"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME VI. — LETO VI. Single Copy 3c. CLEVELAND, OHIO, SREDA (WEDNESDAY) JAN, 24, 1923. ST. (NO.) 20. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at ^Cleveland, O., under the Act of Con gress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c, Rudarji in __ OHIO, INDIANA IN ILLINOIS V f tun. To JE ZAGOTOVILO, DA SPOMLADI NE PRIDE DO STAVKE V MEHKO-PREMOGOVNI INDUSTRIJI. — DRUGA OKROŽJA BODO SKORO GOTOVO SLEDILA. New York, 23 jan. — Med uradniki "United Mine Workers of Amerika" in zastopniki podjetnikov iz Ohio •hdiane in Illinoisa, je prišlo danes do sporazuma glede mezdne lastvice, ki ima služiti kot vzorec za vse druge frehko-jpremagovne okraje v Zedinjenih državah pri pogajanjih med delavci in podjetniki. Sporazum je bil sicer dosežen na seji cdseka in potrebe še odobritve celotne konference, predno bo veljaven Kot pogodba, toda splošno se priznava, da se bo to formal-ndst izpolnilo že na jutrajšnij seji brez vsakih neprilik ali ttadaljnih pregovarjanj. V sporazum so pristali podjetniki iz Ohio, Tndiane |n Illinoisa, ki predstavljajo 36 procentov od celotnega letnega mehko-premogovnega produkta, ki znaša 500,-"00,000 ton. Ta sporazum ko služil kot temelj za pogajala v ostalih rudnikih, ki prcducirajo 64 procentov vsega Mehkega premoga, Pogoji sporazuma se bodo objavili, dckler ne podpiše-pogodbo vsi člani konference, okrog 60 po številu. Gla-pravil konference mera biti odobritev soglasna. Edini namig igjlede vsebine : —-- Strahovlada ju Har- Mlchaer Gallagher, ki je J&dnik konference, ko je de- HSOnil, A ft j ' da se novi sporazum ne loči °8t' od obstoječega, ki premine ' aPrila. Njegova izjava in neuradne "^l^otnbe, ki so jih podali pred-'tavnikj obeh pogajevalnih strank dale misliti, da so glavne točke Razuma sledeče: • ostane sedanja mezda od Ure $7.50 za 8-urno delo in da °8tane plača za. Icontralctne , darje $1.08 od tone. 2- D; Zarota proti komunistom? 65,000 nemških delavcev na stavki. ZASTOPNIK "AMERICAN DEFENSE SOCIETY" SE JE SAM VDELEŽIL ZBOROVANJA KOMUNISTOV V BRID-GEMAN, MICH. Z DELOM SO PRENEHALI VSI DELAVCI V THYSSEN TOVARNAH KOT PROTEST PROTI ARETACIJI NJIH DE LODAJALCA. Washington, 23. jan. — Frank P. Walsh, odvetnik, ki bo zagovarjal 21 komunistov, ki so »tli prijeti v pclgonu na zborovanje "Workers' Party" v Bridigeman, Mich., bo danes zahteval pred najvišjim sodiščem columibijske-ga diistrikta, da prisili Roberta W. Whitney-a, zastopnika "'American Defense Society" k odgovarjanju- na visa vprašanja, ki miu jih stavi ali pa da se ga .obtoži prezir an j a sodne Oblasti. Do tega sklepa je prišel Walsh danes potem, ko Whitney ni hotel odgovarjati na vprašanja, ki mu jih je stavil. Akce sodišče odloči, da mora Wihitmey odgovoriti na visa stavljena vprašanja, ne bo le en prisiljen odgtvarjatj temveč smatra se molznim, da bosta mi:rafe odgovarjati na vprašanja tudi W. J. Burnls, načelnik preisko- MESTNA VLADA JE POLOŽILA RES.IGNACIJO. se razne delovne spore, ki so lastni posameznim okrajem HarrJsen, Arik., 23. jan. — Sinoči je: resignirala celokupna mestna vlada z županom, J. L. Clute vred, na njeno mesto pa bodo stopili oni meistni uradniki, ki Isv naklonjeni "državljanskega bo k ntrakt ostal 1' mU ™a ^on-vs . o ra os a \ ve ja- ^rQ]0 severn; Arkansas že teden n le eno leto in ne dve, aa je - -Prizadevala rudarska unija. Mestna vlada je resignirala pod pritiskom "državljanskega 2 ozirom na njih posebne raz- komiteja", )ki je Uvedel proti že-^ere, prepusti zastopnikom o-, leaniškim stavkarjem pravcato' keh strani v dotičnem okraju, teroristično kampanjo. Državna zakonodaja v Little Rock je odredila, da se preišče linčanje stavkarja E. C. Gregorja in napad na številne druge stavkarje. vot predstavni- j. —«• se zatrjuje, j rudarjev zahteve za šest-urfni elovnik in petdnevni teden ^ niso reslno urgirali, akorav-8e je te zahteve formalno ^redlozilo na seji, ki se je vršila Pf6t*kl0 soboto. splošno se tudi zatrjuje, da se ^ ed večkrat izražainega strahu, JI se pogodbenike moglo pro-v ut'rati na podlagi Shermano-! Zakona, ne bo prav nič od-s podpisom Sporazuma. q Pomanjkanje avtomobilov. I ' Nash iz Kenosha, izdelova- ■ c Nash avtomobilov ki se nana i ' J* tukaj, da prisostvuje avto- razstavi, napoveduje da v teku šestih mesecev nastalo pomanjkanje novih avto- Ir, v OV> Pomanjkanje pravi, da Voj ®e večje, kot je bilo za časa Pač dobra prorokba, samo ** bo uresničila. L^V^eFaj je govoril pred tu- jf^o trgovsko zbornico D. W. od J. P. Morgan Co. iz Vorka. Rekel je. da mora Little Rock., 23. jan. — Danets so bili pcavani pred državno zakonodajo za izpričevan je okrožni sodnik Shinn in več drugih držaivmilh uradnikov. Pozvani so bili tudi člani "držaiyljan«keiga komiteja" v Harrilsonu. — Clevelandski katoliški škof Schremlbs se je včeraj izrazil z ozirom na položaj v Evropi, da ni pričakovati izfboTjšaftja, dokler bodo na krmilu politiki. Dejal je: "Politiiki se vesele vojne in neurejenih razmer. Njih stališče je pcidotoa stališču zdravnika napram operaciji, iki vzklika veselo: To je res imenitna rana, pri operaciji katere bom lahko pokazal svoje zmcžncist. To da revež, ki se 'ga reže, ne misli, da je rana imenitna. Ljudje, ki so v trgovini in ki imajo gospodarske ^trika bolj spoznavati od voj- iCr,UtrtlJenc svrop«1« narode te: skušnje, bi v kratkem času mo H iP°.magati na no«e- Voj"«. jc več storiti kot pa politiki v k.,? ' J® pustila Ameriko \ pustila Ameriko v naj-^ finančnem poJolžaju in tTe^>a ^»tvariti trgovske ^ bodo koristili vsem, in nam. mesecih manevriranja. Se bc pač trelba lotiti dela ter napraviti konec tej medsebojni moriti vi. Kot anano, je škof Schremibs rodom Nemec. Essen, 24. jan. — Neko francosko uradno poročilo od nocoj izjavlja, da je opaziti v Nemčiji zadnje dni veliko premikanje vojaških čet. Duesseldorf, 23. jaa. — Danes so belgijske okupacijske oblasti odredile aretacijo župana v Du-isburgu. Duesseldorf, 23. jan__Danes je tu zasitatvikalo vseh 65,000 delavcev, ki iso upesijeni v velikih Thyssen tovarnah. To je še najbolj efektiven udarec, katerega so zadali Nemci do isedaj proti f rancosko-lbeligi jisfl< i okupacij i. Medteim kci se j..' štrajk rudarjev iakazad neuspešnim in se je tudi stavka železničarjev omejila na pcisamezina mesta, pa je stavka Thyssenovih delavcev 100-procen'tno efcJkitivna. Delo je zaipulstilo vlseh 65,000 mož naenkrat. Zbrali so se na ulicah v Hamburnu in Muelheimu, prepe- Turki grozijo. ZAHTEVAJO LJUDSKO ŠTETJE V MOSUL OZEMLJU. valneiga urada v zveznem justič- vaječ jpatrijotičjie pesmi, v katerih se je ime j ri^ Thyssena^ ki so ga francoske oblasti zaprle radi neposlušnosti povelj, postavljajo tam, kjer m bila nelkoč i-miemai kajzerja in druigih nemških narodnih junakov. Francozi nadaljujejo z represivnimi koraki napram državnim uradnikom, ki nečejo slediti njih ukazom, toda z aretacijami se je nem departmentu, in pa G. E. Harris, agent jutstičnega depart-menta ali pa biti obtožena pre-ziranja sodne Oblasti. Vprašanje, .na katero hoče i-meti Walish odgovor, je: Ali je iulstični department dal povod za ?bcrovanje v Bridlgemam, ki se i-e vršilo 22. avgusta, 1922, in če Lausanne, 23. jan. — Neurejeni položaj v Evropi je postal danes še bolj kritičen kot posledica razvoja dogodkov na lausan-rnski konferenci. Turki odločno odklanjajo sprejem amg'leske isuigestije, da se namreč izroči zadeva pokrajine Mosul Ligi narodov v odločitev ter zahtevajo ljudsko štetje v spornem teritoriju, ki je poseb^, no bogat na icljnih vrelcih. Lord Curzon je nato izjavil, da bo Anglija sama prevzela odgovornost za pismo na koncil Lige narodov, v katerem se bo razložilo kritično stanje, ki ogroža svetovni mir in prosile, da Liga postopa v soglasju s svojimi pravili. Ameriški poslanik Child je danes prečital na konferenci izjavo, v kateri se protestira proti očividini želji Anglije, da vse oljne vrelce v Mesopotamiji poba-še v svojo malho. Amerika stoji za princip "odprtih vrat", je izjavil poslanik Child. ______o—---— _ Pogrešani moški najden mrtev. Sosedje John Kuts^hera. na 5011 Denifeon Ave., so ga že 11 STROGA FR0H1B1CUSKA PO- GLASOM ZAKONSKE PREDLOGE CLEVELAND-SKEGA SENATORJA BENDERJA, BI SE VSAKEGA, PRI KATEREM SE DOBI KOTEL ZA KUHO, OBSODILO NA" NAJMANJ $500 GLOBE TER NA ENO LETO ZAPORA V DRŽAVNI JETNIŠ-NICI. — SMRTNA KAZEN ZA PRODAJALCE LESNEGA ALKOHOLA. je justieni department-pripravil lprenehalo. Mesto tega se jih h-nekatere dokumente ter nate o- gamia ,ali pa odmišča iz službe, drddil pogon? _ . i Danes so Francozi izgnali iz ge predno je bil Whiney zapri- 1 Cologne trajnega blagajnika ^elžen in postavljen na izpriče- Von Roederna petem, ko Angle-vanje, je časnikarska porečeval- fži izJgonglkega u;kaza niso hoteli ka Mildred Morris pod prisega ! izpc?miti Cari,nsfci uradniki ob izjavila, da ji je Whitney pove- Reni napredlU,jej0 !3 odbiranjem dal, da se je vdeležil komunistič- i premc,criclvne takse in nrevzema-nega zborovanja v Bri'd,?emanu. n.&m d,rža(VJlih jr0:?dov zelo poča- Misls Morrfe je dalje izpričevala, da ji je Whitney pevedal, da se ie nalašč pridružil "Workers Party", da je tako dobil dostop na zborovanje. Ko je bil vprizor-ien pcigon, so ga glasom njegove izj ave bežeči zbarovalci pustili, da skrije papirje. To je tudi storil, ko pa so prišli uradniki j juističnega departtmenta, jim je takoj pokazal, kje se nahajajo. Whitney je na visa tozadevna vprašanja Walsha odgcvoril ni-kalno. Med osebami, ki se morajo zalgovarjpti v zvezi z bridge si, ker jim nemški uradniki nikjer ne gredo na roko. Carinski uradniki v Mayence so danes d-klonili sodelovanje s francoskimi uradniki ter so prenehali z delom. _ Državni gozdni komisar v Wie sbadenu ni maral izročiti gozdnih rekordov francoskim oblastim, t^deč, da gozdovi ne pripadajo državni, temveč cMini, nakar so ga Francozi izgnali. Nemška nota Ameriki. Washington, 23. jan. — Danes je.tukajšno nemlšiko posla- Co'lumbus. O., 23. januarja. — Ohijska senatna zbornica je danes popoldne soglasno sprejela predlogo cleve-landskega republikanskega senatorja George H. Bender-ja, ki določa: 1. — Da kdor vedoma prodaja .preskrbi ali izroči komu lesni alkohol ali katerokoli drugo pijačo, vsebujoeo lesni alkohol, ali kako drugo opojno pijačo, in ako sledi od pitja iste smrt, tedaj ima biti taka oseba spoznana krivim umora. 2. — Da nobena oseba ne sme iskati ali sprejemat^ ali vedoma dovoljevati svojim uslužbencem iskati ali sprejemati od katerekoli osebe naročila za opojno pijačo ali dajati informacijo, kako se opojna pijača dela, z izjemo, kadar se opojna pijača kupi in rabi za take namene, kot določa zakon. 3. — Da mora vsaka osoba, ki izdeluje distilirano pi^ jačo — to pa se ne tiče izdelave pive na domu in tudi jne stiskanja vina — plačati za svoj prvi prestopek na manj kot $500 in ne več kat $3000 kazrJ ic # se ima tako oseb^ za prvi prestopek obsoditi v. državno jotnišnicov ne manj več dni pogrešali, fkG pa je srno- ^ ^ ne ko{ > za ys?J{ na(ialjni prestopelj v,-__ir mipCTovo eta- J 1 r t pa se ima vsaka taka osel a kaznovati na ne manj kot $1000 in ne več kot $5000 globe in obsoditi na zapor ne manj kot dve Jeti in ne več kot deset let v državni jetniš*-niči. Ta predlagani zakon iiraža vse želje proti-salonske lige v njenem prizadevanju, da doseže vsiljenje prohi'bici-je v Ohio. Predloga je bila sedaj sprejeta še samo v se-1 natni 'zbornici, in je torej še treba, da jo sprejme poslan* udovec in ima enega sina nekje na zapadli. Policija si prizadeva zvedeti, kdo je ženska. Stara manskim zborovanjem, sta tudi jništvo objavilo nemško noto, v C. E. Ruthenberg in William Z. i kateri se protestira proti pošto- Foster. _Iz Noble, Ohio nam poročajo, da priredi tamkaj »ni Community Club, ki stori d cisti dobrega ža slovenske revne ctroke, ter preskrbi obleko, mleko ter zdravniške; pomoč v slučaju potrebe, veselico v setooto v Metzovih prostorih katere čisti dobiček je namenjen v jati namen. Naj se tamlkajšni rojaki vdeleže v čim večjem številu. — F. J. Collady, ki je ponaredil, neki pek ter ga napravil panju franclskih dbilsisti v ruhrs-kem okrclžju. V noti, ki jo» je nemšlka vlada poslala na vse zavezniške vlade, se izjavlja, da francoske vladne oblasti s terorističnimi metodami skušajo prisiliti »nemške državne uradnike k izvrševanju prciti-zakonitih dejanj napram njih lastni ur. mo vrni. Si policija udrla v nflegovo eta novanje za njegovim uradom za prodajanje posestev, ga Je našla mrkega skupno z neko nepoznano žensko. Oba sta bila zadušena od strupenih plinov, ki so napolnili sobo od goreče plinovne peči. Njiju trupli sta bili popolnoma črni, in sta morala biti že dolgo časa mrtva. Kar 'je obrnilo nase pozornost sosedov je to, da so vi-! ska zbornica, predno posh, ne veljavina in tudi governer deli v hiši luč, d očim niso Kutche- Dcnahey jo še mora podpirati. Vendar pa suhači trdijo, ra nikjer videli, da bi prišel iz (]a so p0lpolnoma sigurni, da 'bodo tudi v poslanski zbor-hiše. Mrtvi moški je star 5 3 let,, nici d()jbili ve2jno za to g,)rostasno zakonsko predlogo. ___J_____1__»lil o rk^lrl«« p v , 1 ° Možno je tudi, da bo poslanska zbornica nekatere izmed drastičnih določb v predlogi zavrgla in jih nadomestila z zgleda kakih 30 let. V njeni ob- j milejšimi. Največ še lahko stori governer, ako bi postave leki je bil najden ček, narejen na - ne hotel podpisati, kajti potem bi se morala še enkrat vr-Mary Lash in najdena je bila tudi niti v zbornico ter dobiti dvetretjki'sko večino, ako bi ho-knjižica Z enakim imenom. S te- j te]i ^ ft predlcca j)ostala zakon. Med tem časom t": ^»^ ^^ Pri ^hpo. od strupenih plinov v zadnjih 'slfncih m tako bl Podloga morda pri drugem glasova-dveh mesecih že na osem. Zdrav-, nju ne dobila potrebne dvt tretji,'nske večine in propadla, stveni komisar Rockwood pTipo-1 Za kar se suhačem najbolj gre, je to da bi mogli poroča, da ljuc](j'e ugasnejo ipečf,: žil jati v državno jetnišnico oisebe, katerim bi se dokazalo, da lastujejo kotle za kuho žganja. Pravijo namreč, da se v Ohio danes jako mallo žganja dovaža od drugod in da se povečini dela doma. Predloga vsebuje t«di točko, glasom katere bi sodniki ne mogli znižati globe, ali zaporne kazni. Glede tega dodatka se je razvila v senatni zbornici precejšna debata in nekateri senatorji pravijo, da so v dvomu, da li ima zbornica sploh moč ukazovati sodnikom v tem pogledu. . .— Konkurenca. V zvečer, ko gredo k počitku. TRIJE RUDARJI UBITI. Spokane, Wash., 23. jan. — Danes zgodaj zjutraj je izbruhnil požar v rudniku Mining and Smelting O. v Mullan, sedem $48.58 7-a $26,148.58 je bil vče- j milj od Wallace, pri čemur sona-raj obsojen na deset let zapora,v šli smrt'trije neidentificirani ru-kaznilnici. Oblasti so mnenja, da darjl, medtem ko jih je bilo 30 je spadal Colladay k gotovi sku^ pini goljufov in ponarejevalcev, katerih pa on noče izdati. omaimiljenih. Ogenj je izbruhnil 1400 čevljev globoko ped zemeljska površino. — Tlakovanje cest. Kakor hitro napoči dovolj ugodne vreme, bo pričelo mestu s tlakovanjem cest. Na seznamu je sedaj 106 cest, katere se bo tlakovalo. Med njimi so v Collinwoodu: Darley Ave od E. 140 St. do 133 St., Eaglesmere Ave.; Grovewood A. od 156 St. do E. 160 St.; London Rd. od NYC. & STL RR. do St. Clair Ave. in Sylvia Ave. od E. 140 St. do E. 152 St. V Clevelandu, oziroma v naši rib-nici, pa se bo tlakovalo Schade Ave. od E. 61 St. do Norwood Road. — Oblasti v Chicagi držijo nekega moškega, ki ga imajo na sumu, da 'je ustrelil tu dva uslužbenca New York Central železnice Downsa in Forstnerja, v noči 10. avgusta, lanskega ltfta. Oba sta bila ustreljena na E. 152nd St. in Aspinwall Ave. Kot »e poroča. 'je prijeti moški pripravljen priti sem, da se ga izpraša. Pravi, da je bil za časa dvojnega umora v Columbusu, vseh panogah trgovine je velika kompe-ticija ali konkurenca. Tu je odprla svojo izdeilovalnico sladoleda The Cleveland Ice Cream Co. in takoj je zabolelo to uradnike Telling-Belle Vernon Co. "Sicer imajo oni lepo izdelovalnicoi toda "ice creama" pa ne mordjo delati boljšega kot je naš," je deijal podpredsednik Tejlling-Belle Vernon Co. Prihodnje J /poletje bci med družbami jako zanimiva tekma, od katere bomo imeli Cle-velandčani tudi nekaj. — Danes zvečer ae vrši skupna seja starega m novega direk-torija Slovenskega Delavskega Doma v Collinwoodu. Prošeni ste vsi, da se seje gotovo vdeležite, — Na svatbi Charles Pečjak na E. 63. Str. sta.nabrala Frank Virant in Louis Somrak svoto $14.00, na godovanju pri Neži Truden na E. 63 Str. pa sta nabrala Louis Somrak in Mary Trebeč Svoto $4.35 za Slov. Nar. Dom. Hvala vsem darovalcerp. in vnetim nabiralcem. Želimo posnemanja. i . v — Sinoči, ravno ko so sli ljudje iz gledališč. Ise je potjavil o-genj na poslopju na vogalu Ontario St. in Public Square. Uničena je cela zaloga Sachs Candy Co. v tretjem in četrtem nadstropju. Ognjegasni ' načelnik Wallace računa, da znaša skupna zguba kakih $15,000, STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" -'-___» I'M IJ I JANUARY 24th, 1923. H I8SUB1> BVESY DAY KXCEPT SUNDAYS AND HOUPAT8 fYlHAJA VSAK PAN IZVZEM3I NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owaed tad Pabllabed br: Ti'Iti AM£RICAN-JlJGOSLAV PRINTING Sc. PUBLISHING CO PUca of th» Corpomtiog_-- B418 ST. CLAIB AVB SUBSCRIPTION BATES: ft-t Carrier .......................1 rear JS.SO. 6. mo. SS.OO. S mo. <2.00 Ciere.'sad, Colliawood, New bar Bn by mail.......1 Tear S6.00. 6 mo. S3.5C 3 mo. (2.00, jC iited Starca ......................1 year 81.50. 6 m«. 2.75. S mo. .*2.0( fi,trupe and Caaada ........................... 1 v ear $7.50, 6 mo. $4.0 posamezna Številka a.__single copy tc. Lutnje in izdala » Am«riiko-Jugoslovanska Tiskovna Družb«. 6418 S,T. CLAIR AYE. _ Zm raebino okIwt t»i odaovorat oredpiitvo. ae noravaižtro CLEVELAND, OHIO, SREDA (WEDNESDAY) JAN, 24, 1923. Princeton 551 Randolph 5811 " ŽALOST OB RENL 1; ----- Umaknitev ameriških čet ob Reni nudi za vse take, k ter i pravijo, da sc vojne neizogibne in da se bodo zmi- rom vršile, priliko za nauk, ako se v resnici želijo kaj • 1 '"j-* > naučiti. • • Ko je Amerika stopila v vojno proti nemškemu militarizmu. se je tudi v Zedinjenih državah začelo peti pesem sovraštva proti vsemu, kar je nemškega. Vsi Nemci sc bili "Huni," jezik, v katerem so pisali taki duševni ve-Ukani kot Goethe. Schiller in nešteti drugi, pa se je vrglo iz šol. Nemško literaturo se je isežigalo na javnih trgih, nemške opere so bile vržene iz gledališčnih reperto arjev in nemški umetniki svetovnega slovesa so 'se morah umakniti iz javnosti, ako niso hoteli priti v fizičen kontakt s furijo pobesnelih '•patrijotičnih" mas. Žalostna resnica je, in to bo rekordirala tudi zgodovina, da se plamen sovraštva pod plivom šovinističnega časopisja, 'ki je bil v službi municijskih in jeklarskih interesov, Ameriki bolj razvnel kot v Angliji ali celo v Franciji. Nemci so v tem pogledu za časa vojne obdržali mirnejšo kri kot kateri drug narod, kajti v Berlinu so celo sredi vojne vprizarjali dela angleškega dramatika Sha-kespearja. Kako proti naravno pa je bilo tisto umetno vzgojene sovraštvo, je jasno pokazalo,bivanje ameriških čet v Co-Hencu 'in drugih nemških mestih izza sklepa premirja Nešteto Amerikancev, ki so se vrnili domov, je pripeljale seboj nemške ženev Vsa poročila iz okrajev, kjer 'so bil' nastanjeni A mer i kan d, soglašajo v tem, da je žalovanje nad ločitvijo'splošno in obojestransko. Veliko ameriških fantov je poročilo nemška dekleta, medtem ko so drugi s teškim srcem zapuščali svoje nemške prijateljice. Koblen-ki župan je ob priliki odpoklica pisal ameriškemu poveljniku pismo, polno iskrene žalosti in tuge nad nenadne ločitvijo. Ameriški vojaki so se potom intimnega občevanja z nemškim ljudstvom naučili, kako hipokritška in abnormalna je bila vojina propaganda .proti (nemškemu narodu. Ti vojaki vedo, da je nemško ljudstvo v jedru ravno tako dobro, kot katerikoli drug narod na svetu, in da je bilo pognano v krvavo vojno od brezvestnih zarotnikov in pohlepnežev po slavi in moči kot so bili 'pognani ostali narodi. In kar so se 'naučili Amerikanci ob Reni, velja za medsebojno razmerje vseh narodov. Tudi sovraštvo mecl Nemci*in Francozi bi se omililo, ako bi sebični'interesi obeh dežela odlnehali s svojimi strupenimi kampanjami hujskanja in sovraštva. Ni je države pod .solncem, ki je kdaj napovedala vojno drugi državi, ako bi imelo pri napovedovanju ivo j en kako besedo tudi priprosto ljudstvo. Prof. Frid. Juvančič: Madžarska nevarnost ; Pri ustanovni slavnosti Društva madžarskih nacijonalistov, ki se je vršila pretekli teden v Budimpešti, je izpregovoril poglavar madžarskih fašistov Stefan Fridrich naslednje besede: "Naša najnevarnejša sovražnica je stoglava kača antanta. Vsi oni Madžari, ki jim je pošla potrpežljivost, vsi oni, ki nočeijc) več pirenašati nadutosti zavezniških oficirjev, naj se zbero pod praporom fašistov, da se upro zatiralcem. Od Hamburga pa do Bagdada se bo odprla zemlja in slavili bomo grozno vstajenje. Tudi jaz sem bil nekdaj iskren pacifist. Toda danes pridigujem vojno, zahtevam krvavi obračun. Morebiti se Vam bo zdelo, da pretiravam, 'ko Vam pravim, da smo doživeli šele polovico svetovne vojne. V ljutih borbah, ki se imajo še vršiti, ne smemo pozabiti onih, ki so bili naši zavezniki. Našo desnico stavljamo na razpolago nemškemu narodu in svojim turanskim bratom. Vojna še ni končana. Naša križaiskji, vojna, boj na življenje in smrt, se mora dobojevati do konca!" Friedrichove besede so značilne za mentalnost madžarskega naroda. Madžarski velikaši s svojo prepotentno megalomanijo in madžarski Židi s Svojo nenasitnostjo s0 v veliki meri zakrivili začetek svetovne konfilagrcihe. Ko pa je prišel neizbežni polom, »o se znašli naenkrat v taboru zatiranih narodov ter se čudili. zagotovila madžarske vlade, da '"jamči za natančno in popolno izvršitev mirovne pogodbe že duh miroljubnosti ;in neomajnega zaupanjja v Zvezo narodov, ki e lasten Madžarom." Ko se je jeseni leta 1 92 1 Madžarska potegovala za sprejem v Zvezo narodov, so zastopniki Male anfatne na čelu jim dr. Be-neš, izjavili, da se bodo odločno upirali želji Madžarov že za-, radi tega, ker ti svojih obveznosti iz mirovne pogodbe ne izpolnjujejo in se tudi ne ozirajo na sklepe zavezniškega 'sveta.— Tako se je poslaniška konferenca že 1. aprila 1921 izrabila, da bi nc mogla trpeti, da bi se ogrskega prestola 'zopet polastili Habs-buržani, ker bi to Ogrožalo temelje svetovnega miru. Vendar Madžari niso nikoli prenehsfli i-menovati Karla habsburškega Svojega kralja ter omenjati prisege, ki jo je govoril Karel o priliki svojega kronanja za ogrskega kralja dne 30. decembra 1916 v Budimpešti. Ta prisega vsebuje absolutno negacijo aksistence inovih držav, ki so nastale deloma na terOtoriju bivše ogrske države, in je zato, dokler Se njena vsebina od kompetentnih madžarskih fntkorjev izrecno (ne proglasi za neveljavno, za nasled-stvene države toliko časa v dr-žavnopravnem oziru nevarna, dokler še živi kak potomec in dedič kralja, ki je nbsil krono svetega Štefana. Besedilo te prisege, ki ipred vsem naglasa integriteto Ogrske države,, ki stoji tudi danes še Madžrom nad vsemi pogodbami, se glasi: "Mi Karel IV. po milosti božji Apostolski kralj Ogrske in njenih d a jih je pariška konferenca u-! pokrajin, prisegamo pri Bogu vrstila med Volkove in ne med j vsegamogočncrrt,' pri blaženi de-jagnjeta. Po dolgem prerekanju ! vici Mariji in pri vseh svetnikih, „o podpisali Trianonsko pogod-' da bomo božje cerkve, jurisdik-bo, ki je pa nikoli /niso resnoj cije Ogrske in njenih pokrajin smatrali za obvezno. To se je po- j ter vse prebivalce duhovnega in kažale pred vsem pri razordže- posvetnega stand v njihovih pra-vanju, ki so ga zavlačevali na vse mogoče načine. Imeli so kon- rili ter vse izpolnjevali, kar moremo po pravici storiti za skupni blagor, za slavo in poveli-čanje teh Naših pokrajin." Poznavajoč to jsvojo prisego, ki je Madžarom kljub pozneje sklenjenim pogodbam ostala tako sveta, kakor jim je sveta Štefanova krona, se je Karel IV. dvakrat Jpodal v pustolovščine, vedoč, da mu je ogrski prestol ostal v deželi nesporen. Le odločnemu odporu Male antante se je posrečilo preprečiti njegove nakane. Ko je umrl zadnji habsburški vladar, je objavil uradni list bu-dimpeštanske vlade naslednje vrstice: "Njegovo Veličanstvo KarellV., Apoštolslki kralj Ogrske, je umrl 1. aprila 1922 v Funchalu." Regent Horthy in predsednik ministrskega sveta grof Bethlen sta kraljici Žiti poslala oficijelne izraze soža\jb. Isto grof Bethlen je potoval deset dni po smTti Karla IV. v Genevo. da doseže priznanje Otona II., najstarejšega sina Karlovega kot ogrskega kralja. Da si se mu ni posrečilo pridobiti velesil za tak korak, je vendar nedvomno, da smatrajo Karloveg sina Ma4'i'ari za svojega pravega kralja. Nesporen dokaz za imperialistične aspiradije Madžarov? je tudi ogrski grb, o katerem ise je v zadnjem času mnogo govorilo. Ta drž. grb s krono svetega Štefana izkazuje vse, nekdaj Ogrski priklopljene teritorije ter je vidni simbol integritete nekdanje Ogrske države. -.-o-— Na prevalu. vicah svobodščinah, 'privilegijih, postavah, v njihovih Starih in flikte z vsemi svojimi sosedi. Ce- j priznanih običajih vzdrževali, hi. Romuni, Srbi in Avstrijci sO vsakemu popolno pravico dali, Si morali zapored z oboroženo pravo, ustavo, portavno neodvis- nilo pri njih iskati svojih pravic. ; nost )in teritorialno integriteto Posebno so se branili izročiti Avstriji teritorij, ki ji je šel po določbah Trinonske pogodbe. Prišlo je do vpadov oboroženih čet v avstrijske obmejne kraje, ki so vsled tega mnogo trpeli. Skoro istočasno s poročili o teh krvavih konflikta pa so romlja v Pariz Ogrske in njenih pokrajin nedotakljivo hranili in postavam rajnega kralja Andreja ubogali, da ne bomo meja Ogrske in njenih pokrajin in kar k tem pokraji-nom po kateremkoli pravu spada, nikoli oddajali niti manjšali, marveč po možnosti večali in ši- t'.orica, 1 dec. Naglo sc odvija pri nas nit zgodovine. Prva doba političnega /ivljevi, S!o\ -)nov v Italiji je •'r-'jala d^> rr>.ja'Iske pogo-'be. Bil je to časr k0 je naš narod videl v italijanskih oblastnijah le zastopnike četverozveze in je bil trdno uverjen, da bo živ^l v e-notni jugoslovenski državi. Predolgo je trajala ta doba slepega zaupanja. Takrat je bilo težišče naše politike v Trstu. V hipu pa, ko je bila naša —soda zapečatena, je začella doba dela in naravn0 je bilo, da je močilo politično gibanje udrilo na dan ravno iz srca slovanskega Primor-ja iz Gorice. To drugo razdobje, ki sega od jeseir^ leta 1920. pa do fa.šistovske revolucije, je stalo v znamenju obnove gospodarstva in obrambe jezikovnih in samoupravnih pravic. Razmišljali smo cesto, zakaj Se naši žametni rojaki tako težko zatopijo v naš položaj. Menim, da zato, ker preživljamo nesigu- ren in mučen prehod iz enega -olit-čnega in kulturnega okolica v nov ambijent, ki nam je odvraten. Prehod v telo nove države je bil nujen, ni ga bilo mogoče odvrniti. A Jugosloveni smc se zavedali, da bo Italija porabi la la proces uclen'jenja v državno skupnost za to, da nas narod no čim bolj potlači. Naša naloga je zatorej bila jasna: V prehodnem procesu smo morali stati na straži, paziti na Vsak korak vlade, da ohranimo od naših šol, je/, ka v uradih, deželne samouprave, zadružništva itd. čimveč mogoče. * Začel se je živin vztrajen boj, ki ga je vodila Gorica. Naj bodoči politični zgodovinar dolor! temu delu visoko ali nizko mero uspehov, — priznati bo moral, da je gorisiko politično vodstvo v vseh življenskih vprašanjih zavzelo jasno stališče, katerega je branilo z vso delavnostjo. Tod?, nihče si mi delal iluzij, da se bo prehod iz starega državnega sistema v novi izvršil brez težkih udarcev1 za Jugosloveine. PrSšli so: Dati smo morali 8 do 10 tisoč mladeničev v vrSte italijanske vojske, ko so se začele razširjati italijanske pravne uredbe (na našo krajino, smo čutili, da se naše gospodarstvo sumljivo maje: Težki davki, poplava pristojbin, nevarna konkurenca (našemu vinu — tQ so bremena, ki jih ne more odvaliti politična Organizacija narodnostne manjšine. Raz-tegnitev italijanskih zakonov na nove pokrajine nam ije prinesla še drugo izgubo: Izgubili smo slovenski jezik v ul'adih in na sodni j ah. Zadružništvo se je borilo y smrtjo, ker vlada ni hotela izmenjati denarja, ki je bil- naložen v 'jugO^lovenskih zavodih v kronski vrednosti. Naporom goriškega političnega vodstva se je posrečilo doseči, da je vlada izmenjala vsaj del zadružnega denarja V boju za izmenjavo so široke plasti našega Inaroda prvič spoznale "Jutro," ki je s svojo obrambo našega zadružništva zelo pridobilo na ugledu. Ta doba borbe je dosegla višek, ko smo Jugosloveni šli na delo da ohranimo enoto primorskega ozemlja in samoupravo i-strtlče in goriške dežele. Spretnp in odločno je započela ta akcija. Po celi deželi so Se na 180 shodih goriški Slovenci izjavili za samoupravo dežele. Podobno gibanje se je dvignilo v Furlaniji. Mesta Gradež. Gradiška in Tržič so se izjavila za samoupravo dežele, v Gorici so Slovenci odločilno vplivali, da je zasedla mestno hišo "Furianska delovna skupina," ki je enoti dežele naklonjena. Tudi v Rimu se je po- srečilo dobiti v Ui nameri opore.' Bilo je gotovO, da dobi v oSred-i.ii komisiji v Rimu pretežno večino predlog, naj se enota dežele, deželna, občinska in šolska samouprava Goriške in Istre o-hrani neizpremenjena. To bi bilo zgodovinske važnosti za gospodarski in narodni obstoj Jugo-slovenov v Italiji. Vso to z naporom in krepkim sodelovanjem širokih mas zgra-ieno stavbo na mah zrušila —-vis m j or. Prišel je 29. oktober. Fašizem je postal neomejen vladar v državi. Napor, da v prehodnem prccesu rešimo samoupravo, je bil že blizu cilja, fašizem pa je vse prevrgel. Deželni odbori so bili razpuščeni, osred-niji urad za nove pokrajine je zatrt in z Novim letom se raztegne provincijalni in občinski red rtare Italije na Primorsko. Tako stojijo stvari ta hip. Kdo ve, kaj bo jutri? Tudi ni več dvoma o tem, da bodo zaenkrat skušali razne slovenske okraje prideliti k itaJijan-skim provincam. Tolminsko glavarstvo bi najbrže prišlo pod! Videm, Postojna in Sežana pod tržaško prefdkturo. Goriška po-hrajina pa naj dobi laško večino s tem, da se ji priklopi Palma-nuovo. To je fašistom najbolj priljubljen načrt, posebno ker je prikladen za volitve. Druga .prehodna doba, se bliža zaključku. Ali je končala s porazom, z uSodinim razpadom Jugoslovenske enote v Primorju? Poudarili smo, že, da je bilo v napr"ej gotovo, da nam prehodila doba prinese udarcev. O porazu ni govora. Posebej še zato ne, ker smo Jugosloveni -zraven tega zapletenega in mučnega dela, ki je použilo toliko energij, vršili še drugo. V7 tem času je goriška vodstvo položilo temelj stanovski organizaciji narodnih množic-Sledi trdega boja So naši zadružniki osnovali veliko "Zvezo stav-bnjh zadrug." Da pa se G.iači in utrdi jugoslovenska zavest in zna-c.ajnost v narodu, so se po velikopoteznem načrtu začela poživljati prosvetna društva po deželi. Tako so v te/j dobi prehoda Jugosloveni ustvarili ognjišča narodne zavesti po vsej deželi. U-pravna razdelitev ns|jde narod duševno krepak. Stopamo v tretjo dobo našega' političnega življenja v Italij. V kratkem nas učlenijQ v pravni in gospodarski organizem Italije. Razdelijo nas tako, da bomo V vseh deželah v manjšini. Težko bo. Toda še bomo razvijali toliko duha in delavnosti kot v dobi prehoda, naj ne bo strahu za nas! Ivan Zoreč: ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. T i&poarnaiiTj«, ki se ji je -naenkrat prebudilo, ko je klečala ipreid božjo Defvioo, ji je olajšujoče umivalo sramu in kesa ipoilno srce. Našla je torej sebe, -kakršna je bila, ko ni še v: le-la svoje lepote in ni še željno predrhtevak preu sve-tl'mi in vročiimi moškimi pogledi. In visa wciva in čista, vdana in trpeča ji je hodila du'ia za Ivanom; hodila je za Ivanom in trepetala, ker so ji z ozarjentiga Ivancvega lica 'kradoma še gorele sevajoče in vrače oči mladega odvetnika. Vsa Zibegaina je umikala pogled, piisala dnevnik in pisma 55?. Ivanom in seJ trudila, da bi tudi v mislih Ibila samo rtjegova. Vsako Ivanovi, pismo ji je .bil vesel praznik, iz sleherne vrstite, Iki jo je piteal Bog ve kje in kako, so ra-pnsle!;i gledale njtlguve zveste o£i, ljubezni polne in tolažbe. V tem ji je bila sreča, nikoder ni več iskala tolažbe in miru. Vanj je verovala in vase in j,e bila močna. Zdelo ee ji je, da sfe ji dolktor Jerriejčič me 'bi mogel več približevati. Doiktor Jernejčiič ni bil vojalk. Ostal je d-cma in je trepetal. Žal mu je bilo za vsaiko preglasno rečeiiico, ki jo je kdaj izigovoril v kriičaveln in narejenem narodnostnem navdušenju. &u!ko bi popravil, s fini bi zbrisal pred vlado slo* \oi narodovega 'beaedaiika? Kct predsednik, trške '"Čitalnice" je sklical izredno cdborni šfco sel,j o. "Vdanostmo izjavo, brzojavne in pismeno, moramo skleniti in talkoj poslati vladi," je vpletel v svoj patriotični nagovor. ''Visoka vlada naj vidi, da zvestoba Slovencev me gane, marveč, da smo pripravljeni dati vise za dom in za cesarja — za ceisarja blago, kri." "Hnira!" .so stoje zavipiti odbemiki in zapeli cesarsko pesem. ''Dalje zahtevam,'' je ostro nadaljeval, "zahtevam ne predlagam, zalhletvam, da gospod Ujinik fnaitančno pregleda našo pisemsko shramb« in poišče vsa v cirilici Ipiisana pisma, vse srbske ali ruske knjige." "Zakaj ?" je vprašal tajnik, star, obnemogel dijak, ki je bil obenem tudi olbičimski tajnik. "Da jih ob tej priči šežgejnd, kakor zsislužijo!" ''Ugovarjam!" je tajnik -kcra.j (kliknil. "Pi'sma — isairno Vdiv. \je, Itro.ie jiih je — so bratovsiki spomin —" "Metete o bratovstvu —! To je veleizdaja —! Takoj izdalje ji'h Ibcmo (sežgali!" "Sem z .njimi in v ogenj!" so mu pritegnili nekateri odborniki. "Poiščite jih >sami . . . jaz ne m:rom!" je tajnik vzdihnil na lgla'3, glava mu je padla na prsi. Ko je (trepetajoč plamenče-k zaiplapolal v rokah samega predsednika, isa ise nekateri odborniki topo zagledali ipredise, kakor bi se vendarle sramovali. Tajnik je odprl usta, ali ibclečina, ki mu je rastla v srcu, anu je zadavila Ibesode. Ves (bled je »skočil in | zbežal lm plan. Drur,ri daai g0 ga odgnali orofeniki. Vrnil se (ni nikoli več. _ / Po deželi Iso (se pasle hudobija, gixlobi.ja m revšči-' ina.. Oče je tedaj al sina in brat brata, prijatelj je biriču nezvesto pokazal prijatelja in nevesta je obrnila hrbet ženinu in ga očrnila, — visa ljubezen se je zvalila v jarek in je žalostno umrla. Godile 60 i>e čudne in grde stvari. ; Vsi so se bali dnug drugega, (svoje vesti m svojih skritih misli. Vojina pa je trajala,' trajala še in 'še in zmerom huje .je bilo. Vcljna uiprava je t rti o ipdbira'ta davek in nalagala vojne dajatve. Živež je začel izimanjkovafci in lakota si je ma široko od/pirala plahe in žalostne domove. Doktor Jernej čič j e (dosti 'občeval iz dk ra jni m gla-vsnpem in z njegovimi priporočili pogosto obiskoval mogoSne vladne gospcide, iprav kmalu je postal ugleden in -vpliven vladni zaupnik, XIII. Z Jernejčičevo pomočjo je G rožnik dobil pravico, da je za vojsko nabiral živino in poljske pridelke. Tako je Ibil dosti zdoma. In bogatil rje očitno. Bolj od bogastva (samega pa s'c ga prijetno dražili m vroče mikali slastni doživljaji, ki jih je goltoma užival od svojih opravkih po vaseh im zaseljib. Bili so take v rate, da na žen0 »i mtelil in ise Ise Metke ni utegnil domisliti, čeprav je nekaj eaisa upal, da ise bo podala, ik'o je tudi Janez (moral iti v vojno. Seveda Metka ise mu je zdela vendarle zmerom lepša in soonejša. Kadar je prišel domov, so mu oči iskale najprej injo. Dtktor Jernejčič je tako pogosto (hodil h Grozni-kovim, ida je zlahka zaslutil njegovo strast. Ce je bil dobre volje, se miu je smejal, smejal pa ise je tudi, ko mu je Groc.nik pripovedoval, kako objefsfrie in željne postajale ženske in kako malo pogrešajo svoje može. Državtna podlpora, ki jo dobivajo za njih odsotnost, in moški, ki iso :še. ostali dama, jih tolažijo in zabavajo. Dekleta .se bolje držijo; zvesta so in trmalsta in 'se ne dajo. | "Kakor tale Metka," je t igotao »pomislil stari igrešnik. i Tudi 'edvetnik se ije zamislil; na licu mu je ugasnil nasmeh. Zakaj njemu je 'vojna vzela vse upanje. Pavla ga je namreč 'začuldeno pogledala, ,ko je prišel k njej, in ga je resno in odločno prosila, da bi jo pulstil na miru. "Počakajmo t'c.rej!" [je usekal in (se nerad vdal. Kadar je potlej prišel v Veliki Studenec, se je u-stavljal isamo pri G rožniku, Pavlo je očitno preziral. Grozmca ga je (bila Mselcj neizmerno vesela. Z&mj se je lepo oblačila, se mučeniško. stiskala v visoki (steznik in ise mladostno česala v dekliški lalsni oplet, z vro-, Čimi očmi in okroglim, drhltečim nasmdškom posedala ob njem in mu vdan'c. istregla. Samo (kar tako je mladi odvetnik gledal in čutil olb (sebi želeno, po ljubezni koprnečo žensko, zle in trpke misli pa iso mu uhajale k Pavli, Spomin se mu je pasel ina 'cigorčenem, plahem in užaljenem učiteljici" nem Obrazu. 'Preziranje boli ženfeikc toclj od izdane ljubezni same. • To je spoznal tudi ipri Pavli in je bil zadovoljen- "Počalkajmo!" je prilkimal (sam sebi. Grazničin'0 (nasta.vljainje mu je Ibilo všeč v taken1 pričakovani ju in iga je izabaivalo in sladko (dražilo. Ali to draiž je hotel zvišati dr« najvišjega visi;a. Zato jc mirno trpel delbeliršikino prikupovanje, a njenim spret" nim zankam ise je kakcr nevedoma umikal. Groznica je kar gorela in besniia. NadU či tel j je pri njej čisto pd letel in ves trud 'uU je bil (zaman, da Ibi «i ipridcbil, kar mu je vzela vciina. Nazadnje je Sel in je med otroki in ip0 vaseh 'ia' biral prispevke za "'Rdeči križ", iza ranjene vojake J® za vojne isirote. Pabeikuj-cli za Groznikom je našel, kfl* je iskal. Prijetno utrujen Si je gladil silno k del j o 1,1 jc ibil zadovoljen sam .s Iselboj. (Dalje prihodnjič.) » JANUARY 24th, 1923. 'ENAKOPRAVNOST' .....■ —■_ STRAN 3 Josip Kostanj evec: KGTANJSKA ELITA. "Se ni ivse izgubljeno,'' je yz-9c.MQon.il; "tcida pojdite z menoj — takoj jutri!" "Kaj pa pravi k temu moja maiti?" Mafcso ise zdrzne. Bil je pripravljen na to vprašanje, venldar ga je presenetilo. Molčal je. Ona je zapazila njegovo zadrego in takoj je sumila, nekaj hu-aeiga. Msklso se ni mogel več izc_ Siniti, raaodeti ji je moral resnico. "Mrtva! ? In jaz ,sem kriva njene smrti!" Grozno jjei zaječala in isi zabela puliti laise. In vrgla se je na divan in se premetavala sem-tertja v divji bolesti in se vila in krčila. Mafcso je slonel bled in z res-nim licem pri mizi. Izkušal je takoj, d!at bi jo umiril. Bal se je^ c-siedic. Toda oaia je ječala, da bi isc kila morala smiliti zidu. Kipoma je planila zopet kvišku bsisje so se ji bili raizvozljali 111 se ji tieredfto irsipali po ranicah. Olpotekala se je po sobi in tekala in z glavo je tolkla ob steno. Makso še ni videl takega obute. Tu ni pomagala tolažba. Ko je minil prvi grozni ffl&paičL bila mirnejša. A tedaj je hi-hotela oditi.v Kotanj, da bi Vl'dela še svojo matei^ predno j-? grebejo. Toda Malklso ji je povedal, da pride noicoj noben vlak več, m tako se je morala vdati dbr jutri. Ko se je nocoj poslovil Makso c^nje, ji je še rekel: "Moija solba, je takoj, zraven vaSe. — Zdaj se pa umirite in fcei-vajte!" * * v, Silo je že proti jiutru, ko zasli- t! neko trkanje 0b steno. sfccči s postelje. Na'glo se , in pribiti v sebo Matil-uino. y^-alu se prepriča o vzroku. Višnja njena razburjenost, nJena telesina in dušna izmuče-^'Sta uničevalno uplivali na Je»no seidanje stanje. Ni še pre-pzl ure, ko je — povila —-^ dete. . Tele, •tne in duševne bolesti so 0 2daj popolnoma uničile. Vse Dri, tov,i '^varjenje) Maksovo je bilo za J. zastonj v'si zdravniški r.je- 1 sveti. Ni se dala utolažiti. I 1,1)0 upanje, ki jo je še veza-,?na to življenje, ji je bilo spla- lo Po vodi. .A k postelji se je tihotapsko Wa'zila poredna mrzlica, ^kso je takoj 'spoznal, da bo- le toy,. tukaj rešitev težka, skorogo-nemožna... a!Vi je hitel brzojavit Trav-naj pride nemudoma v Trst. V.,N Pa si je dial ve« dan opra-1 cfkclj. bolnice. Poklical je še ^ zidTavnika in izkušal na ^■način, 'da bi , * * * je proti večeru. V temini jj ^' kjer je ležala gospa Trav- *>il lpazoval bolnico. , Bolezen je napredovala nez-jnanlsko hitro. Zdaj je že bil prepričan, da, tu ni več pomoči, in da | bolnica niti ne dočaka drugega | dne. Nezlnana bridkdst mu je pre. šinjala srce, ko je videl pred seboj strto, po lastni krivdi strto življenje, ki bi še lahko osreče-jvalo samo sebe in druge. In nehote so se mu vsiljevali v spomin nekdanji dnevi in vsa njegova ljubezen clo telga bitja, ki leži zdaj pre'd1 njim slabotno in u. ničeno. Ni jima bilo Usojeno, da bi se fcili združili njiju poti. Beg ve. kakšno bi bilo njeno življenje, ako bi se bilo združilo z njegovim! MakSo si ni upal dalje razmišljati. Zbral je v;se' sile, da tii ji olajšat vsa j. zadnje trenot-ke!. .'. Matilda je ležala nepremično na blazinah svojega ležišča. Oči '30 ji bjle večinoma zapite. Mrtvaška bledica je pokrivala, njeno lica, ki je bilo strašno prepa-dlo in uvelo. Vedno teže je dihala. Bolezen se je bližala svojemu koncu s stra? na, neizprosno hitrostjo..... Tema. pa se je vedno mize, vedno' glcfclje spuščala po sobi, da so se že jedva razločevali poisa-meinni delj pohištva. Kar se zaslišijo koraki pred sob:. Vrata se natihema odpro, in Traven se je bližal po prstih ležišču. Zvedel je, bil že vse spodaj cd hišne. . Matilda je upda svoj že skoro otlatefcleni pogled vanj. In v tem pogledu je bila izražena iskrena provhija za oilpuščanje. Z zadnja močjo se jei skjeinala proti njemu, in se ga za hip o-vila ckoli vratu. "Oipašiti, odpusti!" je- iMeia.i In- Traven - je- ipoložffi? u&tnice svoje na njetno četo, in sol2e so se miT-ulile po licih inkapale na aje'rte lase. In začele so ji polzeti roke z njegovega'tilnika, in-ustnice so ■ie ji šelp-etkle: "Odpustita oba!"* — /~> Hf * * ' Štiri dni pozneje 'je bil zopet oclk irlcu vtis Kotanj. Pripeljali ',;"! iz TrhUTraJvncvko in jo ;lf'5i'; v družinsko rakev. To je F1 v nekoliko letih že četrti pogreb, ki se ie vil izpred Trav.no-ve vila. P0 mestecu so krožile različne in čudne, polk varjene govorice o tej smrti in o smrti Severice. Toda gotovega ni vedel nihče. Makso in Traven sta trdo molčala. 'Dr. Bric, ki je bil ta, dan posebno vinjen, je dejal ,po pogrebu v čitalnici z največjim cinizmom : ''Kaj sem mu bil povedal oni večer pri pojedini, nekaj dpi pred poroko? — Ako mu ta ni ,c-tresla idealov, tedaj mu jih ne bode nobena več! — Natakarica, še pol litra!" — (Konec.) Iračane V;i: ie bilo vse tiho Makso si je il stol k postelji in o- dnevnifc II Preišinjenjc ljubezni!!! Ali ljubijo ženske bolje? Freišinjenje ob dotiku človeka! ALI NAJ ŽENSKA OGLASA ZA MOZA7 Z:ikaj lil no moralo polotiti deklo pred is In moški proti 'JI lotom? Zi uitev,' loSiltv, ljubezen, nauk o Izboljšanju rodu, omejitev poroSov, spolna Jil- irljeua, itd., Itd. KAKO SIO POROČITI 1JSPKSNO IN DO-SliOI ZADOVOLJSTVO. To ,1o le n^kaj vpru^anj b katerimi se bavl v.-ak izvod "Fold" magazine, am«-l'ISka vidika in najboljša publikacija i:a zaljubljence, Posvečena eiimo takim problemom. 1'osljiti' 1'>c zn simple kopij in za popolne informacij« Mlede natesra prljateljrfkeia kluba. Federalna posredovalnica za delo. 0A1.E VERMOUTH. — ^'TEtr E PEa li Q'J*.RTS, filriD yS_0lJR- LATEST CATALOGUE Naročnina je sedaj samo 75c na leto a-II :f'J.W za tri leta. Ta poaebn.i ponudba za. povečanje nto-vlla narotnikov Je dobra le za kratko iiobo. Vsak naročnik poslane obenem tudi Clan naSega prljateljikesa kluba I I ima. na tisoče članov <'>l)eli spolov) v vsaki državi in vsakem rneplu. PoSijite ?5c z vaStm Imenom ln naulo-voni na "FOLD" MAGAZINE, 1151 K ROAD-WAV. X. Y. CITY. U. S. A. New York (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) V svojem letnem porečilu, ravnokar objavljenem, Secretary of Labor, James JJ. Dalvils, se zavzema iza korake, ki -naj bi v bodočnosti preprečili krize nezaposlenosti in znižali normalno številci nezapolenih v deželi. Tajnik Davis pokazuje na ulspehe federalne (posredovalnice za delo (Federal Employment Service.) tekom industrijalne krize teniškega leta in zatrjuje da ta-posredovalnico nudi sredstvo za rešitev vprašanj nezaposlenosti. On pravi: ^Korrtatj pred letom dni se j« cenilo, je nauke o nasilju in knvoprolitju. Te stvari tvorijo nevarnost za ves naš narodni obstoj, one greeijo podlago natše vladavine. Ni večje dolžnosti na naši strani, kot da se obvarujemo pred lemi nevarnostim!. Secretary Davis priporoča, da bi moral delavec za časa krize biti pripravljen sprejeti deta tudi pri drugih obrtih poleg svoje lastne strdke. V 'cm ijvsgrtmu pravi: "Dozdeva se, da nas izkušnja minolega leta uči, da ne gre toliko za vprašanje resničnega pomanjkanja zaposlenosti, pač pa bolj za rtespretnost ameriškega delavca, da bi se prilagodil spremenjenim razmeram. Mi pripoz-naVamo, da je ameriški rokode- lec dosegel svoje visoko stališče vsled specijalizacije, ali s fem, da smo se speci jalizirali, .smo dozdevno pozabili, da je tudi drugih vrst dela poleg one stroke, na katero smo se navadili. Jaz bi bil zadnji, ki bi priporočal, da naši strokovni rokodelci postanejo neka vrste delavci za vise in žsl nič, ali toplo bi priporočal vsakemu nezaposlencu, da naj se potrudi prilogoditi drugi vrsti dela, ako ni dela v njegovi stroki. Ni dvomibe, da izurjeni rokodelec zna delati tudi kaj drugega, ako le hoče, ali moja izkušnja je ta, ko je prisiljen jv brezdelje, on zavrača misel, da bi iskal drugo dela, in to iz enega ali več razlcigov. Morda ne bo v stanu zagotoviti si ravno tako visoko plačo, morda se boji, da bi vsled tega trpelo njegovo dobro ime v lastnem poklicu. Imamo tudi ta-kozvane sezonske zaposlenosti, kjer se vrstijo presledki nezaposlenosti, ali v teh poklicih lSo plače navadno višje, tako da se delavec more zavarovati proti sezoni brezdelja. "Federalna posredovalnica za delo kot vsenarodna organizacija je v stalnem Stiku is splošno situacijo po vsej deželi. Le da so ti stiki žaliibog omejeni vsled neznataioSti budšeta. Urad za posredovanje dela pa bi moral biti središče ne le za dajanje informacij, ampak tudi konstruktivnih nasvetov v' gori navedenih 'smereh." —--o-- Razkosanje našega Primorja. GOROSTASNOSTI UPRAVNE RAZDELITVE JULIJSKE BE NECIJE. Rim. — Novo pridobljene pro vince so postavljene tako-le: J.) Provinca Trident z glavnim mestom Tridentom obsega Trentin in Alto Adige z desetimi okraji. 2.) Zadar z enim okrožjem. 3.) Furlinijo z Vidmom kor glavnim mestom in sledečimi 'o-kraji: Tolmezzo, Čelad, Porde-none, Gorica, Gradiška in Tolmin. K okraju Tolmezzo spada Kanalska dolina pri Trbižu. — Oglej ostane pri Furianiji, ostala obsežna cona z Gradežem pa pripade novi provinci Trst. 4.) Provmcija Trst z glavnim mestom Trst in okraji: Trst, Postojna. Poleg ispadajo sodni rli-Strikti Tržič, Opčina-Gradež, Milje, politično glavarstvo Postojna (razen sodnih okrajev Bistrica in Vipava) ter sodni okraj Sežana razen občin: Mavkinje, Slivno, St. Polaj in Nabrežina od j sodnega okraja Komenskega. —! Kornenski okraj pripade Furla-1 oni j i. Bistriški pa Istri. ! S to razdelitvijo je rimska vlada rešila problem, da razbije kompaktno maso jugoslovanskega prebivalstva v Primorju. Dekret o novih provincah je bi! danes.kralju predložen v podpis. RAZBURJENJE V GORICI. Gorica, 5. januejja. Tu je bil včeraj velikanski protestni shod proti priključitvi Goriške k provinci Videm (Udine). Vse tt^o-vine so zaprte, hiše v črnih zastavah. Obhoda se je udeležilo vse prebivalstvo, fašisti, nacio-nalci, popolari, socialisti, komunisti. Na čelu sprevoda, v katerem je bilo nad 1 5 tisoč ljudi so nosili velik lesen križ s copato na vrhu. Na sredi je bil pritrjen kos trde polente, ob straneh pa sta | bila privezana po eden silanik. Po mestu so bili razširjeni letaki: Naša Gorica obsojena na smrt! V mestu vlada silno razburjenje. Celo fašisti so hudo primirani. Povsodi se ouje kletvi^ ca na Rim. Prebivalstvo pa se seveda boji in ne upa z besedo glasno na dan. Vse je globoko potrto, ker je bodočnost mesta uničena. Vlada "utemeljuje svoj' ukrep z nacionalističnimi argumenti — toda niti najbolj zagrizeni Italijani ne priznacajo teht^-nosti tega utemeljevanja. SSISaEffiSHSE'SSBHZrslBBHBBafflffiESl* TRE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addiwon Ed. Edina slovenska lekarna v Cleveiandu. a? Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIK. Lekarnar. |g Prežeoite bolečino! Okorelo rame, otrpljena uiUiea, nategi jen sklep— vbo to sprri,ilia BOLEČINA, 'i'oda vdrgnito nekoliko PAIN-EXPELLERJA na bolečo povrSino, in boUycina bo liitro izginila. Pafn-Ex;«-!l8i in bol.ečlna ste si srm-tea soTražiilžca. Dobrco le danos atn-klenico pri svojem lekarnarju, 3oo. in 70e. Glojto, da bo na za-TX)joku tvormika znamka BIDKO. Zavrnite vse ponaredbo. F. AD. RICHTE'1 & CO. 104-114 South 4i!i St. Brooklyn, N. Y. Lhi'i^. DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša cpecijaSiteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid a ve. vogal E. 91h St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. uro do 3. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. MEKKdJCUrfl'^ SLOVENSKI FOTOGltAF 489 EAST 152nd STREET, COLLINWOOD Izdeluje vsakovrstne slike: poročne, družinske in otročje slike po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $4.00 en ducat slik in po vrhu vam naredim še eno veliko sliko zastonj. Predelujem tudi z malih slik na velike. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občin-tvu. Držite se domačega podjetja. VSE DELO JE GARANTIRANO! Enakopravnost JE LAST SLOV. DELAVCEV, KATERI SO GA PRIČELI IZDAJATI ZA NAPREDEK SLOV. NASELBINE V CLEVELANDU IN DRUGOD. JE NAJBOLJ RAZŠIRJEN LIST v Cleveiandu in oglaševanje v tem listu je uspešnejše kot v kateremkoli-drugem listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list, ker tudi oni so odvisni od delavcev. Zato naj oglašajo v listu, kateri je njih lastnina. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA na članstvu, ako , bodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je en sam oglas pripomogel, da so bile društvene prireditve polnoštevilno posetene. % TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje naša tiskarna Priporočamo društvom, trgovcem in posameznikom, da kadar potrebujete tiskovine izročite delo nam, ako hočete imeti isto lično izdelano in po nizki ceni. DELAVCI NAJ VEDNO iN POVSOD podpirajo one, kateri podpirajo njih podjetje. Pri nakupovanju potrebščin naj povedo, da so videli oglas v "Enakopi"avnosti'!. 0 "ENAKOPRAVNOST" KOT DNEVNIK, bo vedno deloval za koristi in povzdigo slov. naroda, v kulturnem ali gospodarskem oziru. Ako še niste naročeni, se naročite takoj, ker dolžnost napram samim sebi V3? veže, da podpirate ono, kar je v vašo korist, -•ENAKOPRAVNOST" bo v sporih med delom in ka-pitaltom, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas izdalo, kot to napravijo listi, katere lastujejo privatniki. Naš napredek je v vašo korist, zato je potrebno, da podpiramo eden drugega. Ameriško --Jug. Tiskovna Družba Princeton 551. 6418 St. Clair Ave. Sezite pokn|igi i 9 P P P a Is i ii i i s i I I 1 I I a i 0 I S 8 i i a a i a si a i a s i Razkrinkani Hafesburžani 6311 Superior Ave. ČIŠČENJE, LIKANJE IN POPRAVLJANJI! OBLEK. Predelovanje ženskih oblek, naša špe-cijaliteta. Tudi predelavanje kožuhovin. t.mero je Izdala Amsriško-Jugo-slojanska Tiskovna Družba. ECtjigo je ejnaala grofica Larich, bivša nvoraa dama na Dunaja. V Knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče bdb3burske klike, kakor tudi snert eesnrjeviea Rudolfa. Knjiga je j«ke loterosantna in priporoearno rojakom, da si. jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" JANUARY 24th, 1923. Clevelandske novice. — V Star gledališču imajo ,ta teden predstavo "Mary's Room Matels". Varnostnemu direktorju Martineeu je prišlo na uho, da so iglalike, posebno Mary, ki ima glavno vlogo, prelahno oblečene za zemsko vreme. Kct dober in sočuten človek je poslal policijskega prosekutorja (Jib-bonsa in sarženta Armstrcnga, da gresta pogledal omenjeno predstavo in se prepričata, če je kaj resnice na govoricah. Sla sta in pogledala. Pravijo, da sta prišla nazaj rdeča kot pušeljca, le o-či sta malo povešala. Mary je res zelo, zelo pomanjkljiva oblečena, sta rekla oba, toda podrobneje s« v kostum nteta spuščala, rek:č, da v nobenem slovar j uu 'ni besed, s katerimi bi ga mcgia namerno opisati. Po vrhu tega p* je plesala še "širni" na tako zapeljiv način, da policaja nista mogla baje prestajati več kot do konca prvega dejainja. Martinec je sedaj poklical poredno Mary k sebi ter ji naročil, da se v prihodnje malo bolje zavaruje proti prehladu in da naj bo malo manj "izrabita", kadar pleše ":i-mi", ker drugače da ji bo v Cle-velandu ostalo prevroče zanjo. — V pondeljek je izjavilo sedem jezerskih kapitanov pred direktorjem Lambom, da je novi Superior viaduct izapreka plovbi. Zaslišanje je odredil vojni tajnik Weeks, na katerega je priš- O--- Dr. WINFREY-U "WINFREY" čeljusti Glejte kako so moje cene znižane. Med 1922 je stala moja $25 čeljust $12.50 Moja cena za 1923 samo $11.35 Jaz uposlujein edino izvežbane, (( registrirane graduante zobozdravništva. Ravno dva tedna nazaj zobozdravniško ponudbo> javnosti v Clevelandu. In povsod udomačeno in sic če mi bo mogoče iztrgova dela v letu 1923, da bom da bi si idail lahko prav v prizadevati si moram z drugače znam biti prisiljen z mojim delom ne bom po Požurite se torej sedaj, freyevo zobozdravniško d Posebnost za Januar Zlate čeljusti $54.50 regularna vrednost $150.00 Ta zredno nizka cena je za celo zlato čeljust ki je jamčena kot pristne Winfreyeve kakovosti in se ho perfektno ujemala. Star zanesljiv" je izdal Dr. Winfrey največjo kar jih je bilo še kdaj nudenin danes je Dr. Winfreyevo ime er zato *— jaz sem računal, da ti za $250,000 zobozdravniškega lahko nastavil nižje cene tako, sakdo popraviti svoje zobe, toda emi močmi, da to dosežem, kajti umakniti mcjje znižane cene, če krival produkcijskih stroškov. Pomnite tudi to, da je vse \Vin-elo Ijamčeno lo več pritožb od Lake Carriers Association. Pod mostom ne more skozi nobena ladija_ ki je )veS kot 550 čevljev dolga in ker se gradi čimdalje več velikih ladij, bo postala Cuyahoga reka ibrez pomena za plovbo. Zaslišani so vsi izjavili, da bi se moralo odstraniti oporo, ki drži kvišku srednji obok mostu. To bi seveda pomenilo odstranitev cftlega mostu. — V petek se vrši v Božegla- vovi dvorani generalna skušnja vseh igralcev dram. dr. Ivan Cankar, ki nastopijo v igrah "Stara mesto mlade" in v "Begunka." Pričetek ob 7. uri zvečer. Bodite vsi prav gotovo navzoči. Iz stare domovine. Ljubavna tragedija. V zagdebšikem Tuakancu bo našli predvčerajšnjim elegantno oblečeno mlad0 deklico mrtvo, poleg nje pa je ležal revolver. Dognalo se je, da je deklica 16-letna Žira Markovič, po poklicu modistka. Iz pisma> ki se je našlo pri njej, je razvidno, da je šla v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Policija je mnenja, da je bila deklica dogovorjena S svojim ljubavnikem, 181etnim trgovskim pomočnikem Milanom Marinom, ki je najbrže ustrelil svojo ljubico, sam pa je izgubi] korajžo in pobegnil. Marin jebil aretiran, vendar odkllanja vfcako krivdo", češ da ni vedel za namero svoje ljubinke. Preiskava se nadaljuje. Izšla je izvirna slovenska povest "IZ ZAPEŠKE GLOBELI" Spisal Zvonko Novak CENA KNJIGI JE $1.50. Nanočati jo je na naslov: Zvonko Novak 2247 So. Central I'ark Avenue, Chicago, III. 'Winfrey" Bridgework 1921 $ 5.00 $ 7.00 $10.00 1922 2.50 3.50 5.00 1923 2.35 3.15 4.35 Požurite se ako hočete dobiti zobozdravniško delo narejeno v resnici po ceni. Zgornje vrednosti so navadno od $10 do $25. Jaz uposlujem edino izvežban registrirane graduante zobozdravništva. Dr. C. C. Winfrey, zobozdravnik Urad na Broadway E. 55 in Broadway Olympia Bldg. Uradne ure: od 10 dop. do 8. zveč. Urad na Woodland Urad na St. C'air E. 55 in Woodland Ave 6400 St. Clair Ave. Woodland Market Bldg. vogal E. 64 St. Mi imamo od-prto vsak večer do 8. ure. Ob nedeljah od 9. dop. do 1. pop. Urad na Scovill 3850 Scovill Ave. vogal E. 39 St. Uradne ure: od 10 dop. do 8. zveč. Ob priliki nenadomestljive izgube, ki nas je zadela vsled smrti drage soproge oziroma mame Matilde Starič izrekamo na tem mestu srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami ter spremili pokoj,no na pokopališče Calva-ria v Newburg 15. januarja, 1923. Posebno se zahvaljujemo družinam Kmc iP Remec ter g. Heleni Mali, kateri so nam stali tako zvesto na strani ob tej bridki uri, društvu Sv. Ane št. 4 SDZ. in Članicam, družini Zabukovec, družini Žibert in sestričini Angeli Mole za darovane vence in vdeležbo pogreba. Hvala tudi pogrebniku -T. Želetu za kra'?no vodenje pogreba. Ti predraga in nepozabna soproga in mati pa spavaj mirno ! Žalujoči ostali ANTON STARIC IN OTROCI. , i. i Ss-U! t- AW-b 3A4HEH l/L KIUKTEJiHO ^ ^^IPP'^ 30 BCEM SsOT^lHAIO CBOfrBHT Q - r o ) |(Tu&tisH) "RATTKfUT. VT "RO.TThFE <7?uss/ATT) ' * I,kl dž-ieAss—l IjQt}—"H {ARABIC) Mi* je i^ccy ---------. - - w . >4/HE\t/Aašemu4er;n ir &ety*. (htuwwan) S I .f't " ^ov;) /1/7 yiO-V P tvj£jv// i"*"!'1, H**" t (chihese) way, 10,000 things good is getting." Here are other languages included in the accompanying interpretations and the list of those interpreting them: CHINESE, interpreted by Paul E. Lee, Mandarin Inn. FRENCH AND SPANISH, by C. R. Hatch, instructor of French in Western Reserve University. RUMANIAN, by Andrei I'opo-vJcl, 6705 Detroit-av, chief editor or "America," Rumanian daily. SLOVAK, by John I'ankufch, editor of the Daily Voice, 634 Huron-rd. TURKISH AND ARMENIAN, by P. Dallas, 618 Bolivar-rd. BULGARIAN, by C. Checkoff. 2523 Carneg-leav. NORWEGIAN-D A N I S H, by Rev. Oscar A. Strom, 5407 Frank- lin-av. SWEDISH, by Rev. J. A. Lund- gren, 7503 Wade Park-av YIDDISH, by Helen Berman of the Jewish Daily Forward, 5008 Woodlaud-av. ITALIAN, by Professor F. A. Fant, editor of La Voce del Popolo Itallano. HUNGARIAN, by Joseph Muis-lay, editor of Szabadsag, Hungarian daily. MODERN GREEK, by William Trakas, 745 Prospect-av. GERMAN, by Bertha Sheafer of the Wachter and Anzoiger, German daily. BOHEMIAN, by Vaclav Khop, city editor of Svet, Bohemian daily, 4514 Broadway. GAELIC, by Mrs. Hannah Sheehy Bkeffington, an Irish political writer whose husband was in the De Valera cabinet. ARABIC, by W. S. Bourjaily, 2175 E. 55th-st. LITHUANIAN, by K. S. Kar-pavlciu8, a member of the staff of Dlrva, Lithuanian newspaper. SLOVENIAN, by M. Grill of the American Jugoslav Publishing Co. CROATIAN, by E. Rlehter, same company. POLISH, by E. J, Fried, Hippodrome Annex. RUSSIAN, by "Russian Life," Russian newspaper. Cleveland "postaja boljši" v 25 raznih jezikih. Zgornja slika, ki nam jo je iz prijaznosti posodil 'The Cleveland Press," predstavlja avtorja avtosugesti j e, Emila Coue-a, o katerem sm0 v našem listu že več pisali. Na sliki tudi vidite izrek: "Od dne do dno sem boljii in boljši v vseh ozirih" prestavljen v 25 različnih jezikov, ki se jih govori v Clevelandu. Slovensko prestavo je preskrbel naš li8t- ,.,šM MALI OGLASI SLU2BO DOBI slovensko dekle za splošna hišna opravila. Poizve se na 1 196 Norwood Rd. 19) FARME napredaj! Naznanjam, da imam vsakovrstne farme naprodaj od 10 do 180 akrov velilce; z viso opremo; ob tlakovanj cesti. Zamenjajo se tudi za hiše v mestu. Več pojasnila dobite pri Mike Uidcivich, R.D. 5, Box 46, Painsville, O. (20) IŽČEJG SE TEŽAKI za staln0 delo. Dobra plača. Zgla site se pri DIALOSKY BROS. CO., 8120 Kinsman Rd. FARME NAPRODAJ. Jaz imaan inekaj resnično dobrih farm po zelo ugodnih cenah od 10 do 100 akrov. J. F. Porter, 319 Main St., Ashtafoula, Ohio. Telefon Ashtabula 2550-R. (25) VSI STE VABLJENI NA Pevskega zbora "Zarja" v soboto 27. januarja V SLOV. NAR. DOMU Da znajo naši pevci in pevke dobro zabavati je vsem znano, zatorej se nadejamo velike vde-ležbe. Postreglo se vam bo dobro v vseh ozirih. ODBOR. NAZNANILO! Naznanjam vsetm osebam, katerim je bil poikoijhi Vinko Blaško dolžan velike ali male svate denarja, da bom sedaj (prodal njegovo posestvo na 643 Eaist 160 St. Posestvo ise ceni na $12.000.-00 Torej, kateri izmed dolžnikov se ne strinja s to ceno, naj se blagovoli zglaisiti v moji pisarni, ne pozneje kot do 15. februarja, 1923 ter mu dam priliko, da lahko plača več, tako, da ne bo potem, ko bo posestvo že prodano kričal, jaz bi bil idal več, pa mi ni nihče povedal, r Da je to posestvo vredno več kot $12,000.00 t0 je resnica, ker pa ni kupca, da bi plačal več kot $12,000.00 torej se mora prodati za toliko kolikor ihoče kdo plačati, da>se plačajo dolgovi. JOSEPH ZAJEC, upravitelj 15605 Waterloo Rd., SOBA SE odda v najem; elektrika in kopališče. Vprašajte na 6206 Edna Ave. 20) --«( DVA FANTA se sprejmeta na stanovanje s hrano ali brez. Kopališče, in elektrika, 1248 E. 59 St. 21) DEKLE dobi službo za oprav^ ljanje hišnih opravil. Naslov" se i7.ve v uradu itega lista. Clrcltfl le ImljSl Kot navaden modre. Sa mo nataknete si ga Preko glave, zapnete ob pasu in pod pazduho pa se vas lepo prime. — Ce ga va8 trgovec nima, poSlJl-te nam vaSe ime In naslov in *i. Poslali vam bomo Circlet. Sim— 34 to 48. Nemo Hjrgienic-Fashion Institut« >20 Em»t 16th St., N.w York, Dop't M. Vlahov ŽELODČNA GRENČICA Je narejena in zapečatena v ZARA (Dalmacija) izza leita 0.861 od ROMANO VLAHOVA Naprodaj po vseh lekarnah, sladsčičar-nah in grocerijah. Edini zastopniki v Združenih državah. V. L AN GM ANN, Inc. 97-99 Sixth Ave., New York, N. Y. OGLAŠAJTE x "ENAKOPRAVNOSTI' Izredno poceni Hiša za 2 družini, 8 sob. 2 kopališča: lot 40x140 blizu E. 140. Str. Cena $5.000.00; lot ali mortgage se vzame kot dekio vplačilo. Moses Realty Co. 15505 Waterloo Rd. EDDY 7841 WOOD 370-R POCENI SE PRODA GROCE-RIJA s celo zalogo in opremo. Vpraša se na 697 East 152nd S$tree!t. IŠČE SE DOBRO IZURJENA ŠIVILJA. Delo dobi takoj. 0-glaisiite se na 15802 Waterloo Rd., Collinwood. (21) OPREMLJENA SOBA kopališče in elektrika, ise odda za ene-iga fanta ali dekle na 13501 Eaglesmere Ave., 'blizu Kuhl-man car shop. (25) nMHBq«naniiaHnuitf> HIŠE — FARME LOTI! ... , , , »,..».-« , • »ij Hisa 9 sob, za 2 družini; gas, elektrika, kopališče, velik lot; cena $4,800.00. Gotovine $1.400. Hiša 7 sob za 2 družine: ga«, elektrika, kopališče, velik lot! Cena $4,500.00, gotovine $1,200. Enakih posestev imamo na i bero. Oglasite se takoj pri Collinwood Realty Co 15? 13 WATERLOO RD. J. KRALL & D. STAKICH. Imamo tudi več trgovin naprodaj« simmmmmnmiii ^ JOS. FISCHER Prodajalec tolstih prašičev krmljenih s koruzo za družine. Vzemite Corlett-Randall omnibus v North Solon, O., ali pokličite po Ohio State telefonu: Suburban— Chagrin Falls 284-G. SLOVITO STARO ZDRAVIŠ POMAGA MNOGOTERIM. Na tisoče ljudi trpi vsled želodčni11 nadlog, in vsi ti so ozdraveli s močjo Evropskega Krvnega Čaja. PJT stikrat druge bolezni, kakor nap*1' mer Zolčni kamen, Rak, Zaprtje, 3V bo prebavanje, Izguba slasti, Br«* spečnost, izvirajo iz želodčnih nadlo* Ce se počutite oslabele, če lm*** slabo slast v svojih ustih, pokrit jew* slabo slast in nobene posebne en®; gije, vihrajte Evropski Krvni Čaj. V je naravno zdravilo ter izvaja svoJJ blagodejno delovanje na želodec, jetra in ledvice ter jih pripravi, 0 opravljajo svoj posel. , Cena Evropskemu Krvnemu je $1.00. Pdšljemo ga Ukoj po p««^ mu denarja. Naslov: Guenther Remedy Collinwood Sta., Cleveland, 0- Randolph 2529-J. Central 2j73-W. | GRAMOFONSKE PLOŠČE zahteva jt« novi cen& Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedi j 75c . VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE. Wm. Sitter 3805 St. C10" Avenue. 1