Poštnina plačana ¥ gotovini
Ctfta Dm fr-
Stev. 17
V Ljubljani, sreda 22. januarja 1941
Loto VI
i;%a
Tudi Tobruk je padel!_____________________________
Angleške čete in mornarica so včeraj začele splošni napad na Tobruk in ga davi zavzele - Veliko število ujetnikov - Križarka »San Gšorgio« zažgana - Prodiranje v Eritrejo se nezadržno nadaljuje
Nekje v Italiji, 22. jan. 228. italijansko uradno vojno poročilo pravi o bojih pri Tobruku: Večje udejstvovanje topništva na področju pri Tobruku. Sovražnik je hujše nastopil proti tobruškim trdnjavam, in je pri tej priliki prizadejal nekaj tvarne škode, človeških žrtev pa ni bilo. Naša bombna letala so pogosto napadla sovražnikove naprave in oporišča.
Sidney, 22. jati. o. Reuter: Glavni štab avstralske vojske sporoča, da je Tobruk padel v britanske roke. Avstralski vojni min. Spencer 'e sporočil, da so avstralske čete odločujoče sodelovale v bojih pri Tobruku.
London, 22. jan o. Reuter: Iz Sidneya poročajo, da je danes zjutraj padla italijanska
trdnjava Tobruk ▼ Libiji. Po 16 dneh, kar so prispele pred Tobruk, so avstralske čete začele včeraj zjutraj z glavnim napadom na trdnjavo. Proti večeru so avstralske čete prebile prvo obrambno črto ter pričele korakati proti samemu mestu. Pri tem napadu je sodelovalo tudi letalstvo in vse težko topništvo, ki se je zbralo okrog obkoljenega mesta.
Kairo, 22. jan. m. Reuter: Britansko vrhovno poveljstvo poroča:
Čete angleškega cesarstva so včeraj popoldne s podporo angleške mornarice prešle v napad na Tobruk ter na obsežnem področju vdrle
v	zunanji tobruški utrjeni pas, nato pa še v notranjega. Prodrle so 8 km daleč, napredovanje
pa se še nadaljuje. Število italijanskih ujetnikov je že dozdaj zelo veliko. Med ujetniki je tudi en italijanski general. — Italijanska križarka »San Giorgio«, ki je v tobruškem pristanišču, gori. V plamenih so tudi številna skladišča petroleja.
Kairo, 22. jan. Reuter: V treh zadnjih tednih so angleške čete zmeraj bolj stiskale obroč okoli Tobruka in so včeraj na tem odseku prešle v ofenzivo. Nad puščavo besni silen peščeni vihar. Angleške čete so morale skozi oblake peska z zaprtimi očmi, pri tem pa so vendar napredovale. Ofenziva pri Tobruku je bila pripravljena tako vestno kakor vse prejšnje angleške ofenzive. Patroie so prinesle vsa potrebna obvestila o položaju oblegane italijanske armade.
Poskus državnega prevrata v Romuniji
Zaradi zadnjih umorov in odstranitev je v Romuniji prišlo do uporov proti generalu Antonescu - Splošna zmeda po vsej državi - Oklic generala Antonesea
BukareSta, 22. jan. DNB: Ko se je zvedelo za atentat na nemškega majorja Deringa, je general Antonescu obvestil nemškega poslanika v Bukarešti, da je zapovedal ustreliti morilca, ko bo zaslišan. General Antonesco je razen tega ukazal aretirati takoj 10 uglednih članov grške kolonije v Bukarešti, ker je preiskava ugotovila, da je morilec grški državljan, ki je prišel v Romunijo s turškim potnim listom. Legionarji so zelo ogorčeni zaradi tega atentata, ker vidijo v tem dejanje angleške vohunske službe.
Bukarešta, 22. jan. DNB: Včeraj je bil izvršen atentat na generalnega ravnatelja romunskih železnic polkovnika Orgesana. Atentatorji so vdrli v njegovo pisarno in oddali nanj več strelov. Polkovnik Orgesano je ranjen. Podrobnosti še niso znane.
Sofija. 22. jan. m. Reuter: Tukajšnje romunsko poslaništvo je izdalo poročilo, v katerem pravi, da je *a čelu uporniškega gibanja v Romuniji oče pokojnega Cornelija^ Codrana, romunske čete pa da s pomočjo nemške vojske delajo red. Romunsko poslaništvo pravi, da v Bukarešti vladata red in mir.
BukareSta, 22. jan. Rador: Predsedstvo vlade je objavilo poročilo, da je general Antonescu odstavil generala Petrovicesca kot notranjega ministra in na njegovo mesto postavil divizijskega generala Demetra Popesca, poveljnika Bukarešte. Uradno poročilo pravi, da je Antonescu poklical ves romunski narod, da naj spoštuje red in ohrani mir. Njegova preteklost in njegova odgovornost pred zgodovino in državo v zvezi s položajem Romunije in njenimi obvezami, mu narekujejo, da naj bo brez slabosti proti vsem tistim, ki ne izvršujejo dolžnosti pravega Romuna.
Belgrad, 22. jan. o. UP: Zastopnik romunskega poslaništva je včeraj izjavil, da so neresnična poročila o tem, da bi bil v Romuniji poskušen državni prevrat. Ree je prišlo do nekaterih demonstracij, toda red je bil hitro obnovljen.
Vee telefonski promet med Romunijo in med sosednimi državami je še vedno ustavljen.
Sofija, 22. jan. o. Reuter: Poročila, ki prihajajo iz romunske prestolnice, pravijo, da je general Antonescu izgubil nadzorstvo in oblast nad položajem v Romuniji. Položaj je izredno resen. V Bukarešti in po raznih drugih krajih je prišlo do oboroženih legionarskih uporov.
Ker je bil odstavljen prejšnji notranji minister Petrovicescu, 60 odpustili tudi v6e njegove sodelavce in agente, ki so jih tvorili v glavnem študentje iz Železne garde. Ti pa po odpustu niso hoteli zapustiti palače notranjega ministrstva in so se v njej utrdili. Ko so prišli vojaški oddelki, so študentje zavrnili zahtevo, naj se udajo. Pridružilo se jim je kmalu še nad tisoč drugih mladih članov Železnega garde, oboroženih s strojnicami. Morala je nastopiti policija s tanki, toda spopad ee je končal z njenim porazom. Tud; vojaški oddelki so 6e morali umakniti. Po spopadu so 6e razvile ogromne demonstracije na glavnih bukareštanskih ulicah, zaradi česar je general Antonescu zapovedal, naj zapro »Zeleno hišo«, glavni stan Železne garde, ter V6a legionarska zbirališča po prestolnici.
Toda ti ukrepi niso nič pomagali. Legionarji dobivajo z dežele nova ojačenja. Povsod se jim pridružujejo tudi kmetje, ki so nezadovoljni zaradi sedanjega državnega vodstva in položaja. V zadnjih 24 urah je bilo pri uporih po Romuniji ustreljenih precej ljudi.
Rooseveltov zaupnik na obisku v balkanskih prestolnicah
Naloga njegove poti naj bi bila odvrniti balkanske države od vstopa v vojno
Sofija, 22. jan. o. »United Pre66« poroča: Polkovnik Donovan, zaupni odposlanec predsednika Roosevelta, je bil včeraj sprejet pri bolgarskem kralju in imel posvetovanja 6 predsednikom vlade ter zunanjim ministrom. Bolgarski tisk pripisuje tem posvetovanjem velik pomen. Polkovnik Donovan je davi odpotoval v Belgrad.
Berlin, 22. jan. m. V berlinskih političnih in diplomatskh krogih je vzbudilo veliko zanimanje in pozornost pošiljanje posebnih Rooseveltovih poslancev v razne evropske države, zlasti
l	polkovnika Donovana v 'Bolgarijo ter Hopkinsa
Angleško napredovanje v Eritrejo
Italijansko poročilo javlja izpraznitev Kasale Angleži poročajo, da so prodrli 60 km čez mejo
Nekqje r Italiji, 22. jan. o. Italijansko uradno vojno poročilo pravi o bojih v Vzhodni Afriki:
Na sudanskem bojižču akcije naših oddelkov proti sovražnim mehaniziranim četam. Na naši strani so pomagala tudi lovska letala. Sovražnik je imel znatne izgube. Potrebe vojaškostrateškega značaja so prisilile naše poveljstvo, da je zapustilo Kasalo. Skupine naših letal so bombardirale železniško progo v okolici Tešenija ter sovražni-nikove mehanizirane oddelke na več krajih v Sudanu.
Sovražnik je napadel Negeli, Galo in Sidamo, povzročil pa je samo v prvem mestu nekaj malega škode.
London, 22. jan. o. Posebni Reuterjev dopisnik poroča iz Kaira:	.
Angleške čete prodirajo vedno globlje v italijansko vzhodnoafriško pokrajino Eritrejo. Včeraj popoldne so dospele že kakih 60 km vzhodno
od obmejnega mesta Kasale, ki so ga Italijani izpraznili. Italijanske sile, ki se umikajo na tem predelu, štejejo 2 diviziji. Zasledujejo jih angleške lahke motorizirane enote ter motorizirana pehota. Preganjanje sovražnika se nadaljuje ponoči in podnevi po težavni, hriboviti pokrajini. Angleške čete si prizadevajo vse, da bi ostale v stiku z nasprotnikom, na katerega streljaijo z motoriziranim topništvom.
Italijanske čete se umikajo tako nagta kakor jim dopušča ozemlje. Prvi dan po angleškem naskoku so prešle 35 km. Bojišče, na katerem so Italijani in Angleži v stiku, je dolgo kakih 160 kilometrov in sega od trojne meje med Sudanom, Eritrejo in Abesinijo do 35 km severovzhodno od Kasale. Cilj italijanskega umikanja je mesto Aaordat, ki leži 150 km od meje v severni Abesiniji. Agordat je končna točka edino eritrejske železnice, ki veže središče te pokrajine s pristaniščem Masauo ob Rdečem morju.
87. dan vojne med Italijo in Grčijo:
Grški sunek proti Valonskemu zalivu
Nekje v Italiji, 22. januarja. (Stefani.) 228. uradno poročilo italijanske vojske pravi:	.
Grško bojišče: Redno udejstvovanje patrol m artilerije. Skupine naših letal so močno bombardirale pomorska oporišča na Grškem. Pristaniške naprave in parniki so bili hudo zadeti. Razen tega je bilo bombardiranih nekaj mest in četnih rtiirališi. V boju a sovražnimi lovskimi letali so naši bombniki sestrelili štiri aparate, eno naše letalo pa se ni vrnilo.
Sovražnik je izvedel letalski napad na Valo-no, ne da bi povzročil kaj Škode.
Atene, 22. januarja. (Reuter.) Sovražno letalstvo je včeraj napadlo precej mest v Grčiji. Grško ministrstvo za javno varnost poroča, da je bilo v Prevezi mnogo žrtev med civilnim prebivalstvom in da je bilo tudi nekaj hiš porušenih. Prav tako je bila porušena tudi neka bolnišnica ter je bilo več oseb ranjenih in bilo Je tudi nekaj smrtnih žrtev, V Volosu so bombe padle na najubožnejše mestne četrti ter so povzročile majhno Škodo in nekaj žrtev. Prav tako pa je bil napaden tudi Solun, toda tam ni bilo ne žrtev ne škode.
Na obrežnem delu bojišča so grške čete napredovale toliko, da so oddaljene še 6 km od Valonskega zaliva in 25 km od pristanišča Valone samega.
Bombe na Malto
Malta, 22. jan. Reuter: Sovražna letala so v pretekli noči bombardirala Malto e velike višine. Sovražni bombniki so prihajali posamično, in sicer večkrat. Bombe so zadele zasebna poslopja. Ena oseba je bila težje ranjena. Čez dan je neko sovražno letalo v veliki višini letelo nad Malto, vendar pa ni vrglo nobene bombe.
Nemški znanstveni zavod v Belgradu
Belgrad, 22. jan. m. V Belgradu Je začel poslovati nemški znanstveni zavod, ki ga vodi sloviti literarno-zgodovinski učenjak dr. Gerhard Gesemanm.
in Willkiea v Anglijo. Dejstvo, da so tokrat na vrsti balkanske države, zlasti Bolgarija, je v Berlinu sprožilo razne razlage. Pravijo, da bo Donovan potoval iz Sofije še v druge balkanske države.
London, 22. jan. o. Dopisnik »Timesa« iz Budimpešte poroča o pomenu potovanja Rooseveltovega zaupnika polkovnika Donovana jx> Balkanu. Rooseveltov odposlanec naj balkanske vlade prepriča o tem, da je z ameriško pomočjo angleška zmaga zagotovljena, zaradi česar naj se balkanske države upirajo slehernemu poskusu, da bi se vojna razširila na njihovo ozemlje. Če bodo balkanske države ostale izven vojne, bo to Ameriki in Angliji veljalo kot bistveni pogoj za ohranitev njihove neodvisnosti v bodočem miru in v novi ureditvi Evrope.
Madžarski vojni minister odpotoval v Nemčijo
Budimpešta, 21. jan. m. Kakor je bilo včeraj uradno objavljeno, bo madžarski vojni minister general Karel pl. Bartha s spremstvom danes odpoval v Nemčijo na vabilo nemškega vojaškega poveljstva, da bi vrnil obisk načelniku vrhovnega poveljstva nemške vojne sile, maršalu von Keitelu. Pri tej priliki si bo general Bartha ogledal zahodno bojišče.
Politična večerja v Belgradu
Belgrad, 22. jan. m. Med proslavami, ki jih je priredila »Samouprava« za 60 letnico, je bila snoči v hotelu »Bristol« skupna večerja članov strankinega vodstva in časnikarjev. Večerje so se udeležili med drugimi: ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič z obema podpredsednikoma stranke dr. Kulovcem in dr. Džaferjem Kujeno-vičem, dalje ministri gg. dr. Miha Krek, Nikola Bešlič, Danilo Vulovič, Dušan Pantič, belgrajski župan Jevrem Tomič, bivši minister Vojislav Janič, načelnik osrednjega tiskovnega urada Milo-jevič, glavni ravnatelj agencije Avale Djordje Perič, glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin.
] Vesti 22. januarja
Nemška letalska pomoč je prišla prepozno. Ojačila nai bi bila italijanski odpor v Afriki, tod;; vzhodna Afrika ter Abesrmja z Eritrejo sta v angleških rokah in pomenita dragoceno od-skočnico za nadaljnje akcije proti Maliji, je govoril vojaški sitrokovnjak angleškega radia davi po zasedbi Tobruka.
Angleška vlada je poljski vladi v Londonu, zastopani po predsedniku Sykorskem, izročila novo podmornico v nadomestilo za potopljeno slovito podmornico »OrzeU, ki se je iz Gdanska preko Tallina prebila skozi nemško blokado iz Baltiškega morja v Anglijo ter pozneje pomembno sodelovala z angleško mornarico, do--kler ni izginila ob norveški obali, poroča agencija Reuter.
Nemške vojaške oblasti na Poljskem so izdale novo strogo opozorilo nemškemu vojaštvu, naj se ne druži s Poljakinjami, zakaj poljske ženske so najbolj zagrizene zastopnice poljskega narodnega fanatizma. Ugotovljeno je bilo, da poljska ženska s svojo narodno zagrizenostjo vedno škodljivo vpliva na Nemca ter ga skuša spreobračati. Odlok je bil izdan, da se večja vrednost nemškega plemena ohrani nedotaknjena.
Ameriška zbornica je s 130 glasovi soglasno sprejela sklep, da se mornariškemu ministrstvu dovoli 16 milijard dinarjev za izpopolnitev protiletalske obrambe na ameriških vojnih ladjah. To je prvi sklep, ki ga je sprejela nova zbornica,
Tuji tisk, ki je sovražen Nemčiji in Italiji, skuša vsakemu posvetu med Hitlerjem in Mussolinijem pripisati najbolj nemogoče načrte in napovedi. Toda to je nepotrebno, zakaj v skupnem boju Nemcev in Italijanov ni prišlo do nobene spremembe. Te skupnosti ne bo mogoče razbiti. Zadnji sestanek je znova potrdil vzajemnost med Italijo in Nemčijo na političnem, idejnem in vojaškem področju, pra-
vi	včerajšnji nemški tisk.
V	prvi abesinski vojni mi nismo bili dovolj oboroženi. Zdaj pa imamo velike množine orožja ter dobro izurjeno vojsko. Abesinski voditelji so pozabili na vse medsebojne spore ter se združili okoli cesarja, čigar prestol bo vzpostavljen z angleško pomočjo, je zastopniku agencije Reuter v Khartumu izjavil neki bivši abesinski ministrski predsednik.
Nemške oblasti najodločneje zanikujejo angleSka poročila o tem, da bi bila nemška letala, zaznamovana z rdečim križem, izvajala pred vsakim bombnim napadom ogledniške polete. Nemška letala Rdečega križa služijo samo svojemu pravemu namenu.
Ob prihodu novega leta v Sovjetsko Rusijo prinaša lep slavospev nedeljsko »Jutro«. V njeni piše o slovesnostih, plesih, maškaradah, dragocenih darovih, o Leninovi zemlji, o Otoku oktobrske revolucije, o Otoku Boljševik, o Otoku Molotov, ponavlja pozdrave, kakor »Naj živi on, ki nas vodi od zmage do zmage!« in pravi na koncu, da se je opolnoči, ko so izzveneli kremeljski zvonovi, oglasila mogočna slovanska čestitka, ki je sedem ur odmevala po vsej Rusiji... Kolikor vemo, se tista slovanska čestitka, ki jo je bilo slišati za novo leto po rdečem radiu, glasi čisto neslovansko, namreč »Proletarci vseh dežela, združite se!« čudimo se, kako more nacionalen in dinastičen list spričo zadnjih dogodkov in odkritij prinašati take članke, ki jih marsikdo lahko razume samo kot zakrinkano propagando po znanih vzorcih,
Grški kralj Jurij je včeraj popoldne obiskal atensko pristanišče Pirej ter pregledal škodo, ki so jo naredila italijanska in nemška letala. Kakor poročajo grški listi, mu je prebivalstvo priredilo navdušene manifestacije.
Mornarji ameriške vojne mornarice so sneli nemško zastavo v San Franciscu ter jo oskrunili. To je dejstvo, čigar moralnega ozadja z uradnim obžalovanjem ameriške vlade ni mogoče izbrisati. Vedenje ameriške javnosti kaže, da Amerika prav zadnje dni zelo čudno razlaga mednarodno pravo. Dogodka v San Franciscu omikanmu narodu ni mogoče odpustiti. Angleški ministrski predsednik Churchill te včeraj v poslanski zbornici dejal, da angleška vlada čaka ugodnega trenutka za razglasitev vojnih ciljev, da pa zdaj ne more povedati ničesar podrobnega. Poslanci so namreč zahtevali, naj Churchill drži obljubo in pojasni svoje vojne
Če je^človek preživel le nekaj dni med domačijskimi oddelki italijanske vojske ob mejah Abe-sinije, se je že lanko prepričal o ponosu, ne-ustrašenosti in o navdušenju, s katerim se ti oddelki bore proti napadalcu, ki je čedalje številnejši. Askani so pri. Oalabatu izvedli protinapad na nož s tako srditostjo, da se z njo pogum sovražnika ne da primerjati, piše posebni dopisnik agencije Stefani s sudanskega bojišča.
Japonsko cesarstvo preživlja najtežje čas« v svoji zgodovini. Treba je izvesti popolno narodno obnovo, če hoče Japonska uresničiti svoje vojnc in politične cilje, je govoril predsednik japonske vlade Konoje včeraj in rotii vse Japonce, naj privolijo v vse žrtve za dosego končnih ciljev v sedanji vojni.
Nov poskus zažigalnega napada na London
London, 22. jan. Reuter: Včeraj je bilo v severnih pokrajinah Anglije dano večkrat znamenje za letalsko nevarnost. Nad Londonom so sovražna letala letela posamično in so metala številne zaii-galne bombe. Celo ženske so opuščale svojo domača dela in so prihajala gasit požare V vzhodni Angliji so sovražna letala štirikrat napadla neko mesto. Ubita je bila ena oseba. Nocojšnja noč j« bila brez napadov.
Berlin, 22. jan. Vrhovno poveljstvo poroča snoči: Nemško letalstvo je nadaljevalo 20. januarja ob neugodnih vremenskih razmerah e nasilnimi ogledni ikimi poleti nad britanskim prostorom vse do Orknejskega otočja. Posrečilo se mu je bombardirati več vojaško važnih objektov Razen tega so dosegli nemški bombniki dva polna zadetka z
bombami težkega kalibra na neki ladji terpoifcodo-vali še neko drugo trgovsko ladjo s 6500 1°*“®'-Posamična nemška letala so včeraj napadla letališča na Malti. S poleta v nočt med 19. in «0. januarjem se tri nemška letala niso vrnila domov.
Preskrbovanje Anglije z ameriškimi tefa/i se je začelo kot potoček. Zdai pa je dobilo obseg močne reke in bo v kratkem postalo veletok, tedai bo Anglija dosegla premoč v zraku in s tem pogoj za končno zmago. Dejstvo, da so številna ameriška letala v najslabšem vremenu preletela Atlantsko morje, dokazuje, kako izborna so, te govoril angleški minister za preskrbo Bew»n.
Dramatično obleganje razbojnika
3 ure je tičal v dimniku, dokler ga niso z dimom pregnali
Maribor, 21. januarja.
Na dramatičen način so vrli orožniki prijeli nevarnega razbojnika, ki je dva in pol meseca strahoval prebivalstvo v Slovenskih goricah, na Murskem polju in v Prekmurju ter je v tem času — kolikor je dosedaj sam priznal, izvršil 13 vlomnih tatvin — od tega 6 z uporabo strelnega orožja ter tri razbojništva in povzročil skupaj 95.000 dinarjev škode. Ta razbojnik je šele 24 letni Ivam Bratko, katerega so aretirali v njegovem skrivališču pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah.
Bratko je bil pred dvema letoma obsojen na tri leta robije zaradi številnih vlomov in tatvin. Odsedel pa je samo 18 mesecev, potem pa se mu je 5. novembra lani posrečilo pobegniti. Pokazal je izredno sposobnost in organizacijski talent, saj je v kratkem času poveljeval kar dvem razbojniškim tolpam, ki sta delovali čisto ločeno ena od druge. Z eno je ropal in kradel po Murskem polju, z drugo pa po Slovenskih goricah. Sedež prve Bratkove razbojniške družbe je bila vas Kokoriči pri Križevcih. Ta družba je štela 15 ljudi, med katerimi je bil posebno nevaren neki Ivan Klobasa. Koko-rički rokovnjači so med drugim okradli tudi posestnika Stefana Hrena v Kokoričih, kateremu so odnesli 25.000 din gotovine. Malo pred božičem pa so križevski orožniki to bando ujeli ter prijeli vse člane, razen Bratka. Šele potem so oblasti izvedele, da je vodil to tolpo Ivan Bratko, dočim so vse do takrat mislili, da je bil poveljnik Klobasa. Bratko se je po aretaciji kokončke bande umaknil v zatišje, pa se je kmalu spet pojavil na čelu tolpe, ki jo ie sestavil skupaj iz raznih tatov in vlomilcev v Slovenskih goricah. Tu je izvedel več drznih raz-bojstev, pa vse po istem kopitu. Napadal je na samoti stoječe kmečke hiše, ko so vsi domači spali. Bratko je imel v roki samokres, s katerim je zahteval od domačih denar ali življenje ter je bil pripravljen orožje tudi takoj uporabiti. Seveda je s takim nastopom vse ustrahoval ter svoj namen dosegel. Najvecje razbojniško dejanje je storil pred dnevi, ko je oplenil grofico Ernestino Battiany v njenem gradu v Gederovcih. Bratko je vdrl v grad ponoči v družbi dveh tovarišev. S koli ter ročaji od metel so obe toliko časa pretepali, dokler ni izdala grofica skrivališča gotovine in dragocenosti, ki je bilo v neki omari. Razbojniki so dobili v svoje roke 20.000 din gotovine ter za 15.000 din dragocenosti in zlatnine.
Ko so bile zaradi napada v Gederovcih vse naše orožniške postaje alarmirane, so izvedeli orožniki v Apačah, da se je pri posestniku Ivanu Šerecu v Vračji vasi pri Cmureku večkrat mudil nepoznan mlad moški. Ker Šerec ni bil na najboljšem glasu, so zasumili, da se za tem gostom nekaj skriva, pa so napravili pri njem neprijavljen obisk, šerec pa :e moral nekaj zaslutiti, ker je izginil od doma, ijer so orožniki naleteli samo na njegovega brata Stefana. Ta je skraja skušal vse utajiti, toda orožniki so ga trdo prijeli ter je nato priznal, da se je skrival pri njih Ivan Bratko, s katerim je hodil njegov brat Ivan šerec na razbojniške pohode ter je bil z njim tudi v Gederovcih pri grofici Battiany. Nato je povedal, da se Bratko rad skriva tudi pri
Pri Sv. Trojici sta se prevrnila dva avtobusa
Maribor, 21. januarja.
2e nekaj dni imamo pri nas toplo južno vreme, ki je začelo sneg kar vidoma posnemati. Na cestah je izginila snežna prevleka in pokazala se je spet gladka ledena skorja — preostanek neprijetne poledice, ki jo je pred nekaj tedni povzročil dež, ko je padal na zamrzla tla. Ta led ie sedaj gladek kakor steklo in posebno avtomobili so na njem brez moči, četudi imajo verige ter zavore v redu. Na strminah se avto ne more ustaviti, šofer izgubi vsako oblast rad vozilom ter drči avto kljub zavoram naprej, kakor sani. Zaradi tega je danes zjutraj zastal vsak promet, posebno v Slovenskih goricah, kjer so ceste polne strmin, samo avtobusi, ki morajo redno vršiti svoje vožnje, so si upali na pot. Liningerjev avtobus, ki vozi iz Maribora v Radgono, je že po nekaj kilometrih izgubil pogum ter se je vrnil nazaj v Maribor. Smolo sta imela pa dva avtobusa, eden, ki vozi na progi Maribor—Murska Sobota ter je last Mestnih podjetij v Mariboru, drugi pa je last lenarške avtobusne družbe pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Prvi avtobus je šel na pot iz Murske Sobote danes zjutraj, v Oseku pred Sv. Trojico v Sov. gor. pa je na strmi cesti šofer kljub skrajnemu naporu izgubil oblast nad vozilom, ki ni več ubogalo volana ter je zdrčalo navzdol s ceste v jarek. K sreči je avtobus zdrknil na tisto stran, kjer je breg, ter se je lepo naslonil na strmino. Številni potniki, ki so bili v avtobusu, so prestali smrten strah, potem pa so se vsi nepoškodovani izkrcali ter so počakali na rezervo, ki je prišla ponje iz Maribora. — Lenarški avtobus pa je doživel slično nesrečo danes zjutraj, ko je odpeljal od Sv. Trojice proti Mariboru. Na trojiškem klancu je šofer izgubil oblast nad vozilom, ki je drselo naprej kakor sani. Šofer je duhaprisotno krenil z volanom v stran ter mn je uspelo, da je avtobus zdrknil s ceste ter se zaril z nosom v breg in tako obstal.
L'
znani rodbini Dvoršak pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah, s katero so imeli orožniki in sodišča že nešteto opravkov, ker so vsi člani te rodbine nagnjeni k tatvinam. Orožniki v Apačah so o tem
takoj obvestili poveljnika svojega orožniškega voda v Ljutomeru g. Alojza Drenika, ki je nemudoma odredil obsežne priprave, da bi Bratka zajeli. V temni noči so orožniki od vseh strani obkolili hišo Dvoršaka pri Sv. Barbari. Imeli so srečo, kajti v hiši so zalotili Ivana Bratka in oba njegova pomagača brata Dvoršaka. Bratko se je skril na jx>d-strešje. Zavlekel se je v prostoren dimnik ter čakal tam oborožen s tremi nabitimi samokresi. Začelo se je obleganje, ki je trajalo tri ure. Orožniki niso hoteli po nepotrebnem prelivati krvi. Spodaj v kuhinji so orožniki zažgali v peči nekaj treščic in kmalu je kihanj« in kašljanje v dimniku povedalo, da se je začel obleganec dušiti. Bratku je bilo tega kmalu dovolj ter ie izjavil, da se uda. Prilezel je iz dimnika, sajast kakor dimnikar, smrdeč po dimu, kakor prekajena klobasa. Takoj so ga močno ukle-niM ter ga skupaj z njegovima pomagačema odgnali s seboj najprej v Ljutomer, kjer so ga zaslišali. Ves dan ni hotel izpregovoriti niti besedice, naposled pa so ga le »omehčali* ter je dosedaj priznal, da je izvršil 13 vlomov in tri razbojništva, škode pa je povzročil za 95.000 din. Danes so ga iz Ljutomera poslali okrožnemu sodišču v Murski Soboti, ki ga bo sodilo, število njegovih pregreh pa je gotovo še dosti večje ter bodo še polagoma prišle na dan.
Celjske novice
Spominska slovesnost za + dr. Antonom Korošcem bo drevi ob 8 v Domu v Samostanski ulici. Vabljeni!
Za cestno zvezo Sp. Hudinja—Dobrova bo
mestna občina razpisala oddajo navoza gramoza. Ponudbe do vključno 14. februarja na mestno poglavarstvo.
Tujski promet v Laškem. Svetovne razmere so vidne tudi v tujskem prometu v letovišču Laško. Iiadiotermo je obiskalo lani: članov OUZD 1712, nočnin 24.167, zasebnikov — Jugoslovanov 1419, nočnin 11.035, skupno Jugoslovanov 3161 (32.201). Izmed Inozemcev je bilo: 11 Čehov, 2 Poljaka, 4 Švicarji, 36 Nemcev, 9 Italijanov, 2 Rusa, 1 Anglež, 1 Turek in A Američan, skupno torej 67 inozemcev.
Lansko delo celjskega okrožnega sodišča
V	preteklem letu je okrožno sodišče v Celju obravnavalo 811 primerov, med temi 439 s preiskovalnim zaporom. Razprav je bilo 483, med temi 14 petčlanskih. Obsojenih je bilo 558 oseb na večjo Kazen. Obtožnic je bilo vloženih^ 491.
Od okrajnih sodišč je okrožno sodišče sprejelo 372 prizivov in 68 pritožb, število obtoženih mladoletnikov se je v preteklem letu inalo zmanjšalo, kar je razveseljivo saj je bilo pred sodiščem 28 primerov, ko so se zagovarjali mladoletniki oziroma bili obsojeni. 5 mladoletnikov je bilo oddanih v zavod za vzgajanje in pobolj-šanje.
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 22. januarja.
Zaradi sedanjega vremena, ko se sneg tali in so ceste spolzke, je na cesti vse polno padcev. Samo, če greš malo po ulici, že vidiš, kako se lovijo ljudje, kako drugi spet padajo. Dež izpira še tisto malo peska ali ugaskov, ki so posipani po hodnikih. Vsekakor bo treba gledati na to, da hodnike in cestne prehode čimprej spet posujejo s peskom. Skratka, nenavadno vreme za ta čas. Je pa to vreme sila nevarno za razne bolezni, kakršne so se razpasle že ob zadnjem južnem vremenu. Po raznih krajih Slovenije in tudi po ostali državi je zelo razširjena hripa. Toplomer stoji kar stalno okrog 4—6 stopinj nad ničlo, kar je najbolj primerna toplota za dež, in sneg vidno kopni. Morda bo treba le še eno samo dopoldne, pa bo izginila zadnja krpa snega iz mesta. Nebo je oblačno, dež se obeta še vnaprej in tudi vremenske napovedi ne napovedujejo boljšega vremena.
Nesreče
Kralj Ivan, doma na Velikem stradonu, je včeraj padel doma in si pri padcu zlomil nogo. Delavec v banovinskem kamnolomu v Kamni gorici, Pogačnik Janez, ki je bil včeraj zaposlen pri razstreljevanju skalovja. Ko je dinamitna patro-na eksplodirala, je Pogačniku priletela na nogo velika skala in mu jo poškodovala. — Lukan Ka-trica, posestnikova žena iz Podgore doma, je padla doma in si nalomila nekaj reber. — Peterlin Rozika, 3 letna hči delavca iz Komende, je stikala okrog štedilnika toliko časa, da je prevrnila nase lonec vrele vode. Hudo se je opekla. — Vdova po progovnem čuvaju Žurko Ana je padla na cesti in se precej poškodovala na glavi. 6 letni sinček Mušič Janez iz Brda pri Brezjah pa je vtaknil roko v slamoreznico, ki mu je potrgala nekaj prstov. — Delavec pri cestnem odboru iz Šk. Loke, Markelj Josip, je imel smolo, da mu je kamen odletel v glavo. Dobil je lažje poškodbe. — Pavčič Alojzija, delavčeva žena, je na cesti padla pa si zlomila desno nogo.
Tatvine
Petrovič Olga je prišla po opravkih na glavno pošto. Imela je posla pri poštnem okencu, medtem pa ji je neznan uzmovič izmaknil s pulta denarnico, v kateri je bilo 1700 din.
Na vlaku pa je bil okraden Bogovič Pavel, pekovski pomočnik. Med vožnjo iz postaje Videm-Krško do Zidanega mosta mu je bila iz žepa suknjiča ukradena denarnica, v kateri je imel 3830 dinarjev gotovine.
K Janji Gregoričevi je prišla na obisk neka neznanka zagorelega obraza in oblečena v črn zimski plašč. Bila je stara okrog 30 let. Malo se je v stanovanju jsomudRa, pa je že izginila denarnica, v kateri je bilo 2100 din.
Tudi predsobo Puharjevega stanovanja je obiskal neznan tat ter iz nje odnesel temnosivo zimsko suknjo ter skoraj nov zimski karirasti suknjič. Oba suknjiča sta bila vredna čez 3000 din.
Da bo še bolj varno
so pred delikatesno trgovino Slamič nasproti pošte postavili železne količke, kakršni so postavljeni tudi na nasprotni strani pred Einono. Količki bodo usmerjali pešce tudi na drugi strani Prešernove ulice. Postavitev količev je prav umestna, ker je promet tod res velik in je stražniku tu vedno težje opozarjati pešce, kje smejo in kje ne smejo hoditi. Saj bi moral biti samo za pešce postavljen pred pošto poseben
stražnik, ki bi »učil« ljudi pravilno hoditi. Potrebno bi bilo, da bi mestna občina postavila slične količke tudi pred Piškurjevo pekarijo na Dunajski cesti zaradi tega, ker je hodnik tu tako blizu tramvajske proge, da ni treba biti dosti nepreviden in že delaš napoto tramvaju.
Akad. slikar Sirk razstavlja
Umetnostni kritik dr. St. M. je ob priliki K. Jirakove razstave, prirejene v umetnostnem »Salonu Kos«, med drugim dejal približno sledeče: »Pozdravljamo Jiraka v našem kulturnem središču in prav bi bilo, če bi naši likovni umetniki, ki žive v bivši mariborski oblasti, priredili v Ljubljani kolektivno razstavo, da bi tudi naša publika imela priliko pobliže se spoznati z njihovimi deli.«
Beseda je bila umestna in prepričani smo bili, da bomo prej ali slej imeli priliko pozdraviti v naši sredi naše severnjake. In nismo se varali v našem prepričanju: že dva dni razstavlja v »Salonu Kos« v Celju živeči profesor — akad. slikar Albert Sirk.
Albert Sirk je primorski rojak. Iz Sv. Križa je in ribičev sin je. Zato pa je imel že v rani mladosti priliko opazovati in spoznavati mogočnost morja, to nepregledno, božansko mirno vodno ravan, to zlato-srebrno poljano, na kateri se poigravajo razigrani valčki, to penečo se in besnečo vodno pošast, ki ruši in trga...
To je doživljal Sirk — in zato ie umljivo, da v Ljubljano ni prišel z motivi zelene Štajerske, pač pa z obmorskimi. Devet marin razstavlja v »Salonu Kos« — štiri večje in pet manjših. Devet olj — devet lepih slik z morja. Obiskovalci si jih lahko ogledajo v »Salonu Kos« do 2. februarja.
Opozorilo železniške uprave
Z zadnjih dneh so se pojavile ponekod tatvine raznih potrebščin za železniški obrat; ukradeni so bili zlasti razni kovinski predmeti, ki se jih ob sedanjem pomanjkanju kovin le težko da nadomestiti, n. pr. medeninske pipe, razni izdelki iz bakra, zavomjaki iz železne litine itd. Vsi nave-deni predmeti imajo danes večjo vrednost in se dajo zaradi tega s pridom prodati. Železniška uprava je o tatvinah obvestila varnostne oblasti, ker predstavljajo te tatvine tudi motenje in ogrožanje varnosti železniškega obratovanja. Istočasno pa svari pred nakupom ukradenega železniškega materiala in poziva vse, ki bi kjer koli našli kakršne koli železniške potrebščine, da jih oddajo najbližji varnostni oblasti.
Specialisti za krajo klobukov
Celje, 21. januarja.
Kojc Marija, 27 letna tovarniška delavka, pristojna v Šmarje pri Jelšah, in 25 letna tovarniška delavka iz Celja, Bevc Erna, sta se odločili za posebno lahko življenje. Združili sta se in se svojevrstno us[>osobili za tatvine po trgovinah. Dne 24. oktobra lani sta ukradli modistimji Karbovi Ani v Celju ženski klobuk, vreden 125 din. Istega dne sta obiskali modistinjo Košir Karolino, pregledali precej klobukov, od katerih jima je eden ugajal, da sta ga stisnili pod jopič in odnesli. Svojo srečo
Glas nameščencev iz Celja
Celje, 22. januarja.
V	ponedeljek je bil ob navzočnosti številnega članstva v dvorani Ljudske posojilnice v Celju občni zbor celjske podružnice. Po spominskih predsednikovih besedah so zbororalci vzkiknili v počastitev + dr. Korošca trikratni >Slava«. Sledila so i>oročila predsednika Krofliča in podružničnih odbornikov. Odbor je izvedel organiziranje nameščencev tako, da šteje podružnica sedaj 212 članov. Ker ima društvo po novih pravilih novo območje 4 okrajev, bo še mnogo dela, saj je v Celju samem še dosti neorganiziranih nameščencev. Odbor je v pretekli poslovni dobi posredoval v več primerih pri delodajalcih za zboljšanje plač, napredovanj, nekaterim članom pa tudi preskrbel službo.
Nameščence je jx>zdravil na zborovanju celjski župan dr. Voršič Alojzij in izrekel odboru priznanje za njegovo veliko borbenost in uspehe, senator g. Alojzij Mihelčič pa je poslal zborovalcem pozdrave. Občnega zbora so se udeležili tudi dr. Hanželič, personalni referent mestne občine prof. Bitenc, preds. centrale g. Cešnovar in inž. Košir, predsednik nameščenskega odseka Delavske zbornice.
Tovariš Cešnovar je tolmačil nova pravila in obenem tudi spregovoril o važnosti stanovske organizacije, katere glavni namen je, da se bori za_ zboljšanje nameščenstva kot celote. Tovariš inž. Košir je nato razpravljal o mezdnem gibanju nameščenstva in akciji za dosego uspehov, kar so vsi navzoči sprejeli s posebnim odobravanjem.
Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor: predsednik Kroflič Jože, podpredsednik Vrabl Vanči, tajnik Skoberne Slavko, blagajničarka Pograjc Marica, odbornika Sotler I. in Kati Ulaga, za člana nadzornega odbora pa Prelog Vinko in Šimnovec Maks. V podružnični odbor je pritegnjen tudi predsednik odseka .višjega gostinskega osebja, katerega člani so tudi člani celjske podružnice, 37 po številu. Po debati je bilo pri slučajnostih predlagano in sprejeto, da se bo v bodoče jx>birala članarina za dobo treh mesecev. Mesečna članarina znaša 4 din, član pa dobi tudi naše stanovsko glasilo »Bodočnost«. Nameščenci so nato sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da se izvede decentralizacija socialnega zavarovanja, da se kompetence Osrednjega urada za zavarovanje delavcev prenesejo na avtonomne nosilce, da se izvede teritorialna razmejitev name-ščenskih bolniških blagajn, izvede obvezno zavarovanje brezposelnih. Resolucija nadalje zahteva, da 6e čim prej reši vprašanje samostojne name-ščenske zbornice, da oblastva posvete vso pažnjo perečemu vprašanju nameščenskih plač, ki so spričo vedno bolj naraščujoče draginje absolutno prenizke v tolikšni meri, da resno ogrožajo obstoj velike večine nameščenstva, obenem pa zahtevajo nameščenci, da oblasti posvetijo vso pažnjo zakoniti ureditvi vprašanja družinskih plač.
Nekaj smučarskih novic od drugod
Nedelja ni bila bogata samo na smučarskih dogodkih pri nas doma, ampak je bilo nešteto tekem tudi v inozemstvu. Tako je bila v nedeljo slovesno posvečena in skakačem dana v uporabo nova skakalnica v Cortimi d’Ampezo, kjer bodo letošnje svetovne smučarske tekme. Nova skakalnica nosi ime »Skakalnica za Italijo« in dopušča skoke do 89 m. Ob prvih skokih pa te daljine še zdaleč niso dosegli. Najboljše je skočil italijanski skakač Dacol, ki je dosegel daljino 50 in 63 m. Maio za njim je bil Norvežan Kjelberg, ki trenira italijansko zastopstvo, ki bo nastopilo pri letošnjem svetovnem prvenstvu.
Prvenstvo Avstrije v skokih. V Innsbrucku je bilo zadnjo nedeljo prvenstvo v skokih za kraje bivše Avstrije. Tekme so bile na znani skakalnici Isel pri Innsbrucku. Zmagal je naš stari znanec iz Planice Josef Bradi, ki je dokazal, da je v sijajni formi in da mu zaenkrat še nihče ni kos.
Rezultati so bili:
1. Josef Bradi 226.6 (74, 79 m),
2. Josef Weiler 225.9 (74.5, 79),
3. Paul Hanckel 220.9 (69.5, 79.5),
4. Heinrich Klopfer 220.6 (74, 76),
5. Hanns Marr 224.1 (74, 74.5),
6. Gehring 221.8 (72, 74.5).
Prvenstvo Nemčije v hokeju na ledu. V Berlinu so bile v nedeljo prvenstvene tekme v hokeju na ledu. Berlinski klub Rot-Weiss je premagal Ce-lovčane KAC z 8:1, Riesser-see in Fiisenn sta igrala 41 DEV iz Diisseldoria im Komotau 3:1.
sta poizkusili tudi v več trgovinah v Mariboru. Kojc in Bevc sta se preživljali s tatvino do dneva aretacije, 6. novembra, se potepali in vlačugarili.
Zanimivo je, da sta se pred sodniki izgovarjali druga na drugo. Glede tatvin raznega perila pri raznih trgovcih v Mariboru sta se obe napravili nevedni,_ trdeč, da sta bili tedaj vinjeni in da se skoraj ničesar ne spominjata.
Sodišče je obsodilo Kojc Marijo na dve leti strogega zapora, Bevc Erno pa na leto in šest mesecev strogega zapora, obe pa na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let.
NA ZAPOVED
KRALJICE...
F i L M 3 K I ROMAN
Toda, nel
S« živi v njej kraljica!
Še se v njenih žilah pretaka kraljevska, vladarska kri!
Še se oglaša v njej trdi, neizprosni glas ponosa!
Elizabeta kraljici v sebi ne more popustiti!
Kakor jo boli 6rce in kakršno koli naj bo poslej do konca dni njeno življenje -r-tega ne bo storila!
Čeprav si je izbrala zase nesrečnejši del — vendar ne more storiti drugače!
Kraljica ne popušča .. •
Trdo in odločno pravi:
»Ne bom!.-. Ne morem!...«
Odločila se je — in sklepa ne bo več •jiramenila,
To dobro čuti!
Kocka je padla.
Potem pa naj bo, kar mora prili...
On p« ji mimo, skoraj z nekakšnim Diezirno-žalostnim glasom očitai
»Elizabeta, tl govoriš o svoji ljubezni do mene — držiš pa 6e krčevito prestola!«
In ko izreče te besede, ee ji molče prikloni, s* obme in z odločnimi koraki odide.
Elizabeta nemo obstane ...
Vrata, ki vodijo dol v podzemlje ... in tudi v smrt •.. se odpro ..,
Lord Robert Essex je od njih oddaljen tuno še nekaj korakov ...
Miren je že, čisto miren.
Vdan v svojo usodo, ki ga bo neizogibno zadela.
Kar je bilo namenjeno, naj 6e z njim zgodi...
Elizabeta pa še rahlo upa.
Zato pa vzklikne za njim, ki je s hrbtom že obrnjen proti njej:
»Robert! Čakaj! Poslušaj! Zares te ljubim in vedno te bom ljubila!. .. Ljubila te bom do svoje smrti.-. Toda ena ljubezen je večja od te ljubezni, ki jo čutim do tebe .., večja in močnejša!,,. In zaradi te moj£ ljubezni mora umreti moja
manjša ljubezen... Ta velika moja ljubezen je: Anglija!... To je zares moja največja in najtrajnejša ljubezen!-..« Elizabeta še rahlo upa.
Zato mu tako govori.
Morda ga bo	omehčala.
Saj ve, da ima	tudi	Essex	na	6voj na-
čin Anglijo rajši kakor vse drugo ...
Morda bo prav zaradi te »voje ljubezni razumel in uvidel njeno upravičenost.. „ da s kraljevanjem 6luži blaginji Anglije ... Morda bo le uvidel.
In popustil zdaj, v zadnji minuti •., Strastno nadaljuje v tem upanju:
»Ker vem, kaj bi ti napravil iz Anglije, če	bi postal kralj,	rajši	vidim,	da	si	mrtev,
kakor da bi vladal nad	njo s	svojo	vihra-
vostjo in nepremišljenostjo!«
Essex pa ji mimo odvrne:
»Tudi jaz ljubim Anglijo!«
Elizabeta govori naprej:
»Seveda jo ljubiš! Toda tvoja želja po oblasti, tvoja častihlepnost in slavonlep-nost, to je večje od tvoje ljubezni! Zaradi svoje lastne slave bi se U spopadel z vsem svetom in svojo državo bi potopil v dolgove, kri, dim in razdejanje! Vse nesreče bi nakopal nad Anglijo!«
Essex molči in jo gleda s svojimi žarečimi očmi.
Elizabeta pa se ne da zmesti.
Odločno nadaljuje:
»Mislila sem, da boš v temnici izgubil V6aj nekaj svoje oholosti, kajti v temnici je zelo mimo. -. Mislila sem, da 6e boš zadovoljil s tem, da boš vladal ob meni ... Na ta način bi pustila narodu srečo in mir kot dediščino ... Toda ne!.. • Tebi ni zato!... Ostal si neumen, slavohlepen in Angliji*škodljiv ter nezvest... nezvest pa tudi meni!«
E6sex je nekaj časa razmišljal, nato pa tiho, skoraj sam zase, dejal:
»Morda imaš prav.. • da bi jaz bil slab kralj... Zato je boljše tako,., kakor je.«
In kakor bi bil šele sedaj, prav ta trenutek, spoznal vso resnico in vao nepregledno verigo vzrokov ter povodov, ki so ju neprestano poganjali drugega proti drugemu, zdaj reče kraljici Elizabeti * globokim prepričanjem v glavi in v srcu:
»Eno pa moraš vedeti: če bi bilo drugače, če bi bila ti samo ženska, ne pa kraljica, jaz pa samo moški, ki ne bj imel želje po kroni — toliko ti rečem: na vsem 6vetu ne bi mogli najti še dveh tako srečnih zaljubljencev kakor bi bila midva I Veliko reči puščam za seboj na tem evetu, žalujem pa samo za teboj, draga Elizabeta!«
In spet se odpravi proti stopnicam. Elizabeta pa je kriknila za njim: »Ostani in doli srečo z menoj! Daj mi prstan! Daj mi prstan!«
Toda Essex se ne da omajali1 Zato ji pravi odločno:
»Če bi tako napravil, bi bila to moja ali pa tvoja smrt! Ti in Anglija... vas dvoje mora živeli! In zato zbogom, ljubezen moja!«
Stopil je na stopnice-Elizabeta je stekla za njim.
In zaklicala vsa iz sebe:
»Ostanil Stara sem... Zraven tebe bi spet postala mlada .. . Zakaj me ne ljubiš toliko, da bi me ohranil tako, kakršna sem bila nekotS?«
Essex je začutil ves žar, ki je odseval iz njenega glasu in zbal 6e je, da bi ga utegnila še omajati v njegovem trdnem sklepu,
Toda njegova odločitev je neomajna. Ne bo je več spreminjal.
Zdaj je že vse končano ..,
Tako se je odločil:
Ona mora sprejeti brez pridržka vse njegove sklepe . , , ali pa gre on sam v smrt...
Zato ji kratko pravi:
»Ne vem! Vem samo to, da ne morem!« In potem se odločno, kakor bi ga gnal strah, da ga ne bi priklicala nazaj, spusti po stopnicah ,.,
Velika vrata so se škripaje začela spuščati ...
Ta glas je zgrabil Elizabeto z ledenimi prsti za srce.
(Konec prihodnjič.)
Od tu in tam
Poslanik republike Čile na našem dvoru festeban lvovič se je poslovil od naše države in skozi Italijo, Francijo in Portugalsko odpotoval v svojo domovino, kjer bo prevzel mesto ravnatelja v eilenskem zunanjem ministrstvu. Dr. Ivovič, ki je po svojih starših izseljencih jugoslovanskega rodu, si je v naši državi pridobil mnogo prijateljev in je tudi kot poslanik vztrajno sodeloval za dobre trgovske odnose med Či-lejem in našo državo. Pred svojim odhodom je dal belgrajskemu tisku izjavo, v kateri je rekel, da se je trudil med drugim tudi za novo trgovinsko pogodbo, zlasti za dobave lanu iz Či-leja. Toda pogajanja bo do ugodnega zaključka pripeljal šele njegov naslednik.
Ravnateljstvo za zunanjo trgovino, ki je bilo nedavno preosnovano, bo začelo sklicevati od časa do časa konference, na katere bodo povabljeni tudi zastopniki raznih gospodarskih organizacij, kakor so trgovske, industrijske in obrtniške zbornice, zadružne zveze in razni
Erehranjevalni zavodi. Prva takšna konferenca
o	7. prihodnjega meseca in bodo na njej razpravljali o razvoju in režimu zunanje trgovine,
o	organizaciji^ izvoznikov in uvoznikov ter o predlogih in željah gospodarstvenikov.
Hrvaški invalidi, ki so zborovali v Zagrebu,
so se pritoževali, da se njihova organizacija, ki ima svoj sedež v Belgradu, navzlic 15 mesečnemu obstoju banovine Hrvatske še ni temu primerno preuredilo. Posebno jim gre za to, da bi se razdelil po ustrezajočem ključu osrednji invalidski sklad, iz katerega morajo hrvaški invalidi dobiti tisto, kar jim pripada. Za pomoč in podporo se bodo obrnili na podpredsednika vlade d,r. Mačka in druge hrvaške ministre.
Mejne vasi, ki leže na madžarsko jugoslovanski meji pri Subotici, imajo neprestane sitnosti s poplavami, ki jih povzročajo nereguli-rane reke na madžarski strank V pozni jeseni je več manjših rek na madžarski strani preplavilo bregove, voda pa se je razlila tudi na naše ozemlje. Pozneje se voda ni odtekla, pač pa je ostala na njivah in jih pretvorila v prava močvirja. O tem vprašanju so razpravljali tudi na rednih mejnih komisijah, v katerih sodelujejo madžarski in naši delegati. Naši za-ši zastopniki so madžarskim predložili svoi načrt, po katerem naj bi se to vprašanje v obojestransko korist uredilo.
Krvav spopad s tatovi svinj so imeli orožniki iz vasi Brovič pri Obrenovcu. Ni je bilo skoro noči, da v vasi ne bi izginila kakšna svinja iz hlevov. Orožniki so nazadnje zasledili tatove in jih štiri prijeli. Odšli so pa tudi na dom glavnih krivcev Tanackovičev, toda naleteli so slabo. Brata Tanackoviča sta se jima uprla in streljala. Enega orožnika sta ubila, drugega pa ranila. Pobegniti pa nista mogla, ker so takoj prišli še drugi orožniki in ju ukrotili. V njunem hlevu so dobili 15 svinj, ki so bile vse ukradene.
Silno predrzni so bili vlomilci, ki so v Splitu sredi dneva vlomili v neko trgovino. Porabili so opoldanski odmor, vdrli in pograbili blagajno. Nosili so jo skozi vse mesto, ne da bi se komu kaj sumljivega zdelo. Odnesli so jo v bližnji borov gozd in tam začeli odpirati Slučajno pa je prišel mimo policaj, nakar so vlomilci pobegnili. Trgovec je dobil nazaj blagajno, v kateri je bilo 30.000 dinarjev gotovine in za 15.000 dinarjev vrednostnih papirjev.
Pet let je morala dokazovati, da je bila poročena, vdova Ruža Aleksič iz Čuprije. Pred tridesetimi leti se je bila poročila. Prišla pa je vojna, v kateri so umrli vsi njeni svatje, priče in mož in nazadnje je ostala sama. Ko pa je hotela po smrti moža dobiti vdosvki preužitek, so ji njeni pastorki osporavali pravico, češ da sploh ni bila poročena z njihovim očetom. Ruža je šla k popu, toda v matrikah njena poroka ni bila zapisana. Iskala je svoje svate in priče pri poroki, pa jih razen enega ni dobila več. Vsi so bili pomrli. Pet let se je tožarila in ivotegovala za svojo pravico, dokler ni nazadnje res našla nekega svata, ki je s prisego potrdil, da je bila poročena, šele ta svat ji je prinesel pravico, kajti sodišče ji.jp potem priznalo pra-vico do vdovskega preužitka.
Žaloigrn, kakršne mnogokrat piše življenje v večjih mestih, se je odigrala v Belgradu na ulici. Proti večeru si jo neka mlada zena nena-doma pognala dva strela iz samokresa v prsa, ko je videla svojega izvoljenca na drugi strani ceste v razgovoru z neko drugo zensko. Nesreč-nica je bila mlada ločenka, ki se je pozneje zaljubila v nekega poročenega železničarja. Čeravno je vedela, da ima njen ljubimec otroke, je bila z njim stalno v družbi in pretrpela vse, kar je ta človek povzročil. Ko pa je na ulici videla, da se železničar preveč prijazno razgo-varja z neko drugo žensko, jo je prevzel obup. Nesrečnica je bila že tri leta ločena in se ni hotela vrniti k možu. čeprav jo je ta stalno vabil, naj se k njemu vrne.
Da bi zagotovili prehrano, so začele oblasti tudi v žitorodnih krajih uvajati stroge ukrepe proti razprodajanju kmečkih žitnih zalog. Okrajno glavarstvo v Dardi je prepovedalo kmetom prodajati žito in koruzo v Osjeku, ker se boje, da ne bi potem doma zmanjkalo žita, kajti kmetje so večinoma svojih zalog že razprodali. Da bi sc ta ukrep izvajal, je okrajno glavarstvo sklenilo postaviti posebne straže na mostu, ki vodi v Osjek. Te straže bodo prepre-
čilo nesinotreno odprodajanje žita, da ne bi nazadnje še žitorodni kraji bili prisiljeni ku-povati žito drugod.
Mrtvaško krsto so prehitro naročili 68 letnemu kmetu Lajošu Kekiju iz 1'eketica pri Novem Sadu. Mož je dalj časa ležal bolan. Pred nekaj dnevi pa mu je postalo nenadno slabo in izgubil je zavest. Domači so ga pretipali, in ugotovili, da mu srce ne bije več. Naročili so krsto in mrliča položili vanjo. Tedaj pa je Lajos odprl oči in na presenečenje vseh spregovoril. Dejal je, da še ne misli umreti in da bo ,na..^?a.!^ način dočakal konca vojne. V vseh okoliških krajih je dogodek izzval velikansko zanimanje.
Muhasta zima, v kateri se stolno menjava mraz s toplimi vetrovi, povzroča plovbi na Donavi mnoge nevšečnosti. Pred nekaj tedni so vse večje reke zamrznile. Vse rečne prevozne ladje so morale v prezimovališča in tako je ves promet zastal. Pred kratkim se je zaradi toplega vetrovja led stopil, nekaj dni, nato pa zaradi mraza »pet naredil. Nekaj parnikov se je še spustilo v vožnjo, toda ledene plošče niso dovoljevale varne vožnje. Sedaj se je led spet naglo stopil. V Vojvodini menijo, da bo sedaj za daljši čas plovba omogočena, vendar je težava v tem, da Dnnavu v zgornjem svojem toku nima zadosti vode. Pač pa naraščajo ostale jugoslovanske reke zaradi naglega topljenja snega.
V katero smer se razvija slovenski jezik?
Predavanje ravnatelja dr. A. Breznika pod okriljem
Slavističnega društva
Ljubljana, 22. januarja.
Snoči je v dvorani Trgovske akademije imel pred izbranim občinstvom izredno zanimivo predavanje ravnatelj šentviške gimnazije, zaslužni jezikoslovec in slovničar dr, A. Breznik, o vprašanju: v katero smer se razvija sloveneki jezik. V kratkih in jedrnatih potezah je g. predavatelj orisal pot, katero hodi slovenski jezik sedanjosti.
Nobena skrivnost ni, da gre razvoj našega jezika po eni strani v nemško-romansko smer, po drugi v slovansko, zlasti v srbsko-hrvateko. Bolj vaino je vprašanje, kateri so vzroki tega razvoja in do kake mere bo šel ta razvoj.
Jezikovni razvoj gre v skladu s kulturo
Jezik je izraz duhovnih in tvamih vrednot. Tako imamo domače izraze, ki so odmev domačih razmer, včasih 6mo domač izraz prenesli na novo ustanovo, včasih pa 6mo domač izraz opustili in sprejeli s kulturo tudi tuj izraz. Z opustitvijo stare, domače kulture tudi stalno opuščamo svoj besedni izraz in sprejemamo tujega. To traja že stoletja in gotovo vsaj več kot 1000 let. Lahko rečemo, da nad 1000 let stalno izgubljamo svoj besedni zaklad.
S tujimi napravami smo sprejeli pogosto tujo besedo, domačo pa opustili. To nam kažejo izrazi, s katerimi zaznamujemo kulturne naprave. Dokler smo še sami stavili koče, smo imeli zanje samo domač izraz: ko so nas začeli Nemci učiti zidati morda v boljši obliki, smo s to novo obliko prevzeli tudi nemški izraz: huza (Hau6), od tod hiia, hiša. Isto je 6 predeli hiše (koče).
Redko so še znani stari domači izrazi za jedi: vzh. štaj. še presnec za šartelj, praženek za gorenj, bobj drugod krof; povalnik, povalnica za 6trudelj; štrukelj. Z domačo kuhinjo ginejo stari izrazi.
Vpliv družabnih oblik
Beseda gosposka je nastala iz gospoda — graščaki so imeli vso obia6t, nato se je tudi oblast po njih imenovala; ko je njih oblast prenehala, smo opustili izraz in sprejeli slovaško obliko urad.
Ti pojavi se danes gode 6 strašno naglico v vsem življenju, duhovnem, političnem, državnem, gospodarskem, športnem.
V	naslednjem je navajal g. predavatelj, da on o Slovenci resnično sprejeli precej besed in izrazov od svojih bratov, toda ne zaradi uboštva našega jezika, ampak iz navdušenja in ljubezni do bratov. Tako eno imeli svoje besede. Za poglavje: postava, za spomenik: spominek, za oporoko: ieročilo, za usodo: urok, za glasnik: sel, za čarati; bojati, za nameravati: namerjati, za obala: breg, za sloga: zloga, za čestitati: srečo vzdati; podobno je bil prvoten slovenski izraz: sestanek — slov. snidenje, mrtvilo — mrtvica, smer — mer, primeren — pri-ličen. prvotno — izprva, gmota — atvar, svoboda
— »loboda, pivo — ol, priroda — narava, bolnica
— bolnišnica, zavesa — zastor.
Ko so z letom 1843 začele izhajati »Novice«, je šlo z izposojanjem slovanskih besed hitreje.
Zanimivo pa je, da imamo svoje domače izraze, za katere Srbi in Hrvati nimajo svojega pravega pomena. Tako je e besedami: počitnice — odmor, gospoda — slov. gospodje, ločiti — oddvojiti, podoba
— lik, streči — negovati, ravnatelj — direktor, čin
— stopnja (rang), upati «e — usoditi se, prilika — povod, odločiti se — opredeliti se. struna —• žica (tamburica na tri žice), zveneč — zvonek.
Isto te godi tudi v skladnji Časopisi rabijo že na primer arh. genetiv: General Berti s svojim štabom in a približno 10 do 20 tisoč vojakov nudi Angležem hud odpor. Anglija razpolaga s pol milijona ton ladij. Neka nemška podmornica je potopila 6 sovražnih ladij s skupno 29.000 ten. Ali: s polno dobre volje. To je napačno.
Kako stališče uaj zavzamemo?
Novim predmetom in pojmom je treba brž dati nove domače izraze, da se nam ne zgodi to, kar Angležem, ki imajo 5 6edmin tujih besed. Slovani imamo tako neizmerno bogat besedni zaklad, da lahko ustvarjamo nove izraze. Drugič pa naj velja: kar te je slovanskega splošno sprejelo v naš jezik, to pustimo v obliki. Zato je nezdravo preobračati proračun v preračun, proučavati v preučavati, in uvajati ila novo, kar smo opustili. Zbližanja s Slovani se ne bojmo, ker bomo s tem pridobili, da nas bodo Hrvatje, Srbi, Bolgari, Rusi ter deloma tudi Poljaki in Čehi bolje razumeli in tudi mi nje.
Za tatvine pri krznarju Rotu hude kazni
Brezposelni mehanik in brezposelni odvetniški pisar sta krenila iz Zagreba v Ljubljano. Pravila sta, da sta prišla v Ljubljano po poštenih zadevah in da sta iskala zaposlitve, iskala delo, da bi se pošteno preživljala in da bi odvrnila od sebe nju morečo bedo in stisko. V resnici 6ta pa imela v načrtih vse druge posle tatinskega enačaja, kajti sta dva stara tipa, ki sta v kriminalni evidenci zagrebške policije in tudi pri ljubljanski dobro začrtana in podčrtana. Mehanik, 26-letni Stevo Radan, in odvetniški pisar, 31-letni Nikola Esapovič sta dne 22. aprila vlomila v izložbeno okno tvrdke Rot v pasaži palače Viktorije. Tvrdka ima tam reklamno izložbo za razno dragoceno krzno. Takrat je bilo v oknu razstavljenih tudi 9 lepih, srebmolisičjih kož v vrednosti 21.500 din. Bilo je baš.v nedeljo pp-poldne, ko je promet 6kod pasažo manj živahen. Hitro sta odprla okno in poba6ala vseh devet kož. Odnesla »ta jih v skriven kotiček za protestantov-sko cerkvijo, jih zavila v paket. Ker nista imela dovolj denarja za vožnjo v Zagreb, »ta okrog prosjačila in Nikola je celo prodal svoje elegantne čevlje in obul prav raztrgane.
V	Zagrebu sta oba takoj krenila s paketom ▼ ljudsko kuhinjo nekega mesarja Ilije Bucona in ga naprosila, da bi jima spravil v denar lepe lisičje kože. Govorila sta, da sta jih vtihotapila čez mejo iz Madžarske. Bucon, zvita buča, je takoj dobil kupca, kajti v njegovi hiši ima svoj lokal krznar Joco Susman Ta je kože e veseljem prevzel in od-rajtal Stevu Radanu za nje štiri lepe jurje. Pozneje, ko je tatovoma denar že skoraj splahnel, sta znova krenila v Ljubljano, da bi napravila sličen posel pri kakem drugem krznarju, Toda zelo čuječa ljubljanska policija ju je 4. maja lani začopatila in odvedla pred sodišče.
Državni tožilec je sedaj obtožil zaradi zločinstva vlomne tatvine Radana in Eaapoviča, Susmana zaradi prestopka nakupa ukradenih kož in Bucona zaradi prestopka prikrivanja. Vsi so skušali pred resnimi sodniki malega senata, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Lederhas, zadevo prav čedno olep-
šati. Posebno Su6man se je po svojem plačanem branilcu ekušal iz afere izmotati. Zatrjeval je, da v Zagrebu zelo cvete tihotapstvo dragocenega krzna, posebno srebmolisičjih kož. Te kože prihajajo iz severa preko Madžarske. Bil je prepričan, da so kože bile vtihotapljene in jih je zato tudi tako poceni plačal. Sam ima s tem poslom tudi veliko škodo. Najprej v gostilni 4000 din, pozneje pa je moral povrniti škodo tudi ljubljanski tvrdki. Trpi škode okoli 10.000 din. Drugi obtoženec, odvetniški pisar, je znan kot potepuh in strasten kockar.
Državni tožilec je zahteval za vse štiri obtožence najstrožjo kazen. Poudarjal je: »Gre za izredno dragocene lisičje kože. Za veliko vrednost. Prva dva sta znana kriminalna tipa, potepuha. S strožjo kaznijo 6e jima odvzame za dalj časa prilika, da bi prihajala v Ljubljano na vlomne posle. Vlom 6ta izvršila na zelo predrzen in rafiniran način.«
Dva branilca po službeni dolžnosti »ta skušala sodnike prepričati, da ne gre v zadevi Rot za pravi vlom, kakor to določa kazenski zakon, marveč za čisto navadno tatvino, kajti okno ni bil zaprto, mar-vveč skoraj odprto, saj je tvrdka dala šele po vlomu napraviti wertheimske ključavnice. Ni prave škode. Oba sta bila v stiski in pomanjkanju. Brez posla.
Branilec krznarja Susmana je predlagal nove dokaze, da bi svojega klienta razbremenil in ga postavil pred sodnike kot nedolžno žrtev Dejal je med dnigim: »Begunci iz severnih dežel 60 v Zagreb prinesli in vtihotapili mnogo krzna. Prav v Zagrebu in na Hrvatskem tihotapstvo kram lepo cvete.«
Prvi Stevo Radan je prejel plačilo v obliki 2 let in 6 mesecev robije. Sledil mu je Nikola Esapovič s 2 letoma robije. Krznar Susman 3 mesece strogega zapora in 1000 din denarne kazni ter Ilija Bucon 2 meseca strogega zapora in 300 din denarne kazni. Vsi so ogorčeno protestirali proti sodbi. Prvi je večkrat udaril po mizi pred tribunalom in bentil tako, da so kar strele švigale. Nič ni pomagalo.
Obmejni promet skozi Jesenice je lani zelo padel
Vsa leta pred izbruhom sedanje vojne je bil obmejni promet skozi Jesenice zelo živahen. Iz dveh sosednjih držav, Italije in Nemčije, so prihajali inozemei v našo državo kot izletniki, letoviščarji, potem pa tudi poslovni ljudje. Predvsem v vsakoletni sezoni se je iz leta v leto stopnjevalo število tujih gostov, ki so ostali na oddihu na Gorenjskem, lepo število pa se je z vlaki ali avtobusi odpeljalo na obalo našega Jadrana. — Vpliv vojnih razmer se prav nazorno kaže v lanski sezoni, da sta največja gorenjska letoviška kraja Bled in Bohinj prav občutno trpela zaradi malega števila izletniških gostov. Z vojno Je pritok inozemskih turistov na mah prenehal. Naše tujskoprometne organizacije so poživile propagando v notranjosti države. Že v lanski sezoni smo opazili prve uspehe, da je iz Vojvodine in južnih krajev naše države prišlo dokaj lepo število gostov na Bled in v okolico. Pričakovati je, da bo število domačih gostov v prihodnjih letih še naraščalo, saj ima Gorenjska toliko lepot, kot malokateri kraji v Sloveniji .
S tujskoprometnega stališča je zanimiva statistika obmejnega prometa skozi obmejni postaji Jesenice in Bohinjska Bistrica ter čez prehoda I. kategorije, ki tudi spadata v območje tukajšnjega komisariata, t. j. Rateče in na Korenskem sedlu. Od 1. januarja 1940 do konca leta je dopotovalo iz inozemstva v kraljevino z rednimi potnimi listi 14.056 potnikov. Iz naše države pa je odpotovalo preko tukajšnj. komisariata 11.810 oseb. Tranzitno po našem ozemlju je potovalo skozi Jesenice 10.564 potnikov. — Izseljencev iz Besarabije v Nemčijo se Je skozi Jesenice peljalo 66 transportov s 46.880 potniki.
Zaradi nedovoljenega prekoračenja državne meje so lani prijeli 240 oseb, ki so bile kaznovane in odpravljene v pristojne občine. Komisariat je v letu 1940 izdal 92 vizumov za prihod v državo in 250 vizumov za tranzitno potovanje po našem ozemlju.
Malokdo ve, da jeseniški policijski komisariat opravlja tudi posle železniškega izseljenskega nadzorništva in se briga za pravilno odpravljanje izseljencevf vodi seznam izseljencev in povratnikov. Povratnikom, ki so brez sredstev, izdaja potrebne podpore, da »e lahko vrneio v
svoje občine. Komisariat posluje tudi kot podružnica javne borze dela in izdaja objave za polovično vozno ceno do mesta stalnega bivanja.
Skozi Jesenice je lani potovalo 1331 izseljencev, in sicer samo v celinske države, dočim se v čezmorske države ni izselil nihče. Vrnilo se je pa 2965 izseljencev iz celinskih držav, iz čezmorskih pa nobeden.
Vremensko poročilo
Kraj	Barometer I sko stanje I	temperatur n v 0'		1: -! ž *	1 t It &	Veter (smer, Jakost)	Pada- vine	
		n	J "I				|	vrata
Ljubljana	150-1	7-4	26	96	10	0	1-2	dež
Maribor	749-6	6-0	4-0	90	10	0	—	—
Zagreb	755-9	11-0	4-0	80	10	sw,	—	<—
Belgrad	758-2	15-0	o-o	70	6	0	—■	—
Sarajevo	758-2	12-0	5-0	80	10	NE«	—	—
Via	761-1	9-0	6-0	90	6	SE.	—	—
Split	7b06	14-0	io-o	80	5	NEs	—	—
Kumbor	762*7	15-0	11-0	70	10	SSE«	—	
Žirje	759-1	10-0	9-0	90	5	SE.	—	—
3UJM1BI&	761*5	15-0	u-o	70	6	SW,	—	—
Vremenska napoved: Pretežno oblačno • padavinami
Koledar
Danes, sreda, 22. januarja: Vincenc, m. Četrtek, 28. januarja: Zaroka D. M.
Obvestila
Nočno službo Imajo lekarne: dr. Piceoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47,
Od Žingarice preko Stola in preko Triglava na Crno prst je naslov predavanju, ki ga bo imel drevi ob 20 v Društvenem domu trnovskega Prosvetnega društva v Karunovi ulici g. prof. Janko Mlakar. Predavanje je opremljeno s skioptičnimi slikami. Na to predavanje posebno vabimo vse prijatelje naših gora.	.	_ . ,
Geografsko društvo, v okviru predavanj Ljudske univerze. Danes, dne 22. januarja, bo predaval univ. asistent dr. Svetozar Ilešič o populacijskem razvoju Jugoslavije. Predavanje bo v mali dvorani Filharmonije na Kongresnem trgu ob 20. Vstop prost.
Moderna Grčija je naslov predavanju, ki ga bo imel g prof. dr. Roman Savnik v petek 24. januarja na XIV. prosvetnem večeru. V predavanju nas bo seznanil s tisto Grčijo, o kateri danes čitamo, da vodi boj za svoj obstoj na albanskih tleh. Vsakdo se danes zanima za dnevne dogodke. Zaradi tega je nujno, da spozna tudi zgodovino starih Grkov. Predavatelj nam bo podal v besedi in sliki sorodno zvezo med sedanjimi in pa med 6tarimi Grki. P. n. občinstvo se vljudno vabi, na ta prosvetni večer.
Ljubljansko gledališče
DRAMA Začetek ob 20 zvečer.
Sreda, 22. januarja: »Revizor.« Red B.
Četrtek, 23. januarja: »Na dnu«. Gostovauje mariborskega Narodnega gledališča. Izven. Cene od 30 din navzdol.	..
Petek, 24. januarja: ob 13 »Romeo in Julija«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Sobota, 25. januarja: »Othello«. Tzven.
Nedelja. 26. januarja: ob 15 »Cigani«. Tzven. Znižane cene od 2Q .din navzdol. Ob 20. »Krog s kredo«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Maksim Gorki: »Na dnu«. _S to štiridejanj-sko dramo bo gostovalo mariborsko Narodno gledališče jutri, v četrtek, 23. t. m. v naši Drami. 1 Drama Gorkega spada med največkrat uprizorjena dela iz ruske dramatike. Odlikujejo se po pretresljivem orisu usod bednikov in učinkovitih igralskih nalogah, ki dajejo izvajalcem možnosti, da razvijejo vse svoje igralske registre. Gostovanje mariborskega an-sambla je zn slovensko javnost dogodek, ki bo zbudil odmev najširših krogih občinstva,
OPERA Začetek ob 20 zvečer.
Sreda, :: januarja: »Vesele žene vvindsorske«. Red Sreda.
Četrtek, 23. januarja: »Sabska kraHica<; Red Četrtek. Gostovauje tenorista J. Gostiča Petek, 24. januarja: zaprto. (Generalka.)
Sobota, 25. januarja: »Hlapec Jernej«. Krstna predstava. Red Premierski.
Nedelja, 26. januarja: ob 15. »Carmen«. Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve. Ob 20. »Pri belem konjičku«. Izven.
Mariborsko gledališče
Sreda, 22. januarja ob 20: »Habakuk« Red A. Četrtek, 23. januarja: zaprto. (»Na dnu«. Oo-stovanje v Ljubljani.)
Naročajte in širite
»Slovenski dom«!
Mestna zaščitna šola je začela delovati
Ljubljana, 21. januarja.
V	ponedeljek je bila odprta prostovoljna zaščitna šola, ki ima svoje prostore v Mestnem domu. K otvoritvi so bili povabljeni predstavniki vojske, banovine, mestnih uradov, zastopniki tiska in drugi. Otvoritveni govor je imel ljubljanski župan dr. Jure Adlešič. Potem pa te direktor mestnih uradov predaval o zgodovini zaščitnega dela v Ljubljani in po drugih krajin Slovenije. Po otvoritvi novih prostorov so si navzoči ogledali zaklonišče pod Gradom.
Delo na pasivni obrambi sega_ v mestu Ljubljani že v leto 1932 nazaj. Tedaj so *e čeli poizkusi v tej smeri. 2e leta 1933 je bil ustanovljen odbor za zaščito mesta pred napadi iz zraka. V začetku delo ni bilo dovolj dobro usmerjeno, niti ne intenzivno. Tudi predpisi so manjkali. Ko se je vojna nevarnost v Evropi povečala, so bili tudi v naši državi izdani posebni predpisi glede zaščite pred napadi iz zraka. Od začetka vojne se je delo na zaščiti močno poživilo. Zaradi tega je bil tudi v Ljubljani ustanovljen poseben oddelek. Ustanovljen je bil torej zaščitni urad. Ta urad obsega vse zaščitne panoge. Najprej je moral splošno propagandni odsek postaviti osnovne temelje. Odsek je mornl skrbeti za organizacijo poslovanja. Ko je bil popis prebivalstva izvršen, je bilo vse osebje porazdeljeno na hišno zaščito, na hišno industrijsko zaščito in na javno zaščito. Obvezniki so hiti nadalje porazdeljeni v zdravstveno, kemično, tehnično, gasilsko in obveščevalno službo. Vsak obveznik pa more sodelovati samo v rnem odseku. Vseh obveznikov je bilo vpisanih nrihližnn 11.000. Treba na ie bilo tn ie še po-
trebno, da se tl obvezniki poučujejo in speciali; žira jo. K vsemu šolanju pa nujno spada tudi lastna zaščitna šola. Tudi Ljubljana ie dobila končno zaščitno šolo, kakršno imajo že druga banovinska mesta. Takoj, ko je bila organizirana industrijska jaščita, ie pričela tudi zaščitna šola poslovati. Tako so se že 1. novembra
1. 1. začeli različni tečaji, ki izobražujejo civilno prebivalstvo za primer napadov iz zraka. Istočasno so bili tudi tečaji za starešine javnih služb, starešine rajonov ter poveljnike gasilskih ekip. Zasluga teh tečajev je, da bo p.rav v vsak; hiši eden, ki bo o najpotrebnejšem poučen, ki bo lahko vodil in izvrševal s pomočjo razpoložljivih oseb v hiši najnujnejše zaščitne ukrepe.
Sole bodo najprej izučile tiste osebe, katerih šolanje je najbolj nujno. Vse stroške za zaščitno šolo nosi občina. Mestna občina bo stremela za tem. da ne bo šola več poslovala po tečajih, marveč po stalnih posvetovalnih organih tudi za tiste, ki so šolo in »ečnie že končali ali pa sploh še niso bili v tečatu. V šoli bo tudi stnlna razstava pasivne zaščite. Sola bo na tečajih izvršila izbiro, koga naj se postavi m za kako mesto naj se imenuje.
Udeležba na tečajih ie odlična, zanimanje veliko in uspehi zelo lepi. Pri industrijskih ta-čajih so polagali udeleženci	Izpite.	11	le-
čaji ustvarjajo tudi lepo tovarištvo in vzajemnost, ki ie eden najvažnejših pogojev prt velikih vojnah in elementarnih nesrečah. V šolskih klopeh se družijo vsi stanovi, vsi združeni v zavesti. da se pripravljajo za resne naloge, ki zahtevajo celega človeka, resno voljo in razume-
'	*----:------VI.
;
mm
Kanadski fantje, ki so se prišli borit na evropsko bojišče za Vel. Britanijo.
Zadnja novost, ki jo lahko vidiš na večjih nemških kolodvorih:
Vozne listke tiskajo kar sproti pri blagajni
Na kolodvorih večjih nemških mest domačini in tujci v zadnjem času občudujejo posebno novost, o kakršni od drugod dozdaj še niso poročali. Tam lahko vidiš uradnika, ki izdaja železniške vozovnice, kako jih tudi sproti tiska. Rekli boste, da je to pač preveč zamudno in da morajo ljudje preveč čakati, predno pridejo pri blagajni na vrsto, če se morda ne zgodi celo to, da zamude vlak zaradi tega. Pa to še daleč ni res, kakor poročajo o tej novi iznajdbi iz Nemčije 6ame.
Časnikarski urad »Dunav« poroča v zvezi s tem nekako takole: Danes so že zelo redki primeri, da imajo po kolodvorih večje zaloge potnih listkov, kakor je bilo to nekoč. Tiskanje vozovnic neposredno pred prodajo daje železniški upravi tako velike gospodarske prednosti, da res ni čudno, če so to novost dane« uvedli že skoro po veeh večjih železniških postajah. Zdaj niso več potrebne one velike omare z neštetimi predalčki za vozne listke, odpadli pa so tudi številni posli, ki so v zvezi s tiskanjem večjih zalog železnišfrih kart, prav tako pa tudi nadzorstvo nad zalogami samimi. Novi mali aparati za tiskanje vozovnic dajejo upravi in uradniku, ki je pri tem zaposlen, brezpogojno zanesljivost glede obračuna, kajti aparati sami avtomatično zapisujejo vsak izdani listek, kar seveda v veliki meri poenostavlja in pospešuje ne samo obračunavanje, pač pa tudi predajo blagajne, kadar se dva uradnika izmenjata. Pri tem ne pride več do kakšnega nepotrebnega zastoia pri izdajanju. Uetkov. Nove »tiskamice« so vedno pripravljene za uporabo in so potnikom vsak Žas na razpolago, ne da bi jim bilo treba dalj časa čakati.
* Blagajne za izdajanje železniških vozovnic na večjih postajah imajo po večini takšne priprave za tiskanje navadnih voznih listkov, razen tega pa še posebne aparate, s katerimi tiskajo takšne, ki veljajo za dalj časa na primer tedenske ali mesečne listke. Nemško podjetje AEG je pred kratkim izdelalo novo malo pripravo, s katero je mogoče tiskati najraz-(ovrstnejše potniške vozovnice, navadne, delavsk* tedenske mesečne in celo vozovnice za vojake. Pri večjih blagajnah imajo poleg navadne tiskarne tudi še to najnovejšo pripravo, tako vsak čas lahko ustrežejo željam vseh vret potnikov, pa naj se vozijo na krajše ali daljše proge, z navadnim ali brzovlakom, v tretjem drugem ali prvem razredu. Za manjše in srednje velike železniške postaje pa čisto zadostuje, če imajo samo najnovejši mali aparat, ki omogoča tiskanje in izdajanje vseh vrst voznih listkov.
Kadar pride železniški uradnik, ki prodaja vozovnice v službo, mu prejšnji uradnik izroči posle. Pokaže mu, koliko je bilo tedaj, ko je bil on v službi, listkov prodanih in kakšnih, čeprav tiskarna že sama avtomatično vse to zapisuje. Potem preskusi, če je stroj, ki je v posebni omarici, čisto v redu. V redu mora biti vsak teh različnih valjev, na katerih se listki tiskajo. Če na primeT hoče uradnik natisniti listek za tretji ali za drugi razred, ali za to in ono progo, mora dati v strojček odgovarjajoči valj. Če hoče »tiskamo« pognati, zadostuje, da potisne valj
za malenkost na desno in že zabrni motorček, v trenutku pa tudi že pade iz aparata pravilno natiskana vozovnica. Če potrebuje več enakih listkov, pusti valj v strojčku toliko časa obrnjen na desno, dokler ni natisnjenih dovolj kart. V eni minuti jih lahko natisne tudi do 140, kar je vsako" sekundo povprečno več ko dve! Karton za vozne listke avtomatsko teče iz posebnih škatelj, važnejše vozovnice pa je seveda treba potisniti z roko v 6troj. Preden uradnika zamenja drugi, natiska ves obračun na posebni listek Na njem je torej zapisano 6tanje, kadar nastopi ali odide iz službe. Tako pri izročanju in prevzemu poslov ni nepotrebne izgube časa, obenem pa tudi ni treba prenehati niti za trenutek s tiskanjem in izdajanjem voznih listkov.
Prvi vnuk regenta Hoithy-;a
V rodbini sedanjega madžarskega regenta Horthyja so proslavljali oni dan izredno vesel dogodek. Soproga regentovega sina Štefana je dobila sina. ki je prvi vnuk sedanjega madžarskega kraljevega namestnika.
V Sovjetski Rusiji bo po poročilu agencije Tass država izdala za 17 letnico Leninove smrti zbirko pesmi, zapiskov in pripovedk o Leninu. Poleg tega pravijo da bodo objavljene tudi najboljše pesmi sovjetskih Cesnikov o tem rdečem mogotcu.
Šrtri nove vrste letal
Ameriški časnikar Leonard Engel je v reviji »Flyng and Popular Aviation« opisal nove štiri tipe angleških letal, ki jih bodo odslej izdelovali v Ameriki za Anglijo.
Novo letalo tipa Ha\vker Tornado je enokril-nik lovec s hitrostjo 600 km na uro. Oborožen je z osmimi strojnicami in tremi topiči. Njegova oborožitev je še enkrat večja od znanega lovca Spitfire. To novo letalo ima motor Rolls Roys Vulture z 2000 konjskimi silami. Torej ima še enkrat močnejši motor kakor nevarni Ilurricane.
Drugo novo letalo je Whirlwind. To je tudi lovec, ki ima dva motorja Rolls Roys in doseže hitrost 640 km na uro. kakor vsi novejši aparati, je tudi pri tem narejeno vse avtomatično.
Tretji novi tip je Avro Manchester. To je bombnik z dvema motorjema Rolls Roys in doseže hitrost 520 km na uro. Prekaša torej ameriški Doudlas B 18. Njegova razpetina znaša 35 m ter tehta 15 ton.
Končno je še Hort Sterling, štirimotorni bombnik, ki ponoči prekaša znane »leteče trdnjave« in tehta 35 ton.
Poleg tega nameravajo Angleži opremiti z novimi motorji tri vrste velikih letal in sicer Welington. IIandley Page in Whitley. Toda to imajo zazdaj šele v načrtu.
Novi motorji so Rolls Roys Vulture z 2000 konskimi silami in 24 cilindri. Motorji so dvakrat močnejši kakor tisti, ki jih imajo letala vrste Spitfire. Potem Rolls Roys Griffin z 1600 konjskimi silami. Sabre, z vodnim hlajenjem in Napier Dagger, z zračnim hlajenjem.
Meseca novembra so izdelali prvih 400 letal tipa Tornado. Z izdelovanjem letal vrste Vhirl-vvind ter Manchester so začeli v serijah.
Nič pa ni znanega o bojnem letalu enokril-niku, ki bo opremljeno z motorjem Griffin.
Po živalskem vrtu Poznanj ne bo zaostajal za Berlinom
Kako izredno pozornost in skrb so Nemci
fiosvetili tudi tistim krajem, ki so po zadnji de-itvi Poljske pripadli Nemčiji, naj pove tudi naslednje poročilo, ki ga je te dni prinesel Nemški poročevalski urad. Poročilo govori o najsodobnejši ureditvi velikega živalskega vrta, kakršnega naj dobi poljsko mesto Poznanj, ter pravi:
Glavno župno mesto Poznanj bo imelo y kakšnih šestih ali osmih letih najsodobnejši živalski vrt, ki bo meril 26 hektarjev. Potemtakem ne bo prav nič manjši, kakor je berlinski živalski vrt. Kakor je razvidno iz načrta, ki ga je kot strokovnjak pomagal sestaviti tudi ravnatelj berlinskega živalskega vrta prof. Heck, boJo v zahodnem delu mesta Poznanja uredili velik park, v katerem se bodo živali lahko svobodno gibale, kajti park bo tak, da bo ustrezal življenjskim pogojem posameznih vrst zverjadi. Posebno živalsko naselje bo namenjeno tistim živalim, ki so za mraz še zlasti občutljive. Sredi parka je določen poseben prostor, kjer se bodo lahko svobodno sprehajale afriške in azijske živali, kakršne žive po stepah.
Del tega poznanjskega živalskega vrta bo dograjen že prihodnje leto in ga bodo lahko ljudje tudi že obiskovali in gledali živali, kolikor jih bodo do tedaj pripeljali tja.
Ogromni most čez reko Mekong v Zadnji Indiji, ki so ga Japonci bombardirali, da bi preprečili dovoz orožja in drugih za vojno potrebnih stvari na Kitajsko.
Stvari, ki so vsakdan na vrsti:
Usnje
Tovarne izdelujejo usnje iz telečjih, kravjih, volovskih, oslovskih, konjskih, ovčjih, svinjskih in krokodilovih kož. Še celo kože nekaterih kač, rib in ptičev se strojijo v usnje.
Surove kože se zaradi mehčanja namakajo v čisti vodi v močilnikih in sicer sveže le nekaj ur, nasoljene in suhe pa 3—4 dni. Nato se 6 posebnimi stroji (noži) očistijo masti in mesnih ostankov, potem se namakajo v apnenem mleku oz. v kvaši apnenega mleka, žveplovega natrija in drugih primesi. Kvaša zmehča in nabrekne kožo, zato se potem dlaka in rožena povrhnica lažje odstranijo, bodisi z vodno paro v zaprtih prostorih, pa tudi s pomočjo strojev. Ker ne sme biti v usnju apna, se mora apno iz kože odstraniti To pa 6tore na ta način, da jih namakajo v vodni kvaši, ki ji primešajo nekaj solne ali žveplene kisline in 6almijaka, oziroma drugih primernih snovi.
Kože je treba skrbno oprati, očistiti in osnažiti predno se postavijo v strojilo. Vse čiščenje in vsi postopki se pospešujejo z mešanjem, toploto in zračnim pritiskom V prejšnjih časih so namakali očiščene kože v strojilu tanina V prvi posodi 8 do 10 tednov, v drugi 3 do 4 mesece, v tretji 4 do 5 mesecev itd., tako da je včasih teklo strojenje tudi
2	leti. Seda) pa imajo v kadeh močnejšo raztopino tanina, ki vsebuje tudi vrenja zmožne snovi (kot sladkor in drugo), ki se pretvarjajo pod vplivom kvasovk in bakterij v kisline. Kože se v tej pomak« strojijo hitrejše Trdo in debelo usnje potrebuje več kisline kot voljno in tanko. Ustrojeno usnje namažejo z lojem in drugimi snovmi; da postane togo in gosto, ga stisnejo pod valarjem, ki je težak do 6000 kilogramov. Končno usnje barvajo, gladijo in suše. Usnje rabimo za čevlje in obleko, rokavice itd.
Večje strojarne usnja pri nas 60 v Ljubljani, Mariboru, Ptuju, Šoštanju, Kranju.
Kože se strojijo tudi z dlako vred, ter se rabijo za kožuhe, ovratnike, preproge. Imenujemo jih krzno, obrtnike, ki se s tem bavijo, pa krznarje.
Čevljarsko obrt v zadnjem času zelo izpodriva čevljarska industrija. Znane tovarne čevljev 6o: v Ljubljani, Tržiču, Kranju, Mariboru, Ptuju itd. V Ljubljani, Tržiču in Ptuju izdelujejo tudi druge usnjarske izdelke (torbice, jermene, pasove, gamaše).
RADIO
Program radio Ljubljana
Četrtek, 23. jannarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Operne uverture (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Za zabavo in oddih (plošče) — 14 Poročila, objave — 17.30 Pester spored Rad. ork. — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Fantje na vasi — 20 45 Večer slovenskih skladateljev (Rad. ork.) — 22 Napovedi, poročila. Konec ob 22.20.
Drugi programi
Četrtek, 23. januarja; Belgrad: 19.40 Narodne pesmi'— Zagreb: 20 Tamburice — Bratislava: 19-40 Operetna gl. — Praga; 22.10 Dvorakova skladbe — Sofija; 20 Simf. konc. — Beromfinster; 20.30 Ber-ski večer — Budimpešta: 19.20 Operetna glasba — Bukarešta; 20 Opera — Stockholm: 20.40 Kabaret
— Ital. postaje; 19.30 Respighijeva opera »Plamen«
— Sottens: 21.15 Kvintet
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18m): 19 40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
I>robiž od vsepovsod
Dela pn graditvi nove grobnice pokojnega papeža Pija XI. se bližajo koncu. Grobnico bodo blagoslovili 10. februarja, na obletnico smrti Pija XI. Pri tej priliki bodo v novo grobnico prenesli tudi posmrtne ostanke pokojnega sv. očeta.
Mnogo Italijanov, ki 60 jih britanske čete dozdaj zajele na severnoafriških bojiščih, so že prepeljali tudi v Indijo. Iz Bombaya poročajo, da je te dni tja spet prispela skupina 4000 italijanskih ujetnikov.
Turčija je na tobaku zelo bogata, kakor se vidi tudi iz zadnjih poročil s tobačnega trga. Eno teh poročil pravi, da je bilo na tobačnem trgu v Smirni dozdaj prodanih že 12 milijonov kilogramov tobaka. Nemško poročilo o tem pripominja, da 60 tujci polovico teh količin dobili še po stari ceni.
Bil. SEM V STALINOVI SLUŽBI
V	zgodovini Kominterne je eden od mnogih neposnemljivih po-amehov tudi ta, da je Dimitrov, eden od tistih, ki so odgovorni za sofijski bombni atentat, pozneje kot predsednik Kominterne postal uradni zagovornik »demokracije«, »miru« in ljudske fronte.
Moskva je imela pripravljene dobro izdelane teoretične razlage za vse polome na Madžarskem, na Poljskem, v Nemčiji, v Estoniji in v Bolgariji. Te podmene, sklepi in poročila polnijo veliko zvezkov. Na nobenem mestu pa ni govora o tem, da je za vse to odgovoren boljševizem in njegovi ruski voditelji. Versko resnico o nezmotljivosti vodstva Kominterne so vzdrževali silovito trdovratnost. Čim jasneje se je kazal dejanski neuspeh, tem velieastnejši so postajali načrti za bodočnost in tembolj zapleten mednarodni ustroj Kominterne.
Čeprav komunistična internacionala ni nikdar niti v eni sami državi dosegla svojega pravega rilja: vpostavitve komunistične diktature, je vendar postala ena najvažnejših političnih ustanov na svetu zlasti pozneje, ko je segla po vojni zvijači ljudske fronte.
Splošna ureditev Kominterne ni nič skrivnostna. Povsod je znauo, da so v vsaki državi na semlji zakonite ali nezakonite komunistične stranke. Svet ve, da imajo vse svoj glavni sedež v Moskvi.
Toda svet ne ve skoraj ničesar o dejanskem komunističnem »troju in o njegovih tesnih zvezah i GPU ter sovjetsko vojaško obveščevalno službo.
Vrhovno poveljstvo Kominterne ima sedež v poslopju nasproti Kremlja, ki gn stražniki GPU v civilni obleki močno varujejo. To ni zbirališče za radovedne Moskovčane. Ljudje, ki Imajo v posloit > opravila, so pod najstrožjim nadzorstvom od trenutka, ko vstopijo,
pa do odhoda, pa naj imajo kakršnokoli stopnjo. Levo od glavnega vhoda je poveljnikova pisarna, polna agentov GPU.
Če hoče Earl Browder, glavni tajnik ameriške komunistične stranke (ali Sima Markovič, voditelj jugoslovanskih komunistov — kak slovenski boljševik do tja sploh ne pride) biti sprejet pri Dimitrovu, si inore v poveljnikovi pisarni preskrbeti najprej izkaznico. Tam temeljito pregledajo njegove listine. Preden mu dovolijo spet zapustiti poslopje Kominterne, izkaznico še enkrat pregledajo. Na ; njej mora biti z Dimitrovljevo roko natančno zaznamovan čas, ko se je pogovor nehal. Če je po koncu pogovora pa do prihoda k vratom preteklo kaj časa, takoj izvedejo preiskavo. 0 vsaki minnti, ki si jo prebil v poslopju Kominterne, moraš dajati odgovor.
Informativno klepetanje po hodnikih kaj neradi gledajo in nič nenavadnega ni, da agent GPU kakega visokega uradnika Kominterne zmerja, ker se je prekršil proti tem pravilom. Ta red preskrbuje GPU z obsežnim pregledom o tem. kaj delajo, kod hodijo in s kom se pogovarjajo ruski ter tuji komunisti. Ta pregled lahko ob primernem času uporabijo proti njim.
Srce Kominterne je malo znani in v svojem obstanku nikdar javno priznani odsek za mednarodne zveze, ki je znan pod ruskimi začetnicami 0MS (Otdjel meždunarodnoj svijazi).
Do začetka velikega čiščenja je 0MS vodil Pijatnicki. star boljševik, ki se je pod carsko vlado učil, kako razdeljuješ prevratno propagando.
IPijatnickiga so ob začetku sedanjega stoletja poslali iz Švice v Rusijo, da ho Širil Leninov list »Iskro«. Ko so organizirali Kominterno in potrebovali voditelja pri odseku za zunanje zveze, ki je bil 1 odločilne važnosti, je seveda Lenin izbral Pijatnickega. Kot voditelj 0MS, je bil Pijatnicki v resnici finančni minister in osebni ravnateli
IKomniterne.
Po vsein svetu je spletel mrežo stalnih agentov, ki so bili odgovorni njemu Ti so delovali kot zvezni častniki med Moskvo in med komunističnimi po imenu samostojnimi strankami v Evropi,
I	Aziji, latinski Ameriki in Združenih državah. Ta zastopnik OMS, ki prebiva na določenem kraju kot agent Koinentirne, drži na vrvici
voditelje komunistične stranke v državi, kjer ima sedež. Niti množice članov, niti večina komunističnih stranakrskih voditeljev ne ve, kdo je zastopnik OMS, ki je odgovoren Moskvi in se neposredno ne udeležuje strankarskih razgovorov.
Zadnja leta je GPU polagoma prevzela mnogo poslov OMS. zlasti vse tisto, kar se tiče kaznovanja in poročanja pri primerih krivoverstva do Stalina. Toda vseeno je OMS še vedno glavno orodje pri silovitem zapletenem delu, kakor je podpiranje komunističnih strank in vzporejanje njihove delavnosti.
Najkočljivejši posel, ki ga zaupajo krajevnemu agentu OMS, je razdeljevanje denarja, plačevanje komunističnih strank, njihove drage propagande ter njihovih zakrinkanih bojnih vrst, ki jih tvorijo: »Zveza za mir in demokracijo«, »Mednarodna obrambna dela< »Mednarodna delavska pomoč«, »Prijatelji Sovjetske zveze« in jata organizacij, ki navidez ne spadajo k stranki, pa postanejo važno kolesce v stroju, zlasti tedaj, kadar Moskva zavrti ljudsko fronto. (Kaj porečejo k tej ugotovitvi slovenski podpisniki predloga za nstano-vitev »Društva prijateljev Sovjetske zveze v Ljubljani«: gg. min. Hribar, prof. Kidrič, dramaturg Vidmar in drugi?).
Dolga leta, dokler so sc ji prevratni upi zdeli tam rožnati, je Kominterna plavila večji del svojega denarja v Nemčijo in v Srednjo Evropo. Toda ko je Kominterna sama vedno odločneje postajala le privesek sovjetske vlade, ko je prevratni cilj postajal vedno boli postranski, ko je šlo vedno razločneje za to, da se javno mnenje postalini in da komunisti dobe vodilna mesta po demokratičnih vladah. je Moskva silovito zvišala proračune za Francijo, Anglijo in za Združene države.
Nikdar se ni niti eni sami komunistični stranki na svetu posrečilo. da bi ir lastnih moči krila več. kakor neznaten delček svojih izdatkov Po lastni cenitvi mora Moskva povprečno povrniti devetdeset do pet in devetdeset izdatkov pri tujih komunističnih strankah. Ta denar izplačuje OMS iz sovjetskega državnega zaklada v zneskih, o katerih višini odloča Stalinov politični odbor. (Jasen odgovor »Jutru« in tistim, ki nam trobentajo, da sta mednarodni komunizem let sovjetska vlada in politika dve različni stvari!)
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jote Kramarič ~ Izdajatelj: inž. Jože Sodja ~ Urednik: Mirko Javornik ~ Rokopisov ne vračamo ~ »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 ~
V	ponedeljkih Je jutranjik ~ Mesečna naročnina je 14 din. za inozemstvo 25 din ~ Samo ponedeljski »Slovenski dom« velja mesečno 5 dinarjev, polletno 25 dinarjev, celoletno 511 dinarjev. Uredniitve: Kopitarjev* tiliea 6/III ~ Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana ~ Telefon 40-01 do 40-05 ~ Podružnice: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenive, Kranj, Novo mosto, Trbovlje.