBJOOSBIO« ♦ ♦I I0OI Kamnoseška obrt in podobarstvo. % Vinko Čamernik 5 Icarsancsels: -v Xjj\a.*fc>13a,iil, Parne "ulIIc© št. © filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru (l>Ol>i*oJ Peter Tomnn) priporoča ao za izvrševanje cerkvenih umetnih kamnoseških del krstnih kam- kakor oltarjev, tabernakeljev, prlinio, obhajilnlh miz, nov itd., uadHlje za vsakovrstna stavbena kamnoseška dela R kakor tudi za izdelovanje plošč ls vsakovrstnega marmorja sa pohlitvo. v Ima tudi bogato zalogo g SMsT" ^^Grxo"br^.ilx spomenikov "TsWS 3 U raznovrstnih marmorjov, napravljenih po najnovejilh arhltektonlčnlh j* obrisih po Jako nlskl osni. R s**F" Oskrbuje napravo kompletnih družblnsklh rakov in vsaksko J popravljanje. (tO-33) ----Obriie, načrte in vzorce poailja brezplačno na vpogled. ■■ m ■ l l — l i— i 111111 i Bal i I — 1 i si 1111 i — l izMI fl II—■ Velika Levovska loterija. 2024 dobitkov. Glavni dobitki (*"-<*> 60.000 °ld < 10.000 fl|d" 5.000 ^ v gotovini ni. m o a 10% odbitka. Levo vske srečke po 1 g Id. priporočata: Menjalnica J. C. Maver in glavna tabaćna prodajalnica A. Gruber, <876) FRAN CHRISTOPH-ov 1141 svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih laatnoatlj in jednostavnoga rabljenja ae posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe ae v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje aamo avit). — TJzoroi lakiranja ln navod rabi dobo ao v vsoh zalogah. Dobiva se v LJubljani pri FRAN OHRISTOPH, Ivana Lnokmann-a naslednika : izumitelj in jedini izdelovstell pristnega AlltOIllI StaClll-ll. avetlega laka za tla, PRAHA * BEIIOLIN. pušlcar v H-Jiil>lja.iii (788—5) Židovske ulice št. 3 bvojo bogato zalogo vseh vrst orožja in lovskih potrebščin kakor tudi puške ln samokrese lastnega izdelka. ysa~~ \'ha v njegovo »trsko apadajoča dela »e izvršujejo turno in po najnižji ceni. ~^sj se nalagajo glavnice če hc kupujejo 4°o založnice gališkega zemljiško-kreditnega društva. Iste donaiajo dobička več ko 4 odstotke ter uživajo pravo pupilarne varnosti, se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vlože kot kavcija in kot vojaika ženltna kavolja; razen tega je vsakih lu() »(Id. založnic za* varovanih po hipotekami vredmtsti 253 g!d. 38 kr. Založnice se dobivajo po vsakokratuem dnevnem kurzu pri j*, a. i£^.7as^-«3>,u> banka in menjalnica v Ljubljani. (6^8—28) 01 Dolenjsko vino! Le pristno blago ponuja po primerni ceni v množini od 56 litrov naprej vsem tistim, ki so prijatelji pristni in adravi vinski kapljici, (889—2) Pr. ^svulIIii, poaestnik v Si. Roperta, železniška postaja Trebnje. Hiša št. 3 v 2Clj-viaa-v-n.lč;a.relKll5. ia.llca.li ae 1b proate roke prod« najceneje. lata je v sredini mesta in prikladna za vsako manjšo obrtnijo. — Povpraša naj se v pomoćni blagajni, Židovske uliee At. A, L nadstropje. (785—3) na razstavi za zdravje in vreda-vanje bolnikov v Stuttgartu 1890 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zahvalnih pismih, katerih število gro v tisoče, priznana kot jedino, zares realno in neškodljivo sredstvo, s katerim se doseže tako pri gospeh kakor pri gospodib lepa iu bujna rast lasij In se prepreči, da ne izpadejo in da se ne dela mej njimi prhot, mladi gospodje dobe po nje rabi močne brke. Za uspeh in za neškodljivost se garantuje. IjOnček 80 kr., če se pošlje po pošti ali proti povzetju 90 kr. K.Hoppc, VVien, XIV., HOtteldorferstrasse 81. r ,i>0> 25) Mnogo let sem preakušeno n bolesti ute-aujooe domače sredstvo. Jako okrepcu-joče, če se ž njo drga pred vnako veliko touro in po vsaki touri. Cena steklenici avst. velj. gld. 1*—, Bteklenici avstr. velj. 60 kr. Glavna saloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju. Dobiva se v vseh lekarnah. Paziti naj se blagovoli na varstveno znamko in zahteva naj se izrecno (213—8) Hwizdina protinova tekočina. T Gostilna odda se takoj z vso opravo in z gostilniškim obrtom zaradi preselitve in otvoritve dražega obrta. Ve« o tem poisve ae v zavodu A. Kalli-a, v LJubljani, Freilrnov trs;. (897—1) SS*sm-§kem in v Blovennkem jeziku (8 prepisi spričeval) pod „201.191" v Gradec poste restante. (872—3) j Vozni listu v sk Amerito \ (6—33) pri nizozemsko-amer išk i parobrodni družbi. I Kolowratring 9 J^^TJST-A.J IV Weyringergas8e 7' Vtia/c dan odprava » Dunaja. 1 '<> i lai ziiHton j. I i Restavracija „Pri Zvezdi cesarja Josipa trg. Vallk sraćnl vrt, staklani salon ln kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obodovanje. (22) F. Ferlinc, restavrater. T Uran & Večaj ► % Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice it. 3 ► 4 priporočata p. n. čast. občinstvu svojo 2 veliko zalogo vsakovrstnih L a pečij in glinastih snovij l kakor tudi " f i štedi I n i kov A in vseh v to stroko spadajočih del po w ^ nizkih cenah. (31) V Zajamčeno pristni kranjski "brinoeTrec liter po Oroslav Dolencu trgovina z vosčsnlno In medom LJubljana, Uledalftike uliee (Viktor Kantin (27) jI Lj iil>l|*iiiu, 31tti*i j i li li-yj- 1 J priporoča veliko zalogo oprem za kro- 5? jače in čevljarje, beloprtenega blaga in r podvlek, bombaža in ovčje volne, preje > i za vezenje, pletenje, šivanja iu kavlji- ' ■» canje, tkanega in nogovicarskega blaga, $ ? predpasnikov, životkov in rokovio, po- S zamentirskega in drobnega blaga, tra-kov, čipk in petljanj, čipkastih zaves in preprog, umeteljnih cvetk in njih delov, f gi---r*ir»r-r^iGn r^.v^i i mre aeeesesasnseseeeuerseeeESM Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval f88- lastnega izdelka za dama, gospode in otroke je vedno na izbero. VsakerŠna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo iu zaztiauienujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. ■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■IP Ijrno J. J. NAGLAS X. tovarna pohištva v LJubljani, Turjaški trs; it. 7 in S> Gospodske nlloe (Knežji dvoroo). Zaloga jednostavnega iu najfinejega lesenega iu oblazinjenega pohištva, zrcal, strugarske^a in pozlatarskega tdaga, pohištvene robo, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polknov (žulitzij). Otro-dki vozički, železna iu vrtna oprava, nc-pregorne blagajnice. (3f)) t^i»t»»ftttj»sjttsj fc&s«W»as t g»si tfJB »-»Bani !■♦ . Josip Reich 2 Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 1 priporoča čast. občinstvu dobro urejeno ■ kemično spiralnic o ♦ ts v kateri se razparane in nerazparane I J moake in ženske obleke lepo očedijo. J ■Pregrinjala veprejm^ se za pranje in ■ croiu v pobarvanje. V barvanji vspro* I J jema se svilnato, bombažno in mešano J p blago. Barva se v najnovejših modah. :30) HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (34) Sli <*/!Tr^ e ■tfirk <-v-i vTV^sp a sjTW*J!I G. Tonnies v Ljubljani. Tovarna sa stroje, teleso ln kovino-ilvnloa. Iulelujo kot posabnoii: vse vrste strojev ■a losoraznioe ln t age. (21) VritruiiK oala naprtiva ln oskrbuj« patroNtroJ« in kotle pO najliiiljii ■•■Uvi, ■luikjno Posredovalnica služb in stanovanj G. Flux mt Brtitfii Ht. O (894) lAče nn|no: lutrn, priprostoga decaka (streiaja) ia gro-fovsko hišo-, 2 pt'Miuu|i za 1'nlJ in BleU; vee kuk»-rlc za Dona), Mernn; gostllul&ko kuharico za Ljubljanu. Stanovanje in hrana se iflVe za učenca III. razreda na vadnici s početkom 8o1-ake«FM leta. — Ponudbe gospodu Pavlu Isralislerju pri J. C. Maverju v Ljubljani. (89i) Učenec poštenih starisev, 13—14 let star, vzprejme so takoj v trgovino z uitiŠHiiiin hI igoin pri Anionu tlo Molatti v«, "v C?««!i-l*niMii».|aku kn|>l.|lce m ietodćnl kr£, proakniono domaće sredatvo »a želodec, ki le priporoča/.Initi a* dobo aadjii kot domaie aredatvo in za potiivalcu, uteauje boleiti in Je jako kropilno, a 10 kr., dvanajatoric* 1 gld. Ob vozila i t a 1 ;p r © 1 z v © nujoonojo. (836—3) 1 11 v Pulji usoja se naznaniti slavnemu občinstvu, da je ocLprla zalogo raznovrstnih svojih vin Xel DolerxJ«1*:o in poverila zalogo gospodu Edvardu Rozini v Kandiji pri Novem mestu. Ponuja se torej slavnemu občinstvu ugodna prilika, da si oskrbi brez posebnih stroškov pristna, dobra istrska vina, katera ima v zalogi zadruga, ki se priporoča slovenskim rodoljubom za obila naročila. (863—3) 1$. »OHM^I«3^V priporoča p. n. potujočemu občinstvu svojo oblastveno dovoljeno potniško pisarno s pravico za preakrhovanje (858—3) navadnih, povratnih, naročniških in obhodnih voznih listov, za prirejanje zabavnih, romarskih in družin posebnih vlakov, dalje za prodajanje pojasnil potnikom za tu- in inozemstvo, po železnici in po morji. Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. G. fltintTlhn * Kit «e v /mloj.iu čumii pri n j njo posilml vipUlIlUCl ■ vlultl Muli o«l i epoklit -hii«* in iieopra«Ktfii« Nintiii. uni»|hiii hI opozni'JHti nIhmki obrliiNtvo, tln nem Miorii proti triu |»OMt*i;oill v mojo U uiicisi jo u i r frftlio ol»rt prlinerne korukc pri pristojni kaieuMkl ohluhli. Nliivuo oIičiomIio t»lii|;o% «»tl nu| sf lftlit| obraeikti V varil V nI roko poiimiiiu- |»lN»rne h|iiitlu|t>tii*litili in i»tl«T-in-i<**il». r~ Popravki um lzvrinjejo v moji delavnici. ~W 'i55=£Ž=a Odlikovano: Oradeo, Trot, Zagreb, Oorloa. jgS&SBSsgg I i 1 ^■■ssaBsal Št. 100/pr. (845—8) V deželni t»lnzulcl ista Studenci pol«? g I,, juhijune i/.praz- nena je služba hišnega zdravnika s katero je združena plsča HOO glsl., pravica do 6 v pokojnino nevStevn h petletnic po 50 gld., prosto stanovanja, kurjava in svečava. ProŠaje za to službo naj se poSljejo do 31. avgusta 180-i. leta podpisanemu deželnemu odboru, morajo pa biti podprte z dokazili o doktoratu vsega sdravilstva, o službovanji v kakem zavodu za umobolne ali obiskovanji kakega psihiatričnega tečaja, o starosti, o znanji slovenskega in nemškega jez ka ter o vseh drugih merodajnih osebnih razmerah prosi 16?.vin. Od deželnega odbora kranjskega ▼ LJubljani, dne 2 avgusta 1894. (891—1) Advokat dr. Viktor Supan je otvoril svojo pisarno v Ljubljani na Bregu št. 16,1. nadstr. V Zvezdi V Zvezdi "V Hiši „^Esttlce Slovenske' Bogata zaloga najfinejših kravat, zavratnikov, srajc za gospode, nogovic, robcev, mmmmmmma^mmmmm^^f9mmg9mmm v katere se črke najhitreje zaznamujejo, DtV* po zelo n i x k i coni. (745 -4) Iidajat'ilj in odgovorni urednik: Josip No U i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 10 15