Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejem®« veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., že se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniški ulioi h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
ŠteT. 176.
V Ljubljani, v četrtek 5.
avgusta 1886.
Letiiilc XIV.
Postava v pravni državi.
Narava ne pozna prava (pravice), pač pa zakon (postavo). Ta zakon je pa tak, da močneji slabejega zatira. Ako ta zakon dalje časa traja, in ako še drugi poleg zmagovalca in zmaganega po tem vrav-navajo svoje odnošaje, potem postane tako vstavljena volja močnejšega pravo.
Dokler pa moč posameznega ali njegovih pristašev vzdržuje družbo, dokler sama sila podpira postavo, dotlej se taka družba ne more uvrstiti pravnim državam.
Se le ko se loči pojem prava od pojma moči in je njemu (pravu) podlaga obče mnenje in priznanje ljudstva, potem nastane še le pravna država.
Človeku je že prirojeno, da brani svoje pravice (obseg svojega prava) z lastno močjo; samosvoja pomoč je naravni zakon, ki se umakne le moralni sili. Državljan, ki se tvega svojega najožega prava do samobrana, in to pravo izroči državi, dii od sebe najdražo stvar in sme tudi zahtevati, da država varuje njegovo pravo. Zakon pravne države je postavljen na podlagi odpovedanja, najbolj naravnih in najbolj opravičenih čutstev.
Silo imenitna stvar je toraj, da se ti drže postave, kterim je izročeno varovati ta zaklad: to so oblasti in sodnije.
Gorjača in revolver sta mirna, dokler država izvršuje svojo dolžnost. Po večem mora to orodje še počivati, kedar država v posameznih slučajih prelomi svojo dolžnost, da bi pa v obče in sploh zanemarjala dolžnost, ni lehko misliti.
Pa tudi nasledki, ako v posameznih slučajih prestopa svojo dolžnost, morejo biti osodepolni. Ako se posamezni oškodovanec v svojih pravicah sili zoperstavlja, sicer ne opravi mnogo a moralni učinek je toliko veči, dasiravno ga na površji ni videti. Zlo djanje more voditi le zlo djanje, in kakor skušnja potrjuje morejo posamezni slučaji podkopati podlago, na kteri stoji poslopje.
V redarski ali prisilni državi je pojem postave bistveno drugačen, kakor v pravni državi, to se že dii sklepati po viru, iz kterega izpeljuje vsakdo svojo moč. Ker se postava naslanja samo na moč, kjer ni moralne podlage, tam si oblastniki ne bodo dolgo premišljevali postavo na stran postaviti in samooblastno ravnati; posamezno primernost bodo stavili nad postavo, t. j. postavo bodo po svoje obračali. Pustite za danes postavo, rekel je Spartanec nekdaj, ko je mnogo vojakov domu pribegnilo, in bi imeli po postavi umreti, naj gre za danes spat, a jutri naj pa le vstane stroga kakor je. V pravni državi pa je postava obče dobra in vsem sveta, sodnije pa nad tem čuvajo. Tukaj ne gre, da bi se postava prestopila, češ, tako zahteva koristolovje. Ako pa sodnije postavo prelomijo, je pa nezvestoba in se nima zgoditi. Kjer se država absolutno vlada, tam ni pravega zaupanja, vsak gleda le na to, da spolni voljo tem, ki postavo izvršujejo. Kjer pa je pravna država, tam pa vlada zaupanje, ki se skazuje stvari — pravici. Ako se pa postava na stran pusti, sicer tudi iz dobrega namena, zlorabi se zaupanje in je toraj dejanje, ktero se ima zavreči. A vendar se to zgodi večkrat. Kaj je vzrok, da dostikrat naj-viši uradi, kjer so nameščeni možje čistega značaja,
zabredejo v to napako?
Vzrok je v značaji narodov, iz kterega so vzeti uradniki, nekaj pa tudi v zgodovinskem razvoji dotične države, ki vpliva na vzobražbo značaja.
Lahko se reče, nahajajo se pravna ljudstva in ljudstva po oportuniteti: krepka ljudstva, kterim je previdnost božja ukazala odlično mesto v zgodovini človeškega razvoja.
Tako pravno ljudstvo so bili n. pr. Rimci, tako pravno ljudstvo so Angleži, ki postavljajo strogo pravo nad vse drugo. Pri pravnem ljudstvu pre-obladajo lastnosti značaja nad vtise.
Taka ljudstva imajo moč v sebi, da tvorijo države; le vnanja premoč jih more vkrotiti. Ljudstva po oportuniteti odmirajo sama po sebi.
Ako pa ljudski značaj tukaj ne odločuje, kar je mogoče tam, kjer je prebivalstvo namešano, potem pa odločuje zgodovinski razvoj. Tudi v absolutnih državah se včasih pravo spoštuje, pa le takrat, ako ima tisti, ki ima oblast v rokah, tudi resno voljo, da se postava spolnuje. Ako pa popušča tista moč, iz ktere izvira država, zanemarja se postava in tisti, ki bi jo imeli zvrševati, postavijo na nje mesto svojo lastno voljo.
To se navadno zgodi v tistih državah, ki so nastopile vstavno vlado ali ktere je duh časa prisilil k parlamentarni vladi, pa vendar prebivalstvo za to še ni bilo zrelo.
Samovladar se je odpovedal pravici postave sklepati, na njegovo mesto ne stopi ljudstvo in njega velemožno obče mnenje, marveč skupine zarad koristi, stranke. Gospodujoča stranka ne spoštuje postav, ktere je izdala premagana stranka, in tako se navadijo tudi izvrševalne oblasti, zanemarjati postave, ktere se jim ne vidijo več pripravne, akoravno jih kar naravnost ne prelomijo, vendar jih tako razlagajo in zavijajo, da ob veljavo pridejo. Tako pa se navadi prebivalstvo, da pravo zanemarja in počasi se podkopuje podlaga državnemu poslopju.
Ako državni organi pravo rušijo, prebivalstvo, ako je rahločutno, zgubi moralno stališče; ako je trdo in nevkretno, postane pa uporno.
To so splošna načela, po kterih se daje gibanje narodov presojevati v preteklosti, pa tudi v sedanjosti.	(„Volksgerichtu.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. avgusta.
Notranje dežele.
Liberalcem so se konečno vendar tudi oči odprle, da so sprevideli, da gre v Avstriji z narodnim gospodarstvom navzdol. Dolgo dolgo tega nikakor niso bili pri volji pripoznati, kajti podlaga temu propadu bila je njihovega uma dete. Sedaj pa, ko je osrednja komisija za statistiko izdala svoje podatke, sedaj so ne dii več tajiti in priznavati so jeli. Reči moramo, da gremo grozno hitro navzdol, kjer se nam mora konečno kmetijstvo popolnoma razbiti, če ne bo kmalo pomoči. Naši hipotekami dolgovi so se v teku šestnajstih let pomnožili od 2048-4 milijonov goldinarjev na 3200-7 milijonov, toraj za celih 1152-3 milijonov goldinarjev. Svota ta je že sama na sebi tako grozovita, da se mora navaden človek vprašati, od kod je sploh še mogoče denar dobivati za obresti, ki jih ta požrešni moloh požre? 3200 milijonov gld. hipotekarnega dolgii! Kogar pri tej svoti ne pretresa mraz in mu ne prihaja zopet vroče, mora prav hladne krvi biti. Recimo le. da je ves ta denar povprečno naložen po 6°/0 in takoj se nam pokaže 192 milijonov gld., ktere morajo naši posestniki
leto na leto za obresti plačevati. Ta denar je toraj za nje popolnoma proč vržen! Za vse to naj se pa posestniki edino le liberalcem zahvalijo, ki so jim svoje dni take postave delali, ki so tak propad kmetijstva na vse možne načine pospeševale. Da je ta dolg v resnici dete liberalnega gospodarstva, dokaz je tudi to, ker ga je prav po onih krajih največ, kjer so imeli liberalci do sedaj vedno prvo in veliko besedo, na Ceskem, v Moravi, Šleziji in pa v Dolenji Avstriji.
„Aut allem Wipfeln ist Ruh 1" bere se v nemškem klasiku. Tudi v politiki nastala je taka tihota, kajti še celo levičarji so so naveličali svoje navadne burke po volilnih shodih uganjati. Edino madjari so to politično spanje oziroma tihoto nekoliko motili s svojim ljudskim shodom v Budapeštanskem mestnem logu. To tišino sedaj nemško-narodna opozicija skuša kolikor moč za se porabiti. Namigujejo si po časnikih, dajo in šepetajo si dobre svete na ušesa; tudi o nekem klinu se čuje tu pa tam beseda, kterege misli opozicija še to jesen zabiti med vlado in sedanjo večino državnega zbora, s čemur misli to politično jednoto razgnati na dvoje. Da, tako se jim je že jeza do svojih sobratov, do nemško-avstrijskega kluba ohladila, da pravijo, če ne pojde drugače se tudi njihove pomoči ne bodo sramovali, samo dai sedanjo večino strmoglavijo. Da se pa to doseže, mislijo vso dosedanjo taktiko spremeniti in bo glavna praksa v jeseni pri obravnavi avstro-ogerske pogodbe. Glede tega bi pač ne bilo odveč, ko bi tudi sedanja desnica že sedaj nekoliko misliti jela, kako bo razpostavila svoje moči, da ji levičarji ne bodo v škodo zahajali. Pa tudi vlada mora si že sedaj natanko določiti pot, po kteri misli hoditi, da je ne bodo levičarji v kako zadrego spravili, kajti vseh muh so polni!
Ključavničarji iz vseh pokrajin avstrijske države napravili so dne 2. avgusta v Gradcu kongres. Na tistem so sklenili resolucijo, ktera je v prvi vrsti proti stavbarskim podjetnikom obrnjena. Posebno se pa njihov srd obrača proti vsem tistim glavnim podjetnikom in stavbarjem, kteri dela izvršujejo, za ktera niti spričevala sposobnosti nimajo. Zbrani ključavničarji žele, da naj se v bodoče dela posamičnih vrst tudi posamič razpišejo in oddajo. Dalje se v resoluciji obračajo tudi proti drugim obrtnikom, češ, da škodujejo ključavničarski obrti s tem, da se vanjo vtikajo dostikrat ondi, kjer bi se nikakor ne smeli in da prodajajo tovarniške izdelke, s kterimi ključavničarji nikakor ne morejo tekmovati. Za to žele, da naj se § 37 obrtnega reda tako spremeni, da se sme s kako obrtnijo le tisti pečati, ki ima za to spričevalo sposobnosti. Nakopičevanje po več obrti v ene roke naj se pa takoj odpravi. Dalje so predlagali ustanovo centralnega društva avstrijskih ključavničarjev in pa to, da bi se ključavničarski učenci nič več ne smeli po tovarnah sprejemati v poduk, kjer se vedno le enostransko izobražijo.
Kdor duhove kliče, mora mojster biti; vgonobe ga, če jih ne zrni „panati". Tudi Madjari so si nekje zapomnili obrazec, kako je duhove poklicati treba; za drugi obrazec pa, s kterim se duhovi zopet „pauajo", se pa niso dosti menili in sedaj z razburjenimi duhovi ne vedo kam. Tisza je celo v Ischl kretil na cesarski dvor prašat, če morda ondi kdo ve, s čim se človek nadležnih duhov zopet od-križa, kedar njihove pomoči nič več ne potrebuje; če je kaj zvedel, še ni znano. Zvedelo se pa že bo, če prej ne, tedaj pa prav gotovo, kedar se prične državni zbor, v kterem je cela legija interpelantov. Ti za cel svet ne bodo mirovali, da bi Tisze ne vščipnili do živega z interpelacijo, kaj je v Ischl« zvedel. — V delavskih krogih madjarskih se je nekoliko na bolje začelo obračati. Skrajna opozicija in vsi tisti, ki so te dui ljudski shod sklicali, hotli so se delavcev za svoje orodje poslužiti, s kterimi bi ■bili potem, če treba, dalje razbijali, pa so se menda vsedli; kajti delavci so rekli, da ne gredo več za druge kostanja iz žrjavice brskat: naj ga le gre, kdor hoče. — Prav je, če so to strrili iz pravega prepričanja, kajti potem se smemo tudi nadjati, da tudi anarhistom ne pojdejo ua limance.

■ -rvlA
Vuauj« države.
Kalnoky se je iz Kissingenu naravnost v Ischl k cesarju podal, da mu sporoči, kar je ondi pri velikem političnem avgurju Bismarku zvedel. Z novicami, ki jih je grof Kalnoky prinesel, je bil cesar neki silno zadovoljen in je rekel: „No, sedaj pa popolnoma verujem, da se bo mir v Evropi šo nadalje ohranil!" Pripovedoval je tako mož iz cesarskega spremstva. Kaj je Kalnoky pri Bismarku izvedel, je tajnost; izvestno pa nekaj, kar se Busije dotika. Zato se tudi meuda ruskemu Giersu nič kaj ne mudi v Kissingen. Mož se sicer izgovarja, da še ne more, ker se ravno hči moži, toda ljudje, ki ga dobro poznajo, pravijo, da je to le prazen izgovor. Giers zato ne grč v Kissingen romat, ker se mu ne zdi čas ugoden. Kedar se bo pa vendar-le na pot podal, pravijo, da mu bo car naročil, da naj pri Bismarku zahteva kakega poroštva, da se na Nemškem v bodočnosti z rusko prijaznostjo ne bo tako delalo, kakor do sedaj.
Ruski kakor tudi nemški tisti pečajo se v najnovejšem času neprestano z idejo, da med Nemčijo in Rusijo ni vse, kakor bi moralo biti. O Bismarku se cel6 trdi, da te slabe razmere, ki so v novejšim času med Rusi in Nemci nastale, že več časa z žalostjo opazuje. Zanimiv je navidezni vzrok tej nastali mržnji med sosedoma. Rusi trdijo namreč, da je nemška nehvaležnost nasproti Rusiji vzrok mržnji, ki je od dne do dne večja. Ta nehvaležnost ima menda svoje korenine na politiškem polji. Prej ko ne, gre tu za Balkan, kjer so Rusi nekaj nameravali in kakor vse kaže, sta Bolgarija in Battenberg, ki sta sovraštvo Rusov in Nemcev porodila. Rusija je neki nameravala Bolgarijo zasesti, Battenberga pa pognati, Bismark je pa rekah „Tudi jaz sem tukaj ter želim besede!" — Druge ne-hvaležnosti bi toraj o kratkem ne vedeli najti in to tem manj, ker so Nemci sulico takoj obrnili in rekli: „Rusi so nehvaležneži, kolikor jih je v koži. Le pomislite, kaj smo jim na Berolinskem kongresu vse na ljubo storili, za kar nimamo prav nobene zahvale! Že to, da se je kongres sploh sklical, zgodilo se je po ruski želji; kar je potem Rusija ondi predlogov stavila, vse je Nemčija prav toplo podpirala in to ima pa sedaj za zahvalo." Resnica je, da se Rus in Nemec nič več kaj prida ne moreta, in se posebno na ruski strani prilika išče, da bi se kaka meja dobila v kteri bi rastla trta, iz ktere bi se danes ali jutri nemško-turška vojska zvila.
Kaj bodo počeli Irci čez zimo ? Pri peči sedeli in greli se — to je že nekaj, toda samo tega ne bodo delali, ker bi jim nič ne neslo. Irci bodo zimske mesece, ki so tudi ondi silno dolgočasni, porabili za priprave irskih postav, če sevbo namreč irski vladi to po mirnem potu dovolilo. Oe pa ne, potem pa irska narodna liga tudi ve, kaj jo čaka. Prvi minister sicer namerava pred vsem drugim irskega vprašanja lotiti se, kterega misli, kakor je mož sam rekel, korenito in velikodušno rešiti. Poleg tega se bode tudi v parlamentu vse zasedanje edino le z irskimi zadevami pečali. V to se bode tudi vsa gosposka od namestnega kralja počenši, pa do poslednjega uradnega sluge, v osobji spremenila; prišli bodo za politične uradnike tjekaj možje, ki so irskemu narodu prijazni in pravični. Ta vlada si bo prizadevala, angleško-irsko unijo vtrditi in kar se da podkrepiti. Oe bo lord Salisbury res dognal, kar tu vse obeta, 6i bo takoj pridobil zaupanje in sočutje po celi Evropi, kakor tudi ua zelenem otoku irskem. V enem oziru bo pa to še več vredno, ker Salisbury svojega irskega programa dosedaj ni še na javno obešal, da bi ga vsakdo videl, kakor se je to aa drugi strani godilo. Toda tudi tu ni treba pred večerom dneva hvaliti. Se le potem, ko bomo videli, kaj bo mož vse storil, in dosegel, naj bode tudi zaslužil hvalo ali grajo.
Pretekle dni, kakor znano, bilo je na Ho-lanilskem nekaj vrišča, o kterem se na prvi hip ni vedelo kam ž njim. Sedaj se je pokazalo, koliko praznega vrišča da ljudje za jedno ribo napravijo. V Amsterdamu so imeli do sedaj vsako leto navado, da so nad nekim kanalom potegnili vrv, na kteri je bila privezana živa jegulja. Delavci so se potem v čoluih memo vozili in vsak je skušal z nožem ribo na glavo zadeti. Da je to surova igra, nam bo vsak pritrdil in zarad tega jo je ondašnji magistrat letos tudi prepovedal. S tem je pa vse delavce razburil, kakor bi bil vstrelil med nje. Takoj jeli so delavci skupaj vreti in prej nego bi si bil človek mislil, je bila revolucija gotova, ktera je žalibog tudi 25 žrtev človeškega življenja zahtevala. Stvar je pozora vredna, ker nam kaže strogo organizacijo ondašnjih delavcev. Vlada si bo ta slučaj izvestno dobro zapomnila in bo za slučaj, če bi danes ali jutri v resnici kaj revoluciji podobnega zavriščalo, že sedaj svoje korake na to obrnila, da je ne bodo prehiteli. Oe tega ne stori, potem tudi zasluži, da jo delavci poženo, kedar se bodo tudi ondi dvignili za — no, za kar že bo. Vzrok za revolucijo se povsod najde, ni treba ravno daleč ponj hoditi. Anarhisti si bodo pa ta poskus tudi izvestno zapomnili in se bodo skušali ž njim po možnosti okoristiti.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
V.	Gosp. zbor. svetnik M. Pakič poroča o prošnji občine Loški Potok za dovoljenje 4 semnjev z živino in blagom, in sicer: na sv. Blaža dan (3. februvarja), 2. aprila, 7. junija in prvi ponedeljek po Malem Šmarnu v mesecu septembru. V utemeljevanji prošnje omenja se, da se tamošnje prebivalstvo bavi in živi posebno o živinoreji in gozdarstvu; ker pa je zdaj od gozda že le malo dohodkov, ima samo od živinoreje pričakovati pomoči. Živinski semnji bi pa tudi živinorejo znatno povzdignili, kar je gotovo važen moment za te kraje; na tujih živinskih semnjih pa živine ne more prodajati, ker so preveč oddaljeni. In ker bi dalje ti živinski semnji nikakor ne bili na škodo že obstoječim živinskim semnjem, zato priporoča tudi c. kr. okr. glavarstvo v Kočevji to prošnjo. Odsek, zlagajoč se s tem priporočilom, predlaga:
Slavna zbornica naj to prošnjo izvoli priporočiti.
Predlog se sprejme.
VI.	Gosp. zbor. svetnik Ivan Baumgartner poroča, da je društvo „der Verein der Montan-, Eisen- und Maschinen-Industriellen in Oesterreich" predložilo vis. poslaniški zbornici naslednjo prošnjo ter se obrnilo do zbornice, naj jo podpira:
„Postavni načrt o zavarovanji obolelih delavcev je potrebna podlaga in dopolnilo zakona o zavarovanji proti nezgodam. .
K postavnemu načrtu o zavarovanji obolelih delavcev usoja si udano podpisano društvo: „Verein der Montan-, Eisen- und Maschinen-Industriellen in Oesterreich" v naslednjem predložiti nektere iz navadnega življenja vzete opazke ter prositi, naj bi se pri predstoječem posvetovanji blagovolilo na nje ozirati.
K § 1.
Med naštete osebe, ktere se imajo zavarovati, naj bi se razen delavcev in prometnih uradnikov uvrstile tudi delavke.
Utemeljitev: Da se določila § 6 ne raztegnejo na delavke (družnice delavcev), ki nimajo posla pri podjetji, kar zakon ne namerava, kar se razvidi iz § 9., točka 7.
K §6.
V	točki 2. za odbitek zaslužka določen čas dveh dni^je vsekako potreben, ker bi bil sicer prigled po zdravniku (n. pr. pri raztreseno stanujočih delavcih po goratih krajih) zelo težaven, ker delavci brez prave bolezni od dela izostanejo in za to še podpore zahtevajo.
K §9.
Pri zdanji sestavi zakona — v točki 1. „bol-niški denar more se" — ni izključen nedorazum, češ, da bi se podjetje moglo prisiliti k večjemu znesku, če zavarovanec želi in dobiva večjo dninarino kot je v tem kraji navadna.
K § 13.
Kar se tiče okrajnih bolniških blagajnic, naj bi politično oblastvo, zaslišavši zaupne može delavcev in osebe, ktere morajo zavarovati, imelo pravico, sestaviti posebna pravila. Vendar naj bi v teh pravilih bil za zdaj obseg podpor omejen na odmero po § 6., ravnotako naj se v teh pravilih visokost doneskov ne določi nad v § 6. naveden. Še le občni zbor sme imeti pravico, skleniti, da se povišajo doneski (§ 16., točka 4.)
K § 21.
V	odstavku 3. naj bi se beseda „more" nadomestila s pozitivnim določilom, po kterem se morejo goljufivi blagajniški članovi od članovstva izključiti. Nasprotno pa naj bi se popolno ali delno odbitje bolniške podpore pri poškodovanjih vsled zadolženega vdeleženja pri pretepih itd. fakultativno določilo.
K § 33.
Tu bi bilo želeti bolj natančne določbe, s čemer se delavci obvežejo, plačati doneske (in sicer doneske podjetnikove, kakor tudi delavčeve, ktere slednje vloži podjetnik in jih delavcu odtegne), ob določenem obroku po pravilih na podlagi tedenskih ali mesečnih mezdnih izkazov na nje spadajoče.
Utemeljitev: Ker so doneski v blagajnico odstotnina od mezde, morejo se plačati še le po določbi mezde.
K § 40.
Pri odstavku 2., vrsta 4. naj bi se zaradi večje jasnosti pred „se predlaga" uvrstilo: „zaradi posebne nevarnosti dotičnega posla" (glej § 41.).
K § 44.
Zamotano preračunjanje bi bilo, če bi bili delavci jednega podjetja, deloma pri prometni blagajnici, deloma pri drugih v § 10 navedenih blagaj-nicah zavarovani. Po odstavku 4. je možno, da delavci izstopijo iz zveze prometne bolniške blagajnice ter morajo vstopiti v kako drugo bolniško blagajnico, vsled česar bi se moglo zgoditi, da bi ob obilem prestopanji nenadoma ostala prometna bolniška blagajnica brez članov.
Zaradi jasnosti bi bilo želeti, če bi se izreklo, da je delavec samo dolžan, doneske v jedno bolniško blagajnico vplačevati; dalje, da smejo biti vsi delavci jednega podjetja samo pri jedni blagajnici zavarovani, ker bi drugače trebalo pri postavno nameravanem številu šestih različnih blagajnic (§ 10) eventuelno obračunanje z vsemi blagajnicami.
Obilejše zavarovanje na lastne stroške je delavcu na izvoljo dano.
Po prečitanji predlaga gosp. poročevalec:
Slavna zbornica naj izvoli to prošnjo podpirati.
Predlog se sprejme.
VIL G. zbor. tajnik poroča o pravilih naslednjih zadrug:
1.	Zadruge stavbenih obrtov sodnega okraja Kamniškega.
2.	Zadruge vseh obrtnikov, izimši trgovski, krčmarski in stavbeni obrt v sodnem okraji Kamniškem.
3.	Zadruge krčmarjev v sodnem okraji Kamniškem.
4.	Zadruge trgovcev v sodnem okraji Kamniškem.
5.	Zadruge vseh obrtnikov sodnega okraja Brdskega.
6.	Zadruge vseh obrtnikov sodnega okraja Metliškega.
7.	O pravilih pomočniškega zbora, razsodiškega odbora in bolniške blagajnice vseh obrtnikov v sodnem okraji Metliškem.
G. Poročevalec omenja dopis c. kr. deželne vlade z dne 31. marca 1886, št. 3196 ter dodaje, da so se pri sestavljanji vseh prej omenjenih pravil rabila usnovna pravila za zadruge, ktera so bila slavni zbornici doposlana z dopisom vis. c. kr. dež. vlade z dne 9. septembra 1883, št. 6559. Odsek se je pri posvetovanji o pravilih ravnal po novih osnovnih pravilih in so toraj dotične spremembe v tem utemeljene. Odsek je moral to storiti tudi z ozirom na zakon z dne 8. marca 1885, drž. zak. št. 22, na kterega se nova osnovna pravila v svojih spremembah posebno opirajo. Dalje se je oziralo tudi na ukaz vis. trgovinskega ministerstva z dne 14. maja 1885, št. 35.351 ex 1884, tičoč se uporabe zarad prestopkov obrtnih predpisov prisojenih glob.
Da se zadrugam olajša sprememba pravil, je zbornica oskrbela tudi slovenski tekst novih osnovnih pravil ter jih dala natisniti.
G. poročevalec potem omenja spremembe, ktere je odsek pri posamičnih pravilih nasvetoval ter predlaga:
Slavna zbornica naj izvoli spremembe pravil gorenjih zadrug potrditi ter v smislu tega poročila izreči svoje mnenje vis. c. kr. dež. vladi.
Predlog se sprejme.
(Dalje prih.)
Domače novice.
(Kranjski deželni šolski svet) je sklenil prositi naučno ministerstvo, da naj za Kranjsko ne poviša šolnine za srednje šole.
(Včeranji ^Slovenski Narod") je bil zasežen zarad dopisa „Gorskega Nihilista od Beneške meje".
(Lov po zemljišči Ljubljanske občine) vzel je v zakup umirovljeni c. kr. zemljemerec g. J. Vesel za 300 gld.
(Železniškega čuvaja) našli so povoženega predvčeranjem na južni železnici onstran Divače. Nihče ne ve, kteri vlak da ga je povozil in kako je revež staknil nesrečo.
(Sinočnji kurir) iz Trsta dospel je v Ljubljano tri ure prekasno. Zadržal ga je menda tovoren vlak, keremu se je os pri vozu zlomila.
(Popravek.) Glede vzroka, kterega navaja dopisnik iz Kamnika v št. 164. Vašega cenjenega lista, moram oporekati ter izjaviti, da ni res, da bi bil na sejo krajnega šolskega sveta pozabil. Lahko do-
kažem, da sem imel pred in med sejo krajnega šolskega sveta v šoli posel, zaradi česar sem na sejo popolnoma pozabil in se te še le spomnil, ko se je bržkone že končala. Vsled tega sem tudi svojo ne-navzočnost pri seji predsedniku krajnega šolskega sveta opravičil. Dovršivši svoja opravila v šoli, vrnil sem se naravnost v svoje stanovanje, kterega tudi tisti dan nisem več zapustil.*)
V Gradci, 1. avgusta 1886.
Valentin Burnik,
nadučitelj.
(Razpisana) je služba diurnista pri c. k. okr. glavarstvu v Kamniku z mesečno plačo 45 gl. Prosilci se morajo skazati z izbornimi spričali, da so pri kterem okrajnem glavarstvu že služili, da sta jim registratura in protokol dobro zuana in pa da so popolnoma zmožni nemščine in slovenščine. Prošnje do 20. avgusta 1886.
(Sprememba somnjev.) 0. kr. deželna vlada je občini Gora (polit, okraj Kočevje) dovolila, da se na prvi ponedeljek po 5. avgustu določeni somenj z živino in blagom na Gori sme prestaviti za bodočo na 5. dan avgusta vsacega l6ta, ali, če je ta dan nedelja ali praznik, na prihodnji delavnik; in občini Studenec (polit, okraj Krško), da se na 20. dan junija določeni somenj z živino in blagom v Rov i šah sme v bodoče preložiti na 19. dan junija vsaeega leta, ali, če je ta dan nedelja ali praznik, na prihodnji delavnik.
(Izvrševanje razsodb avstro-ogerskih civilnih sodnij v Rumuniji.) C. k. konzulat v Jassyji dobiva večkrat od obrtnikov iz Avstrije in tudi od njihovih odvetnikov prošnje, naj bi prevzel njih zastopstvo v civilnih prepirnih zadevah; toda po rumunskih zakonih morejo zastopstvo strank pred kralj, rumun-pkimi sodnijami prevzeti samo za to pravico imajoči odvetniki. Konzulatu toraj o takih prilikah ne pre-ostaje druzega, nego da tako prošnjo ali načelno odbije ali pa da stranki naznani zastopnika izmed tamošnjih odvetnikov. To je dalo c. k. konzulatu v Jassyji povod, da je sestavilo imenik odvetnikov, kteri so razun rumunščine vešči tudi nemščine iu francoščine v pismu in govoru. Ti odvetniki so: G. Maeri (francoski), S. Goldenthal (nemški, francoski), P. Missir (nemški, francoski), J. Vivoschi (nemški, francoski), Xenopulo (nemški, francoski), E. Maslftm (nemški, francoski), Roju (francoski), A. Buiucliu (nemški, francoski), N. Dragici (francoski), C. Cata-nescu (nemški, francoski), Mircea. (francoski), N. C. Aslan (nemški, francoski). Omenjeni konzulat opozarja dalje, da morajo biti pooblastila strank za ta-mošnje odvetnike pisana v rumunščini ter legalizo-vana od rumunskega poslaništva ali konzulata v Avstriji. Priporoča se na dalje še posebno, da stranke neposredno dopisujejo dotičnim odvetnikom, da ne gubijo po nepotrebnem časa. Stroški za legalizovanje listine po rumunskem glavnem konzulatu na Dunaji znašajo 2 gld. 45 kr. Večkrat se tudi stori napaka, da se prošnje za zvržbo razsodb tukajšnjih sodnij proti strankam v Rumuniji pošiljajo po c. kr. konzulatih, mesto po diplomatskem potu do kompetentnih rumunskih sodnij. Ne redko dopošiljajo se prošnje za eksekucijo naravnost, in večkrat v napačni obliki do c. k. konzulata; konzulat more storiti samo dvoje: ali jih poslati po diplomatskem posredovanji poda-ništvu v Bukarešt ali pa jih zaradi posebne pomanjkljivosti vrniti strankam. Potrebno je tudi, da si oni, ki želijo zvršbo razsodbe proti rumunski stranki, izvoli v Rumuniji pooblaščenca, če tudi ne izmed odvetnikov, da si more, če treba, postaviti posebnega zastopnika izmed odvetnikov, če nastanejo prepiri. Večkrat se zgodi, da rumunska sodnija dovoli zvršbo, Vendar se ta ne prične, ker je stranka ne zahteva. Mnogo drugih razlogov je še za to, da si stranka postavi pooblaščenca, ozir. zastopnika pred rumun-skimi sodnijami, ktere pa naštevati bi bilo preobširno.
Razne reči.
— Antisemitski »Schulverein fiir Deutsche". Znani antisomit Schonerer je osnoval v Gradci akademiško krajno skupino tega imena in sedaj šteje že ta skupina vseh skupaj 48 podružnic po Štajarskem, Koroškem in Gorenje- in Dolenje-Avstrijskem. Hie Weitlof, hie Schonerer je menda sedaj bojni klic med »Schulvereinovci", nam grč
*) Kdo ima prav, dopisovalec ali oporekovalecV Radovedno	Vrcdn-
menda med dvema zlegoma izvoliti manjše; Schonerer je vsekako bolj odkritosrčen, kakor VVeitlof, sicer se pa oba poganjata za „nebodigatreba", vendar njiju imena nam kažeta namero naših političnih nasprotnikov.
—	Rim hočejo prenoviti, t. j. starodavna poslopja v Rimu, priče tisočletne zgodovine hočejo odpraviti, češ, da bodo ulice poravnali in nove hiše na mesto že na pol razpadlih postavili. Zoper to novodobno barbarstvo so se vzdignili najprej tako zvani klerikalni listi, govorili so zoper to Nemci in Francozi, ki so prišli v Rim in videli, kako se odpravljajo zgodovinske stavbe, oglasil se je zoper to liberalec, bivši naučni minister Ruggiero Bonghi, in se pritoži nad prezidanjem večnega mesta. »Opi-nione", ministerski list, ki se poprej ni zmenil za take pritožbe, sedaj prinaša dopis bivšega ministra Bonghija do vrednika, ter pravi med drugim, da bodo ljudje iz Rima naredili najslabejšo vas na svetu; žalostno znamenje je to, kako Italija propada; kar se tiče okusa za umetnost vsak vživa prostost, da iz dobičkarije Rim kvari. Ali ste videli, tako piše, to novo ostudnost, to grdo vrsto puščobnih hiš, ki jih delajo med sv. Janezom v Lateranu in Santa Croce (sv. Križem) v Jeruzalemu, ki govori bolj ko vsaka druga naši domišljiji, dalje na prostoru od Vile Cam-panaro, kje/ star beriljan doli visi od Neronovih vodovodov nasproti vratom Asinaria, Avrelijevim mestom, zidovom in rujavim stolpom itd. Moderna Italija hoče Rimu svetovni značaj vzeti, zato pa tako postopa, da se poslednjič liberalci sami sramujejo.
—	Starokatoli ki bodo imeli sinodo 5. in 9. septembra. Razgovarjali se bodo o škofu, za kterega imajo že menda denar pripravljen. No, koga bode zadela ta — čast! Prihodnje leto pa hočejo vse starokatoliške občine imeti zbor na Dunaji, in povabiti hočejo luterance, angličane in grške raz-kolnike. Sraka k sraki!
—	Dr. Stanislav vitez Madejski je postal redni profesor avstrijskega državljanskega prava na vseučilišči v Krakovem. Dr. Madejski je bil dosihmal v pravosodnem ministerstvu, iu je v državnem zboru bil večkrat poročevalec v pravnih zadevah, on je množil misel, da se novi državljanski red kar ves vpelje v Galicijo. Večini poslanske zbornice je mnogo koristil, ko je bil poročevalec pri Wurmbrandovem nasvetu, kar se tiče državnega jezika. Dr. Madejski je z dr. Dunajevskim v sorodstvu, bode stopil iz državnega zbora in bode izključljivo pri učiteljski stolici.
—	Samomori se strahovito množč ! v nemški vojski. Meseca junija bilo je v prusko-saški-virtemberžki vojni 24 samomorov. Kjer se ravnil po načelu: Od ljudi se mora več terjati, kakor morajo storiti, ni čuda, da ljudje obupajo in nima življenje za nje nikake vrednosti več; naj pristopi h takemu ravnanju še brezvera, potem je samomor gotov.
—	V Labrodoru, angleškem posestvu v Severni Ameriki je bila nenavadna huda in ostra zima, postala je potem lakota in pomrlo je za njo 1500 ljudi.
—	Letno sporočilo židovskih arhivov za svetovno leto 5647 (1886/87) našteva Židov 6,300.000. Na Evropo jih pride 5,400.000; razdele se tako: Nemško 562.000, Francosko 63.000, Avstro-Ogersko 1,644.000, (v Galiciji 688.000), Laško 40.000, Nizozemsko 82.00T), Belgija 3000, Rumunija 263.000, Rusija 2,552.000, (na Poljskem 768.000), Turčija 105.000. V Aziji je nekaj čez 300.000 Židov, od teh jih živi v aziatski Turčiji 195.000, (v Palestini 25.000). V Afriki je Židov 350.000, izmed teh jih je 200.000 v Abesiniji, 60.000 v Maroki, 55.000 v Tunizu, 250.000 se je naselilo v Ameriki. Primeroma toraj največ Židov živi na Poljskem (Ruso-Poljskem in Avstro-Poljskem v Galiciji, kjer so potratni Poljski gospodi denarja posojevali in pomagali kmeta dreti). Poljska zemlja je pa žela sad svoje politike, ko je odpirala zemljo vsem verskim ločinam, ki so pomagale Poljski samostalnosti grob kopati.
—	Najdaljši prerov na svetu. V mestu Novi Jork so napeljali vodo v mesto, kar je stalo 70 milijonov frankov. Za sedanje prebivalstvo s to vodo ne shajajo, graditi so začeli drug vodovod. A to podjetje bode velikansko. Napeljati hočejo vodo iz jezera Orooton v Novi Jork. Zato bode treba pre-rova pod zemljo 46 kilometrov dolgega. Po 3000 delavcev dela noč in dan. Da začno na več krajih delati, so skopali 26 rovov. Vsak podvzetnik začne od rova delati na obe strani. Nad 100 strojev dela in prst vzdiguje. Delo bode stalo 300 milijonov in bode gotovo v dveh letih. Ta prerov bode najdaljši na svetu, dovršen pa bode v kratkem času. Prerov pri Mont Ceniš je dolg 12.320 metrov, delali so ga 14 let; Gotthardov prerov je dolg 14.900, delali so ga 8 let; Arlski prerov je dolg 10.270 metrov, za tega so potrebovali manj časa, ker so že imeli mnogo skušenj in delo uči delavca.
—	Korenjaški vojak. Stari general: »No jaz te že vzamem za slugo; ali prašam te, piješ in igraš?" — Vojak: „Ne", gospod general. — General: „Pa vendar si toliko čvrst korenjak da spiješ tudi malo žganja?" — Vojak: »Gospod general, če je treba, tudi cel veder."
Telegrami.
Ischl, 4. avgusta. Grof Taaffe došel jo danes semkaj.
Trst, 4. avgusta. V poslednjih 24. urah zbolelo je 7 oseb za kolero, štiri so pa umrle.
Levov, 4. avgusta. Včeraj popoludne okoli 3. ure pogorelo je v Ulanovem v teku desetih minut dve sto poslopij. Več nego 400 družin ne ve, kaj bodo jedle in kje prebivale. Rešilo se ni prav nič.
Carigrad, 4. avgusta. V Carigradu je nekdo trikrat na velikega vezirja streljal, ko se je ta pripeljal pred visoko porto, zadel ga pa ni.
Carigrad, 4. avgusta. Turčija je pričela pogodbe z Otomansko banko zarad posojila 250.000 funtov štrlingov. Kdo bo porok, se še ne ve. Toliko je pa vže menda dognano, da so v Parizu denar obljubili.
Poziv vodstvom ljudskih šol, oziroma krajnim šolskim svetom.
Visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo dovolilo je na podlagi odloka iz dne 25. junija t. 1., št. 8361, v podporo šolskim vrtom na Kranjskem 300 gld., kojo svoto razdelil bode podpisani odbor vodstvom ljudskih šol, oziroma krajnim šolskim svetom, kteri v svoji prošnji dokažejo potrebo podpore, k čemur jih podpisani odbor s tem poživlja. Dana podpora sme se porabiti edino le za zboljšanje, oziroma ustanovitev šolskega vrta, ter bode podpisani odbor v svojem času zahteval s spričali podprt izkaz o porabi prejete podpore.
Prošnje za podporo vložiti je zadnji čas do 23. avgusta t. I. podpisanemu odboru.
Prošnjam za podporo v namen zboljšanja že obstoječega vrta, je pridjati priprost načrt vrta, risan v merilu 1 : 100, iz kterega je razviden sedanji stan vrsta iz različnih kultur. Popisati je tudi način, kterega se učitelj pri obdelovanji vrta drži.
Prošnjam za podporo v namen ustanovitve novega šolskega vrta je pa dodati dokaz, da je učitelj, ki bode vrt imel v oskrbi, zmožen praktično izvrševati šolsko vrtnarstvo.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko.
V Ljubljani, 3. avgusta 1886.
Gustav grof Thurn 1. r.,
predsednik.
(justav Pire 1. r.,
tajnik.
Poslano.*)
V	»Slov. Narodu", št. 67 t. 1. je v zadevah naše posojilnice proti g. Proseniku marsikaj izrečenega, kar moramo popraviti. Ni res, da bi bila po strasti in pristranosti tako zvana starikova nem-čurska stranka pri tadanjšnih volitvah svoje moči napela, da bi bila ona zmagala, temveč je tako zvana mlada narodna stranka z nedostojnimi sredstvi vse sile napenjala, da je takrat zmagala.
Ta zmaga pa ni bila plodonosna, kajti novi izvoljeni gospodje so sami med seboj toliko razpora imeli, da se je uradovanje pri posojilnici na kvar vseh društvenikov zaprečilo in čisto vstavilo, kjer izvoljeni gospodje niso vedeli ne naprej, ne nazaj.
Občinstvo to videti je zahtevalo nov občni zbor, temveč, ker so se skoraj vsi članovi ravnateljstva poslovanju odpovedali. Na to splošno zahtevanje izšel je poziv za nov očni zbor pri kterem so se nove volitve ravnateljstva in tudi nadzorništva vršile.
Pri teh volitvah je bil g. Prosenik z veliko večino glasov za blagajnika izvoljen, spoznavši, da samo on ima dovelj zmožnosti in vednosti, posle posojilnice z dobrim vspehom izvrševati. To je ime-nentni dokaz, da je dopisun »Slov. Naroda" v št. 67 t. 1. iz bele Krajne same laži poročal. Očitanje nasilstva, ošabnosti in nesramnosti se tukaj nikjer ne nahaja, to je samo bedasta izmišljija dopisuna.
Gospod Prosenik je pri občinstvu priljubljena oseba, ker vse pripoznd,, da je on posojilnici k velikemu, nepričakovanemu vspehu pripomogel, in ravno skozi to ima on za ta velik vspeh veliko zaslug, kar je gotovo hvale vredno in kar more tudi njegov največi uasprotnik priznati.
Vse druge čenčarije v navedenemu članku »Slov. Naroda" so gole laži in perfidno obrekovanje velezaslužnega gosp. Prosenika, temveč ker je občinstvo sploh zdaj veselo, da je zopet on krmilo posojilniškega delovanja v roke vzel. V ta namen tudi mi iz srca kličemo: Bože pomozi!
V	Metliki, 28. junija 1886. Ravnateljstvo in nadzorništvo prve dolenjske
posojilnice.
Ferdinand Salloker, Janez Kapelle,
ravnatelj.	prvomestnik.
*) Za »Poslano" ne prevzame vredništvo druge odgovornosti kakor navadno.
Umrli so:
3.	avgusta. Štefan Zupančič, nadlovčev sin, 7 mes., Poljanska eesta st. 49, ošpico.
4.	avgusta. Herman Toman, dež. odbora oflejal, 39 let, Stari trg št. 24, so je otroval.
V bolnišnici:
30. julija. Prane Čamornik, mizar, 22 let, jetika.
1. avgusta. Jovana Sclineider, stražmeštrova žena, 41 let,
jetika.
3. avgusta. Barbara Kamnar, gostija, 73 let, Marasmus senilis.
T ujci.
3. avgusta.
Pri Maliču: Weil, trgovec, iz Stuttgarta. — Griinberg, Raumann, Ostersetzer in Bernlochner, trgovci, z Dunaja. — Friderik Albor, c. k. nadporoenik, iz Kolina — Jurij Czimeg, knjigovodja, iz Gradca. — Jan. Vaterl, trgovce, iz Feldkircliena.
—	Janez Dolenc, c. k. poročnik mornarice, iz Zadra. — Ema Strudthof, zasebnica, iz Plcnine. — Janez Piskar, župnik, iz Sv. Gore.
Pri Slonu: Lowenbein, Bromcr in Mondolfo, trgovci, z Dunaja. — Otmar Matanovič, c. k. poročnik, iz Gradca. — Josip Kogej, dekan, iz Idrije. — Josip Bradamonte, e. k. uradnik mornarice, iz Vipave. — Vellussig, zasebnica, iz Fliča.
—	Josip pl. Kiepach, zasebnik, iz Križa. — Ant. pl. Fetich-Francheim, župnik, iz Prema. — Jernej Čeme, učitelj, iz Vrhnike. — Dr. vitez Sandrinski, prvosednik; Hugo Dauch in M. Zamponi, zasebnika; Henrik Feuereisen, trgovec; Alfred Witohen, c. k. podpolkovnik; Marija Gianetto, zasebnica, s hčerjo, iz Trsta. — Josip Mayer, inženir, iz Reke. — Franc Erjavec, profesor, z družino, iz Gorice.
Pri Južnem kolodvoru: Jakob Kozmel, zasebnik, iz Arkana. — Ana Prossen, zasebnica, iz Trsta. — Schobert, zasebnik, s soprogo, iz Ljubljane.
Pri Avstrijskem, caru: Kari Bradamonte, zasebnik, iz Trsta. — L. Puncuch, učitelj, iz Colla. — Matija Perz, trgovee, s hčerjo, iz Krope.
Pri Virantu: Jakob Guuden, župnik, iz Turjaka. — Franc Gruden, zasebnik, iz Velikih Lašč. — Josip Klun in J. Laušin, posestnika, iz Ribnice.
Vremensko sporočilo.
O §	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
17. u. zjut. 4.|2. u. pop. |9. u. zveč.		736-70 73744 73780	+15 3 +14.8 +131	si. vzh. si. vzh. si. vzh.	dež oblačno oblačno	7-4 dež
Dopoludne je deževalo, popoludne čmerno vreme; ponoči je šel dež, jako hladno, na planinah je padel sneg. Srednja temperatura 414° C., za 5 4° nad normalom.
Duisafska bona.
(Telegrafično poročilo.] 5. avgusta
Papirna renta 5% po 100 gi. (s 16% davka) 85 srl 85 ki. Sreberna „ 5f0 '., 100., (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akeije avstr.-ogersi e banke
Kreditne akeije......
London .......
Srebro .....
Francoski napoleond.....
Ces. cekini .... Nemške marke ......
DR FRANC ZUPANC
preselil se je v &elenburgove uliee štev. 3, X. nadstropje na levo (v Koslerjevi hiši).
Ordinira vsak dan dopoludne od !) do 10 ure, (8)	popoludne od 2 „ 3 ,,
85 kI	85
S6 „	60
121 .	25
102 ,	15
872 „	—
281 „	40
126 „	05
10	01
5 „	94
61 „	85
V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseli knjigo-tržnicah knjižica:
Umetno ribarstvo.
Spisal
Ivan Franke. j3L pole v 8° s podobami. Mehko vezana stane jo kr.
Krasna domovina naša si svojimi potoki, rekami in jezeri je za umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kaka druga dežela. Sredstva in pota, kako isto pri nas urediti in upravljati, podaje lislani gospod pisatelj na jako umeven italin v gori omenjeni knjižici. Le-ta bode vsakemu, ki ima srci in skrb za povzdigo narodnega blagostanja, dobro došlo sredstvo, da se o tem predmeta pouli. Priporolujeva torej knjižico osebito velelesliti duhovščini, ulite/jem in zemljiškim posestnikom, ker sva uverjena, da jo bodo z velikim zanimanjem prebirali ter iz nje Irpali gotovo lepo korist.
Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
r
Sledečih nioUtvoniUov, ki so zarad svojo jako lepe vsebine zelo priljubljeni in med ljudstvom razširjeni, izšli so ravnokar novi iztisi ter so prodajajo po navedenih cenah, in sicer:
Družbene bukvice
za dekleta, ki so pri dekliški ali križevski družbi v Konjicah in tudi za druge pobožne ženske. Spisal JOŽEF ROZMAN,
pokojni Konjiški nadžupnik.
Z dvoljenjenjem preč. Lavantinskega knezoškofljstva. XI. natis. (Lastnina Križevske družbe v Konjicah.) Veljajo v usnji vezane 1 gld. 30 kr., v usnji z zlato obrezo 1 gld. 70 kr.
ali molitvene bukvice za slovenske vojake in sploh za katoliške mladenče.
Spisal L. Jeran. Z dovoljenjem vis. čast. Ljubljanskega kuezoškofijstva. II. natis.
Velja v pol-usnji 35 kr., v usnji 38 kr., v usnji z zlato obrezo 50 kr.
Kruh angeljski.
I. Molitvene bukvice. II. Pripravljavne bukvice na prvo sv. obhajilo.
Po slovenski priravnal P. Hrisogon M.
Z dovoljenjem vis. čast. Ljubljanskega knezošlcofijstva. II. natis.
Velja v pol-usnji pozlačen 40 kr., v usnji 42 kr., v ij usnji z zlato obrezo 65 kr. in v usnji z zlato obrezo [i	pozlačen 75 kr.
[I Vso te trojo knjige dobe se tudi še bolj dragoceno j vezane ter so na prodaj pri
® M. Gerber-j u v Ljubjaiii
| in pri vseli knjlgotržclli.	(1) j
F*
ooooooooooooooooooo
Turnske ure o
izdeluje nove ter popravlja stare, kolikor je 0 mogoče, po nizki ceni.	Q
0 Vsem prečast. gospodom cerkvenim predstojnikom se za obilna naročila vljudno priporoča in obeta pošteno delo
Matija Lenart,
u r a r na Mirni, a (1)	Dolenjsko.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOO

Kupujte srečke pogrebnega društva
»Marijine bratovščine".
Društvo Marijine bratovščino v Ljubljani napravi
B f>
J V*. C3 X XXILI) J. L J i riT
*Q m
katere namen jo
Ijlp^iuivb. .mu ,
kjer bodo imeli ostareli in onemogli ter zapuščeni ljudjo zavetišče in vso oskrbnost brezplačno.
Ta loterija je z odlokom vis. e. k. finančnega ministerstva dne 21. septembra 1885, št. 28.606 dovoljena.
Osnovana jo na podlagi 50.000 srečk po SO krajcarjev, ki bodo zadele SOOO dragocenih im vsakemu koristnih dobitkov v skupni vrednosti 5000 g-oltli-narjev. Vsaka pot in dvajseta srečka gotovo zadene.
Srečkanje bo v Ljubljani 1. decembra 1886 v pričo vladnega zastopnika.
Srečke imajo na prodaj: Na Poljanski cesti: trgovka Marija Ojstriš, na cesarja Jožefa trgu: Urbasova trafika; v Spit alskih ulicah: Maje rje v a trafika; na Mestnem trgu: trafika S vate k, trgovec Turk in zlatar Šparovic; na Starem trgu: trgovca Blazni k in Ribič; na sv. Petra cesti: pri društvenem načelniku Regaliju, v brivnici Bukovnikovi in knjigovez Fr. Dežman; v Kolodvorskih ulicah: puškar Dimie; na Marijinem trgu: trgovee Bučar; v Slonovih ulicah: trafika P ros en že v a; v Šelen-burgovih ulicah: trafika v čitalnici; na Dunajski cesti: trafiki Bole in Blaž ter trgovec s pohištvom Dogan; vrh tega mnogi poverjeniki družbo sv. Mohorja.	(10)
Poštne zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob 1/a7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob l/»5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob '/s5 popoludne poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob */,5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
Priliod v Ljubljano.
Iz	Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne.
Iz	Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne.
Iz	Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne.
Iz	Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
Iz	Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne.
Iz	Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.
Izbran obseg nekterih posebno izbornih del
Bremscheid, Die sociale Bedeutung der kathol.
Kirehe . . •..............
Bruck, Lehrbuch der Kirchengesehichte . . . Brucker, Die geistlichen Exercitien des hl.Ignatius Cerkveni govornik slovenskiga duhovstva za vso nedelje in zapovedane praznike skozi leto. I. tečaj Cliaignon- Mitterrutzner, Betrachtungen fiir Priester oder: „Der Priester geheiligt durch die Uebting des Gebetes". 5 delov .... a Deharbe-Schneider, Examen ad usum deri . .
Dubois, Der praktiseho Soelsorger......
Einšpieler, Jedro katoliškega nauka . .
—	Krščanski nauk:
Blagoslovila...........
Varuj se hudega.........
Stori dobro...........
Einspieler-Mraz, Šolske katekeze:
za prvence .....
za višji razred . . . IIis, Stavbinski slogi, zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina z dodatkom o zidanji in popravljanji cerkva. V tekstu 145 slik in 40 tabel
s 305 slikami..............
Knjigo imamo tudi v ličnih in solidnih vezih. Funk, Opera patrum apostolicorum, 2 zvezka . Gury, Compendium theologiae moralis .... Jungmann, Theorie der geistlichen Beredsamkeit
2 dela.................
Keller, Hundert St. Antonius-Gcschichten . . . Kist, Excmpelbuoh fiir Priester u. Volk, 2 zvezka Klofutar, Commentarius in epistolam s. apostoli Pauli ad Romanos............
—	Commentarius in evangolium s. Joannis . ,
—	„	„ „ s. Matthaei , .
Prav tako nam je vedna skrb za točno na ogled in izboro jako radi pošiljamo.
—.74 C.70 1.35
2.20
1.20 1.24 2.17 —.80
—.50 —.80 1.60
—.40 1.20
6.50
11.16 5.77
7.44 —.62 5.20
2,-2,-2,-
Klofutar, Svete listno bukve katoliške cerkve ali razlaga in dejanska obravnava vseh listov, ki se berejo ob nedeljah in zapovedanih praznikih celega leta........................2.—
Kosec, Krščansko katoliško naravoslovje ....	—.80
—	Spovednik in njegova služba..............1.20
Mclcher, Neunundneunzig Pastorationsbriefo an
einen Pfarrer, 2 zvezka..................3.72
Mul1er-Widemayr, Volks-Predigten, II. zvezek:
Festtags-Predigten........................2.40
Milller, Theologia Moralis, 3 zvezki..........9.—■
lludiger, Geistliche Reden, I. zvezek ....	2.—
Scaramelli, Anleitung zur Ascose, 4 zvezki . .	10.54
Schafer, Bibel und Wissenschaft..............2.23
Scheeben, Herrliohkeiten der gottlichen Gnade .	1.80
Schleiniger, Muster des Predigers . • ... .	5.20
Schlor, Clerieus orans atque ineditans, vezano .	1.50 Schmitt, Erkliirung des mittleren Deharbe'sohen
Katechismus, 3 zvezki....................9.30
Schneider-Lelmkuhl, Manualo sacerdotum. Ed. X.	3.41 Schioetz, Theologia fundaraentalis seu generalis.
Ed. VII............• . . . .	4.—
—	Compendium theologiae doginaticao. I/I I. Ed. II.	6.— Stockl, Das Christenthum und die modernen Irr-
thiimer..................................2.79
Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg noinškiga, od apostolskima sedeža potor-jeniga sv. pisma, l;i ga je iz Vulgato ponemčil in razložil dr. J. F. Allioli, v 6 debelih zvezkov
vezanih ................16.—
Tappcliom, Vonvaltung des Buss-Sakraraentes .	2.48
Tlialhofer, Erkliirung der Psalinen..........5.95
Toussaint, Rotte deine Seelo................1.86
Vering, Lehrbuch des Kirchenrcchtes, 2 zvezka	8.68
Zollner, Bibliothek fiir Prediger, 7 zvezkov . .	21.08
Zupančič, Duhovno pastirstvo 1/iV............3.80
izvrševanje naročil na knjige, ki niso tu
omenjene, ktere tudi
(■V)
Katoliška Bukvama
v I > jul »l.jaui, stolni trg st. <5.