PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevnik !> -i V-j O g > £ O O C A.; 5 C i * i :—c " c s £ as1-! U -si Poštnina plačana v gotovini Abb. postal* 1 gruppo Cena 650 lir - Leto XLI. št. 269 (12.301) Trst, sobota, 30. novembra 191 -n « M PREVEC NEIZRABLJENIH MOŽNOSTI SODELOVANJA Uradno sporočilo predsedstva vlade po srečanju z veleposlanii Gorbačov bo obiskal Italijo Do obiska bo verjetno prišlo že spomladi prihodnjega leta S s £ o VLASTA BERNARD če se ozremo na daljno leto 1955, fco sta bili v Milanu in Beogradu ustanovljeni mešani gospodarski zbornici Italjug in Jugital, lahko samo občudujemo ljudi, ki so kljub hladni vojni, napetim političnim odnosom Tned Italijo in Jugoslavijo ter skoraj hermetično zaprti meji, pogumno izbrali pot gospodarskega sodelovanja *n povezovanja jadranskih sosed. V tridesetih istih so med uspehi in težavami vseh vrst vztrajali na njej, Ustvarili tisto značilno ozračje prijateljstva, ki spremlja vsa srečanja ita-tijanskih in jugoslovanskih gospodarstvenikov, in zgradili številne mosto-ve, po katerih se stikata dva gospodarska sistema in se pretakajo sado-vi njunega dela. Toda, leta 1985, dobrim političnim odnosom med državama in novim Složnostim, ki so jih pred desetimi leti ponudili osimski sporazumi navkljub, ne moremo mimo ugotovitve, da gospodarsko sodelovanje med nji-sia ne dosega ravni političnih odnosov in torej ne more zadovoljiti. U-Qotovìtev, ki nikakor ne želi zmanjšati pomena doseženega, nasprotno, bi ti mora osnova za nadaljnje delo. *30 let sodelovanja, uperjenega v Prihodnost« je bilo geslo milanskega jubilejnega zasedanja mešanih zbor-uic in opazovalec ne more mimo ugotovitve, da je bilo zlasti z jugoslovanske strani slišati več o preteklosti in sedanjosti, kot o prihodnosti tena sodelovanja. Pa ne zaradi pomanjkanja politične volje ali poguma. Razlog je na dlani in reči je treba, da ga italijanska stran razume in spoštuje: nujnost še bolj odloč-Ue stabilizacijske politike v jugoslovanskem gospodarstvu, ki vodi tudi Preko nujnega uravnovešanja zuna-ujetrgovinske bilance in sprejemanja nepopularnih zaščitnih ukrepov. Udeležencu milanskega zasedanja s.e je bilo težko znebiti občutka, da le šlo v veliki meri za nekakšen pro-ces jugoslovanskemu gospodarskemu trenutku v posegih predstavnikov o-beh strani in da je konkretne predloge za razvoj sodelovanja in odpravo uvir v večji meri posredovala itali-lunska stran. Predsednik zbornice ‘taljug je poudaril, da doseženi rezultati niso nezadovoljivi v absolutnem Smislu, pač pa z ozirom na možnosti ln na naravno komplementarnost rjveh gospodarstev. Krivdo je iskal tu-pri italijanskih gospodarstvenikih, hi so po njegovem mnenju posvetili Premalo pozornosti perspektivam in možnostim sosednjega gospodarstva, v prvi vrsti zaradi različnosti siste mov in nestabilnosti mladega in dinamičnega jugoslovanskega gospodarstva, ki je ponujalo manjše mož Posti poslov in vlaganj kot drugi, bolj [azviti sistemi. Če k temu dodamo Je drastični učinek tehnoloških ino j cij v zadnjem času, velikih struk-tatnih sprememb in nove mednarod-ne delitve dela, potem so razlogi za ^ostajanje sodelovanja za možnost-tuli objektivno razumljivi. Sami. realistična analiza takih, ko-^j bežno omenjenih razmer, lahko Ustavi temelj konkretni skupni akci-{b In tu je nepogrešljiva vloga mednih zbornic, v analiziranju konkret }n sprotnih problemov, uresniče .anju odločitev medvladnih komisij n v nekaterih vidikih tudi sporazuma med EGS in Jugoslavijo. Glavna l°9a pa seveda še naprej ostaja potovanje gospodarstvenikov obeh ^ pomoč pri iskanju in uvcsni-vanju sodelovanja in kooperacije med njimi. Nadaljevanje na 2. strani RIM — Generalni sekretar komunistične partije SZ Mihail Gorbačov bo verjetno spomladi prihodnje leto u-radno obiskal Italijo. To izhaja iz poročila, ki ga je predsedstvo vlade izdalo po včerajšnjem srečanju med predsednikom vlade Craxijem in veleposlanikom SZ v Italiji Lunkovom. Lunkov je Craxija seznanil z oceno, ki jo daje SZ o nedavnem ženevskem srečanju med Gorbačovom in Reaganom. Obenem je Lunkov posredoval Craxiju tudi povoljno mnenje o pismu, ki ga je Craxi pred kratkim poslal Gorbačovu. V pogovoru, ki ga uradno poročilo ocenjuje kot prisrčnega, je sovjetski veleposlanik še zlasti poudaril, da moskovska vlada soglaša z italijansko oceno, da je bil v Ženevi narejen prvi pomemben korak v smeri k bistvenemu cilju, ki je vzpostavitev vzdušja večjega razumevanja in zaupanja med Vzhodom in Zahodom. Uradno poročilo se zaključuje z informacijo, da je Craxi ponovno iznesel vabilo za obisk Gorbačova v Italiji ter da je bila izražena skupna želja, da bi do obiska prišlo čiraprej, predvidoma spomladi prihodnjega leta. Navidezno pomirjanje v vladni večini Komunisti predstavili kongresni dokument RIM — Politično vzdušje je mirnejše po včerajšnjem srečanju predstavnikov večine v zvezi s finančnim zakonom. Do srečanja je prišlo na predlog samega predsednika vlade Craxija po ponovnih sporih v vladni večini in po novih zahtevah socialistične stranke za spremembo zakonskega besedila. Včeraj so se tako dogovo-rili, da bo minister Goria koordiniral dogovarjanje med strankami in bo torej tudi pripravljal spremembe k zakonskemu besedilu. Dogovor je torej predvsem navidezen in čakati bo treba še nekaj dni, da bo moč ugotoviti kakšen bo finančni zakon, ki ga bo dejansko odobril parlament. Včeraj se je tudi sestala vlada, ki je razpravljala o zelo obsežnem dnevnem redu. Najpomembnejše vprašanje, to je vprašanje zadržanja do številnih tujih državljanov, ki živijo v Italiji brez dovoljenja za bivanje in ki je postalo pereče po zadnjih terorističnih napadih, pa so odložili na prihodnjo sejo. Tako so na včerajšnji seji sprejeli le en zelo pomemben sklep in sicer obnovitev odloka o fiskalizaciji socialnih dajatev in drugih vprašanjih, ki ga je v četrtek poslanska zbornica zavr- nila. Vlada je besedilo bistveno spremenila, tako da vsebuje sedaj samo tisti del, ki zadeva izterjanje kreditov pokojninskega zavoda MPS, kjer pa so podaljšali rok za plačilo zaostalih prispevkov do 10. decembra, to je za deset dni. Vlada je tudi imenovala nekatere nove vodilne častnike vojske. Tako je bil za načelnika generalnega štaba imenovan general Riccardo Bisogniero, dosedanji poveljnik karabinjerjev. Njegovo mesto je zasedel general Roberto Jucci. Končno pa je vlada sprejela odlok v zvezi z izpustitvijo na svobodo številnih jetnikov, ki še niso bili obsojeni; v tem odloku spreminja določila za nadzorstvo nad tani obtoženci. Na politični ravni je treba tudi zabeležiti, da je včeraj končala z delom komisija, ki je bila zadolžena, da pripravi kongresni dokument KPI. Centralni komite so sklicali za 7. decembra in bo trajal preko nedelje, da bi ne obremenjeval parlamentarcev, ki so v senatu zaposleni z razpravo o finančnem zakonu. Dokument vsebuje 49 strani političnih in 21 strani programskega načrta ter je, kot je Natta včeraj dejal, najkrajši dokument v zgodovini komunistične partije Italije. V vsej Jugoslaviji proslavili 40-letnico proglasitve republike KRIŽAJ ODLIČEN SESTRIERES — Bojan Križaj prvi, Rok Petrovič tretji; to je izredno ugoden izkupiček včerajšnje zadnje preizkušnje svetovne serije v Sestric resu, moškem slalomu, v katerem so Jugoslovani znova dokazali, da so na novo sezono res dobro pripravljeni. A tudi Italijani so se solidno odrezali: na zmagovalni oder se je znova povzpel Erlacher, ki se je že uveljavil v veleslalomu, v prvi petnajsterici pa so še štirje »azzurri«, med katerimi je tudi De Chiesa, ki je v drugem spustu dosegel najboljši čas. Veliki poraženci so včeraj bili Švicarji, čeprav je drugo progo začrtal prav njihov trener. NA 10. STRANI BEOGRAD — Po vsej Jugoslaviji so bile včeraj številne proslave ob 4Q-letnici proglasitve republike. Prav zaradi okrogle obletnice so bile letošnje slavnosti pomembnejše in se odvijajo na raznih ravneh že nekaj dni. Kot običajno, so bile uradne slovesnosti v skupščinah republik in v zvezni skupščini že v prejšnjih dneh, medtem ko je bilo včeraj vzdušje v glavnem praznično. Kljub temu so v nekaterih krajih odprli nekatere pomembne objekte, še zlasti na področju industrije. V Sloveniji pa je bila večja slovesnost v Zdolu pri Krškem, kjer je Mitja Ribičič uradno odprl večnamenski dom Bena Zupančiča. Gre za poslopje nekdanje šole, ki so ga krajani s prostovoljnim delom obnovili in ga sedaj predali namenu. V tem večnamenskem domu je dvorana z 250 sedeži, krajevna knjižnica, manjša sejna dvorana ter prostori za delovanje družbeno-po-litičnih organizacij. Poleg tega pa so, v poslopju uredili otroški vrtec za 25 otrok, ki se jim tako ne bo treba več voziti v bolj oddaljene kraje. Številne manjše slovesnosti so bile tudi v nekaterih drugih krajih. Rossetti (KPI) o srečanj’u o manj’šinah TRST — Evropski parlamentarec Giorgio Rossetti (KPI) je izjavil, da je vest o premestitvi mednarodnega srečanja o manjšinah in sredstvih obveščanja iz Trsta v Cagliari zelo huda, upoštevajoč, da so se bili za Trst izrekli italijanska vlada, RAI, sindikat novinarjev in poseben odbor za manjšine pri evropskem parlamentu, z izjemo poslanca Mizzaua. Samo zaradi njega naj bi torej propadla izbira Trsta za prestižno evropsko pobudo, ki bi bila dostojno nadaljevanje konference o manjšinah, ki jo je priredila pokrajina leta 1974. Zato Rossetti napoveduje, da bo krivce klical na odgovornost na vseh ravneh, od evropskega parlamenta do dežele Furlanije - Julijske krajine, ki naj pojasni svoje ravnanje. Dolar drsi k 1.700 liram RIM — Drsenje dolarja se nadaljuje, tako da je včeraj tečaj ameriške valute padel celo pod 1.700 lir, ob fiksingu pa je bil vreden še 1.706,50 lire. Izgubil je torej več kot 6 lir v primerjavi s prejšnjim dnem, oziroma 2,24 odstotka svoje menjalne Vrednosti v enem tednu, skoraj 12 odstotkov od septembra in zdrknil na najnižjo raven v odnosu do italijanske valute od junija lani. V tem okviru se je močno okrepila zahodnonem-ška marka: dolar je bil včeraj vreden le še 2,51 marke (najnižja menjava od maja 1983), italijanska lira pa je zabeležila nov negativen rekord v odnosu do nemške valute, in sicer 679,65 lire za marko. Sprejem ob Dnevu republike SFRJ TRST — Na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu je bil včeraj dopoldne že tradicionalni sprejem, ki ga je pripravil generalni konzul Drago Mirošič s soprogo v počastitev 29. novembra, državnega praznika SFR Jugoslavije. Sprejema se je tudi letos udeležilo izredno veliko gostov, predstavnikov deželne vlade, pokrajin in občinskih uprav v deželi, vojaških oblasti, parlamentarcev, predstavniki borčevskih organizacij, ter številni predstavniki slovenskega in italijanskega gospodarskega, kulturnega in političnega življenja v deželi. ! v.v.*.v.v Jutri ob 10. uri v Kulturnem domu 40-letnica SSG .•.V.V .V.V.- yl yl yl :$ •.V.V • PREVEČ NADALJEVANJE S 1. STRANI Spodbudne ocene, ki jih je bilo na zasedanju slišati o dragoceni vlogi blagovne menjave in gospodarskega sodelovanja obmejnih območij, niso mogle odpraviti neugodnega vtisa, ki ga je ustvaril komaj sprejeti začasni zakon, s katerim je Jugoslavija dejansko odvzela dobršen del ugodnosti tistim poslovnim partnerjem, ki so se posluževali tržaškega in goričkega avtonomnega računa. Zagotovila, da je ukrep začasen, so bila presplošna in zastopniki gospodarstva iz Furlanije - Julijske krajine so v en glas poudarjali velik prispevek, ki ga je ta dežela s svojimi dejavniki, vključno s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, vložila v razvoj gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Težko je namreč razumeti logiko, po kateri strežeš po življenju prav najbolj vitalnemu toku blagovne menjave, ki se je v zadnjih letih ustalil na ravni skoraj 500 milijard lir letno. Kakorkoli že, ekonomskim zakonitostim se v tem konkretnem primeru pridružuje tudi interes obmejnega prebivalstva in še posebno naše narodnostne skupnosti, ki je v povojnem obdobju veliko prispevala k prijateljskim odnosom med državama. Sodelovanje ljudi na meji je velika spodbuda in kazalec teh odnosov, zato je v dolgoročnem interesu obeh strani, da ga ščitita in podpirata. VLASTA BERNARD Na včerajšnjem zasedanju Confindustrie v Turinu Agnelli pozval vlado k »realizmu« De Michelis kritiziral industrijce Nove odpovedi sporazuma o draginjski dokladi TURIN — »Italija bi vpričo svoje geopolitične lege lahko ubrala pot politične in gospodarske avtarkije ali pa političnega akrobatstva med blokoma: prva izbira bi pomenila izolacijo in samouničenje, druga pa postopno balkanizacijo naše države. Edina možna alternativa je tedaj potrditev atlantske in evropske usmeritve, ki jamči gotova, trajna in našim zgodovinskim nagnjenjem ustrezajoča zavezništva in s tem možnosti uspešnega družbenogospodarskega razvoja.« Tako je dejal Gianni Agnelli na zasedanju Confindustrie v Turinu in pozval vlado k »realizmu«, k energičnim, četudi morda nepopularnim ukrepom na finančno-gospodarskem področju. Njegove besede je dopolnil Mandelli: »če se hočemo povzpeti na raven najbolj razvitih držav, moramo v naslednjih nekaj letih ustvariti najmanj 3 milijone delovnih mest.« Kako? Z omejevanjem osebnih dohodkov na račun večjih investicij, sicer pa z uveljavljanjem terminskih delovnih pogodb, part-tima ipd. Vse to kot odgovor na popustljivejša stališča CGIL, CISL in UIL, ki so dokaj ublažili zahteve glede premične lestvice in delovnega umika. To je tudi narekovalo ministru za delo De Michelisu, da je neposredno industrijcem rekel, naj ne mlatijo prazne slame, naj bodo, skratka, odgovornejši, kajti sporazum s sindikati o ceni dela je treba skleniti do 13. decembra. Enako kritičen do Confindustrie je minister bil nekoliko poprej na kongresu UIL, kjer je poudaril, da so razlike v stališčih med taboroma v resnici minimalne Za Confindustrio sta včeraj odpovedali sporazum o draginjski dokladi še kmetijska organizacija Confagricol-tura in obrtniška organizacija CNA. Vest je v kongresno dvorano UIL prišla, ko je De Michelis poudaril, da bo vlada »odgovorno nastopila«, če do 13. decembra ne pride do sporazuma med sindikati in industrijci, da pa to ne pomeni rešitve problema z dekretom, (dg) Peticija žensk KPI RIM — Delegacija komunističnih žensk, ki jo je vodila odgovorna za ženska vprašanja pri direkciji KPI Lala Trupia, je včeraj izročila predsedniku senata Fan-janiju in predsednici poslanske zbornice Jottijevi peticijo o nekaterih aspektih jinančnega zakona, o katerem teče v teh dneh razprava v parlamentu. Peticija, ki jo je podpisalo 250 tisoč žensk, se zavzema za večjo skrb problemom šibkejših družbenih slojev in nasprotuje klestenju izdatkov v podporo upokojencev in prizadetih oseb. Koordinacijski odbor komunističnih žensk, pri katerem sodeluje tudi senatorka Gerbčeva, je za danes napovedal manifestacijo' o tem vprašanju, (st) Malta bo Egiptu izročila gusarja KAIRO — Egiptovski notranji mini' ster Rohdi je včeraj sporočil, da je malteška vlada pristala na izročitev 20-letnega Omarja Marzukija, to je zračnega gusarja, ki je preživel napad egiptovskih komandosov na letališču pri La Valletti. Prošnjo 0 ekstradiciji je Egipt odposlal Malti v sredo. Marzuki leži ranjen v bolnišnici v La Valletti, kjer se nahaja tudi še več kot 20 od 39 oseb, ki se kljub peklu v egiptovskem letalu »-stale žive. Akciji komandosov in odgovoru teroristov nanjo je podleglo» kot je znano, 59 ljudi. Med žrtvami je 14 Egipčanov in 12 Palestincev, ki so jih sinoči skupaj 5 preživelimi prepeljali v Kairo na dveh letalih. Kakor sporoča agencija Associated press, se je v krogih blizu malteške vlade izvedelo, da so egiptovski komandosi po naskoku na letalo streljali vsevprek ne glede n» to, ali gre za teroriste ali potnike-Obdukcija trupel je pokazala, da je 44 ljudi podleglo ognju oziroma dimu» 7 strelnemu orožju in 8 ročnim bombam. Predstavnik malteške vlade iz*' da obdukcije ni hotel komentirati. U RIM — Včeraj so se razširile g°' vorice, naj bi se bivši vodja zloglaS; ne framasonske lože P2 Lido GelH vrnil v Italijo na zdravljenje in naj bi se skrival celo nekje v Rimu. Da bi vsaj delno nadoknadili veliko izgubo Polemike okrog možnosti prodaje Penija na Kitajsko SKOPJE — Kombinat Feni v Ka vadarcih je težko mlinsko kolo, ki ne vleče v globino samo makedonskega, ampak tudi velik del jugoslovanskega gospodarstva. Milijardni dolgovi, ki jih je povzročila ta nespametna, zgrešena investicija, bodo še dolga leta izčrpavali že tako ne preveč uspešno makedonsko industrijo in zaradi deviznih dolgov tudi izvoznike (ki jih v Makedoniji tudi še ni veliko). Zato je jugoslovansko javnost dobesedno ganila vest, la ljubljanska organizacija Smelt poskuša kombinat Feni prodati na Kitajsko. Ne gre za to, da bi kdorkoli poskušal »okrog prinesti« to azijsko državo, ki gotovo ve, kakšna tehnologija ji lahko koristi v sedanji fazi gospodarskega razvoja, temveč je to poskus razumne kupčije, od katere bi imeli koristi obe strani. Kitajci bi dobili novo opremo, ki ne bi proizvajala izgub, če bi jo krmili z dovolj bogato rudo (kavadarska ima povsem nerentabilen odstotek železa in niklja — v tem leži tudi glavni razlog za propad projekta), Jugoslavija pa bi vsaj delno pokrila velikansko izgubo, ki je nastala zaradi stoječih strojev. Toda še preden je kdorkoli preveril, koliko je sploh resnice v omenje ni vesti o fantastični kupčiji, so se že začele polemike. Večina jugoslovanskega tiska hvali trgovske sposobnosti Smelta ter ga prikazuje kot odrešenika, v Kavadarcih pa so se medtem že začeli jeziti, kdo za njihovim hrbtom prodaja nekaj, kar je njihovo, še celo več: svet kombinata Feni je ogorčeno zavrnil mož- nost, da bi tovarno prodali. Ugotovili so namreč, da imajo nekje v Novi Kaledoniji rudo, ki bi bila dovolj bogata za proizvodnjo fero-niklja, ki bi jo lahko mešali z domačo in začeli služiti denar. Feni so poskušali celo spravit' v prihodnji petletni gospodarski načrt republike. »Lokalni interesi so, kot kaže, spet močnejši od družbene obveze. Te dni je Tanjug sporočil, da se je sobranje Makedonije dokončno odločilo: na Feni ta republika (razen seveda glede dolgov) ne bo več računala, vsaj ne v tem stoletju. S tem so pokopali poskuse kavadarskih a-vanturistov ter sprejeli raje predlog izvršnega sveta, naj bi čimpr e j uspo- sobili vsaj tiste enote kombinata, ki bi lahko samostojno obratovali in začeli vračati družbi tragično zapravljene milijarde, ostale naprave pa naj bi konservirali. Na potezi je torej, kot kaže, spet ljubljanski Smelt, ki pa je tudi po svoje demantiral evforične napovedi o prodaji Fenija. Res so navezali stike s Kitajci ter jim poslali dokumentacijo, vendar je to še veliko premalo za napovedi, ali je prodaja resnič no možna oziroma realna. Dobronamerni opazovalci zdaj u-pajo, da zaradi užaljenih reakcij iz Makedonije sedaj ne bodo užaljeni v Smeltu in se morda prenehali truditi na Kitajskem ... Z. š. « ® Lucas ... ko je praktičnost v modi v Trstu pri I vergoni pelletterie H $ Trg sv. Jakoba G CENTROCOOP import - export BEOGRAD TOZD »CENTROCOOP - KOPER« Koper Temeljna organizacija združenega dela za maloobmejni promet Koper. Čestitamo poslovnim partnerjem in občanom ob dnevu republike. ČASOPISNO TISKARSKO PODJETJE PRAVICA-DNEVNIK TISKARNA LJUDSKE PRAVICE 61000 LJUBLJANA, Kopitarjeva 2 Telefon: (061) 323-841 Telex: ljudne 31177 časopisni tisk — knjigoveznica ofsetni tisk — plastificiranje knjižni tisk — klišarna Naročila opravljamo solidno in po konkurenčnih cenah nekaj NAPOTKOV ZA BOŽIČNE NAKUPE VIDEOREGISTRATORJI • GRUNDIG video 2000 - 2x4 2200 stereo, 8 ur snemanja, stop in upočasnjen posnetek, samo 495.000 lir • GRUNDIG video 2000 - 2x2 stereo, 16 ur snemanja, stop in upočasnjen posnetek, samo 595.000 lir • GRUNDIG VHS-VS 180, z daljin, upravljanjem, stop in upočasnjen posnetek, možnost programiranja, samo 999.000 lir BARVNI TV • GRUNDIG 2202 15”, 16 programov, vgrajena teleskopska antena, vtičnica za videoregistrator in kompjuter, samo 498.000 lir RADIOREGISTRATORJI • SANYO stereo, eiektr. tok in baterije, AM-FM, samo 189-000 lir REGISTRATORJI • SONY eiektr. tok in baterije z vtičnico za kompjuter, samo 74.000 lir V PONEDELJEK, 2. decembra BO TRGOVINA ODPRTA! RAČUNALNIKI • TEXAS Tl 502, samo 8.900 lir PRALNI STROJI • OCEAN 831 GET 15 programov, centrifuga 470 obratov, boben INOX 5 kg, samo 328.000 lir — Razni artikli v promocijski prodaji — prodaja na obroke 12 mesecev brez obresti 3-letna popolna garancija (brezplačna popravila in nadomestni deli) UMIVERSALTECNICA TRST - Korzo Saba 18, Trg Goldoni 1, Ul. Zudecche 1 Včeraj v Vidmu že drugič uspešno presadili srce VIDEM — Včeraj zjutraj so v Vid-fnu presadili drugo srce in sicer 18-letnemu Francescu Collei, ki je doma iz Agrigenta. Presaditev je izvedla ekipa prof. Meriggija. Do presaditve je prišlo dokaj naglo in tudi tokrat je organizacija stekla brezhibno, kljub nemajhnim težavam. Predvčerajšnjim zjutraj je namreč v videmski bolnici nehalo hiti srce 21-letnega Giovamnija Battiste Gave, ki ga je že drugič zadela možganska kap. Posebna komisija je določila, da je njegovo srce primerno za presaditev. V hipu je stekla vsa operacija. Profesor Meriggi je bil na nekem kongresu v Sieni, takoj se je yrnil in prispel v Videm ob 23. uri. Člana kirurške ekipe, prof. Buricel-U in dr. Da Col sta bila na kongresu v Miinchnu. Takoj sta se vrnila, vendar sta zaradi snežnih metežev prispela v Videm včeraj ob 1.30. Medtem je predvčerajšnjim z letališča v Ronkah vzletelo zasebno letalo znanega furlanskega podjetnika Giannija Cogola, ki je šlo do Rta Rai-si, kjer je pričakalo mladega Collea, da ga pripeljejo iz Agrigenta. Mladenič, ki se je zdravil na kardiološkem oddelku v videmski bolnici, je bil namreč začasno doma. Ob 21.40 je bilo letalo ponovno v Ronkah. Pol ure kasneje je bil Collea v operacijski sobi. Med tem pa so pokojnemu Gavi že vzeli jetra in ledvice, da bi jih presadili bolnikom v Veroni in Milanu. Včeraj, nekaj pred 6.30, je ekipa, ki so jo sestavljali (kot že pri prvi presaditvi) prof. Meriggi, prof. Pu-ricelli, dr. Frassoni, dr. Da Col, dr. Nucifora in dr. Porreca ter anestezi-sta Vecellio in Vino pričela s presaditvijo. Ob 8. uri včeraj so operacijo uspešno zaključili. Prof. Meriggi je po o-peraciji dejal, da so stvari potekale normalno in da je pacient dobro reagiral na presaditev srca. Ves potek zadeve pa potrjuje, da je potrebna za'presaditev srca velika organizacijska sposobnost. Potrebna je tudi iznajdljivost, saj je »priprava« nujno do določene mere organizirana. Seveda tu ne mislimo na sam kirurški poseg. Problemi so z organi, Id jih je treba ■ presaditi. Ko so namreč razpoložljivi, je treba hitro u-krepati in vse pripraviti za operacijo. Pomislimo samo na težave, ki bi lahko nastale, če bi v Vidmu takoj ne našli letala za Agrigento. Sama ekipa se je nemudoma zbrala, čeprav člani niso bili v Vidmu. Tudi s tega vidika so v videmski bolnici že drugič uspeli in dokazali, da so resnično pripravljeni za tako zahtevne naloge. Pomoč podjetjem Silovit požar izbruhnil v tozdu Plošče v Anhovem TRST — Deželni odbor je odločil, da bo od 25 milijard lir, ki jih je Dežela namenila industrijskim investicijam v videmski in pordenonski pokrajini, dodelila 12 milijard in pol lir približno štiridesetim podjetjem, ki delujejo v Vidmu in Pordenonu. Prispevek bo na podlagi zakona iz leta 1965 šel podjetjem, ki so se zadolžila zato, da obnovijo in okrepijo svojo proizvodno zmogljivost. Dežela bo sredstva dajala v obrokih jn sicer do takrat, bo bodo podjetja Izplačala svoje dolgove. Praktično to Pomeni, da bodo podjetja prištedila kar 60 odstotkov obrestnih mer, ki jih hiorajo plačati bankam. To je seveda lep prispevek, če pomislimo, da je Prav cena denarja hudo breme za tiste, ki vzamejo posojila. S podobnimi ukreipi pa želi Dežela stimulirati rast gospodarstva in omo-Sočiti posameznim industrijskim obratom, da postanejo z okrepljeno dejavnostjo ponovno konkurenčna. NOVA GORICA — Požar, ki je v četrtek, 28. novembra, malo pred polnočjo izbruhnil v Salonitovem tozdu Plošče v Anhovem, so ob velikem po-žrtvovanju in hitrem posredovanju gasilcev iz tovarne. Kanala, Nove Gorice in Šempetra, sicer uspeli pogasiti v treh urah, neprimerno dalj časa pa bo trajalo odstranjevanje posledic ognjenega davka. Do požara je prišlo, ko sta dva vzdrževalca ob 23.45 popravljala ukrivljeno cev hidravlične stiskalnice. Namesto da bi cev odstranila, jo segrela in vzravnala stran od stroja, sta hotela delo opraviti hitreje in kar na stroju samem. Med segrevanjem pa se je vnel ostanek olja v cevi, požar se je bliskovito razširil na električno napeljavo, transportne trakove in same Salonitne plošče. Nepazljivost, oziroma nespoštovanje varnostnih ukrepov je tako botrovalo požaru, ki bo močno vplival na proizvodnjo in dohodek tega velikega kolektiva ob Soči. Realne ocene škode še ni in v Salonitu pravijo, da jo bodo lahko dali kvečjemu čez teden dni, saj sploh ne vedo, kje in kako bodo lahko dobili rezervne dele za številne poškodovane stroje. Poleg tega je na proizvodnjo Salonitnih plošč posredno in neposredno vezanih kar 600 delavcev. V tovarni pravijo, da bodo storili vse, da bi zdaj v okrnjenem obsegu proizvodnja čimprej stekla, medtem ko bo celotna obnova uničenih strojev in naprav možna šele čez nekaj mesecev. TONI GOMIŠČEK Šolski prostori v Piranu ne odgovarjajo potrebam Piranska osnovna in srednja nara-Voslovno matematična šola z italijan-skim učnim jezikom imata svoje pro-slore na dokaj neprimerni lokaciji v testnem središču, obkroženem s turi-stičnimi in gostinskimi lokali. Ob naraščajočem številu srednješolcev nekaj zadnjih let, so ti prostori tudi prekasni. Zato so v planskilT dokumentih hovega srednjeročnega obdobja prav Potrebe obeh piranskih in osnovne šo-6 v Luciji {»stavili med najpomemb-'tejše. „ Prostorska stiska piranske osnovne s°le z itahjanskim učnim jezikom je 'riločala o tem, da uredijo posebno u-Silnico za pouk računalništva in in-'aimatike v novi šoli v Sečovljah. U-Parnbljali jo bodo tudi učenci iz me-?ka, ki se bodo tja vozili z majhnimi Riškimi avtobusi, darilom Ljudske u-^verze v Trstu. Da bodo lahko zado-v°ljili potrebe vseh učencev, bo de- lo v računalniški učilnici potekalo v dveh skupinah. Medtem ko so za osnovno šolo italijanske narodnosti v Luciji potrebni novi prostori, saj učenci gostujejo pri slovenskih vrstnikih, imajo v Strunjanu povsem drugačne težave. Tamkajšnja šola je obnovljena in nudi vse pogoje primernega šolskega dela, vendar je otrok premalo. Kot vrsto let doslej, bodo učenci srednjih šol in tokrat tudi osmošolci, odšli na poučne izlete. Tako bodo v Trstu obiskali zgodovinski muzej, kjer bosta predavanje in ogled zagotovo zanimivejša od klasičnega pouka v razredu. Čaka jih že tradicionalni seminar italijanskega jezika in kulture v Portorožu, ki tokrat obeta tri zanimive teme o razvoju pedagoške znanosti v Italiji, o tamkajšnjem novinarskem jeziku in uporabi softwera pri šolskem delu. MIRJAM MUŽENIČ Stekle priprave za deželni proračun TRST — Prva deželna komisija je včeraj pričela razpravo o novem deželnem proračunu in večletnem načrtu za razvoj F-Jk. Osnovna poročila so podali predsednik deželnega odbora Biasutti, odbornik za finance Rinaldi in odbornik za načrtovanje in bilanco Carbone. Bistvene točke, o katerih je bil govor so dejstvo, da je popotresno obdobje v bistvu zaključeno, s tem pa ne bodo več prihajala v našo deželo izredna sredstva. Vsi izredni dotoki sicer niso zaprti, vendar bo Dežela odslej delala v »normaliziranih« pogojih. Drugo dejstvo je, da bo morala Dežela bolj programirati, v ta okvir sedi tudi odločitev po večji decentralizaciji. Tretja velika zadeva so mednarodni odnosi in pa točnejša definicija »objnejne« politike. • NOVA GORICA — Na Lokvah nad Novo Gorico je zapadlo 15 cm novega snega in zato so se odločili, da bodo, kljub prejšnjim sklepom, že jutri odprli dve vlečnici. Pripravili so tudi steze za tek s smučmi. SKUPŠČINA OBČINE KOPER in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE cest Uti jo delovnim ljudem in občanom ob 29. novembru državnem prazniku Vsem občanom in delovnim ljudem čestitamo ob državnem prazniku Skupščina občine Sežana in družbenopolitične organizacije Vsem delovnim ljudem in občanom ČESTITAJO OB DRŽA VNEM PRAZNIKU skupščina občine in družbenopolitične organizacije občine NOVA GORICA ---- Marko WaUrìtsvh --- ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI 5. Mreža osnovnih šol na goriškem podeželju se je ^elo razširila po uvedbi šolske reforme iz leta 1869. ^to je bila za vedno večje število učiteljev potrebna ^di ustrezna strokovna literatura. Za to so poskrbeli ^jbolj prizadevni učitelji. V Gorici je v začetku o-5ehidesetih let učitelj Vinko Černič, ki je poučeval v j erhpetru, v sodelovanju z nekaterimi svojimi kolegi, ,2dajal četrtletnik »Šola«. V njem najdemo vrsto stro-k°Vnih spisov, ki so mladim učiteljem nudili primer-pedagoško znanje in napotke. V glasilu pa naj--^hao tudi podatke o slovenskem šolstvu na Gori-kem v letih pred uvedbo reforme. Pred letom 186S 0 v okraju Gorica-okolica delovale slovenske osnov-.e šole v naslednjih krajih: Ajdovščina, Črniče, Dorn-Rrk, Kamnje, Kanal, Sv. Križ, Miren, Prvačina, Pod-i °ra, Renče, Rihenberk (danes Branik), Ročinj, Sol-^■b. Sovodnje, Šempas, Štandrež, Šempeter, Vrtojba, eUke žablje. V tem okraju je delovala pred letom 1869 tudi italijanska osnovna šola v Ločniku. Po nekaterih drugih virih pa je bilo pred tem letom še več šol, vendar je šlo najbrž za šole, v katerih so imeli le nedeljski pouk. Šolski nadzornik Franc Budau je namreč leta 1870 s pismom šolski oblasti zahteval, da bi mu dali denarni prispevek za kritje stroškov za obiskovanje 42 šol v okraju Gorica-okolica. Te šole so bile v teh krajih (uporabljamo nazive krajev tako kot jih je napisal Franc Budau): Solkan, Gergar, Ter-novo, Čepovan, Lokovic, Banjšica pri sv. Duhu, Bate, Deskle, Kanal, Avče, Levpa, Kal, Lom, Gorenje-polje, Za Potok, Lig, Ročinj, Šempas, Černiče, Kamenje, Lo-kavec, Otelca, Ajdovšina, Sv. Križ, Gabrije, Šmarije, Rihenberg, Dornbreg, S. Peter, Prvačina, Renče, Bilje, Vrtojba, Št. Andrež, Sovodnje, Mema, pod Gora, Š. Maver, pod Sabotin, Števerjan, Š. Martin, Kviška. Iz prejšnjega seznama pa izhaja, da je bilo rednih šol pred letom 1869 le devetnajst. Da je šlo v večini primerov za šole kjer so imeli le občasni nedeljski pouk nam dokazujejo tudi kasnejši uradni podatki okrajnega šolskega nadzornika Franca Finšgerja, da so bile šole v krajih, ki jih navaja Franc Budau, ustanovljene šole v kasnejšem času. Te podatke je Franc Finšger objavljal v letnih Poročilih o stanju ljudskega šolstva v goriškem okraju, ki so izhajali v začetku tega stoletja. V vsej Goriško-Gradiščanski deželi se je v letih po uvedbi novega šolskega zakona tja do prve svetovne vojne zelo povečalo število razredov. V letu 1871 je bilo v vsej deželi 163 osnovnih šol, od teh kar 141 enorazrednic. To pomeni, da je bil pouk v njih zelo nerentabilen, saj so učitelji v skoro vseh razredih vse učence učili vse. Deset let kasneje se je število šol povečalo na 191, zmanjšalo pa se je število enorazrednic, in sicer na 138. Leta 1890 je bilo šol že 205, enorazrednic pa le 133. Ob obratu stoletja je bilo 211 šol, precej se je menjala struktura razredov, saj je bilo enorazrednic zdaj le 113. Takrat so občine, ki so imele za to pristojnost in ki so dobile tudi podpore iz deželnih in državnih skladov, že zgradile nova šolska poslopja z več učilnicami. Številne šolske stavbe iz takratnih časov še danes služijo svojemu namenu. V letu 1913, torej tik pred vojno, je bilo v Goriško-Gradiščanski deželi 268 osnovnih šol, od teh 128 enorazrednic, 68 dvorazrednic, 30 trirazrednic, 20 štirirazrednic in 18 petrazrednic; tri šole so bile šest-razredne, ena pa osemrazredna. To so bile javne, t.j. občinske šole. Poleg teh so delovale tudi zasebne o-snovne šole, ki smo jih v Goriško-Gradiščanski deželi imeli leta 1913 kar štirinajst. Na vseh zgoraj omenjenih šolah so bili leta 1871 zaposleni 203 učitelji (175 moških in le 28 žensk). Njihovo število se je polagoma večalo, menjavala pa se je tudi notranja porazdelitev med hčitelji in učiteljicami. Tako je bilo leta 1913 že 628 učiteljev (336 moških in 292 žensk). Seveda se vsi ti podatki nanašajo tako na slovenske kot italijanske in nemške šole v deželi. V vsej Avstriji je bilo tik pred prvo svetovno vojno 79.892 učiteljev (52.224 moških in 27.668 žensk). Na četrtkovi seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Večina izglasovala spremembo besedila KPI in sprejela resolucijo o globalni zaščiti Devinsko - nabrežinsld občinski svet je na četrtkovi seji, na kateri se je župan Brezigar uvodoma z občutenimi besedami spomnil pred kratkim preminulega Avgusta Černigoja, odobril resolucijo o zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Odobril jo je z glasovi strank večine in PSDI, medtem ko • so komunisti glasovali proti; iz popolnoma drugačnih razlogov sta proti resoluciji glasovala tudi predstavnika MSI in LpT. Resolucijo je predložila svetovalska skupina KPI (prvi podpisnik svetovalec Iskra), večina pa jo je z amandmajem spremenila in po besedah KPI »zvodenila«, tako da je ob sklepnem glasovanju ni mogla sprejeti. V začetnem besedilu KPI je bilo rečeno, da se na podlagi županovih izjav potrjuje potrebo, da se ohranijo ter izboljšajo odnosi medsebojnega spoštovanja in solidarnosti med tu živečim slovenskim in italijanskim prebivalstvom. Zato je bilo v formulaciji KPI rečeno, da občinski svet «zatrjuje, da je v ta namen neobhodno potrebno, da se slovenskemu prebivalstvu v deželi Furlaniji - Julijski krajini zajamči zakonski instrument z globalnimi značilnostmi, ki bo na enak način zaščitil vse Slovence, ne glede na pokrajino v kateri živijo, bodisi v majhnih občinah, kjer so številčno homogeni, bodisi v mestih, kjer so tradicionalno prisotni.« Občinski svet — je bilo še rečeno v resoluciji KPI — »obvezuje parlament, vlado in politične sile na državni in krajevni ravni, da se v najkrajšem času zajamči spoštovanje 3. in 6. člena ustave, 3. člena deželnega statuta in mednarodnih dogovorov, ki jih je država svobodno sprejela, z odobritvijo normativa za zaščito pravic slovenske manjšine, ki mora biti čim bolj okviren in vsekakor ne pod predvideno stopnjo zaščite, ki jo vsebuje posebni statut priložen londonskemu sporazumu ter tak, da zadosti pričakovanju slovenskega prebivalstva.« Občinski svet pa je z glasovi KD, PSI, SSk in PSDI omenjena dva odstavka komunistične resolucije (ki smo jih postavili med navednice) zamenjal z amandmajtan svetovalcev Burgerja (PSI), Breclja (SSk), Certa (PS DI) in Greblove (KD), v katerem se poudarja, da občinski svet »zatrjuje, da je v ta namen (za ohranitev in izboljšanje odnosov medsebojnega spoštovanja in solidarnosti med tu žive-šim prebivalstvom, op ur.) neobhodno potrebno, da se slovenskemu prebivalstvu v Furlaniji - Julijski krajini čim prej zagotovi z globokim zakonskim instrumentom uresničenje členov 3 in 6 ustave, 3. člena deželnega statuta in mednarodnih sporazumov, ki jih je država svobodno sprejela, s tem da se pripravi normativ o najvišji možni zaščiti pravic slovenske manjšine.« Ta popravek je svetovalska skupina KPI zavrnila (in zato tudi tako popravljeno dokončno besedilo resoluci- je, ki ga je sama predstavila), ker je po besedah svetovalcev Širce in 1-skre »izvotlila« prvotni pomen resolucije; popravek je celotno zadevo zreduciral, sta dodala, tako da je njena vsebina postala dokaj meglena. Iskra je tudi dodal, da bi občinska uprava lahko pripravila in odobrila brezpomembno resolucijo, če pa ima to moč, da se v njej dotakne bistvenih problemov, ki zadevajo manjšino, zakaj — se je vprašal — ne izkoristimo te možnosti? Pristavil je tudi, da se originalna resolucija KPI ne nanaša samo na stanje v devinsko-nabrežinski občini, ampak je širšega značaja. Svetovalec Iskra je tudi zavrnil in V celoti izpodbil izkrivljene in lažne trditve predstavnika LpT Baicija, po katerem naj bi bili Slovenci najbolj zaščitena manjšina v Evropi; svoje izvajanje je podkrepil z dokazi, na katere ni znal nabrežinski listar odgovoriti. Po besedah svetovalca Breclja in župana Brezigarja pa je popravek večine in PSDI odražal vse temeljne značilnosti zakonskega osnutka SSk (da se zaščiti vso slovensko manjšino da se mora manjšino globalno za- ščititi iz vseh vidikov, in stopnja zaščite bi morala biti čimvečja). S tem v zvezi je tudi dodal, da tako dolgo zavlačevanje odobritve zakona meji že na izigravanje naše skupnosti in tudi italijanske demokracije. Župan Brezigar pa je pristavil, da je sedaj pravi trenutek, da lahko vplivamo na vlado, da predloži tak zakonski osnutek, ki bo v čim večji meri ustrezal željam našega prebivalstva; in v tem smislu je treba tudi tolmačiti resolucijo, ki je bila nato sprejeta. Svetovalec PSI Burger pa je v razpravi med drugim dejal, da je sedaj dozorel čas za sprejetje pravičnega zakona, ki naj zaščiti vse Slovence, ki živijo v deželi; taka rešitev bi po besedah socialističnega predstavnika lahko privedla do dobrega sožitja med tukajšnjim prebivalstvom in tudi do dobrega sodelovanja med obema državama. Socialistična stranka si bo tudi prizadevala — je pristavil — za pospešitev postopka za njegovo dokončno odobritev. • V Ul. Castelliere je med hišno št. 47 in 55 prepovedano parkiranje zaradi del na vodovodnem omrežju. Harej počastil spomin Avgusta Černigoja Gospodarski položaj v Trstu v ospredju pokrajinske seje Na četrtkovi seji pokrajinskega sveta je predsednik Marchio uvodoma poročal o trenutnem gospodarskem položaju v pokrajini in o vseh tistih problemih, ki so v središču pozornosti političnih sil z namenom, da bi premostile sedanje ovire in zagotovile nadaljevanje industrijske proizvodnje v nekaterih obratih. Gregorčičeva proslava v dolinski šoli Dijaki dolinske srednje šole »Simon Gregorčič« so tudi letos pripravili Gregorčičevo proslavo, ki bo danes ob 11.30 v šolskih prostorih. Nastopili bodo dijaki sami in šolski zbor pod vodstvom prof. Vihre Kodrič, največja zanimivost pa bo seveda osebni stik s tremi tržaškimi ustvarjalci Alek-sijem Pregarcem, Acetom Mer-moljo in Marijem Čukom, ki je po rodu Dolinčan; prebrali bodo nekaj svojih najznačilnejših pesmi, pripravljeni pa so tudi na pogovor z učenci. Uvodoma se je odbornik za kulturo Harej spomnil pred nedavnim preminulega staroste zamejskih likovnikov Avgusta Černigoja; spregovoril je o njegovi veljavi kot umetniku in omenil umetniška gibanja, za katera se je navduševal; orisal je tudi njegovo življenjsko pot in njegov značaj, tako da se je iz odbornikovih besed izluščil Černigojev duhovni in življenjski portret. V nadaljevanju seje je pokrajinski svet sprejel sklep, po katerem bo v prihodnjem letu pokrajina priredila razstavo o Maksimiljanu. V smislu na četrtkovi seji sprejetega sklepa bo pokrajina tudi priredila natečaj za starejše ljudi na božično tematiko. Interesenti morajo poslati do 21. decembra svoje prispevke (v prozi a-li poeziji) v italijanskem ali slovenskem jeziku, ali pa tudi v narečju. Predvidenih je šest denarnih nagrad — tako za prozo kot za poezijo — od šeststo do stopetdeset tisoč lir- Pokrajinski svet je nadalje nakazal 24 milijonov lir za popravila tlaka v slovenskih višjih šolah Žiga Zois in France Prešeren. Prihodnja seja pokrajinskega sveta bo v ponedeljek, 9. decembra, ko bo pokrajina na osnovi deželnega zakona štev. 68 porazdelila finančna sredstva raznim kulturnim ustanovam, ki delujejo v tržaški pokrajini- Pristaniška ustanova predstavila načrt za terminal Adria Kmalu prenova starega dela pristanišča Predsednik Pristniške ustanove Za netti je včeraj deželni upravi uradno predstavil načrt za izgradnjo terminala Adria, ki naj bi predstavljal praktično načrt za prenovo starega dela tržaškega pristanišča. Na srečanju z odbornikom Di Bene-dettom so bili prisotni še predstavniki pristanišča Rovelli, Degrassi in Ferrari, podjetje iz Milana INČO, ki je izdelalo načrt, pa je predstavljal direktor podružnice tega podje- tja v Benetkah Toninato. Načrt predvideva zasutje bazenov 1 in 2 ter nato izdelavo nove bankine na novopridobljenem zemljišču. Na ta način se bo pridobilo približno 10 ha nove delovne površine, celotna u-porabna površina za skladiščenje in manipulacijo blaga pa bo obsegala 14 ha z možnostjo, da se proti področju Boveda ta površina poveča še za 35 ha. Ob novi bankini bo voda globoka Tako izgleda po načrtu terminal Adria 14 metrov, sama bankina pa bo o-premljena s 5 žerjavi, istočasno pa bo mogoče tudi pretovarjanje kontejnerjev. Dela bodo opravljena v dveh fazah. Prvi del predvideva izgradnjo bankine med pomoloma 1 in 2 z enim plavajočim privezom za trajekte in RoRo ladje. Poleg tega bodo tudi zasuli 2. bazen z vsemi ostalimi deli, med katerimi je tudi centralno skladišče, z 2,2 ha uporabne površine (na strehi bo parkirišče za avtomobile). Drugi del predvideva podaljšanje bankine med pomoloma 1 in 0 ter zasutje 1. bazena. Obstaja tudi možnost, da bi kasneje izgradili še en privez za Ro-Ro ladje in morda tudi »ferry terminal«. Stroški za prenovo bodo znašali o-krog 90 milijard in deželna uprava je za prvo fazo del že odobrila 39 milijard (v ta znesek je vključenih tudi 9 milijard, ki jih prispeva FE RS), tako da se bodo dela lahko začela že v prvih mesecih prihodnjega leta. Celoten načrt naj bi bil po pred videvanjih končan najkasneje do konca leta 1989. Ob koncu srečanja je odbornik Di Benedetto poudaril, da predstavlja ta načrt temeljni kamen, od katerega je odvisna vsa nadaljnja strategija tržaškega pristanišča. Dodal je še, da bo s pravočasno realizacijo tega na črta Trst dobil pomembno vlogo med evropskimi pristanišči in bo zato de želna uprava storila vse, da se uresničit v celoti. Drevi v Zgoniku družabni večer ■v za sklad M. Cuk V športno - kulturnem centru v Zgoniku bo drevi s pričetkom ob 20.30 in vse do tretje ure zjutraj na sporedu držabni večer, ki pa ne bo le navadna prosta zabava, temveč ima globlji človečanski in solidarnostni značaj. »Pobudo za to prireditev so pravzaprav prvi dali člani našega domačega narodnozabavnega ansambla Lojzeta Furlana«, nam je povedal predsednik ŠK Kras Zvonko Simone-ta, »nato pa sta z navdušenjem pristopili še krajevni društvi KD Rdeča zvezda ni ŠK Kras, ki delujeta na območju zgoniške občine. Seveda bodo sodelevali tudi člani Sklada Mitja Čuk, ki tako nesebično skrbijo za prizadete otroke. S to pobudo hočemo sensibilizirati širše javno mnenje za to problematiko in smo namenili ves izkupiček prireditve prav Skladu Mitje Čuka. Upamo, da bodo ljudje razumeli plemeniti namen te pobude«. Program družabnega večera predvideva najprej predstavitev Sklada Mitje Čuka. sledi) bo nastop moškega pevskega zbora Rdeča zvezda, nato pa bo plesna zabava ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Poskrbljeno bo za pijačo in- prigrizeK. vs-op je prost. B. S. • Občina Devin - Nabrežina sooroča, da bo v SREDO, 3. DECEMBRA; zaradi nujnih del zaprt elektronski center za izdajo potrdil, ki deluje v anagrafskem uradu. V Šempolaju ho gostovala koprska gledališka skupina Na povabilo kulturnega društva »Vigred« bo jutri, ob 17. uri v prostorih šempolajske osnovne šole gostovalo koprsko gledališče »Brez tretjega«, ki se bo predstavilo z najnovejšo komedijo »Agencija za ločitve«; režiser omenjene enodejanke, ki je za naše občinstvo novost, je Andrej Jelačin, scenograf pa Klavdij Tutta. Zabave in ironije, kot so napovedali, gotovo ne bo manjkalo. Že naslednji dan, t.j. pojutrišnjem, pa se bo vedno v priredbi šempo-lajskega društva »Vigred« začel Miklavžev knjižni sejem, ki ga domači prosvetarji tokrat prirejajo drugič zapored. Sejem bo odprt v večernih u rah do petka in bo nameščen v prostorih bivšega otroškega vrtca. Tudi tokrat ga bo domače društvo priredilo v sodelovanju s Tržaško knjigarno. V. NA POBUDO KRAJEVNEGA ODBORA MLADIH KOMUISTOV V Križu bo danes nastopil ansambel »Bazar« Po uspelih zabavnih večerih iz prejšnjih sobot bo Koordinacijski odbor mladih komunistov Zahodnega Krasa drevi priredil še tretji plesni koncert. Prizorišče zabavnega večera bo ponovno kriški Ljudski dom, v katerem se je prejšnji dve soboti zbralo kar precejšnje število mladih; to bo nedvomno v spxxibudo tudi za drevišnji koncert, ki se ravno tako obeta zanimiv. Gost večera bo tokrat glasbena skupina »Bazar« z Obale, ki je med drugim p>ožela veliko uspehov ravno v letošnji sezoni, saj je z nedavnega »Festivala morja in sonca« v Portorožu odnesla prvo absolutno nagrado, pxjleg tega pa še posebno nagrado za najboljše besedilo. Vodja ansambla in obenem avtor številnih skladb — med temi tudi glasbe popevke »Dober dan«, s katero si je skupina priborila prvo mesto na portoroškem festivalu — je Danilo Kocijančič (bas kitara), poleg njega pa sestavljajo skupino še bobnar Dušan Vran, kitarist Zdenko Cotič, solo pevec Slavko Ivančič in klaviaturist Marino Legovič. Skupina »Bazar« je doslej imela po Jugoslaviji že več tumej in nekajkrat nastopala tudi v Italiji. Konec aprila se je med drugim predstavila na Opčinah, kjer je nastopila v okviru pobud ob prihodu »Štafete bratstva in enotnosti«. Pobuda tržaške Krajevne zdravstvene enote Razprava o splavu ni segla v srž problema Večkrat se zgodi, da organizator neke pobude ne izpolni obljub, ki jih je najavljal naslov. Takšen občutek je bil popolnoma upravičen ob poslušanju razprave, ki jo je na temo »Splav: kakšna preventiva« v četrtek zvečer priredila tržaška krajevna zdravstvena enota. Iz samo zastavljene teme je namreč razprava ponovno prešla na obravnavo »izvirnega greha« in sicer, če je prekinitev nosečnosti opravičljiva (predvsem iz versko — moralnega vidika). Verjetno je bil namen organizatorja drugačen, saj je predsednik tržaške KZE inž. Giovanni Scarpa uvodoma pozival k razmišljanju o trenutnem stanju. Sicer pa se je že dr. Claudio Bevilacqua v imenu deželnega odborništva za zdravstvo spustO v nekakšen zgodovinski ekskursus o splavu in pribil, da so velike podobnosti med antiko in današnjim časom. Veliko konkretnejši in najizčrpnejši pa je bil poseg osrednjega poročevalca dr. Michela Grandolfa, odgovornega za raziskovalno - statistični sektor pri vsedržavnem višjem zdravstvenem inštitutu. Podatke, ki so se v glavnem nanašali na leto 1983, je zelo nazorno prikazal z grafikoni in jih spotoma tolmačil. Res je, da ni povedal veliko novega, vendar pa je bil v prikazu italijanskega splošnega stanja in primerjav med deželami dokaj jasen. Istočasno pa je povzel trenutno najbolj pereče probleme v zvezi z izvajanjem zakona za prostovoljno prekinitev nosečnosti. Veliko bolj filozofsko - razmišljujo-če pa je bil razpoložen prof. Sergio Nordio, ki je znanstveni vodja inštituta »Burlo Garofalo«. Navrgel je veliko misli, ki pa so se prej nanašale na opredelitev znanosti in človeške osebnosti kot take, kot na naslov. Zelo zanimivo je usmeril debato dr. Auber, ki je prvi posegel v razpravo, ki se je spraševal, kako da je v Trstu toliko splavov, kljub dobri osveščenosti. Kmalu nato pa se je še enkrat odprla konfrontacija med »zagovorniki življenja« in »zagovorniki zakona št. 194«, ki naj bi, po mnenju prvih, »legalizirali množičen detomor«. In tako v srž problema ni bilo mogoče poseči, (hip) Seja rajonskega sveta za zahodni Kras Na zadnji seji zahodnokraškega rajonskega sveta, ki je bila v sredo, so bili v ospredju predvsem sklepri o dovoljenjih za uporabo nekateri)1 občinskih prostorov in razprava 0 najnovejšem predlogu občinskega od' bora v zvezi s spremembo normativa o socialni skrbi ostarelih. O omenje' nem predlogu, ki neposredno zadev3 tudi prebivalstvo zahodnega predela tržaške občine, so se člani sveta 'Či razili negativno, v kolikor bi po nj1' hovem mnenju pomenila dejansko ko rak nazaj v primerjavi z dosedanja11 pravilnikom. V zvezi s posegi na pod' ročju javnih del so člani sveta spre' jeli na znanje vsebino pisma, ki je predsednik sveta (na podlagi za' ključkov prejšnje seje) poslal P1-1' stojnemu občinskemu odborniku; v prvi vrsti gre za ureditev pločnik3 ob glavni cesti na Kontovelu, ojač.1' tev razsvetljave okrog Proseka _ vlZ Križa, razširitev nogometnega igrišča v Križu, zunanjo ureditev občinskega rekreatorija v Naselju S. Nazario 111 drega vzdrževalna dela. • Tržaška Krajevna zdravstvena u' stanova bo tudi v prihodnjem l^3 priredila izpite za tiste, ki si želi-r pridobiti dovoljenje za uporabo str)1' penih plinov. Izpiti bodo v mesec111 aprilu in maju, zainteresirani pa T0' rajo dostaviti prošnje do 31. dece111' bra letos na sedež KZE. Pila lovsko zadržanje tržaškega šolskega skrbnika De Rose »Trebenske zadeve nočem komentirati« Sinoči sestanek vaških društev in organizacij v Trebčah »Šolsko skrbništvo nima nič opraviti s preselitvijo italijanskega državnega otroškega vrtca od banov v šolsko poslopje na Mandriji na Opčinah 'a z afero o slovenskem otroškem vrtcu v Trebčah.« Tako nam je včeraj po telefonu povedal tržaški šolski skrbnik prof. Luigi De Rosa in takoj Pristavil, da sam ni podpisal nobenega dokumenta 0 preselitvi italijanskega vrtca. O zadevi, ki je izzvala v italijanskem tržaškem dnevniku pravcato protislovensko kampanjo zaradi izkrivljenega in neresničnega poročanja »Pic-cola«, smo že večkrat pisali. Tržaška občina je forala zaradi preurejanja šolskega poslopja ita-djanske šole s celodnevnim poukom pri Banih dobiti nove prostore za tamkajšnji otroški vrtec. librava je nameravala preseliti vrtec v slovenski "troski vrtec v Trebčah, ki pa sploh ne razpola-Sa z dodatnimi prostimi prostori. Področni svet slovenskega didaktičnega ravnateljstva na Opči-11 ah je prav zaradi tega zavrnil tako rešitev in Predlagal vselitev vrtca od Banov v šolsko poslopje na trgu pri tramvaju na Opčinah. Italijanski dnevnik je zavrnitev tolmačil kot »zaprtje slovenskega vrtca italijanskemu« in zagnal gonjo Proti naši skupnosti, ki so jo še podkrepila pisma "•‘katerih bralcev in organizacij. Pri tem je tre-bo poudariti, da so bila realna dejstva v teh pis-smih izkrivljena; med pismi, ki so bila doslej "bjavljena, ni niti enega, ki bi zavzelo drugačno stališče tistega, ki ga je italijanski javnosti »ser-v'ral« »II Piccolo«, kar zgovorno priča o spretni •*žiji celotne zadeve. Ker je v svojem poročanju »II Piccolo« omenjal ‘e izjave tržaškega občinskega odbornika za šolstvo inž. Lucia Vattovanija (katinarski starši ga dobro poznajo po lanski izkušnji s prostorsko stisko na šoli Milčinski), smo želeli v tej zvezi izvedeti vsaj še za mnenje tržaškega šolskega skrbnika. »Te zadeve nočem komentirati,« nam je povedal prof. De Rosa. »Zanjo sem izvedel po tisku. Občina je tista, ki mora nuditi prostore šolam in vrtcem. Šolsko skrbništvo lahko poseže le v primeru preselitve celotne šole, ob ustanovitvi ali ukinitvi šole. Šolsko skrbništvo nima zato nič o-praviti s to zadevo. Občina je sicer obvestila skrbništvo o preselitvi otroškega vrtca, skrbništvo pa je v spoštovanju pristojnosti posredovalo zadevo obema didaktičnima ravnateljstvoma.« Na vprašanje kakšno stališče je zavzel Področni svet italijanskega didaktičnega ravnateljstva, je šolski skrbnik izjavil, da tega sploh ne ve, in dodal, da lahko področni sveti le izrazijo mnenje o določeni zadevi, to mnenje pa ni obvezujoče. »Občina je tista, ki mora v takih primerih odločati,« je zaključil pilatovsko rezervirani prof. De Rosa. Takšno »umivanje rok« je na žalost značilno za tržaškega šolskega skrbnika. Že ob lanski katinarski aferi je prof. De Rosa razlagal katinar-skim staršem, da je za preselitev italijanskega razreda iz poslopja osnovne šole Milčinski pristojna občina, medtem ko jim je občinski odbornik za šolstvo Vattovani ponavljal, da se mora o tem izreči šolsko skrbništvo. Lani pa se je šolski skrbnik vsaj nekoliko pozanimal za zadevo, saj šo sc številnih sej in srečanj na šoli in na od-bomištvu za šolstvo udeležili tudi predstavniki skrbništva. Letos, ob primeru trebenskega vrtca, takega zanimanja ni bilo, saj sam šolski skrbnik pravi, da je o zaostritvi celotne zadeve izvedel po tisku. Poročanje italijanskega tiska pa je bilo hudo izkrivljeno, kar je razkrila tudi razprava v občinskem svetu. Šolski skrbnik bi moral po svoji funkciji vedeti, kakšno je realno stanje v slovenskem državnem otroškem vrtcu v Trebčah; kljub temu sploh ni posegel, da bi zadevo postavili v pravo luč. Še več: izjavil je, da celotne zadeve noče komentirati. Kaj reči o takem zadržanju najvišjega šolskega organa v tržaški pokrajini? Najmanj kar lahko zapišemo je to, da se je hotel on — šolski skrbnik — očitno izogniti delikatni zadevi; prav zato je to »breme« naprtil obema didaktičnima ravnateljicama, slovenski in italijanski. V bistvu pa je celotna zadeva prizadela le slovensko didaktično ravnateljico in Področni svet slovenskega didaktičnega ravnateljstva. Italijanska didaktična ravnateljica na Opčinah Gianna Fumo nam je namreč v telefonskem pogovoru zelo korektno in razumevajoče povedala, da ni nihče zaprosil italijanskega področnega sveta za mnenje in da tudi sama ni bila vključena v zadevo. Dodala je še, da je v šoli na Mandriji, kamor bodo preselili vrtec od Banov, leta 1978 že deloval italijanski državni vrtec, a le v dopoldanskih u-rah, ker poslopje ni razpolagalo z menzo. Preselitev v vrtec na Opčinah po njenem mnenju sploh ne bi bila mogoča, kljub temu da so v tem vrtcu nekoč delovale tri sekcije, sedaj pa delujejo le dve; italijansko didaktično ravnateljstvo bi lahko tudi letos s 64 vpisanimi otroki »odprlo« v openskem vrtcu tri sekcije, tega pa ni storilo prav zato, ker bi morebitna tretja sekcija delovala v nemogočih prostorskih pogojih (v enem predelu jedilnice). Zlata poroka na Kolonkovcu Na Kolonkovcu bosta danes Marija in Franc Mahnič praznovala častitljiv jubilej — 50-letnico skupnega življenja. Slavljenca sta se vzela na današnji dan pred petimi desetletji v Tomaju, po poroki pa sta se prese-lila v Trst, na Kolonkovec. Franc Mahnič se je rodil pred 80 leti v Grižah pri Sežani, njegova žena, Marija Filipčič pa je bila doma iz Filipčjega brda pri Tomaju. Oba sta izhajala iz kmečkih družin in sta ostala zvesta zemlji in njenim sadovom vse do danes. Franc je bil namreč vrtnar. Z vrtnarstvom se bavi še danes, čeprav pravi, da mu je vinska trta najljubša rastlina. Marija, ki mu je v zakonu povila dva otroka, mu je stala vsa ta leta ob strani in mu tudi pomagala pri delu. Ob visokem jubileju slavljencema iz srca čestitajo sin Ladi, hči Danica z možem Paolom in vnukom Mau-rom, družina Balde in drugo sorodstvo, čestitkam pa se pridružuje tudi naš dnevnik. Huda nesreča v nepojasnjenih okoliščinah Včeraj zjutraj ob 10.30 se je v Uli-« Sara Davis pripetila nesreča, v *ateri je bil hudo ranjen 30-letni Gior-Sio Busdon, solastnik gradbenega podjetja Busdon - Stroligo, ki ima sedež v Olici del Coreggio 5, medtem ko stanuje ranjenec pri Domju 112. Oko-"ščine nesreče do sinoči še niso bile ''-"ane. Vedelo se je le, da je Busdona stisnilo ob zid stavbe št. 51 dostavno vozilo, last svojega podjetja. A-'a*7n je dal, po pričevanju lastnika ?ara v Ulici Fratello, mladenič, ki ranjenega Busdona nato pospremil 2 rešilnem RK v katinarsko bolnišni-c°- Busdona so zdravniki sprejeli na °ddeldk za oživljanje s pridržano pro-Snozo, kajti zaradi udarca v prsni I °š je njegovo zdravstveno stanje ze-lo resno. Šele po pričevanju omenje-aega mladeniča bo mogoče ugotoviti, je vozilo samo zdrvalo po rebri, I i pa je voznik (lahko bi to bil 25-.‘tni Carlo Stroligo ali kak name-^enec) zgrešil manever. sedežu Sindikata uslužbencev ustanov (CGIL) so v teh dneh razpolago formularji za državne Uslužbence, ki nameravajo predložiti Prošnje v zvezi s socialnim zavarova-■tem hi pokojnino; v poštev pride le ki je bilo sprejeto na podlagi akona štev. 285 in je redno zaposle-0 najmanj eno leto. “ Na lavnih V organizaciji SDZPI in ob sodelovanju KZ Začeli tečaje vinogradništva Zaključen posvet na Pomorski postaji MOŽNOSTI SODELOVANJA BANK IN ZAVAROVALNIC Letošnji tečaji za vinogradnike, ki jih je v sodelovanju s Kmečko zvezo organiziral Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, so že stekli. Najprej so začeli v Repnu (odkoder je naš posnetek), kjer tečaj poteka ob ponedeljkih in četrtkih, prihodnji teden pa bodo s tečaji začeli tudi v Lonjerju in Križu. Prva lekcija v Lonjerju bo na sporedu v torek, 3. decembra, ob 19. uri v prostorih društva, nato pa bodo lekcije potekale ob ponedeljkih. V Križu bodo predavanja v Domu Alberta Sirka, prva lekcija pa je na programu v četrtek, 5. decembra, ob 19.30. Tudi naslednje lekcije bodo ob četrtkih ob isti uri. V Lonjerju in Križu bodo naprej na sporedu dve lekciji iz splošnega vinogradništva, ki ju bo vodil inž. Mikac, sledili bosta lekciji iz fitopa tologije (predavatelj bo inž. Seljak), preostale lekcije pa bodo namenjene kletarstvu in jih bo vodil inž. Vodopivec. V Kongresnem centru tržaške Pomorske postaje se je včeraj zaključil 4. vsedržavni posvet o bančnem in zavarovalniškem marketingu, ki ga je konzorcij Trieste Consult priredil na temo novih možnosti operativnega sodelovanja med zavarovalniškimi družbami in bančnimi zavodi. »Banke in zavarovalnice morajo danes reševati nove probleme, povezane s spreminjanjem družbenih razmer in razvojem proizvajalnega sistema, zato morajo iskati nove in bolj ustrezne strategije,« je v uvodnem poročilu poudarO predsednik Trieste Consulta in generalni direktor Lloyd Adriatica Gianfranco Viatori. Števil na poročila, ki so mu sledila, so konkretno osvetlila možne stične točke za integracijo in sodelovanje obeh sektorjev, ki jih bo potrebno še preučiti, še posebno na ravni novih izdelkov in novih distribucijskih »paketov«, prilagojenih potrebam vse bolj zahtevnih uporabnikov. Vendar pa je po drugi strani že danes opazna — in bo v prihodnosti vse večja — kompeticija in konkurenca med sektorjema, saj strokovnjaki predvidevajo, da se bo njuna vzporedna in obilna rast nadaljevala tudi v prihodnjih letih, vse dokler se ne bodo spremenili pogoji, v katerih delujeta. Na posvetu so sedelovali številni italijanski in tuji strokovnjaki z obeh področij, med drugimi pa so bile zastopane zavarovalnice in banke kot: Fideuram, RAS, Tržaška hranilnica, INA, Lloyd Adriatico, Banca commerciale italiana in Banca nazionale del lavoro. V prvem delu zasedanja pa so posebno pozornost posvetili izkušnjam v tujini, zlasti v ZDA, Veliki Britaniji, na Japonskem, v Kanadi in na Nizozemskem, torej v državah, ki imajo vodilno vlogo na zavarovalniškem in bančnem področju. Današnja prireditev v Ricmanjih odložena Nastopa plesne skupine France Prešeren, ki je bil napovedan za danes, ob 20. uri, v kulturnem društvu v Ricmanjih ne bo. Sklep je sprejelo društvo Slavec sporazumno z vodstvom omenjene plesne skupine. Upoštevajoč željo društva Fran Venturini od Domja, ki je za današnji dan pripravilo gostovanje kočevskih društev v gledališču Prešeren v Boljuncu. Društvo Slavec in predstavniki plesne skupine se bodo zato dogovorili in določili nov datum, ki naj bi bil predvidoma že prihodnji mesec. Nova agencija na Opčinah posnetek je s sinočnje družabnosti, s katero je mladi, 28-letni član SDGZ ^ er Pertot odprl svojo novo agencijo DivaL Z veliko mero podjetnosti se a ,Yl.tnre<' odločil preseliti iz osrednje agencije v središču mesta na Operne, elm- se *aKo približal predvsem slovenskim klientom, ki se jim je se po-Posvetil. Dival je finančni sektor zavarovalne družbe RAS m preko v'', skupnih skladov upravlja naložbe svojih klientov. Walter Pertot bo v lem novem uradu, na Narodni ulici 28 na Opčinah na voljo vsem, si 10 informacije o sodobnem načinu investiranja prihrankov v materinem jeziku, pri čemer mu želimo obilo delovnih uspehov Ječanje o izražanju v moderni družbi zasedanju Goethe Instituta v Ul. Coroneo 15 bp 2. in 3. decembra goVr'larodno srečanje na temo »Jezik in današnja družba«. Na srečanju , v ..S, 0 poetičnem jeziku, o omejitvah jezika in pisanja, o filozofskem J z v Evropi in o drugih vprašanjih, ki neposredno zadevajo izraz j Vernem svetu. Med njimi je osem Tržačanov V Trstu in Padovi aretirali petnajst razpečevalcev hašiša Karabinjerji iz Trsta in Padove so v zadnjih dveh tednih aretirali petnajst razpečevalcev hašiša. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnil namestnik državnega tožilca Staf fa, ki je že nekaj let na sledi razpečevalcem mamil, ne gre za običajne »male ribe«, ampak za ljudi, ki so od leta 1983 do letos preprodali v našem mestu okrog 200 kilogramov hašiša. Od petnajstih je osem Tržačanov. To so: 24-letni delavec Daniele Ste fanic (Ul. Pasteur 31), 22 letni brezposelni Vittorio Petrucci (Ul. Grossi 26), 24-letni mehanik Giampiero Gnor (Ul. Raffineria 11), 21 letni težak An drea Gerin (Ul. Milano 31), 22 letni ekološki operater Paolo Melis (Ul. Industria 16), 27-letni delavec Rober-to Lo Picco!0 (Ul. Ghirlandaio 37), 22-letni delavec Angelo Amaraddio (Ul. Donaggio 18) in 20 letni Gino «iva (Ul. Settefontane 73). Preostali aretiranci — vsi so v koronejskem zaporu -- so iz Padove in okolice. Med preiskavo, ki še traja, so karabinjerji zaplenili dva kilograma hašiša in ugotovili, da je mamilo pri- tvt]8 0 V 'rrst lz Radove, Vicenze in Milana, v glavnem skrito v vratih avtomobilov. Naj povemo, da je bil finančni obseg te trgovine zajeten. saj stane kilogram hašiša okrog pet milijonov lir, za cigareto pa je potreben približno en gram. Tržaški razpečevalci so mamilo preprodajali v velikih količinah in vsak v svojem mestnem predelu. Manjši, razpečevalci so nato poskrbeli, da je mamilo vstopilo v šole, kasarne in pač povsod, kjer ga kadijo. Pri tem se seveda vsOjuje ugotovitev, da je uživanje hašiša v Trstu zelo razširjeno, saj aretacije pričajo, da so razpečevalcem šli posli kot po maslu. Staffa je včeraj še poudaril, da je v zadnjem letu dal aretirati več kot sto razpečevalcev in da je še posebno z zadnjo akcijo pretrgal niti največjih razpečevalskih mrež, ki so tržaški trg tako obilno oskrbovale z »dimom«. • Censis in tržaška univerza sta pred kratkim izvedla raziskavo o položaju mladih in mladinskih združenj in organizacij v tržaški pokrajini. Pobudo za raziskavo je dalo pokrajinsko od-borništvo za šolstvo, poklicno izobraževanje in mladinska vprašanja. Študijo in njene izsledke bodo predstavili v četrtek, 5. decembra, v konferenčni dvorani tržaškega razstavišča. DOPOLNILO V zvezi s pismom uredništvu, ki so nam ga poslali devinsko - nabrežin-ski komunisti in ki smo ga objavili v včerajšnji številki, je eden od podpisnikov, Peter 'Rogelja, preciziral, da je podpisan kot neodvisen. i V tišini nas je zapustila naša draga mama, nona in * pranona Marija Milkovič vd. Vrše Pogreb bo danes, 30. novembra, ob 13. uri iz hiše žalosti v Gropadi št. 87 v gropajsko cerkev in nato na bazoviško pokopališče. Žalostno vest sporočajo sinovi Slavko, Svetko in Lučko ter hči Silvestra z družinami. Gropada, Trst, Briščiki, Bazovica, 30. novembra 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo) ŠD Zarja izraža Zorku Petarosu globoko sožalje ob smrti matere. KD Ivan Cankar izreka Majdi Furlan iskreno sožalje ob izgubi dragega brata. SLOVENSKO 'TOrf&STALNO ^GLEDALIŠČE V TRSTU 1945 - 2. december - 1985 Slovensko stalno gledališče Vas vabi na srečanje ob 40-letnici svojega neprekinjenega delovanja. Srečanje bo JUTRI, 1. decembra, ob 10. uri v Kulturnem domu v TRSTU, Ul. Petronio 4. Posebno toplo vabljeni nekdanji člani, abonenti in prijatelji gledališča. čez tri gore, čez tri dole ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZiCD 5. folklorna prireditev z zagrebško skupino »JOŽA VLAHOVIČ« Večer ljudskih pesmi in plesov DANES, 30. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU. Prodaja vstopnice eno uro pred pričetkom prireditve. "GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Aurand Harris PAVLIHA IN MICA Režija: MARIO URŠIČ Popoldanske ponovitve DANES ob 16. uri. Matineje za šole vsak dan ob 9.30. ABONENTI SI LAHKO OGLEDAJO KATEROKOLI PREDSTAVO. gledališča VERDI Jutri, 1. decembra, ob 16. uri bo osma predstava Verdijeve opere »Simon Boccanegra« (red D). V gledališču Verdi se zaključujejo pripiave na tretjo opero na repertoarju in sicer Dvoržakovo »Rusalko«. Opero bo dirigiral Gianfranco Masini, zrežiral pa Peter Werhahn. V glavnih vlogah nastopajo Rita Lantieri, Beniamino Prior, Paolo Washington in drugi. ROSSETTI Danes, 30. t.m., ob 16. uri (red prost) in ob 20.30 (red 1. sobota) bo v gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina Teatro di Genova z delom Pedra Calderona De La Barce »L’Alcalde di Zalamea«. Režija: Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 4. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 2 uri in 30 minut. TEATRO CRISTALLO Danes ob 20.30 in jutri ob 16. uri bo na sporedu v gledališču Cristallo komedija v tržaškem narečju »El complesso de l’arciduca«. Režija: Mimmo Lo Vecchio. CANKARJEV DOM Velika dvorana V torek, 3. decembra, ob 19.30: Angela Tomanič, orgelski koncert. V četrtek, 5. decembra, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Mala dvorana V torek, 3. decembra, ob 17. uri: Mladi mladim (Jure Jenko - klarinet, Zoran Mitev - fagot, Bojana Krstulo-vič - klavir). V sredo, 4. decembra, ob 19.30: Koncert klavirskega kvarteta RTV Ljubljana. Okrogla dvorana V četrtek, 5. decembra ob 20. uri: Koncert ob 40-letnici UNICEF. V petek, 6. decembra, ob 22. uri: Miguel Cervantes - Živko Vukojević »Don Kihot«. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V torek, 3. decembra, ob 19,30: F. X. Kroetz: Ne krop ne voda — Gostovanje PDG v Tolminu. koncerti VERDI V Krožku za kulturo in umetnost bodo v ponedeljek ob 18.30 predstavili Dvoržakovo opero »Rusalka«. Govoril bo milanski glasbeni kritik Rubens Tedeschi. V nedeljo ob 11. uri bo na sporedu četrti koncert iz cikla »Nedeljski koncerti«. Komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija bo izvajal Respighijeve, Geminianijeve in Corellijeve skladbe. Pri blagajni gledališča so na prodaj vstopnice (tel. 631-948). Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 2. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert violinista THOMASA GOLDSCHMIDTA in pianista WOLFRAMA LORENZENA. čestitke Andreju, žarku in Vandi se je pridružil mali ALEKSU. Čestitajo jim Moreno, Norma in Breda. ANSAMBEL L. FURLAN KD RDEČA ZVEZDA in ŠK KRAS v sodelovanju s skladom M. ČUK prirejajo DANES, 30. novembra, ob 20.30 v športno-kulturnem centru v ZGONIKU DRUŽABNI VEČER S PLESOM Nastopila bosta zbor KD Rdeča zvezda in ansambel L. Furlan. Izkupiček večera je namenjen skladu M. Čuk. KD F. VENTURINI - DOMJO Gostovanje kulturno-športnega društva »Kostel« iz vasi FARA pri Kočevju. Celovečerni program s petjem, glasbo, folkloro in. . . DANES, 30. novembra, ob 20. uri v gledališču »F. Prešeren« v BOLJUNCU. Vabljeni! kino Ariston 17.00 »Blood simple«. Režija Joel Coen. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 15.30—21.00 »Movie in the movie« in »Blue magie«. Prepovedana mladini pod 18. letom. Excelsior 17.00—22.10 »Scandalosa Gilda«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 17.00—22.15 »Scandalosa Gilda«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior II. 17.15—19.30—21.45 »Interno berlinese«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale Dvorana št. 1 16.00—22.00 »La sposa promessa«. Dvorana št. 2 16.00—22.00 »Marina vedova viziosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30—22.00 »I due cri-minali più pazzi del mondo«. Mignon 16.00 — 22.15 »Miranda«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.30—22.15 »Sotto il vestito niente«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 »007: Bersaglio mobile«. Vittorio Veneto 16.30—22.00 »Nightmare dal profondo della notte«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 15.00—22.00 »II signore degli anelli«. Alcione 16.00—22.00 »Bachelor (addio al celibato)«. Radio 15.30—21.30 »La mia carne brucia di desiderio«. Prepovedan mladini pod 18. letom. šolske vesti Ravnateljstvo DTTZ »Žiga Zois« v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki na sedežu zavoda — Vrdelska cesta. 13/2 - po naslednjem razporedu: ponedeljek 2. decembra: ob 17. uri: l.a, l.b. l.c., l.r geom., 3.r geom. ob 18.15: 2.a, 2.b, 2.c, 2.r geom., 4.r geom. torek 3. decembra: ob 17. uri: 3.a, 3.b ob 18. uri: 4.a, 4.b, 5.a, 5.b Končno sta se naša ALMIRA KrtMEC in MILAN HRVATIČ odločila za usodni korak. Vso srečo v skupnem življenju jima želi KD F. Venturini Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Valentin Vodnik priredi jutri, 1. decembra, ob 17. uri v društvenih prostorih v Dolini 6. srečanje borcev, aktivistov in internirancev s kultumo-družabnim programom in sproščenim pogovorom. Vabljeni! ZSKD obvešča, da je pisarna danes zjutraj zaprta. Knjižnica P. Tomažič in tovariši — Prosvetni dom — Opčine. V torek, 3. decembra 1985 ob 20.30 bo srečanje na temo LETO 1945 — TRST V BOJU ZA SVOJ PRAVI OBRAZ. Spregovorila bo Morana Bidovec. SKD Vigred vabi jutri, 1. decembra, ob 17. uri v šempolajsko osnovno šolo na ogled nove Jelačinove komedije iz našega in vašega življenja »Agencija za ločitev«. Izvaja gledališče »Brez tretjega« iz Kopra. Zabave in smeha ne bo manjkalo. Pridite! Koordinacijski odbor mladih komunistov Zahodnega Krasa prireja danes, 30. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu plesni koncert z ansamblom Bazar. Vabljeni! SKD Tabor - Opčine — Prosvetni dom danes, 29. t.m., ob 20.30 »Zapojmo si pesem veselo«. Srečanje ženskih pevskih zborov KD I. Grbec, KD Pro-sek-Kontovel in SKD Tabor. Vabljeni! KD Rdeča zvezda prireja ob 40. obletnici ustanovitve koncert Godalnega kvarteta Glasbene matice iz Trsta v samatorski cerkvi jutri, 1. decembra, ob 20. uri. Vabljeni! SKD Tabor - Opčine — silvestrovanje 85 — od 2. decembra dalje rezervacije v društvenem baru (urnik obratovanja) do popolne zasedbe razpoložljivih mest. razstave Do 6. decembra je v galeriji Carte-sius na ogled razstava grafičnih del 16 slikarjev. Otvoritev razstave bo danes, ob 18. uri. Sklad »Mitja čuk« sporoča, da je v Peterlinovi dvorani odprta razstava izdelkov sežanske delavnice pod posebnimi pogoji. Vsak dan od 17. do 19. ure, šole po dogovoru (tel. 7784247 - g. Filipčič). KD Vesna obvešča, da je v fojerju doma A. Sirk na ogled razstava »Arzenal včeraj in danes«. Umik: od 19. do 21. ure vsak dan. Sklad »Mitja čuk« vabi na razstavo o svojem delovanju v Prosvetni dom (mala dvorana) vsak dan od 16. do 19. ure. razna obvestila SPDT prireja jutri, 1. decembra, izlet iz Motovuna na Artviže. Zbirališče ob 8.30 pred spomenikom v Bazovici. Izlet, ki bo z osebnimi avtomobili, vodita Franc Armani (tel. 415318) in Mario Milič (229258). Povratek ob večernih urah. Tržaški alpinistični klub obvešča, da bo jutri, 1. decembra od 9. do 15. ure odprta Trnovska jama v bližini Trnovce in bo poskrbljeno za organizirani obisk. Priporočljivi so škornji in primerna obleka. KD Kraški dom vabi v četrtek, 5. decembra ob 20.30 v Bubničev dom na predvajanje diapozitivov o ANAPURNI, ki jih bosta predstavila Lucijan Cergol in Lucijan Milič. SKD Vigred - Šempolaj prireja v društvenem prostoru v sodelovanju s Tržaško knjigarno MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM od ponedeljka, 2. do petka, 6. decembra vsak dan od 17. do 20. ure. Vabljeni! KD Kraški dom obvešča, da bo MIKLAVŽEV SEJEM knjig, kaset in plošč 3., 4. in 5. decembra v Bubni-čevem domu od 19. do 21. ure. SKD Slavec obvešča, da je gostovanje plesne skupine F. Prešeren, ki je bilo napovedano za danes PRELOŽENO na drugi datum. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu - Donizettijeva ulica 3, bo v ponedeljek, 2. decembra, ob 20.30 predstavitev dveh literarnih novosti pisatelja Alojza Rebule: »Savlov demon« - šest iger z religiozno tematiko in »Oblaki Michigana« - ameriški dnevnik 1975. Obe knjigi bo predstavila prof. Ester Sferco. menjalnica 29. Ameriški dolar 11. 1985 . 1.685,— Kanadski dolar . 1.230,— švicarski frank . 815,— Danska krona . . 184,— Norveška krona 222,— Švedska krona . 221,— Holandski florint . 598,— Francoski frank . 219,— Belgijski frank 32,— Funt šterling . . 2.500.— Irski šterling . . 2.060,— Nemška marka . 674,- Avstrijski šiling 95,50 Portugalski eskudo . 10,— Japonski jen 7,50 španska pezeta 10,— Avstralski dolar . 1.150.- Grška drahma 10,— Debeli dinar . 4,75 Drobni dinar . 4,75 im BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA » S. P. A. TRST - ULICA F. FJLZI 1Q - včeraj-danes Danes, SOBOTA, 30. novembra ANDREJ Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.59 — Luna vzide ob 18.21 in zatone ob 10.20. Jutri, NEDELJA, 1. decembra MARIJAN Vreme včeraj: temperatura zraka 6,7 stopinje, zračni tlak 1022,1 mb ustaljen, veter vzhodnik 4 km na uro, vlaga 55-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,7 stopinje. Plimovanje — napovedi za danes Ob 3,53 najnižja —4 cm, ob 9.42 najvišja 45 cm, ob 16.59 najnižja —58 cm, ob 23.56 najvišja 22 cm. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Emiliano Ferrari, Sara Antonini, Alex Shardlow. UMRLI SO: 80-letna Maria Maruza, 76-letni Armido Volli, 80-letna Piccarda Getter Wondrich, 72-letni Giovanni Panfili, 91-letna Pia Urizio, 66-letna Anita Stecher, 71-letni Marcello Titz, 37-letni Edy Argenti, 64-letni Bruno Požar, 73-letni Emilio Cemigaj, 85-letna Evelina Stikler, 52-letni Bruno Bertocchi, 78-letni Luigi Cristiani, 78-letna Amabile Arbe, 75-letni Carlo Schweigerm, 64-letni Alfredo Sisti, 81-letna Maria Carmela Ves-seli, 6-letni Patrik Carlino, 72-letni Silvano Golinni, 75-letna Giuseppina Bunc. OKLICI: uradnik Bruno Tercic in vratarica Alma Stepančič, uradnik Jaroslav? Vrana in uradnica Ivana Sterpin, zavarovalni uslužbenec Alessio Bauletti in turistična delavka Donatella Goruppi, smetar Mario Tedisco in delavka Elisabetta Fossati, avtoličar Dario Vidonis in uradnica Serena Verzegnassi, smučarski učitelj Osvaldo Alberti in finančna svetovalka Ornella Savron, delavec Alfredo Luigi Fumo in delavka Vincenza Pema, zdravnik Roberto Schneider in zdravnica Patrizia Maraš, kirurg A-lessandro Cocchi in kirurginja Dina Donata Rodare, upokojenec Giuseppe Tasserà in upokojenka Lina Brezzon, uradnik Luciano Sancin in prodajalka Franca Olenik, inženir Roberto Beghini in študentka Luisa Vittoria Attilia Rimini, stražar Ignazio Zumi in gospodinja Liliana Sain, karabinjer Bruno Zorzan in delavka Emanuela Farinea, mehanik Giancarlo Rasubin in perforatorka Ispide Waltraud Teuber, uradnik Bruno Martini in brezposelna Laura Benzan, tehnični agent Marcello Tiberino in trgovka Giuseppina Moretti Peressini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9, Pro-sek ŽavljG (od’ 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. deETstria 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Ul. del’Istria 35, Prosek, žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.' prispevki V spomin na Pepco Petaros daruje družina Rojc 20.000 lir za Sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Pepija Miliča darujeta Vera in Albina 20.000 lir za popravilo cerkve sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja na grob Ervina Piščanca darujeta Anica in Rado Polduzzi 30.000 Er za Center za rakasta obolenja. V spomin na dragega moža Antona daruje Bogomila Gerlanc 10.000 Ur za spomenik padEm v NOB na Konte relu. V spomin na drage pokojne daruje Bogomila Gerlanc 10.000 Er v isti namen. mali oglasi BRINJEVEC — domač prodam. Masič Stojan, Povir 47, Sežana. PRODAJAM izredna darila za vašega sina ob priložnosti sv. Miklavža, k1 sicer tečaj šole Radioelettra o ana-Ezi in programiranju v basicu vkljufr no s prakso za Commodore 64 ali VIC 20 ter material (soft ware)-Tel. 753-938 od 20. do 21. ure. V DOLINI na številki 232 je danes odprl osmico Kunjo, ki toči pristno belo in črno vino. PRODAM sodobno 3-sobno stanovanje v Ul. Ghirlandaio — HI. nadstr. Telefonirati na št, 213-748. PRODAM 4 avtomobilske snežne gume z žeblji — fiat 126. Tel. 226-420. OB SV. MIKLAVŽU razveseEte vaše drage z dišečimi dariE. Parfumerija Kozmetika 90 — OPČINE — Narodna ulica. PROSIM gospo, ki je našla denarnico pred rumenim avtom opel pri skladišču zelenjave Makarovič v Gorici, dne 26. 11. okrog 11.45, naj se jari na tel. št. 60918 - Trst, ker je if ročEa denarnico napačni osebi. Stroške povrnem. OSMICO sta v Borštu odprla Albin in Vladi. Točita pristno belo in črno vino. COMET 910 — za tvoj prosti čas na morju — prodam. Tel. od 20. do 21, ure na št. 229126. POUČUJEM matematiko za vse stopnje. Informacije po telefonu 003865/ 21972 popoldne. V NAJEM dajem pri Domju 3 skladišča: 90 kv.m., 70 kv.m. in 26 kv. m-Tel. 040/280959. PRODAM telico 15 mesecev staro simentalske pasme), tel. 040/229250. PRODAM peč za centralno kurjavO; idealstandard iz Etine na tekoče ali trdo gorivo, 30.000 kal. ter bojlcf 1501 malo rabljen. Tel. 040/ 200760. IZKUŠENA OTROŠKA NEGOVALKA » prakso išče zaposEtev nekaj ur dnevno. Tel. 040/947-950 od 13. do 14. urft ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Za vaše prijetne večere Vilku Iti st( )nu it ( ' DOLENJA - Gorica, tel. 0481-60177 VARNI pred TATOVI • OKLEPNA VRATA • BLAGAJNE, TREZORI, OKLEPNE OMARE IN SHRAMBE • NEREZLJIVA VHODNA VRATA IN OGRAJE • PROJEKTI IN REŠITVE ZA POSAMEZNE PRIMERE VSE PO MERI G. MICHELI Kl|učavničarska — kovaftka delavnica TRST — Ulica Grimani 42 — Telefon (040) 940-318 KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri Z Priporočeni trgovini za vaše nakupe (P ! T Market pralnih praškov Udovič nudi ob priliki božičnih in novoletnih praznikov najrazličnejša darila in več vrst parfemov po najugodnejših cenah že znane pripomočke za čiščenje vašega doma. Opčine, Narodna ulica 28 »LINEA».. . TIROLSKI STIL Zadnja modna novost so modeli, krojeni v tradicionalnem TIROLSKEM stilu. Puloverji, srajce, krila in kostimi z motivi tirolske folklore. »LINEA« - Ul. Carducci 4 - TRST Konfekcija Fany Stefania Millo KAKOVOST - ELEGANCA Velika izbira najboljših znamk po ugodnih cenah ŽENSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE, posebno JAKEN, PLAŠČEV in KRZEN. 34147 ŽAVLJE (TS) - Ul. Flavia di Stramare 107 - Tel. 231-118 U film - film - film ureja kinoatelje filmi na tv zaslonu RAZSELJENA OSEBA Režija: Marjan Ciglič Glavne vloge: Matjaž Višnar, Draga Potočnjak. TV Koper, v ponedeljek, 2. decembra, ob 21. uri. Ciklus slovenskih filmov, ki jih predvaja koprska televizija vsak prvi ponedeljek v mesecu, ponuja vznemirljiv film, posnet pred tremi leti. Razseljena oseba, se loteva človeško in politično izrazito sodobne teme, vprašanja današnjega brezdomovinskega tujstva, iz katerega kali potreba po človeški in nacionalni identifikaciji. Film govori o slovenskem političnem emigrantu, ki se je rodil na tujem in se vrne v svojo pradomovino, Slovenijo, ki jo pozna le po izročilu in pripovedovanju svojih staršev. V tem srečanju in soočanju idejno in človeško intimno razpoznava korenine svojega zdomstva, hkrati pa vse izraziteje doživlja tudi tragiko človeka, ki je brez krivde kriv. V skupini arhitektov, ki raziskujejo okna in svetlobne razmere v gradovih na Slovenskem, se spoprijatelji s svojim tukajšnjim vrstnikom. Njuno prijateljstvo in konflikti se navezujejo tudi na refleksijo naše sodobnosti, vendar pa je v njej navzoča tudi preteklost, ki je ni mogoče ne pozabiti, ne preklicati. Iz čustvenih nagibov zraste konflikt, ki oplazi oba. Tudi v povsem intimnem območju, v ljubezenskem razmerju med prišlekom in študentko arhitekture, ni izpolnitve, saj je njegov notranji razkol preglobok, hkrati pa ga oprede-1 ju jejo tudi spomini na otroštvo v tuji domovini. Prijateljska in ljubezenska razmerja ga v iskanju identitete naredijo povsod domačega, a nikjer doma. Ob priliki izredno uspele predstavitve svojega filma v goriškem Kulturnem domu pred tremi leti, je režiser Cigliò povedal sledeče: »Naša mlada generacija v bistvu nima več vpogled v temo politične emigracije. Strasti so se tudi že zabrisale, strasti, ki so vendarle pogoj ali pa posledica ločitve na rdeči in beli tabor. Strasti v ljudeh, ki so dogodbe doživljali, so o-stale, in film jih tudi zelo direktno nakazuje. Mlada generacija pa je zaradi pomanjkanja informacij nepoučena. Kaj šele, da bi bila strastna do teme! Film je zato obremenjen z informacijami, ki jih mora posredovati, informacijami o vojni, revoluciji, kolaboranstvu in iz tega izvajajočih strasteh.« EFFETTO NOTTE (UČINEK NOČI) Režija: Francois Truffaut. Glavni vlogi: Jaequeline Bisset in Valentina Cortese Canale 5, v sredo, 4. decembra, ob 23.25. Zgodba filma je v bistvu film sam, film kot pojav kreacije in atrakcije. Film se dogaja v studiu, kjer snemajo film. Režiser v sekciji je sam Truffaut, ki dvakrat dirigira snemanje. Ameriška noč je trik, s katerim se nočne posnetke s posebnimi lečami realizira podnevi; je pa tudi metafora o filmu, o generaciji mladih Francozov, ki so s filmom dorasli. Sekvenca v kateri otrok krade, slika iz filma Državljan Kane to dokazuje. L’ULTIMA CORVEE Režija: Hal Ashby. Glavna vloga: Jack Nicholson. Rai 3, v sredo, 4. decembra, ob 20.30. Skupina vojaških mornarjev ima nalogo, da odpelje zapornika v drugo mesto. Med potjo se obnašajo kot navadni mornarji, kot stari prijatelji. Varnostnika in zapornik, ki je bil obsojen na dolgo zaporno kazen za skromen rop 80 dolarjev, skupno preživljajo in doživljajo tipično mornarske aventure v nočnih lokalih in v veleblagovnicah seksa. Ko pa mladenič skuša zlorabiti nepričakovano tovarištvo njegovih varuhov, ga ta solidno pretepata, vendar težko zapustita v celici pridobljenega prijatelja. Nad vsemi izstopa v filmu Nicholson s svojevrstno igro, ki ga je dokončno proslavila kot enega najboljših igralcev današnje scene. Režiser spretno izrablja nadarjenost in z dostojno fotografijo ujame odtenke igre obraza in enkratne nasmeške. V filmu izstopa tudi pretirano besedičenje, ki pa daje zgodbi elana in učinkovito reproducira dinamičnost karikature mornarja, po ameriško... Dramski spored radia ISA za deeember Vsako soboto od 2. novembra 1985 do 25. januarja 1986- ob 18. uri: VEČNI SOPOTNIKI. Sklop velikih pesnikov za včerajšnjo in današnjo rabo v izboru in pripovedi Vladimira Jurca ter v režiji Sergeja Verča. Jezikovna redakcija besedil Jože Faganel. Ton in montaža Bruno Sindici. Produkcija Radio Trst A Stereo. (Ponovitev vsako nedeljo ob 14.40). V soboto, 7. decembra: Karl Hynek Macha »MAJ«. Prevod Dušan Ludvik. Življenje Mache, nesrečnega pesnika zagrenjene mladosti, razočarane ljubezni in neizpetih sanj, je teklo v široki strugi zadnjih desetletij češkega narodnega in literarnega preroda. Pomembna pesnitev avtorja, ki vnaša v češko literarno Ustvarjalnost nove provokativne duševne in umetniške vrednote. V torek, 3. decembra, ob 18. uri: Joško Lukeš »NOČ PO JUBILEJU«. S tem delom se je naš znani dramski igralec in avtor številnih radijskih iger udeležil lanskega natečaja za izvirne radijske igre, ki ga je razpisalo dramsko Uredništvo naše postaje. Predmet avtorjevega dramskega razmišljanja je hrup-tia noč po jubileju igralca, ko se le-ta zateče na svoj dom. Ob srečanju z znani-Uii obrazi prisostvuje filmu svojega življenja, ki je bilo res ovenčano s slavo in uspehi, toda. . . V glavni vlogi nastopa avtor sam. Režija Adrijan Rustja. Produkcija Radio Trst A. V torek, 10. decembra, ob 18. uri: odprti dramski val. Saša Vuga »SILVESTROVO ČREPINJ«. V svoji najnovejši igri »Silvestrovo črepinj« se avtor loteva zanimivega motiva. Gre za silvestrovanje v Rimu, ki ga doživljata kmalu po vojni mlad Slovenec in Rimljanka. Na videz je to rekonstrukcija ljubezenske noči, v resnici pa oster in brezkompromisni moralni obračun s svetom, kakršnega izvede senzibiliteta sodobne mladine, katere predstavnica je Prav mlada Rimljanka. V glavnih vlogah nastopata Boris Cavazza in Jožica Avbelj. Režija Rosanda Sajko. Produkcija RTV Ljubljana. Stereo. V soboto, 14. decembra: Ivan Goran Kovačič »JAMA«. Prevod Tone Pavček. Ila zaključku življenja in dela hrvaškega pesnika Ivana Gorana Kovačiča (1913 -1943) stoji kot pošasten privid in obenem kot neizpodbitno dejstvo tragična pesnitev »Jama«. Resničnost, ki jo čutimo na straneh »Jame«, nas ne pretrese samo s svojo grozo, ampak tudi, če ne predvsem, z umetniško poustvaritvijo in globoko moralno prežaritvijo objektivne danosti. V torek, 17. decembra, ob 18. uri: iz mednarodnega natečaja »Prix Italia«. Cecilie Loveid »ALI JESTE GALEBE?«. Radijska igra. Norveška avtorica Ce cilie Loveid nam v tem pretresljivem delu, ki se dogaja v času nemške okupa-cije, ko ni bilo ne hrane, ne svobode in niti sreče, pripoveduje o Kristini, ki Sanja, da bi postala igralka. Kruh si služi kot gospodinjska pomočnica, ob delu Pa hodi na lekcije k neki primadoni največjega bergenskega gledališča. Tako dobi majhno vlogo v nekem varietejskem gledališču, ki pa ga zaradi vojne kmalu zapro. Zdaj je Kristina podobna mlademu galebu, ki prvič poskuša^poleteti — Pudvomno zelo slasten in lahek plen za lakomne ujede, ki si žele svežena mesa. galebje meso, ki je sicer neužitno, pa je med vojno zelo teknilo. Prevod Darinka Riibar. Glasba Aleksander Purič. Režija Boris Kobal. Produkcija Radio Trst A. b t e r e o . V soboto, 21. decembra: Vladimir Majakovski »OBLAK V HLAČAH«. Pre-v°d Tone Pavček. Pesnitev »Oblak v hlačah«, prva pesnitev Majakovskega in Prva pesnitev v ruski književnosti XX. stoletja, ohranja tudi za nas cas neko Posebno lastnost — namreč, da nas preseneča z jezljivostjo in besom, ki lijeta '2 dvaindvajsetletnega pesnika, kot hudournik, na rusko meščansko družbo, na Pjeno življenjsko obliko in vsebino. DOMA lip/ IN V SVETU DOBRO POZNAN radiotelevizija italijanska televizija Prvi kanal 9.00 Televideo - poskusni program 10.00 TV film 11.00 Sobotna tržnica - 1. del 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 2 - Kratke vesti 12.05 Somotna tržnica - 2. del 12.30 Check-up - medicinska oddaja 13.30 Dnevnik 1 14.C0 Prisma - tednik Dnevnika 1 14.30 Športna sobota: Boks - plavanje 16.30 Posebna oddaja iz parlamenta 17.05 Risanka 17.30 Nabožna oddaja 17.25 Izžrebanje loterije 17.40 Programi prihodnjega tedna 17.55 Simfonični koncert 19.35 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Fantastico - zabavnoglasbena oddaja, ki jo vodi Pippo Baudo * 23.30 Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere 23.40 Sobotni klub Drugi kanal 9.00 Televideo - poskusni program 10.00 Evropski dnevi 10.30 Programi prihodnjega tedna 10.45 Processo per l’ombra dell’asino -. gledališka predstava 12.30 Dnevnik 2 - Start 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Zdravniški nasveti 13.30 Lepa Italija - mesta, vasi, ljudje in stvari, ki jih je treba ščititi 14.00 šola in vzgoja 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Izžrebanje loterije 14.40 Tandem - aktualnosti in nagradna tekmovanja 16.00 La signora e il fantasma - TV film 16.30 Pane e. marmellata 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Registriran polčas košarkarske tekme 18.30 Športne vesti 18.40 Ceste v San Franciscu - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Športne vesti 20.30 Poltergeist - Demoniache presenze - film 22.25 Dnevnik 2 - Nocoj 22.35 R cappello sulle ventitré - variete 23.25 Srečanje s kinemotagrafijo 23.35 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 23.45 športne vesti Tretji kanal 9.30 Pogoji za razvoj - Zasedanje Confindustrie 12.35 Rock koncert 13.30 XV rassegna »Settembre al Borgo« 14.00 Giaguaro - film 15.40 Tempi al neon 16.10 in 16.40 Šola in vzgoja 17.10 Susanna - film 18.25 L’altro suono 19.00 Dnevnik 3 19.35 Geo - Antologija 20.15 Programi prihodnjega tedna 20.30 Genovsko pristanišče - dokumentarec 21.40 Dnevnik 3 22.15 Therese Humbert - TV nadaljevanka 23.10 Jazz glasba jut/aslovanska televizija Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Prgišče priljubljenih pravljic: Ostržek 8.25 Postojnska jama 8.40 Pionirskj hura - reportaža 9.10 Vsak petek nov začetek - TV nanizanka 9.40 Mati in legende: Biblijski miti: Savel in David 9.55 Naočnik in Očalnik 10.55 Spet ta Lucija - 2. del filma Nova doba - dokumentarna serija 10.55 Spet ta Lucija - 2. del filma 12.15 Nastanek človeške vrste: Nova doba - dokumentarna serija 13.05 Poročila 13.10 Superman - film 15.30 PJ v rokometu: Radnički - Budućnost 17.00 PJ v košarki: Bosna - Partizan 18.35 Zgodbe iz življenja rastlin: Sporazumevanje 19.05 Risanka 19.25 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 20.00 Prihod maršala - TV drama 21.45 Zrcalo tedna 22.10 Se spominjaš Dolly Bell - film 23.55 Poročila Koper 14.15 TV novice 14.20 Sonce vzhaja na Vzhodu - TV film 14.45 Zanimivosti sveta 15.00 Imam dva očka in dve mami -film 16.15 Gusar z Zelenega otoka 17.00 Velike nesreče - dokumentarna oddaja 18.55 TV novice 19.C0 Sonce vzhaja na Vzhodu 19.30 TVD Stičišče 19.50 Po sledeh prednikov 20.30 Balet: Pulcinella 21.15 Koncert Salvatora Accarda 22.30 TVD Vse danes 22.40 Tihi Don - TV film 23.15 Zdravnik in pacient - medicinska oddaja zasebne CANALE 5 8.40 Alice - TV film 9.10 L’amante del re - film 11.10 Come stai - medicinska oddaja 11.40 Kmetijska oddaja 12.40 II pranzo è servito 13.30 Anteprima - programi prihodnjega tedna 14.10 I tartassati - film 16.15 Freebie e Bean - TV film 17.15 Big Bang - znanstvena oddaja 18.00 Record - športna rubrika 19.30 Zig Zag - nagradno tekmovanje 20.30 Grand Hotel - zabavnoglasbena oddaja 23.00 Šport: boks 24.00 Chicago story - TV film RETEQUATTRO 10.00 R suo angelo custode - film 11.45 Tre cuori in affitto - TV film 12.15 I Roopers - TV film 12.45 L’isola delle mille avventure -risanka Hallo Špank - risanka Masters, i dominatori dell’universo - risanka 14.15 Destini TV novela 15.00 Piume e pailettes - TV novela 15.40 Retequattro za vas - programi prihodnjega tedna 16.00 Un affare di cuore - film 17.50 Lucy Show TV film 18.20 Ai confini della notte - TV film 18.50 I Ryan - TV film 19.30 Febbre d’amore 20.30 Sfida a White Buffalo - film 22.50 Nel tempio degli uomini talpa - film 00.30 Agente speciale - TV film ITALIA 1 8.30 Gli eroi di Hogan - TV film 9.00 Alla conquista dell'Oregon 9.50 Fantasilandia - TV film 10.50 Operazione ladro TV film 11.45 Quincy - TV film 12.40 La donna bionica - TV film 13.20 Help nagradno tekmovanje 14.15 Bim Bum Barn otroška oddaja 17.50 Glasbena oddaja 18.50 Gioco delle coppie - nagradno tekmovanje postaje 19.30 Happy Days - TV film 20.00 Kiss me Licia - risanka 20.30 Supercar - TV film 21.30 Streethawk, il falco della strada - TV film 22.30 Automan - TV film 23.30 Grand Prix - športna rubrika 00.30 Dee Jay Television TELEPADOVA 11.00 I nuovi Rokies - TV film 12.00 II ritorno del Santo - TV film 13.00 L’incredibile Hulk - TV film 14.00 Eurocalcio - športna rubrika 15.00 Avstralski football 17.00 Spazio 199 - TV film 18.00 Transformer - risanka 18.30 II ritorno dell’uomo tigre 19.00 Anna dai capelli rossi 20.00 Gli orsetti del cuore - risanka 20.30 Pirana - film 22.40 Arabesque - TV film 23.45 Rombo TV - športna rubrika 1.00 Chips - TV film TRIVENETA 8.30 Film 10.00 Forza Sugar - risanka 10.30 Risanka 11.00 Forza Sugar - risanka 11.30 Risanka 12.00 Primo mercato 14.00 TV film 14.00 TV film 14.00 TV film 15.00 Monitor 17.00 Dražba 20.30 Motor News 21.00 Film 22.30 Primo mercato - ponovitev 1.00 Film 2.30 Motor News TELEFRIULI 13.30 Andrea Celeste - TV film 14.30 Nogometna tekma: Napoli - Udinese 15.30 Glasbena oddaja 17.30 Povera Clara - TV film 18.30 Športne vesti 19.00 TV dnevnik 19.30 Andrea Celeste - TV film 20.30 L’ispettore Bluey - TV film 22.30 TV dnevnik 22.45 Nice priče radio RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica za dobro jutro - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki (ponovitev); 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka -Lahka glasba; 10.10 Koncert v Slovenski filharmoniji: 1. koncert komornega zbora RTV Ljubljana ob 40-letnici ustanovitve; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 -Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Anketa o mladinski brezposelnosti, nato: Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: »Skrito - odkrito«; 16.00 Zbornik: Diskografija Slovencev v Italiji; 17.10 Mi in glasba: hornist Zoran; 18.00 Dramska vetrov-nica: »Večni sopotniki«. Sklop velikih pesnitev »Lucifer«. Prevod; 18.45 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program), 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro - Radijski koledar -Prometni servis; 7.30 Mladi o domovini; 8.15 Čestitke delovnih kolektivov; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik - Pesem tedna; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 8.00 Prisrčno vaši; 9.03 Glasba; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Pesem tedna; 10.32 Vstop prost; 14.45 Športna rubrika; 15.45 Glasbeni vikend; 16.15 Pier Buongiorni; 16.30 Filmska glasba; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Glasba; 17.32 V dveh je lepše; 18.30 Vse iz New Vorka; 20.00 - 6.00 Nočni program Radia Koper. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.05 Glasbeno prebujanje; 6.49 Včeraj v parlamentu; 9.00 Vikend; 10.15 Black-Out; 11.00 Sobotni odprti prostori; 11.10 Glasbena srečanja z Mino; 11.43 Čudežna svetilka; 12 26 Zgodovinske o-sebnosti: Eleonora Duse; 13.25 Šola in vzgoja; 14.03 15 let manjka do leta 2000; 15.03 Radijski variete; 16.30 Dvojna igra; 17.30 Napotki za avtomobiliste; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasba in odbojkarske vesti: 19.20 Pogovor s poslušalci; 19.55 Black-out; 20.35 Tudi mi smo tu; 21.03 »Z« kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka; 22.000 Nocoj v...; 22 27 Samotni genij -1. del; 23.05 Telefonski klic; 23.28 Zaključek programov. RADIO 2 6.30, 7.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30. 19.35 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 8.00 Igrajte z nami; 8.05 Šola in vzgoja; 8.10 Radio 2 predstavlja; 8.45 Tisoč in ena pesem; 9.06 Programi pristopanja; 9.32 Radijska priredba; 11.00 Glasba; 15.00 Jazz glasba; 15.30 Evropski parlament; 15.50 Glasba; 16.32 Izžrebanje loterije; 16.37 Kmetijska oddaja ; 17.02 Tisoč in ena pesem; 17.32 Gledališka predstava; 17.55 Simfonični koncert; 19.55 Glasba; 21.00 Simfonični koncert; 22.50 Glasba; 23.20 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12 00, 14.00, 15.30, 19.00, 22.00 Poročila; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 V novi šoli; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanje republik in pokrajin; 12.05 Na današnji dan; 12.10 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Posebna oddaja; 14.35 Jugoslovanska lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Posebna oddaja; 18.00 Glasbene podobe slovenskega ljudskega izročila; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z...; 20.00 Slovencem po svetu; 22.20 Iz naših sporedov; 22 50 Literarni nokturno. Tone Seliškar: V naročju domovine; 23.05 Od tod do polnoči. Berite JVovi Matajur Konkretna pomoč dežele Doberdobu za ureditev šolskih stavb Zanimive in zaskrbljujoče vesli o poslopjih za slovenske šole v Gorici Big Band orkester iz Ljubljane danes zvečer v Kulturnem domu V torek dopoldne sta bila na obisku pri deželnem odborniku za kulturo in šolstvo Barnabi doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič in odbornik prof. Karlo Černič. Predmet razgovora so bila številna vprašanja predvsem šol na Goriškem. Deželnega odbornika je zanimalo zlasti kako poteka gradnja srednje šole v Doberdobu. Obvezal se je, da bo dežela krila polovični znesek, ki ga bo občina potrošila za opremo te šole. Glede gradnje novega športnega objekta pa je dejal, da bi odbomištvo za šolstvo lahko le delno prispevalo in da bj potem športni objekt služil izključno v šolske namene, zato bodo morali do-berdobski upravitelji poiskati sredstva za gradnjo telovadnice drugje. Barnaba je pokazal svoje zanimanje tudi za bodoči razvoj občinske knjižnice. Dokaj čudno pa zveni kar je deželni odbornik povedal doberdobskim u-praviteljem v zvezi s prodajo malega semenišča v Gorici, kjer je danes sedež številnih slovenskih šol. Odbornik je namreč že dvakrat pozval gori-ško občinsko in pokrajinsko upravo naj mu posredujeta stališči v zvezi s tem vprašanjem vendar ni nikoli dobil nobenega odgovora. Pokazal pa je svo- Spet bo v Gorici veselo za mlado in staro. Nekaj dni bomo pozabili na tegobe, ki nas tarejo, na krizo v gospodarstvu, na politične prepire, na vse kar nam ni všeč. Pričel se je Andrejev sejem, kot vsako leto ob tem času. Tega v Gorici prirejajo vsako leto v tem času že iz prejšnjih stoletij. V starih kronikah najdemo opis tega sejma. Nihče pa ne ve kdaj se je pričel. Tradicijo seveda ohranjamo, v spomin na nekdanje čase, ko so kmetje iz naših gorà tik pred pričetkom zime prihajal; v mesto prodajat svoje pridelke in nakupovat vse kar so potrebovali za življenje čez zimo. Sejm bil je živ... so pravili naši očaki. Takrat je bilo zares tako. Na Travniku kot tud; na vseh drugih mestnih trgih je bilo vse polno voz. Ljudje pa so polnili krčme, trgovine in se kretali okrog kramarskih stojnic. jo pripravljenost za rešitev celotne zadeve, vendar morata prvi korak (sedaj je že skrajni čas) storiti krajevni upravi ki sta po zakonu zadolženi, da skrbita za šolske strukture. V zvezi z vprašanjem šolskih stavb v Gorici je doberdobski občinski svet izglasoval na občinski seji v sredo popoldne resolucijo, ki jo bo poslal krajevnim in vladnim upravam, ki so zadolžene rešiti to zadevo. V resoluciji je rečeno, da naj se odkupi malo semenišče in obenem tudi zgradi nova šolska struktura v južnem delu mesta. V novi stavbi naj bi našle prostor srednja šola Ivan Trinko, v semenišču pa vse višje šole. Novost od vseh dosedanjih izrečenih stališč je ta, da doberdobski občinski svet smatra konstruktivno namestiti v malo semenišče, poleg slovenskih višjih šol tudi nekaj ita-lijanskih, kar bi nedvomno prispevalo k izboljšanju odnosov med obema narodoma. Predvsem bi se dobro obnesla v tej stavbi namestitev podružnice tržaške univerze, ki naj bi po nekaterih vesteh bila dodeljena Gorici in bi v njej poučevali mednarodno pravo. Na isti občinski seji "so bila do- Dandanes ima Andrejev sejem čisto drugačen pomen. V Gorico pridejo tako kramarji kot lastniki raznih zabavišč. Kramarji bodo svoje stojnice postavili na Travniku, na Trgu Battisti, v ulicah Oberdan, Roma in na Verdijevem korzu, pa še najbrž kje na Trgu sv. Antona in še tja do mejnega prehoda pri Rdeči hiši. Zabavišča pa bodo napolnila Travnik, Trg Battisti ter tudi ljudski park. In seveda še kak drug kotiček. V Gorici bo svoje blago prodajalo 310 kramarjev (za prostor se jih je pozanimalo okrog petsto). Raznih zabavišč pa bo 69. Na mestn; policiji so morali odpovedati gostoljubje nadaljnjim petdesetim, kajti prostora ni bilo. Seveda pride tudi do nevšečnosti v mestnem prometu. Danes, jutri in v deljena, vedno istemu podjetju, vsa zaključna dela za izgradnjo srednje šole v Doberdobu. Podjetje Bosca-rol, ki je dobilo ponudbo, se je obvezalo, da bo končano stavbo izročila do konca meseca junija. V tem času pa bo morala občinska uprava poskrbeti še za vso opremo in izpeljavo vseh birokratskih zahtev. Tehnik, ki nadzoruje gradnji Miranda, je občinskim svetovalcem pojasnil nekaj tehničnih podatkov o novi gradnji in povedal, da podjetje dela po vseh pravilih, ki jo vežejo na pogodbo. Vedno v zvezi s šolstvom je bilo precej govora o prevozu šoloobveznih otrok v Gorico. Ponavljajo se težave, ki se vlečejo že desetletja. Težko usklajevanje zahtev vseh dijakov s postajališči raznih zaselkov še zdaleč ni zadobila najboljše rešitve. Na vprašanja, ki jih je postavil načelnik SSk v občinskem svetu dr. Maks Gergolet je župan Lavrenčič povedal vse, kar je s tem v zvezi storila občinska uprava. Kljub vsem prizadevanjem pa se stvar ni bistveno izboljšala; vodstvo pokrajinske avtobusne službe pa s svoje strani pravi, da je storilo vse, kar je v njeni moči. ponedeljek ne bo dovoljen avtomobilski promet po ulicah Roma in Oberdan ter po Travniku. Tudi mestni avtobus preusmeri svoje vožnje od Travnika v Ulico Mameli in od tod na Verdijev korzo. Največ težav bo v teh treh dneh. Ne smemo namreč pozabiti, da se v Goric; Andrejev sejem prireja vsako leto prv; ponedeljek v decembru. Seveda je treba dandanes poskrbeti tudi za potrebe ljudi, ki so ob ponedelj kih zaposleni, odtod odprtje sejma že danes. Ob sejmu pa bodo odprte tudi razne razstave, srečolov itd. Skratka, zabave po v treh dneh za vse. Kramarji bodo pri nas le tri dni, medtem ko bodo zabavišča ostala do naslednje nedelje, 8. decembra. V četrtek bodo šolarji šli brezplačno na razne vrtiljake. Vsako leto ob tem času, ob obletnici svečanega odprtja Kulturnega doma v Gorici, imamo v njem nekaj nevsakdanjih prireditev. Upravni odbor skupno z organizacijami, ki tako ali drugače gostujejo v domu poskrbi za prireditve, ki imajo svoj poseben pečat. Doslej smo opazili, da na te izjemne prireditve prihaja veliko ljudi. S tem seveda nočemo zmanjševati pomena vseh drugih prireditev, ki so skozi celo leto v domovih prostorih namenjenih kulturi ali športu. Te prireditve so se pričele v četrtek zvečer z odprtjem razstave del goričkega slikarja Rudolfa Sakside. Gre za izbor tridesetih njegovih del. Na otvoritev je prišlo veliko ljudi, med njimi poleg običajne publike tudi številni slovenski ter italijanski umetniki, gorički prefekt Pierangeli, podžupan Del Ben, kve-stor Pessato. Uvodoma so govorili predsednica upravnega odbora Kulturnega doma Nada Sanzinova, gorički odbornik za kulturo odv. Franco Obizzi ter kritika Milko Rener in Fulvio Monai. Sledilo je nagrajevanje grafikov, ki so sodelovali na natečaju galerije il Torchio v počastitev Rudolfa Sakside. O teh je govorila ravnateljica galerije Maria Grazia Perčolja. Na natečaju je sodelovalo 37 umetnikov, nagrajeni so bili Grazia Aiello iz Tržiča, Zora Koren Škrk iz Trsta, Vladimir Klanjšček iz Števerjana, Salvatore Padda iz Tržiča ter Sieglinde Tatz iz Bočna. Po odprtju razstave je sledilo v veliki dvorani predvajanje slovenskega filma Dediščina, ki je bil nagrajen na zadnjem festivalu v Cannesu. Film smo sicer spomladi v Gorici že videli. Vseeno pa se je v dvorani nabralo precej ljudi. V Gorico je za to priložnost prišel režiser Matjaž Klopčič. Drevi pa bo v Kulturnem domu koncert Big Band orkestra Ljubljanske radiotelevizije. Vodi ga. Jože Privšek. Gre za koncert lanhke in plesne glasbe, ki ga bo izvajal orkester, ki v Ljubljani deluje že vso povojno dobo in ki je zaslovel tudi v tujini ter ga lahko primerjamo Z najbolj znanimi ameriškimi orkestri plesne glasbe. Poslušali bomo lahko sodobne melodije, ki so nam znane iz znanih filmskih uspešnic. V orkestru nastopijo danes zvečer saksofonist Andy Armi, trobentač Peter U-grin, pianist Silvo Singl, s pozavnama Alojz Kranjčan in Emil Spruk ter z bobnom Ratko Divjak. Poslušali bomo tudi pevca Ota Pestnerja in Ditko Haberl. Koncert se prične ob 20.30. To bo zares užitek za vse ljubitelje sodobne lahke glasbe. (Na naši sliki dva trenutka s četrtkovih prireditev). čestitke Danes praznuje 18 let Karmen Kocjančič. Iskreno ji čestitajo vsi njeni. razstave Prične se danes, zaključi pa 8. decembra Teden dni ob Andrejevem sejmu obilo zabave ter težav v prometu Odlikovanje v Novi Gorici ob prazniku republike Protest komunistične partije za dogodke v občinskem svetu Predsednik Občinske skupščine v Novi Gorici Danilo Bašin je ob Dnevu republike, 29. novembru, izročil odlikovanje Predsedstva Jugoslavije dvanajstim občanom, ki dosegajo velike uspehe pri svojem delu ali na raznih področjih družbenega in političnega življenja. Med odlikovanci sta bila tudi dr. Vasja Klavora iz Splošne bolnišnice »Dr. Franc Derganc« v Šempetru in ravnatelj Carinarnice v Novi Gorici Svilo Vižintin. Dr. Klavora je bil odlikovan, kot »večletni uspešni direktor za strokovno medicinske zadeve in organizator odseka za gastroenterologijo bolnišnice, kot nekdanji predsednik Slovenskega zdravniškega društva in sedanji predsednik Zveze zdravniških društev Jugoslavije, nadalje kot aktiven družbenopolitični delavec za zasluge pri razvoju bolnišničnega zdravljenja na Goriškem in še posebej za zasluge, ki jih ima kot predsednik Komiteja za Splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v bolnišnici »Dr. Franc Derganc«. Glavna inšpekcija Jugoslovanske ljudske armade je pripravljenost bolnišnice za delovanje v morebitni vojni ocenila kot izjemno dobro. Svito Vižintin pa je prejel odlikovanje zlasti za dolgoletno uspešno de lovanje v družbenopolitičnih organizacijah. Tudi je zaslužen za razvoj in Korzo Italia 48 - GORICA Tel.: 0481/32792 JUTRI IN V PONEDELJEK ODPRTO uveljavitev inštitucije Družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki ji je polagal temelje pred odhodom na dolžnosti ravnatelja Carinarnice v Novi Gorici. Svito Vižintin, je poudarjeno v obrazložitvi odlikovanja, je veliko prispeval k odpravljanju slabosti in napak v samoupravni praksi. Milijonar v Tržiču Luciano Tartaro — 35-letnd bolničar iz Tržiča je skoraj čez noč postal milijonar. V nagradni igri na zasebni TV postaji je v četrtek zvečer zaslužil skoraj 60 milijonov lir. Sreča, pa tudi znanje, in to zares temeljito. Tartaro je odgovarjal na vprašanja o življenju in delu znanega popevkarja Adriana Celentana. Mestni odbor komunistične partije Italije je v tiskovnem poročilu ostro obsodil dogodke na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Gorici. Kot je znano so nekateri svetovalci z vrst večinske petstrankarske koalicije glasovali za izvolitev nekaterih predstavnikov MSI v nekatere občinske komisije, to na račun komunističnih predstavnikov. Vodstvo KPI obsoja tako zadržanje svetovalcev večinskih strank, še posebej obsoja PSI in SSk, k; nista obsodili takega zadržanja. KPI tudi obsoja izjavo socialističnega podžupana Delbena, ki je postavil misovce na isto raven kot druge, demokratične stranke, in demokristjan-skega načelnika Tribanja, ki je zagovarjal tako izbiro in menil, da so komunisti sami krivi za tako zadržanje nekaterih večinskih svetovalcev. Enourna stavka v Ansai du V podjetju Ansaldo v Tržiču je bila včeraj zjutraj 1-uma protestna stavka, ker nekaterim delavcem niso izplačali predujma na dopolnilno blagajno. Novo, razčlenjeno stavko napovedujejo za torek, medtem ko naj bi se v sredo, v Trstu pričela pogajanja na sedežu Intersinda. • V Kanalu ob Soči bodo danes, ob 10. uri odprli nov gasilski dom. Slavnostni govornik bo predsednik skupščine občine Nova Gorica, Danilo Bašin. V tem tednu je bila v Kanalu tudi vrsta kulturnih in športnih prireditev ob državnem prazniku. Še danes je v razstavnih prostorih deželnega avditorija odprta fotografska razstava članov kluba CIFI, ki so jo pripravili ob 15-letnici delovanja. Razstavljena so dela preko dvajsetih članov kluba. V palači Attems je odprta razstava del Lojzeta Spacala. Odprta bo do 15. decembra. V Kulturnem domu je na ogled razstava del 'Rudolfa Sakside. kino Gorica VITTORIA 17.30—22.00 »Teresa la collegiale in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30—22.00 »L’onore dei Frizzi«. VERDI 18.00, 20.00, 22.00 »Tex il signore degli abissi«. Tržič EXCELSIOR 17.30—22.00 »I Pompieri«- COMUNALE 18.00 - 22.00 »Maccheroni«. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Skozi plamen Nikaragve«, ob 22.00 »Strasti«. SVOBODA 19.30 »Modra strela«. DESKLE 19.30 »Divje noči gospe O«- DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84-443- DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Sant’Antonio, Ulica Romana 147, telefon 40-497. POGREBI Ob 11. uri Luigia Povsic Vattolo 11 splošne bolnišnice. darovi in prispevki Ob 50-letnici poroke Petra Tomšiča' daruje Srečko Tomšič 100 tisoč lir za ŠD Sovodnje. Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1986 CELOLETNA 90.000 lir MESEČNA 12.000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 90.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1986. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Kmečka banka - Gorica: Urnik od 9. do 12. ure Tekoči račun št. 8333 Raznašale! Primorskega dnevnika Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Pošta: Tekoči račun ZTT 13512348 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob: Tekoči račun št. 654/23. Pred njo vgrajeno spominsko obeležje Prijetnejša zunanja podoba pred telovadnico v Sovodnjah Veselo in zabavno vzdušje na večeru števerjanskih lovcev Občinska telovadnica v Sovodnjah je pred kratkim dobila popolnejšo zunanjo podobo. Pred glavnim vhodom je bilo namreč V podstavek iz naravnega kraškega kamna vgrajepo spominsko obeležje, ki so ga odkrili pred dobrimi enajstimi leti, ob praznovanju 50-letni-ce Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. Spomenik je bil takrat postavljen na prostoru v bližini Kulturnega doma, v predvidevanju, da se kasneje poišče primernejša lokacija. Z gradnjo občinske telovadnice se je taka možnost odprla in spomenik je tako dobil najbolj primerfio mesto. Dela za ureditev podstavka in okolice ter za premestitev spomenika je opravilo zidarsko podjetje Dominik Grilj z Vrha, ob tehničnem vodstvu arh. Jožeta Geja, ki je tudi avtor spominskega obeležja. Enajst let je že mimo, odkar je bilo spominsko obeležje prvič odkrito. Spomin na dogodek je že precej zbledel, Zato smo v arhivu pobrskali, kako je 0 stvari poročal Primorski dnevnik. Predvsem velja opozoriti, da so prireditve trajale kar tri dni, od 4. do 6. oktobra 1974. Spomenik je bil formalno odkrit 5. oktobra, ko so se na tem Prostoru srečale štafete, ki so pritekle iz štirih različnih smeri ter s tem simbolično potrdile enotnost zamejskega športa. Kljub izredno hladnemu (novinar ga je označil kot zimsko) vremenu se je manifestacije v Sovodnjah udeležilo nekaj sto mladih športnikov z Goriškega, Tržaškega, iz Benečije in matične domovine. Udeležence sta pozdravila takratni sovodenjski župan Jožef češčut in predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, Dino Roner, nastopil je Tržaški partizanski Pevski zbor, v Kulturnem domu pa so Pripravili zanimivo fotografsko razstavo. V okviru proslave 50-letnice Zveze slovenskih športnih društev so pripra vili tudi vrsto športnih srečanj. V Primorskem dnevniku 8. oktobra 1974 beremo tudi, da so pri realizaciji spomenika sodelovali gradbeno podjetje Jožko Krašček z delavci Frankom Mašero, Borisom Petejanom, l'rance m Kovičem in Lojzetom Zavad- lavom, kamnoseška dela je opravil tiskar Devetak, za namestitev luči pa poskrbel Drago Tomšič. Skulpturo iz Naš prijatelj in bralec Ladislav Golob nam je pred dnevi odstopil za objavo gomjo fotografijo, ki spominja na motociklistični izlet skupine Podgorcev, Pevmčanov ter Štandrežcev na veliki šmaren leta 1957. Slika je bila torej posneta pred osemindvajsetimi leti. Takrat je Slovensko planinsko društvo v Gorici priredilo veliko-Jmarenski avtobusni, izlet v Trento. Znano je, da je v takratnih časih, ko niso naši ljudje razpolagali z osebnimi avtomobili, SPD prirejajo ob velikem šmarnu enodnevne ali večdnevne izlete z avtobusi ali celo z opremljenimi tovornjaki v Julijce pa tudi v Dolomite (tja so se peljali s tako imenovanimi poldobusi, last podjetnika Poldeta Doljaka) ali še kam drugam. Leta 1957 so za cilj izleta izbrali Trento V gornji. Soški dolini. Prostora v avtobusu pa ni bilo za vse. Zaradi tega so se nekateri napotili v Trento kar z motornimi kolesi in kot je razvidno na naši sliki je bilo takrat kar pre- jekleno plošče so po načrtu arh. Geja oblikovali v delavnici domačina Franca Čaudka. cej vesp ali guzzinov. Izvedeli smo tudi za imena teh naših izletnikov in prav je, da jih tu navedemo: Stojan Čuk, Ladislav Golob, Danica Golob, Jožef Figelj, Avgust Lenardič, nežna nec, Ivan Bregant, Mario Furlan, Veselo in zabavno je bilo konec prejšnjega tedna v kleti v Dvoru v Števerjanu, kjer so domači lovci povabili predstavnike vseh družin v občini na lovski večer. Zbralo se je več kot sto ljudi, lovci so bili seveda vsi prisotni, zastopana pa je bila zares večina števerjanskih družin. Več ljudi sicer ne bi bilo moglo v prostorno klet, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička. Pridne domače kuharice so vsem gostom ponudile lovski golaž iz srnjakovega mesa. Za vinsko »spremljavo« pa so poskrbeli s svojimi žlahtnimi vini člani domače zadruge Brda. Uvodoma je nekaj kratkih pozdravnih besed povedal predsednik štever-janske lovske družine Boris Lutman. Med prisotnimi je bil seveda tudi domači župan Ivan Humar. Drugače tudj ne bi moglo biti, saj je sam strasten lovec. Poleg hrane in pijače sta za glasbeno zabavo poskrbela harmonikar Kazimir Černič in saksofonist Danilo Gravner. Veselo je bilo kar precej ur, tudi zato ker se je vaška skupnost se-šla za skupno mizo pozabljajoč na tre- Franko Kodermac in Rihard Bizaj. Ko objavljamo to sliko vabimo naše bralce, da bi nam posredovali še kak fotografski spomin. Še posebej pa bi bilo prav, da bi nam posredovali tudi imena ljudi na sliki. nutna različna gledanja na to ali drugo stvar. Lovski večer, ki so ga v taki obliki skušali prirediti, brez uspeha, že kdaj prej je ob prvem poskusu zares uspel. Števerjanski lovci se zaradi tega zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k njegovemu uspehu. Hubert Bergant z Bachovim opusom Glasbeni virtuoz Hubert Bergant je letos izvedel ciklus dvajsetih koncertov vseh znanih orgelskih skladb J.S. Bacha. Za Berganta je bil to že dru gì ciklus Bachovega orgelskega opusa. Prvič ga je izvedel pred deseti mi leti v Ljubljani. Za ta izjemen podvig je dobil nagrado Prešernovega sklada. Letošnji ciklus je mojster Bergant ponovil na Primorskem, na obeh straneh meje. Zaključni recital bo jutri, v nedeljo, l. decembra, ob 16. uri na Mirenskem gradu. prispevki Namesto cvetja na grob Giuliane Frandolič darujeta družini Ferletič iz Tržiča in Marušič iz Opatjega sela 70.000 lir za pevski zbor Jezero. Namesto cvetja na grob Giuliane Frandolič darujejo Leopolda, Davorin in Milena Koren 50.000 lir za društvo krvodajalcev iz Doberdoba. David in Jožica Devetak iz Romja-na prispevata 100 tisoč lir za Kultumo-športno središče na Vrhu. V sklad za nakup novih orgel v Pevmi so darovali: J.Š. 35.000 lir, Albina Furlan 10.000, N.N. 50.000, Dora Primožič 20.000, Marija Tornasene 10.000, Nadja Sošol 20.000, Ada in Walter Sošol 30.000, N.N. 102.000, Anica Mikluš 10.000, sestre Mikluš 50.000, Olga Bevčar 20.000, N.N. 50.000, N.N. 50.000, druž. Rabazza 50.000, člani zbora 400.000, J.M. 20.000, L.F. 15.000, N.N. 200.000, namesto cvetja na grob Stojana Čuka daruje Elda ’ Gravner Nanut 50.000, v spomin Stojana Čuka darujeta družina Bojan Čuk in Vida Čuk vsak po 50.000 lir. v spomin na Efrema Klanjščka darujeta Jerica in Marjan Sošol 40.000 lir. Z motorji v Trento pred 28 leti Ob biografiji časnikarja Giannija Rocce o neizprosnem generalu Cadorna na Soški fronti: vojskovodja ali. MARKO WALTRITSCII Italijanska kraljeva vojska je šla Povsem nepripravljena v prvo svetovno vojno. Medtem ko so kralj in pe sčica politikov na skrivaj vodili posojanja z Angleži in Francozi želeč njihovo pomoč za pridobitev nekaterih avstrijskih dežel, kjer so bi-Va}i tudi ljudje italijanske narodnosti, Tridentinsko, Trst, Istro in Dal-njocijo, so generali še vedno mislili, r® bo treba v vojno proti Angležem ln Francozom, v sodelovanju z do ^danjima zaveznikoma, Avstro-Ogr-sko in Nemčijo. Komaj imenovani Poveljnik italijanskega generalštaba Sonerai Luigi Cadorna je namreč v zočetku leta 1915 že zapovedal pre italijanske vojske proti francoski meji. Pa je šele iz znanega ire rOntističnega govora D’Annunzia v 'vV-artu izvedel, da bo moral docela spremeniti svoje strateške naloge in poslati čete na mejo z Avstro-Ogrsko. ,ete ko se je za pojasnila obrnil h rslju Viktorju Emanuelu in pred Jdniku vlade Salandri je Cadorna fOdnal, da bo moral v vojno proti Avstrijcem. , Italijanski generali niso imeli ni-okršnih izkušenj z vojskovanjem. 0 sme sicer že vedeli, pa čeprav 'd italijanski pisci vse to odevali v krivnost, saj ne smeš slabo govori o vojski, pa čeprav o tisti iz ščetka stoletja. To pa je zelo jasno spedai ugledni italijanski novinar ^nni Rocca, pomočnik glavnega ednika rimskega dnevnika La Re ^oblica, ki je pred kratkim pri ^ndadoriju izdal obsežno biografijo 0® italijanskega generala. V Go-s(Cl> kjer je pred dnevi knjigo pred je Rocca dejal: »Tudi mi Ita-n3a,*i smo svojčas imeli naš Viet-o katerem pa še danes, sedem r^.et let pozneje, nihče noče govo-tn^-. Jasno je Rocca povedal, da itor- na libijsko avanturo takratne ^ianske vlade, ki je, s pretvezo 0„p®flfl na turško cesarstvo, hotela p-jPjfi Libijo. Tako so italijanski drjliki, kralj in Giolitti hoteli pridi Italiji kolonije na Črni celini in s tem hoteli priti vsaj v enak položaj kot Angleži, Francozi, Španci, Portugalci in še drugi, ki so imeli v Afriki celo vrsto kolonij in drugačnih posesti. Eritrejska avantura iz zadnjih časov prejšnjega stoletja ni namreč rodila uspeha in poraz za porazom, ki so ga italijanske čete doživele v tej vzhodno afriški deželi (zdaj, najbolj pekoč, je bil poraz pri Adui) je italijansko javnost tako potrl, da so vladajoči ljudje, še bolj od njih pa generali, potrebovali nove podvige in »uspehe«. Prepričani so bili, da bodo te našli v Libiji, pa so se pošteno ušteli. Turki so se zares umaknili, vendar pa so se na njih mesta proti novim okupatorjem borili arabski nomadi, beduini. Vodili so gverilsko vojno, danes bi temu rekli partizansko vojno, ki ji niso bili italijanski osvajalci kos. Tja do srede tridesetih let. V Libiji so izkrvaveli polki italijanske kraljeve vojske, pred prvo vojno, med njo in še po njej, v času, ki naj bi bil označen z mirom. Takoj ko se je pričela druga svetovna vojna so^ se že Libijci znašli na strani Angležev. Tudi zaradi iega je italijanska vojska prišla v prvo svetovno vojno nepripravljena. V njej žir se vedrili generali raznih vojska, piemontske in neapeljske. Bili so prežeti z zastarelo taktično vzgojo. Njih vzor je bil še vedno Napoleon (to je sicer veljalo tudi za francosko vo;sko). Sploh niso imeli pojma o sodobnem načinu bojevanja, ki so ga sicer Nemci preizkusili že leta 1870. Še naprej pa se niso zavedali, da ]s prva svetovna vojna prinesla novosti na ruski fronti in tudi za zahodni fronti v prvem letu vojskovanja. Italijanska vojska, tako trdi Rocca, ni imela generala, ki bi se kje uveljavil in zmagovito postavil. V prejšnjih desetletjih so beležili poraz za pora zom. če ne bi bilo Francozov ah Prusov v raznih vojskah, kjer je Italija menjavala zaveznike, _ ne bi bilo pridobitev ozemlja na račun Avstro Ogrske. Generali italijanske kraljeve vojske so se uveljavili le v po uličnih spopadih z delavstvom, ki je zahtevalo prve sindikalne svoboščine, bi dodali mi. To v zadnjih letih prejšnjega stoletja, ko italijanska zgodovina beleži toliko krvavih pokolov v raznih krajih države, katerih akter je bila vojska. Luigi Cadorna je bil sicer edini general, ki je nosil slavno ime. Nje gov oče je bil tisti, ki je poveljeval kraljevim četam, ki so 20. septembra 1870 vdrle v papeški Rim. Bil pa je general Luigi Cadorna zelo veren mož, pripadnik katoliške cer kve, kar je bilo v nasprotju s ta kratno italijansko vojaško hierarhijo, ki je bila skoro v celoti prostozidarska. Zanj ni imel vojak, človek, nobene važnosti. Bil je le številka. Bolj pomembne so bile za Cadorno (in tu di kasneje za številne druge gene rale) mule, preproste mule. Zaradi tega naskok na kraško kamnito planoto je bil za Cadorno strateško va žen_ le, če je v boj poslal stotisoč mož in prav nič ga ni brigalo-, če je doživel neuspeh, če ni njegovim če tam uspelo pridobiti pedi zemlje, če je v dvodnevnem boju padlo dvajset, trideset ali še več tisoč nje govih vojakov. frontne linije na Krasu, v l na Sabotinu, na Tolminskem, kc na Banjški planoti. Bival je v mu, v dvorcu nadškofije, kjer ji dal pravcati kaos. Niti on nit; govi ožji sodelavci n\so prišli i z oficirji in vojaki v prvi f; hmji. Zaradi neuspehov je do dnem odstavljal generale in of\ Krivil jih je neuspehov, niti man) pa ni pomislil, da niti o\ njegovi najožji sodelavci ne izdelati načrta za uspešno vo vojne. Svoj srd pa je najbolj na navadne vojake, ki jih je zoval postaviti pred hitro sodiš streljati, češ da niso bili zmaži jevati se proti sovražniku. Dovi mo, da je kdo med vojaki hoval pa je |e moral pred s0, Vo-(j arri že vrsto let in priznati moram, [y J® bila za nas vedno trd oreh. o-Nv gotovo zna rezultat tega derbija °cati le že en sam zadetek, oziro-rad Prepričan sem, da ne bo velike •gri ^ ne v Solih, kot tudi ne v i *■ Morda bo prav športna sreča da a vMno vlogo v tem derbiju. Ško-riv res. da izključitve v naših vrstah L Pan, Tucci, Kostnapfel) in poškod-tr„ PrJ Zarji ne dovoljujejo, da bi rtierja poslala na igrišče najboljši s a«; ’ solidno.« sitavi, kgj. t0 k; kjj res jep dej.ki fejj „..Nkipi letos pokazali, da igrata 3- AMATERSKA LIGA .phJMORF.C — BREG Pastir Za ''N hdrbi smo besedo pre-Vy,, nogometašem. ekjj.d ter Milkovič (Primorec): Vsaka a računa na zmago. Tudi mi nis- mo izjema, posebno sedaj ko smo prišli do drugega mesta na lestvici. Gleda postave mislim, da ne bo velikih problemov. V dvomu je le Husu, ki se je prejšnjo nedeljo poškodoval. Upam seveda, da bo vreme lepo in da se bo okrog trebenskega pravokotnika zbralo lepo število navijačev obeh ekip, kar seveda spada k derbiju.« Sandi Klun (Breg): »Tokrat bomo imeli težave s postavo. Poleg Monda tudi mene ne bo na igrišču. Oba sva bila prejšnjo nedeljo izključena. Trener Zanon bo zato imel težave predvsem na sredini igrišča. Zato bi se mi jutri zadovoljili tudi s točko.« PRIMORJE — UNION Fhimorje ima takoj možnost, da popravi spodrsljaj, ki ga je doživelo s Krasom, saj gosti šibki Union. Dejstvo, da so Podlonjerci v zadnjih sedmih tekmah osvojili eno samo točko, dobih kar 20 in dali le štiri gole, dokazuje, da proseška enajsterica ne bi smela imeti problemov. »Rdeče-rumeni« pa ne smejo misliti, da imajo zmago že v rokah, ker bi jih to lahko tudi drago stalo. CHIARBOLA — KRAS Kras računa nadaljevati s pozitivno serijo, ki traja že od začetka prvenstva, to je devet nedelj zaporedoma. Proti Chiarboli (kljub temu, da bo Kras moral na igrišče brez enega od svojih boljših nogometašev Granate — izključen), ne bi smel imeti težav. Po dobrem začetku je namreč Chiarbola v zadnjih nastopih (trije zaporedni porazi) pokazala, da ni v najboljši formi. GAJA — S. NAZARIO Gaja ne bo imela lahke naloge. Al-fieri in Bacer ne bosta smela na i-grišče, ker sta bila prejšnjo nedeljo izključena. Nasprotna ekipa, čeprav nekoliko zaostaja, še ni zgubila vseh upanj za napredovanje, kar pomeni, da bo prišla na Padriče z namenom, da nepremagana zapusti igrišče-(B. Rupel) NA GORIŠKEM MLADOST — JUVENTINA Jutri bo v Doberdobu drugi slovenski derbi med Mladostjo in Juventino. Prvo srečanje med slovenskima ekipama se je zaključilo ob neodločenem OB DRŽAVNEM PRAZNIKU 29. NOVEMBRU čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom SKUPŠČINA OBČINE in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE izidu med Sovodnjami in Mladostjo. Tokratno srečanje pa bo zanimivo tudi zaradi trenutnega položaja Juventine, ki se nahaja pod vrhom lestvice, v polnem teku za napredovanje, kar so verjetno Doberdobci in Sovodenjci že zapravili. Korak z vodečimi pa bo štandreška ekipa obdržala le v pri meru pozitivnega rezultata v Doberdobu. SOVODNJE — ROMANA Po treh zaporednih porazih imajo Sovodenjci jutri priložnost, da okusijo ponovno zmago. V goste bodo namreč sprejeli skromno Romano iz Tržiča, ki je doslej zbrala le 2 točki. Pozitiven rezultat pa bo Marsonovim varovancem služil tudi v moralno podporo, saj so po zadnjih neuspehih zapravili vodilna mesta na lestvici in tudi precejšnje možnosti, da bi se do konca borili za napredovanje. Prispevajte za Dijaško matico obvestila ŠK KRAS prireja ob prvenstveni tekmi namiznoteniške A lige v soboto, 7. decembra, avtobusni izlet v Verono. Odhod ob 12.15 iz Zgonika. Prijave v športno-kul-turnem centru ali telefonsko od 14. do 16. ure na št. 229-425. SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG priredi v nedeljo, 8. decembra smučarski izlet v Amoldstein. Vpisovanje v ponedeljek in torek na sedežu društva. ŠD MLADINA obvešča, da je še nekaj prostih mest za zimovanje v Kranjski gori. Vsi zainteresirani naj se zglasijo na tel. 212-859 (Šuber). TPK SIRENA vabi ob zaključku letnega delovanja kluba — svoje člane na drušdeno večerjo, ki bo v petek, 13. decembra ob 20. uri v prostorih gostilne Slavko na Kontovelu. Zainteresirane vabimo, da se čimprej javijo, ker je število omejeno in da ob vpisu poravnajo oceno večerje. Vpisovanje v tajništvu kluba vsak dan v popoldanskih urah do srede, 11. decembra (tel. 422-696). SK DEVIN prireja 5., 12., 19. in 26. januarja 1986 avtobusne izlete na Trbiž s smučarskimi tečaji. Cena enkratnega izleta je 14.000 lir, štirikratnega izleta 45.000 lir, tečaja 30.000 lir, tečaja in prevoza 70.000 lir. Odhod avtobusa iz Bazovice preko Opčin, Proseka, Nabrežine in Sesljana. Informacije in vpisovanje pri odbornikih društva in od 18. do 20. ure na tel. št. 208551 in 200236. SKUPŠČINA OBČINE IZOLA družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti m cTs' čestitajo ob državnem prazniku Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poitnl t*koči račun za ltali|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII • DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11 nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - Jel. 775275. tlx. 460270 EST 1. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Drimorski TRST UL Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa M. dnevnik Izdaja L JziT CtankaBjansk. m tiska F' ^Trst [f j Jjj f 1 založnikov FIEG 30. novembra 1985 Po tragediji v Ileyselu Dogovor proti nasilju RIM — Obiskovalci stadionov se bodo morali s pričetkom prihodnjega leta navaditi na policaje, ki bodo stražili igrišča in dohodne ceste, na televizijske kamere in a-gente v civilu; najbolj kričeči navijači ne bodo mogli kupiti vstopnic; na tribunali bodo namestili ograje, ki bodo ločevale navijače za različne klube; med njimi bodo morali biti prosti prehodi za potrebe policijskih posegov; pred vstopom jih bodo obiskovalce preiskali in prepovedali vstop tistim navijačem, ki jih poznajo kot nasilneže ali ker so pod vplivom alkohola in mamila; na tribunah bodo prepovedali prodajo pijačo v steklenicah in v pločevinkah; ne bo dovoljena prodaja alkoholnih pijač. Na takšen režim se bodo morali navaditi italijanski navijači po 1. januarju, ko bo pričel veljati v uradnem listu objavljen evropski dogovor, ki so ga podpisale članice evropske deseterice v Strasbourgu 19. avgusta, kmalu po tragediji na bruseljskem igrišču Heysel, v kateri je izgubilo življenje 38 oseb. Konvencijo že izvajajo Velika Britanija, Danska in Švedska; velja tudi za druge športne prireditve in ne samo za nogomet. Ta dogovor predvideva tudi sestanek predstavnikov ekip in policij dveh držav, da bi preprečili vstop divjim navijačem. Dogovoili so se tudi za sodelovanje sodstva in medsebojno izročanje krivcev za nasilje. Kako bomo zapravili trinajsto plačo? RIM — Italijani se pripravljajo, kako bodo zapravili trinajsto plačo, ki bo letos znašala okoli 15 tisoč milijard lir: industrijski sektor bo prejel skoraj 6,6 tisoč milijarde, upokojenci 3,2 tisoč milijade, delavci tercialnega sektorja 2.840 milijard, javni sektor 2.010 in kmetijstvo 405 milijard lir. Zveza potrošnikov, ki je posredovala to vest, dodaja, da bo delavec industrijskega sektorja prejel v kuverti 1.058.000 lir čistega zaslužka (če je neporočen) in 1.085.000, če je poročen z dvema otrokoma. Gre za ogromno količino denarja, ki jo bodo njeni lastniki po vsej verjetnosti zapravili do 15. januarja. Edinole družine s stalnimi srednjevisokimi prejemki si bodo lahko privoščile kakšen poseben užitek s tem denarjem. Ogromna večina državljanov pa bo z njim plačala kvečjemu avtomobilsko takso, televizijsko in radijsko naročnico, zavarovalno polico, kondominialne stroške, kurjavo, davek, obrtniške in profesionalne storitve in druge stroške, ki jih niso mogle plačati med letom zaradi pomanjkanja sprotnega denarja. Ker se pristojbine in cene dvigajo hitreje kot osebni dohodki, prihaja »trinajsta« kot dobrodošel božični dar, ki zapoine toliko vrzeli. Kakor vidimo, trošenje iz tega naslova ne bo nič kaj veselo dejanje in iz njega ne bomo kaj prida privarčevali. Še dobro, če ostane kakšen vinar za tradicionalno prehrano in oblačila. Znanstveni posvet o človeku v tretji dobi Erosove puščice se ne postarajo MILAN — Kdo je rekel, da se ljubezen istoveti z mladostjo? Kdor to misli se hudo moti, še hujša pa je zmota vseh, ki so prepričani, da priletne osebe lahko samo v kakem izjemnem primeru dajo duška svoji spolni življenjskosti. Erosove puščice ne poznajo starosti in tudi devetdesetletni starčki so marsikdaj v stanju, da povsem uveljavijo svojo »moškost«. Podatke, ki bi morali odpraviti mnoga zmotna prepričanja o spolnem življenju v tako imenovani tretji dobi človeka, so posredovali javnosti na mednarodnem kongresu »Milanomedicina«, ki je bil letos namenjen prav problemom zdravja starejših oseb. Profesor Francesco Pagano, ravnatelj urološke klinike univerze v Padovi, je v svojem poročilu postregel z nekaj zanimivimi statističnimi podatki o nesluteni spolni žilavosti v pozno zrelih letih. Tako je povedal, da ohranja spolno aktivno življenje kar 70 odstotkov vseh sedemdesetletnikov, 50 odstotkov osemdesetletnikov in celo 12 odstotkov devetdesetletni-kov. V večini primerov je erotična dejavnlost seveda manj intenzivna kot pri mlajših moških, toda na podlagi raziskave so ugotovili, da je v dobrih 40 odstotkih primerov skoraj enakovredna aktivnosti v zrelih letih. Zdravniki menijo, da je ohranitev živahnega spolnega življenja na stara leta velike važnosti tako za telesno kot za psihološko zdravje. Zlasti psihologi pripisujejo spolnosti velik po- men. Družbeni ustroj današnjega časa izključuje ostarele in jim odvzema specifično vlogo v socialnem življenju. Prav sposobnost popolnih spolnih odnosov lahko preprečuje emargina-cijo starejših in jim vliva nove samozavesti. Preučili so tudi najpogostejše razloge, zaradi katerih starejši moško nimajo več rednih spolnih odnosov. V 44 odstotkih primerov je vzrok v smrti ali hudi bolezni zakonske družine. O-sem odstotkov priletnih moških opusti spolnost iz strahu, da ne bi škodi- la zdravju. V 32 odstotkih primerov gre razloge iskati v upadanju spolnega nagona, preostalih 16 odstotkov pa pogojuje zmanjšanje telesne sposobnosti. Prav s težavami psihološkega ali organskega izvora se ukvarjajo zdravniki, ki so na tem področju v zadnjih letih precej izpopolnili terapevtsko tehniko. Zlasti pri impotentnosti psihološkega izvora so doslej zabeležili vidne uspehe. Pomanjkljivemu nagonu pomagajo z injekcijami primernih stimulativnih snovi. /O ljubljanska banka splošna banka koper Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo ob 29. novembru Ljubezen ob jezeru Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordanič besedilo priredil Ciril Gale ftOJ MEO PB TPLOM /M ALE