Poštnina plačana v gotovini
Leto XIX., št. 164
Ljubljana, nedelja 17. julija 1938
Cena t Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisk) 78.180, Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo
Naši v Pragi
Kdorkoli je doživel mogočne sokolske dni v zlati Pragi, mu bodo trajno ostali v svetlem spominu. Tudi revije in strokovni članki bodo še mnogo razpravljali o njih, v dnevnikih pa postajajo zletna poročila bolj in bolj redka. Vsak dan prinese nekaj novega, važnega in zanimivega, kar je treba sporočiti čitateljem, in starejše zadeve, pa naj so na sebi še tako velike in pomembne, stopajo bolj in bolj v ozadje. Taka sta pač ustroj in naloga dnevnega tiska. Vendar se nam zdi potrebno, da na tem mestu še enkrat spregovorimo o vsesokolskem zletu in zlasti o jugoslovenski udeležbi na njem.
Sokolstvo iz Jugoslavije je letos pohitelo v Prago v tako velikem številu, kakor doslej še na noben vsesokolski zlet izven države. Vše naše pokrajine so bile zastopane, prav vse sokolske župe. Celo društev je bilo malo, da ne bi imela v Pragi vsaj po enega, dva predstavnika, čeprav je bila dolga pot združena z velikimi napori in z razmeroma občutnimi gmotnimi žrtvami. Tako so se v Pragi srečavali in skupno nastopali pripadniki jugoslovenskega Sokola z vseh vetrov prostrane domovine, kakor se doma dobe le ob svojih vsesokolskih zle tih. Zapet se je pokazalo, kako je naše sokolstvo res vsedržavna in vsenarodna organizacija, ki združuje vse kraje in vse sloje, in kako je povsod navdano istega duha. Že to dejstvo samo je neprecenljivega pomena in vredno žrtev, dopri-nešenih za udeležbo na zletu.
Tudi sokolske mladine, naraščajnic in naraščajnikov je bilo iz Jugoslavije na zletu okrog tisoč. Krepko so se natii Sokoliči in naše Sokoličice uveljavili že v naraščajskih dneh, ki so bili tik pred članskimi. Bil!i so takrat razen majhnih oddelkov češkoslovaškega sokolskega naraščaja iz bivše Avstrije in iz Amerike edini inozemski udeleženci, pa je naraščajski zlet dobil poudarjen češkoslovaški-jugoslo-venski značaj. To je prišlo tudi na zunaj do izraza s tem, da sta pri obeh javnih nastopih skupno vihrali na častnih jamborih češkoslovaška in naša zastava in da sta bili obe himni odsvi-rani za začetek in za zaključek obeh naraščajskih javnih telovadb. Naša so-kolska mladina se je počutila v Pragi res kakor doma, kakor da ima svoj zlet, in se je nasrkala moči, veselja in volje za življensko sokolsko delo. Še globlje se ji je zasadilo seme v mlada srca, ko ji je bilo po srečni zamisli našega sokolskega vodstva in z velikopotezno pomočjo češkoslovaškega sokolstva omogočeno, da je namesto prvotno določenega tedna dni ostala v Pragi še nadaljnji teden in doživela k naraščaj-skemu tudi mogočno zmagoslavje članskega zleta.
Že izredno velika udeležba jugoslovenskega sokolstva, naraščaja in članstva. je sama no sebi izzvala pri severnih bratih ne le kipeče navdušenje, marveč tudi občudovanje in spoštovanje. Vse to se je še stopnjevalo, ko se je potem korak za korakom odkrivala tudi visoka kvalitetna stopnja naše sokolske družine. Začelo se je z javnim nastopom našega naraščaja, ki je s svojimi prostimi vajami kar razpliam-til vseh dvestotisoč gledalcev. Potem so prišla poročila o mednarodnih tekmah za svetovno prvenstvo v telovadbi. pri katerih so se naše Sokolice uvrstile takoj za češkoslovaškimi, naši Sokoli pa takoj za Čehoslovaki in Švicarji, tema starima tekmecema za prvo mesto; po ostri in vztra jni borbi so se morale Poljakinje umakniti našim tekmovalkam, Francozi pa našim tekmovalcem. Presenetljivo dobro so odrezali naši naraščajniki in člani, ki so se udeležil tekem češkoslovaškega sokolstva in se v celi vrsti tekmovalnih panog uvrstili med prve. Po vseh teh uspehih sijajna izvedba prostih vaj, s katerimi so pri prvi javni telovadbi članskega zleta nastopili člani in članice našega Sokola, ni bila več tako iznenadenje kakor teden poprej nastop naraščaja, a je povzročila le še tem silne j ši vihar pozdravljanja in priznanja. Harmoničen zaključek in višek doseženega zmagoslavja je tvoril pohod jugoslovenskega sokolstva v slavnostnem sprevodu. Naše župe niso zadivile stotisočev gledalcev samo po svoji številčni meči, temveč v enaki meri ali še bolj po svoji strnjenosti in discipliniranosti. Nepopisne ovacije, ki so jih spremljale po vsej poti, so bile enako kakor one na telovadišču po velikem delu tudi izraz brezzavistnega veselja in iskrenega zadovoljstva nad močjo in visoko stopnjo jugoslovenskega sokolstva in jugoslovenskega naroda.
V polni meri velja,'kar smo rekli o članstvu in naraščaju našega Sokola, tudi za oddelke jugoslovenske vojske, ki so sodelovali na vsesokolskem zletu. Ze sam njihov prihod je vzbudil radostno navdušenje, njihov: telovadni
SUDETSKI PROBLEM IN ANGLIJA
Londonski oSiciozni dnevnik »Times« ugotavlja napredek češkoslovaških naporov za sporazum z nemško manjšino
London, 16. julija, b. Protičeškoslova-ška propaganda in kampanja sta zbudili spet pozornost angleških listov za razvoj dogodkov v srednji Evropi. Oficiozni »Times« objavljajo pod naslovom »Napredek v Pragi« uvodnik, v katerem poudarjajo med drugim v zvezi z znanimi izjavami dr. Krofte »Petit Journalu«, da je češkoslovaška vlada pripravljena ustreči vsem legitimnim željam vseh svojih manjšin brez razlike. V dokaz navaja list namero češkoslovaške vlade, da vzpostavi stare deželne zbore, ki bi bili zakonodajno pristojni za vsa vprašanja šolstva, socialnega skrbstva in prometa. Razen tega so v Pragi pripravljeni priznati nemški manjšini še posebej pravico do uporabe nemškega jezika na sodiščih ter sploh v vseh uradih. List nadalje ugotavlja, da zaseda posebni ministrski komite, sestavljen iz zastopnikov vseh koalicijskih strank od vsesokolskega zleta dalje dnevno, tako da zares ni nobenega povoda za pritožbe s kakršnekoli strani. Ali bodo češkoslovaške koncesije zadovoljile nemško manjši-
no in Nemčijo, je seveda drugo vprašanje, vendar pa smemo pričakovati, da bodo sudetsko-nemški zastopniki v češkoslovaškem parlamentu, ko bo narodnostni statut v razpravi, zastopali svoje interese umerjeno. List poudarja razliko med avtoritarnim in demokratičnim reševanjem perečih problemov in pribija, da postopa Češkoslovaška popolnoma prav, ako se v tako važnem vprašanju noče prenagliti in raje temeljito prouči in prediskutira vse v poštev prihajajoče možnosti, kajti reši-tev problema mora biti trajna.
»Times« svetujejo v svojih nadaljnjih izvajanjih Henleinu, naj se odloči za kompromis, ki bi bil zlasti v vprašanju lokalnih avtonomij nedvomno mogoč. Naravnost senzacionalna pa je ugotovitev oficioznega angleškega organa da tudi v Berlinu uvidevajo. da ima češkoslovaška vlada v vsakem primeru pravico do kontrole nad zunanjo politiko, narodno obrambo in financami, pri čemer še posebej pristavlja, da je ohranitev češkoslovaško-
ruske pogodbe zadeva češkoslovaške vlade.
Jutri seja čsl. vlade pod Beneševim vodstvom
Praga, 16. julija, h. O stanju pogajanj za novo ureditev v državi in za narodnostni statut se more reči na splošno, da so osnutki s strani vlade, kakor tuli odbora šesto-rice in opozicije po končanih razgovorih mL nistrskesra predsednika dr. Hodže že tako daleč izsotovljeni, da bo najbrže že v ponedeljek seja ministrskega sveta, na kateri bodo pod predsedstvom prezidenta repuoiike urejene še zadnje podrobnosti. Obdelovanje osnutkov v podrobnostih s posameznimi stro kovnjaki bo trajalo bržkone še tri do štiri tedne.
Jutranja »Narodni Politika« piše med drucrjm. da sta Francija in Anglija opustili pritisk na Češkoslovaško vlado, ker spremljajo njeno delo z največjim zaupanjem. Po ureditvi teh glavnih vprašanj bo ostalo ne. ureieno še vprašanje tako zvare železne za-
loge žita za vse primere ter vprašanje pooblastil za vlado, o katerih se trenutno še razpravlja v vladni koaliciji.
Poslanik La croix
poroča Bonnetu
Pariz, 16. jul. o. V tukajšnjih političnih krogih pripisujejo velik pomen razgovorom zunanjega ministra Bonneta s francoskim poslanikom v Pragi Lacroixom, ki je včeraj prispel v Pariz. Razgovori se tičejo položaja Češkoslovaške v zvezi z manjšinskim vprašanjem.
Francoski poslanik se je prvič sestal z Bonnetom že snoči in mu je podrobno poročal, kako se je splošni položaj zaradi sudetsko-nemškega problema poostril in kako težavno se razvijajo pogajanja o narodnostnem statutu. Bonnet in Lacroix sta se davi ponovno sestala. Istočasno je prispel v Pariz tudi francoski vojaški ataše v Pragi general Foucher, ki je podrobno informiral mm. predsednika in vojnega ministra Daladiera o vojaškem položaju Češkoslovaške.
Izmišljene vesti o znakih mobilizacije
Praga, 16. julija, h. Neke agenture so razširile vest, da se po Češkoslovaški opažajo znakj mobilizacije in da so bilj za vso državijo policijo ustavljeni dopusti. Na ofi-cielnrh mestih to vest odločno demantirajo.
Izmenjava pisem med obema ministrskima predsednikoma o aktualnih mednarodnih problemih
London, 16. julija, h. Zunanji urad potrjuje, da sta pred dvema dnevoma angleški ministrski predsednik Chamberlain in francoski ministrski predsednik Daladier izmenjala pismi, ki sta bili sicer zasebnega značaja, pa sta vendar imeli politično vsebino. Pismi sta se nanašali na stališče francoske in angleške vlade do najvažnejših evropskih vprašanj, posebno glede situacije v srednji Evropi in Španiji. Pismi sta bili zelo prisrčni in sta oba premierja poudarila načelno soglasje glede rešitve obeh problemov.
V uradnih londonskih krogih izjavljajo, da je bila ta izmenjava pisem v zvezi s skorajšnjim obiskom 'angleške kraljevske dvojice v Parizu Izmenjava misli med Chamberlainom in Daladierom je bila nekakšen uvod v posvetovanja, ki jih bo imel angleški zunanji minister Halifax z Daladierom in zunanjim ministrom Bonnetom v začetku prihodnjega tedna v času bivanja angleškega kraljevskega para v Parizu. Posvetovanja se bodo v glavnem nanašala na trenutno situacijo v Nemčiji in na Češkoslovaškem. Glede španskega vprašanja bo Anglija zaenkrat počakala. Angleška vlada posveča sedaj glavno pozornost odnošajem med Berlinom in Prago in se vrača k prijateljski diplomatski demarši, kakor jo je storila v maju. Angleška vlada je glede na poročilo Hendersona polna zaupanja, sicer pa se potrjuje tudi, da sta imela razen
Hendersona in Weizsäckerja pred dvema dnevoma razgovor tudi poslanik Dircksen in zunanji minister Halifax v Londonu. Slednji je baje nemškemu poslaniku ■ izjavil, da angleška in francoska vlada ne nameravata v okvirju kraljevskega obiska v Parizu prevzeti nobenih novih obveznosti.
Pri tej priliki je Halifax nonovno poudaril željo angleške vlade, da bi se vsi srednjeevropski problemi rešili v duhu razči-ščenja, ki se je nedavno pokazalo med obema vladama. Vladi v Parizu in Londonu sta prejeli te dni od češkoslovaške vlade natančne informacije o poteku pogajanj z manjšino.
Pred obiskom angleškega kralja
London, 16. julija, o. Priprave za prihod angleških suverenov v Pariz so skoraj že dovršene. Kralj in kraljica bosta v torek dopoldne z admiralsko jahto »Enchantress« krenila iz Dovrà proti Ca-laixu. Jahto bodo spremljali angleško in francosko vojno brodovje ter eskadre letalstva obeh držav. Francosko brodovje bo sestavljeno iz pet križark. dveh divizij rušilcev, dveh divizij torpedovk in eskadre podmornic, letalsko spremstvo pa iz 10 eskadril bombnikov.
četniška vojna
na Daljnem vzhodu
Dočim je položaj na bojišču ob Jangceju v splošnem nespremenjen, kitajski četniki močno ogražajo
japonsko zaledje
Hendersonovi razgovori
v Berlini!
Angleško-nemški odnošaji — španski in čsl. problem
London, 16. julija, o. »Times« poročajo, da se je angleški poslanik Henderson vrnil iz Londona v Berlin. Včeraj je imel daljši razgovor z državnim tajnikom v ministrstvu za zunanje zadeve Weiz-säckerjem. Zunanjega ministra Ribben-tropa namreč včeraj ni bilo v Berlinu. Nemški državni tajnik je opozoril angleškega poslanika, dà tičijo težave za an-gleško-nemško sodelovanje predvsem v Španiji. Po njegovem mnenju je težko verjetno, da bi se španska državljanska vojna končala pred prihodnjo pomladjo. Opozoril je Hendersona tudi na napačna poročila angleških listov o nemški intervenciji v Španiji. General Reichenau je dejal, da ni bil nikoli v Španiji. Nemški poslanik v Londonu je že prejel nalog, naj sporoči ministru Halifaxu, da doslej še noben nemški general ni imel takega predavanja, kakor so ga angleški listi pripisali generalu Reichenau-u. Diplomata sta razpravljala tudi o sudetsko-nemškem vprašanju. Tiskovna kampanja proti ČSR se je namreč v zadnjih dneh zopet povečala in ni nobenega dvoma, da zastopniki sudetskih Nemcev ne bodo sprejeli kom-
promisa, ki jim ga ponuja češkoslovaška vlada. Weizsäcker je angleškega poslanika opozoril na to, da nemška vlada sicer želi, da bi se to vprašanje mirno uredilo, da pa češkoslovaška vlada ne sme vztrajati na svojem dosedanjem stališču.
Nemčija zahteva
vrnitev kolonij
London. 16. julija, h. Vest, da bi bila angleška vlada pripravljena začeti razpravljati z nemško vlado o skupnih interesih, dobiva zmerom boli določene oblike, čeprav Anglež; »e zmerom odločno želijo, da se mora prej položaj v srednji Evropi pomiriti. »Fvening Sündard« piše, da je Chamber-laiia pred nekaj dnevi prejel tajno listino, ki vsebu e zahtevo Nemčije, da se ji vrnejo koionije. Kakor poroča list, ie tudi potovanje portugalskega predsednika Carmoue v portugalsko Zapadno Afriko v zvezi s predlogi, ki jih je stavila Portugalska Belgiji glede jzcoinitve nemške zahteve za povrnitev kolonij. Strokovnjaki baje sedaj pvo. učujeio možnost, da bi se del severne Rode-ziie, Angola in belgijski Kongo vrnili Nemčiji.
Hankov, 16. jul. o. Z bojišča ob Jangceju ne prihajajo ni kak e posebne vesti. Boji se sicer nadaljujejo in terjajo vedno nove žrtve, položaj pa se ni spremenil. Posebno hudi so bih boji pri Kiukiangu. Tako s kitajske kakor z japonske strani pa prihajajo vesti o vedno hujši četniški borbd v pokrajinah, ki so jih Japonci doslej zasedli, zlasti pa v Šansiju, okrog Pekinga, šanghaja in Nankinga. Kitajskim četnikom je v okolici šanghaja uspelo razdejati železniško orogo proti Nankin-gu. V močvirjih pri jezeru Tajhu je bilo v zadnjih dneh vsč hudih spopadov z Japonci, ki so terjali ogromne žrtve na obeh straneh. Peking še vedno ogroža kitajska neredna vojska in morajo mestna vrata vsak večer zapirati. V mestu je nastalo precejšnje pomanjkanje živil. Promet z okoliškimi kraji je docela prekinjen, le po železniških progah in po zraku je Peking še v zvezi s Tiencinom ter Mandžurijo.
Tudi v šansiju je položaj zelo resen. V severozapadnem delu tt pokrajine so se zbrale štiTi divizije kitajskih četnikov, ki so se umaknili tja z lunghajske proge, ki je še vedno poplavljena.
Boji pri Hukovu
Hankov, 16. julija. AA. Včeraj dopoldne je prišlo na ozemlju Hukova ob ustju jezera Pojang do težkih borb. Kitajska poročila trdijo, da Japonci niso dosegu nobenega važnejšega uspeha v bojih, ki so trajali ves teden. Japonci skušajo zavzeti jezero Pojang z močnimi oddelki pomorščakov in s pomočjo letal in tankov. Na južnem bregu Jangceja grade nove postojanke. Kitajski vojaški strokovnjaki mislijo, da jih bodo Japonci porabili za izhodišče nove ofenzive, ki bo šla preko Nančanga na čangšo ali pa v zapadno smer na Siening. Cilj te ofen-
zive bi bil, da se pretrga železniška zvezai Hankova s Kantonom in onemogoči rečni promet zapadno od Hankova.
Letalski napad na Hankov
Hankov, 16. jul. AA. Dopoldne je priletelo 18 japonskih bombnikov v dveh skupinah nad Hankov ter metalo bombe zlasti na letališče. Spremljalo jih je 9 lovskih letal, katere so napadli kitajski lovci zapadno od Sanhua Ln dve sestrelili.
Japonski protest v Moskvi
Tokio, 16. jul. o. Odpravnik poslov japonskega poslaništva v Moskvi je pri ruski vladi energično protestiral proti vpadu ruske vojske na mandžursko ozemlje. Japonska vlada se je odločila za ta korak zaradi svojih prijateljskih zvez z Mandžurijo, pa tudi zaradi svojih lastnih neposredno prizadetih interesov. Japonski odpravnik poslov je zahteval, naj se ruske čete takoj umaknejo iz Mandžurije.
Novo posredovanje med Japonci in Kitajci
šanghaj, 16. julija, b. Kakor izjavljajo v tukajšnjih oficioznih inozemskih krogih, pripravljajo diplomatski zastopniki Anglije, Nemčije, Italije, švedske in Švice v pogajanjih s Kitajci in Japonci osnovo za novo posredovanje med obema strankama. Oficielni predlogi bodo baje izročeni v septembru. Japonci računajo, da bodo do tedaj zavzeli Hankov, nakar bi bili takoj pripravljeni stopiti v pogajanja s Kitajci po posredovanju drugih držav. Rusija in Francija se zaradi japonske občutljivosti ne bosta pridružili posredovanju ostalih držav, tako tudi Zedinjene države Severne Amerike ne, ker bi utegnil biti njih vpliv odločilen, ako bi se napori za mirno rešitev izjalovilL
S teruelske fronte
Hudi boji ob cestì Iz Teruela v Sagunt
nastop, ki je po splošni sodbi bil med najlepšimi in najboljšimi točkami vsega obsežnega zletnega programa, pa je vnovič še bolj utrdil že itak veliki sloves naše vojske, pokazal njeno resno delo in njeno vzorno discipliniranost. Razumljivo je zato, da so bili naši vojaki in mornarji pozdravljeni na način, ki si ga ne more predstavljati, kdor mu ni bil sam priča.
Bilanca jugoslovenske udeležbe na praškem vsesokolskem zletu je torej v vsakem pogledu razveseljiva in pozitivna. Že v svojih poročilih, ki smo jih sproti objavljali o poteku zleta, smo opozorili na ogromno zanimanje vsega sveta zanj. Noben dosedanji vsesokolski zlet, nobena druga prireditev v Pragi še nista privabila tolikega števila novinarjev in drugih opazovalcev z vsega sveta, kakor se jih je zbralo v prvih dneh tega meseca. Strme so gledali že dokaze življenjske volje, moči
in zrelosti češkoslovaškega naroda, za ogromno večino med njimi pa so bili pravo razodetje nastopi Jugoslovenov in njih uspehi, še mnogo večje iznenadenje kakor za češkoslovaško javnost, ki nas pač že bolje pozna. Tako so bi-
li tudi z zrelišča naše državne in nacionalne propagande bogato poplačani napori in žrtve za jugoslovensko udeležbo.
Najbolj dragoceni sad te udeležbe pa je vendarle oni, ki so ga v svojih dušah in svojih srcih prineslti nazaj v domovino vsi oni tisoči, ki so bili iz Jugoslavije v Pragi. S še močnejšo voljo, še večjo vztrajnostjo bo jugoslovensko sokolstvo po sijajni praški preizkušnji svoje sile in svoje vrednosti, pa po isti mogočni manifestaciji sile in vrednosti sokolske misli v splošnem, nadaljevalo svoie veliko delo za srečno in svetlo bodočnost Jugoslavije in jugoslovenskega naroda.
Barcelona, 16. julija. AA. Na vzhodnem bojišču, zlasti pa v severnem delu, so bile danes hude borbe. Pri Teruelu nacionalisti močno napadajo vzdolž ceste Teruel—Sagunt Kljub hudim napadom so republikanske čete vzdržale svoje postojanke na črti Valbona—Mora de Ru-bielos, čeprav so nacionalisti zavzeli Sar-rion. Francovo letalstvo, ki se je udeleževalo teh borb je utrpelo znatne izgube. Tako so republikanci v odseku Albentoso južno od Sarriona sestrelili 6 nacionalističnih letal. Republikanski protinapadi severno od Sierre Espadan so se končali z uspehom. Pri Segorbi republikanske čete napredujejo.
Padec Albentose
Teruel, 16. jul. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Francove čete so osvojile San Agustin, ki je 8 km od Albentose. Nacionalistične čete napredujejo še naprej proti jugu, ter so že prodrle v provincijo Valencije.
Nocoj se je na južnem delu teruelskega bojišča dvema bataljonoma legionarjev posrečilo prodreti do Enobrillona. Pri tem prodoru so legionarjem zelo pomagali des-nokrilni oddelki, ki so tudi že prispeli do omenjenega mesta. Na ta način je bila Albentosa popolnoma obkoljena in je danes padla. S tem, da so legionarske čete osvojile to važno točko, so se polastile tudi vsega cestnega omrežja okoli Albentose. Legionarji nadaljujejo svoj pohod po cesti proti Saguntu. V kratkem bo padla v njihovo posest vas Barracas, do katere so že prispeli prvi oddelki.
Sestanek odbora
za nevmešavanje
London, 16. jul. AA. Odbor za nevmešavanje se hg sestal prihodnji teden, da do-
loči komisijo, ki bo poslana v Španijo. Odbor se bo sestal, čeprav bi dotlej še ne prejel odgovora iz Barcelone in iz Burgosa na poslano noto.
Italijanski tisk
ob dveletnici vojne
Rim, 16. jul. AA. Ob dveletnici španske vojne poudarjajo rimski listi njen velik politični in socialni pomen. »Giornale d'Italia« piše, da se pristaši generala Franca v Španiji bore za obrambo narodnih pravic, prav tako pa tudi za obrambo evropske civilizacije pred moskovskim barbarstvom. List končuje članek z ugotovitvijo, da italijanski narod pozdravlja generala Franca, njegove hrabre borce in njihov sveti ideal, ki ga branijo z vero in krvjo.
Nemški polet
okrog sveta
Bagdad, 16. jul. AA. Nemški letalec Bertram je na svojem poletu okrog sveta prispel včeraj ob 22.50 v Bagdad ob času, kakor ga je do minute napovedaL Davi ob 0.5 je odletel proti Karašiju.__
Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številn malih oglasov. —• Današnje »Jutro« ima
429
malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas ponti, da ima qglas dvojno vrednost, če se Javi dvojo«
Madžarski rimski obisk v nemški luči
V drugi polovici avgusta bosta Imredy in Kanya
posetila tudi Berlin
Beležke I »Slovenčeve« zadrege z narodnim edinstvom
Budimpešta, 16. julija, h. Ministrski predsednik Imredy in zunanji minister Kanya odpotujeta "jutri zjutraj na prvi ofi-cielni državni obisk v Rim. Imredy je bil v zvezi s tem danes eno uro v avdienci pri državnem upravitelju Hortyju. Snoči je prispel v Budimpešto nemški poslanik, s katerim je imel Imredy danes daljši razgovor. Današnji popoldanski tisk objavlja komentarje, o katerih se lahko sklepa, da so domači politični krogi prepričani, da bodo duce in madžarski državniki razpravljali o vseh vprašanjih, ki so danes bistvena za položaj v Evropi.
Berlin. 16. julija, h. Potovanje madžarskih državnikov v Rim spremljajo v tukajšnjih političnih krogih z velikim zanimanjem. Obenem zagotavljajo, da bosta Imredy in Kanya potovala v Rim prej ka- I kor v Berlin zaradi tega, ker je Madžar-
ska tudi po priključitvi Avstrije k Nemčiji še vedno vezana na rimske protokole. Potovanje v Rim bo, kakor menijo v Berlinu, ne samo potrdilo dosedanje italijan-sko-madžarsko prijateljstvo ter prineslo posebno gospodarsko važne dogovore, temveč bo dalo tudi priložnost za pomembna pogajanja glede stališča Madžarske do Nemčije in Male antante. -
Imredy in Kanya bosta, kakor znano, v drugi polovici avgusta potovala v Berlin v spremstvu državnega upravitelja Horty-ja. Po dosedanjem sporedu bo Horty v Kielu prisostvoval sploritvi nove nemške lO.OOOtonske križarke, nato pa bo v Berlinu njemu na čast prirejena velika vojaška parada. Madžarski državniki se bodo vračali preko Niirnberga, kjer si bodo ogledali še naprave in reprezentativne zgradbe narodno-socialistične stranke.
Italijanski rasni program
Rširuski ^Giornale d'Ilalja^, vodilno fašistično glasilo, objavlja na vidnem mestu Rasinopoliticni program*; ki so ga po nalogu italijanskega prosvetnega ministrstva iadelali vgeučiliski profesorji strokovnjaki. Po navedenem listu ga objavljajo tudi vsi nemški listi na vidnih mestih in opozarjajo pri tem na podobnost, nemške rasne in nove italijanske rasne teorije. Program je stili-ziran v jo točkah, ki ugotavljajo:
L. Ras je voč. 2. Ra-e so velike in male. S. Pojem rase je cisto biološki. 4. 'Večina italijanskega naroda je a rimskega izvora in torci arjjska. ."». Razvoj ras v zgodovinskem razvoju je legendaren. G. Obstoja čisla italijanska rasa. 7. Cas jc že. da začne tudi italijanski narod resno čutiti in misliti. 8. Med evropsko sredozemsko raso. ki je okci-d on talna, ter med orientakiimj in afriškimi rasami ie treba potegniti ostro črto. 9. Židje ne spadaio v italijansko raso. 10. Telesne in duševne posebnosti Italijanov so evropske in se sie sinejo jzpremeniti. K točki 7. uristavljajo italijanski učenjaki posebej: V I tal: ji se mora rasno vprašanje proučevati zgolj z biološkega vidika jm se ne sme za-Pletati s filozofskimi ali verskimi vidiki. Rasni pojem v Italiji mora biti poudarjeno italijanski, vendar pa s-e mora sukati v smeri nordijsko-arijskega jx>.imovaiija.
Rimski list, ki objavlja ta rasni program, pripominja, da še začenja z njim v Italiji nova rasna mentaliteta, ki najbolj odgovarja italijanskemu narodu. Objava rasnega programa italijanskega naroda je vzbudila tako v Italiji kakor v inozemstvu veliko pozornost.
Zaplemba imetja nemških Židov v Italiji
Rim, 16. julija, o. Italijanska vlada je na zahtevo nemške vlade odredila začasno zaplembo vsega imetja nemških in avstrijskih Židov v Italiji, dokler se ne ugotovi, koliko so dolžni nemški državi na davkih in drugih javnih dajatvah. Ta odredba je zbudila precejšnjo pozornost. Prišla je zlasti prav nekaterim italijanskim listom, ki so sprožili v smislu resolucije vseučiliških profesorjev o italijanskih plemenskih vprašanjih ostro kampanjo proti tujim Židom. Italijanske knjigarne so morale iz svojih izložb odstraniti vso tujo židovsko literaturo, odstranili pa so tudi knjige Thomasa Manna, ki sicer ni Žid, a je znan nasprotnik Hitlerja. Končno so odstranili iz izložb celo knjige italijanskih židov, čeprav kampanja proti njim ni naperjena, vendar pa so ostale še nadalje v prodaji.
Anglija odpira Kenijo židovskim beguncem
Evian. 16. jul. b. Angleški zastopnik na J begunski konferenci v Evianu je jx> prečita- ! nju resolucije sporočil v imenu svoje vlade predsedniku konference naslednji sklep: Moia vlada me pooblašča, da izjavim, da je Vei'.ka Britanija pripravljena stavit; židovskim beguncem jz Nemčije in Avstrije na razpolago velik naselitveni prostor v svoji koloniji Ken ii. Strokovnjaki zasebnih organizacij so lam proučili splošne možnosti za
gospodarski razvoj in so pravkar objavili usodne izsledke svojih proučevanj. Angleška vlada izdeluje sedaj načrt., ki naj omogoči večie naseljevanje v koloniji.
Kenija, ki je približno štirikrat tako velika kakor Češkoslovaška. te še zelo malo 'ibljudena. Razen treh milijonov zamorcev živ ; v njej le še kakih 17.000 Evropcev ter okoli 50.000 Arabcev in Indijcev.
ja
fes izstopila iz DN
Xewyork. 16.
lumbiji poročajo, ske republike Društva narodov goti, da no t ud: lih osmih la t ins pila iz Društva da bo zakonski narodov predloži
julija, o. Iz Bogote v Koda je pre-zident kolumbij-Lopez izjavil paverjenišivu . ki se pravkar mudi v Bo-Kolumbija po zgledu osta-kih držav v Ameriki izsto-narodov. Kolumbijska vla-načrt o izstopu iz Društva la parlamentu že "20. t. m.
Globočmk svari pred konjunkturisti
Dunaj, 16. julija, b. Dunajski okrožni vodja Globočnik je govoril na zborovanju stranke proti konjunkturistom. ki obračajo plašč po vet™.-. Dejal je med drugim: Ko se nam bo posrečilo dati vsem revnim delo in odpraviti brezposelnost, bodo tudi najbolj zagrizeni nasprotniki naših vrst opustili svoje sovražno stališče napram nam in se zd-užili z nami. Svarim vas pa pred temi ljudmi, ki so se takoj po 11. marcu izjavili za nas. ne da bi se nam pridružili s svojim globokim prepričanjem. Ko so bili rdeči na vladi, so simpatizirali ž njimi, pozneje s hajmverovci, sedaj pa, ko je rjava barva v modi, simpatizirajo z nami v pričakovanju, da bodo kmalu spet doživeli kako spremembo. Toda od takih ljudi smo mi daleč in ne cenimo njihovega sodelovanja.
Dr. Schmitt direktor tvornice v Hirtenbergu
London. 16. jul. o. »Daily Herald« poroča, da je bil bivši avstrijski minister dr. Gvido Schmidt imenovan za direktorja največje avstrijske tovarne orožja v Hirtenbergu. V tovarni je bil prej za generalnega ravnatelja žid Fritz Mandl, čegar dohodki so znašali na leto okrog 10 milijonov šilingov. O dr. Schmidtu pravi list, da je pregovoril Schuschnigga za pot v Berchtesgaden.
Zernatto bo objavil
svoje spomine
London. 16. jul. b. »Evening Standard« |x>roča da se nahajajo dokumenti, ki jih je odnesel 6 seboj iz Avstrije bivši državni podtajnSk Zernatto, skrbno spravljeni v nekem dejx>ju v Londonu in da bo Zernatto najbrž že v kratkem izdal na njih osnovi posebno knjigo.
Vsi brezposelni Avstrijci pozvani na delo
Dunaj, 16. julija, b. Državni namestnik Seyss-Inquart je odredil s takojšnjo veljavnostjo, da se morajo vsi brezposelni obeh spolov takoj javiti za poljsko delo, dokler traja žetev.
Prisilno delo za člane „2elezne garde44
Bukarešta, 16. julija. w. 12 članov razpu-ščene »Železne garde«, med njimi štiri ženske, so včeraj odpravili na prisilno delo v samostane. To je prvi takšen ukrep vlaje, kj je zadel tudi ženske.
Ministri na potu
Beograd, 16. julija. AA. Pravosodni minister Milan Simonovič odpotuje danes zvečer v Kruševac. Tam bo jutri dopoldne prisostvoval blagoslovitvi temeljnega kamna za zgradto nove jx>šte.
Beograd, 16. julija. AA. Minister za gozdove in rudnike dr. Bogoljub Kujundjjč ie odpotoval v inozemstvo. Minister bo na svojem j>otovaniu ostal mesec dni.
Vodja hitlerjevske mladine pri dr. Stojadinovicu
Bled, 16. julija. AA. Predsednik vlade dr. Milan Stoiadinovič je danes sprejel voditelja nemške mladine Baldurja v. Schiracha.
Pogreb beograjskega gledališkega umetnika
Beograd, 16. jul. AA. Danes je bil pogreb popularnega režiserja beograjskega gledališča in združenja igralcev kralje-je ud?ležilo izredno veliko število književnikov, novinarjev, članov gledališča, zastopnikov drugih gledališč ter mnogo občinstva. V imenu uprave narodnega glsedališča in združenja igralcev kraljevine Jugoslavije se je od pokojnika poslovil Fran Novakovič, član beograjskega gledališča, v imenu združenja jugos-lo-venskih dramskih avtorjev pa Dušan Ni-kolajevič, ki je poudarjal pokojnikove velike zasluge za beograjsko gledališče ter sploh vse kulturno življenje.
Plezalni tečaj v triglavskem pogorju
Beograd, 16. jul. AA. Za propagando in izpopolnitev telesne vzgoje ter alpinistike priredi ministrstvo za telesno vzgojo od 14. do 24. avgusta v Triglavskem pogorju tečaj za plezanje in reševanje ponesrečencev v planinah. V tečaj bo sprejetih 20 kandidatov, ki morajo biti državljani kraljevine Jugoslavije ne smejo biti niti sodno niti policijsko kaznovani, ne smeio biti stari nad 35 let in ne mlajši pod 18 let. Biti morajo organizirani planinci itn že nekoliko izvežbani v plezanju, kar mora potrditi planinska organizacija, katere so člani. Prijavljenci morajo imeti primerno opremo za plezanje. Prošnje i e treba poslati preko planinskih društev, ki jih bodo potem izročila ministrstvu za telesno vzgojo naroda.
Iz sodne službe
Beograd, 16. jul. AA. Uipokojen je Franc Drašler, pisarniški uradnik 6. pol. skupine pri stolu sedmorioe B v Zagrebu. — Premeščen je na lastno prošnjo k sre-skemu sodišču v Novem mestu Martin Perovšek, sodnik sreskega sodišča v Kostanjevici.
Tour de France
Pariz. 16. jul. Na progi Luchon—Perpi. gnan, dolgi 260 km, je pri dirkah Tour de France Zmagal Francoz Frechot, drugi je bil Italijan Molo. Najboljši skupni čas ima še vedno Belgijec Vervaecke, za njim pa Italijan Bartali.
Krediti za ceste v Sloveniji
Včeraj smo objavili poročilo iz Beograda, da je gradbeno ministrstvo dobilo na dohodke novega državnega cestnega fonda predujem v znesku 125 milijonov dinarjev in da je od tega določilo 40 milijonov za najnujnejša cestna dela v Sloveniji. Obenem smo zabeležili trditev beograjskega lista »Jugoslovenski kurir«, da se cestna dela v Sloveniji še ne morejo razpisati, ker banska uprava v Ljubljani še ni pripravila potrebnih načrtov. O isti stvari je poročal tudi včerajšnji »Slovenec«, ki je na trditve »Jugoslovenskega kurirja« med drugim odgovoril :
»Tendencioznost te vesti je že na prvi pogled jasna in mislimo, da je prišla iz gradbenega ministrstva v tej obliki v javnost le po pomoti. Dvomimo, da tehnični oddelek banske uprave načrtov ne bi pravočasno napravil, če bi imel za to od gradbenega ministrstva naročilo in potrebne kredite. če pa tega ni bilo, potem si kaj lahko napravimo sodbo, ali leži krivda, da se kljub že zasiguranim kreditom še ne morejo razpisati dela za gradbo novih državnih cest v Sloveniji, v Belgradu ali v Ljubljani.«
Združena opozicija
v vrbaski banovini
Te dni je bila seja akcijskega odbora združene opozicije za vrbasko banovino. Glavni referent je bil bivši narodni poslanec Miloš Tupanjanin, ki je poročal o dr. Mačkovem obisku v Beogradu. Obenem je bilo sklenjeno, da v vrbaski banovini združena opozicija do 1. septembra ne bo priredila nobenega zbora in konference več. Ta svoj sklep utemeljuje akcijski odbor s tem, da so sedaj kmetje preveč zaposleni s poljskim delom in nimajo časa poslušati političnih govorov.
„V tujini"
V »Domoljubu« beremo dopis iz Boh. Bele, da tam »v tem letu še ni bilo nobenega mrliča. Zadnji teden pa je vse pretresla vest, da sta v enem tednu v tujini umrla sinova dveh železničarskih družin.«
Bila sta to vojaka Mihael Ambrožič in Janko Zupan. O tragični prerani smrti obeh smo poročali tudi mi. Prvi je umrl v Beli Crkvi v Vojvodini ,drugi pa v Dubrovniku. Obe mesti sta za »Domoljub« — v tujini.
Iz slovenske organizacije Jugorasa
»Slovenski delavec«, glasilo slovenskega dela Jugorasa, je v svojih načrtih zelo podjeten. Pravi, da ne bo odnehal, dokler ne bodo vsi slovenski delavci in vse slovenske delavke organizirani prav do zadnjega v njegovi Zvezi združenih delavcev. Takole zatrjuje in napoveduje:
»Šli bomo preko vseh programov nasprotnih strokovnih organizacij, gradeč novo družbo toliko časa, dokler ne bo med «našim slovenskim delavstvom delovala samo ena strokovna organizacija, ki je zrastla iz tesneijèv socialnih naukov cerkve, naslanjajoč sé na žive tradicije slovenskega naroda, ki he bo nikdar dopustil, da bi v njegovem najmočnejšem delavskem stanu vladal družbeni sistem žida Marksa in vseh drugih, ki so z njim prijateljstvo sklenili.«
Optimizem »Slovenskega delavca« je vsega občudovanja vreden. Pokojni Janez Ev. Krek si ni upal nikoli prorokovati, da bo spravil kdaj v Jugoslovensko strokovno zvezo vse slovenske delavce. Sicer pa vemo, da so tudi gospodje pri Zvezi združenih delavcev precej drugačnega mnenja, kadar so sami med seboj. Saj njihovo glasilo v isti številki celo samo toži, da »niso osamljeni primeri, ko so dekleta, ki so 'v Marijini kongregaciji, in fantje, organizirani v fantovskih odsekih, istočasno tudi člani marksističnih strokovnih organizacij in da volijo pri zaup-niških volitvah marksistično listo. Oba stojita tudi kot kamen mrzla, kadar se tla izpodmikajo tu in tam katoliški strokovni organizaciji. Takih primerov je mnogo ..«
Mala antanta ni mrtva"
Znani češkoslovaški publicist Hubert Ripka razpravlja v uvodniku »Lidovih Novin« pod. zgornjim naslovom o sili, ki spaja države in narode Male antante, ter piše med drugim: »Na tujce, ki so se udeležili vsesokolskega zleta, je posebno močno vplivala velika udeležba Jugoslovenov in Rumunov. Nekateri izmed njih so odkrito izjavljali: Prepričali smo se, da Mala antanta ni mrtva! Spoznali so, da so bolj, kakor so to sami domnevali, podlegli nasprotni propagandi. Ko pa so v Pragi videli izlive vzajemnega prijateljstva vseh treh narodov, so uvideli, kako močna je ta povezanost. Bila je to ena najpomembnejših posledic vsesokolskega zleta.« Vsi brezposelni
Politika in pogrebna društva
Svoječasno smo ponovno poročali o bojih, ki so se razvneli v sarajevskem hrvatskem pogrebnem društvu sv. Antona in ki so imeli pretežno politično ozadje. Vsa prizadevanja za poravnavo spora so ostala brez uspeha. S pomočjo podpore, ki so mu jo nudili službeni činitelji politike dr. Mačka v Bosni, je ostalo na krmilu staro vodstvo. Kakor sedaj listi poročajo, je opozicija izstopila iz društva in ustanovila novo pogrebno društvo sv. Frančiška Asi-škega.
O poroki bivšega kancelarja Schuschnigga
V minulih tednih je bilo v nemških in drugih listih mnogo pisanja o tem, ali se je zadnji kancelar samostojne Avstrije dr. Schuschnigg, katerega prva žena je pred leti našla tragično smrt pri neki avtomobilski nesreči, sedaj v zaporu drugič poročil ali ne. Končno se je oglasil tudi Hitlerjev komisar za Avstrijo Bürckel in na neki konferenci z inozemskimi novinarji odločno zatrdil, da dr. Schuschnigg ni poročen. Grofica Vera Fugger-Czernin je sicer živela nekaj časa pri njem, toda brez poroke. Zato se je smatral v interesu morale prisiljenega, da jo je odstranil.
Zagrebška »Hrvatska straža« navaja sedaj navedbe raznih katoliških listov izven Nemčije, ki dokazujejo, da Biircklove trditve niso točne. Grofica Fugger-Czernin je bila že enkrat poročena, pa je prosila . pri Vatikan« za razveljavljen je svoje po- i
n
Od časa do č^sa zabeležimo kako zanimivo načelno izjavo vodilnih funkcionarjev JRZ ali kako misel iz glavnih glasil JRZ. da informiramo svoje čitatelje, kaj mislijo voditelji JRZ o raznih važnih vprašanjih naše politike. Tem bolj potrebno se nam to zdi, ker slovenska glasila iste stranke navadno molče prehajajo preko večine teh načelnih izjav. Znano nam je, da čitajo te naše beležke z zanimanjem zlasti mlajši pristaši slovenčevskega tabora, ker iz njih črpajo podatke o stvareh, ki jih sicer v domačem zaprtem krogu ne čujejo. še manj pa čitajo. Morda zaradi tega se »Slovenec«
ZADNJI DAN SE BLIŽA
AVGUfl"
Tvrdka Stermecki opusti 13. avgusta svojo podružnico, prej trgovino Urch in prodaja še ostalo zalogo po ponovno znižanih cenah, da si prihrani stroške selitve. Zaloga in izbira vsak dan manjša, vsak naj sam pazi, da ne pride prepozno!
I sedaj hudo razburja, da tudi prostovoljno poročamo kaj o izjavah vodilnih mož JRZ in glavnih njenih organov. Namesto, da bi nam bil hvaležen za naše objektivno poročanje, pa nas zmerja, da pobiramo »kosti« po beograjskih glasilih JRZ, če ponatisnemo, kaj misli »Samouprava« n. pr. o narodnem edinstvu, unitaristični ureditvi države in jugoslovenski ideji. Za nas »Samoupravine« izjave o narodnem in državnem edinstvu niso prav nikake »kosti«, še manj pa predmet nekih »intrig«, ki naj bi zanesle razdor v vrste JRZ in dokazale, da slovenski klerikalci niso prava družba za srbski del radikalske zajednice«, temveč zelo dalekosežne in nadvse pomembne izjave. Kaj bodo dejali gospodje pri »Samoupravi« k takemu označevanju svojih izjav o narodnem in državnem edinstvu, v to se seveda ne moremo vmešavati.
»Slovenec« pa se je v polemiki z nami o narodnem edinstvu zopet enkrat grdo osmešil. Ker pač ne more zanikati, da vsi merodajni voditelji JRZ proglašajo svojo stranko za unitaristično in svoje pristaše za pobornike unitarizma. je v zadregi skoval nov pojem »jugoslovenskega centro-unitarizma«, proti kateremu se bo v bodoče boril. Ker pa se je kljub tem vročim dnevom že spravni nad tolmačenje »organskega stapljanja v edinstvo«. ga lepo prosimo, naj svojim čitateljem vendar že enkrat pove, ali stoji na stališču narodnega edinstva jugoslovenskega naroda. Bolj koristno in pošteno bo to. kakor pa da jim meče pesek v oči s frazami o »naravni vzajemnosti, slogi in sodelovanju Srbov, Hrvatov in Slovencev v duhu organično enotne države, ki ne skuša treh jugoslo-! vanskih narodnih skupin in kultur proti-! naravno mehanično izenoličiti, ampak jih
I ohraniti v-modri izravnovešenosti in harmoniji njihovih različnih sil in zmožnosti«.
Prvi uspehi zavarovalniškega uradništva
Sporazum z „Dunavom" — Pogajanja z ostalimi
zavarovalnicami
Zagreb, 16. julija
Zavarovalniški uradniki in nameščenci, ki so se odločili za stavko, da bi si po tej poti priborili službeno pragmatiko, so dosegli svoje prve uspehe. Z zavarovalnico »Dunav« so v pretekli noči sklenili sporazum, ki sicer še ni popoln, vendar pa so urejena vsa glavna vprašanja uradniških in nameščenskih delovnih odnosov do podjetja ter plače. Pogajanja z ostalimi zavarovalnicami so v teku.
Kolektivna pogodba z »Dunavom« je bila podpisana v Zagrebu davi ob 5. Pogodba določa uradne ure in enkratno nedelje-no uradovanje skozi vse leto, po šest ur v poletnih, po šest in pol v zimskih mesecih. O začetnih plačah sporazum ni bil dosežen, pač pa so bili vsem uradnikom zagotovljeni primerni poviški na plače. Obenem je bila določena lestvica za avtomatično napredovanje po %j 3., 7., 10., 15., 20!; 25. in 30 letu službe. Ób koncu 1. službenega leta bodo prejemali uradniki z akademsko izobrazbo po 1500, z maturo 1200, brez mature pa 1000 din plače na mesec. Doklade za žene so bile določene na 200 din mesečno. Uradnikom je priznana 13.
plača in bo podjetje plačevalo zanje tudi vse socialne in javne dajatve. Kolektivna pogodba bo v veljavi do konca 1942. Do tega roka podjetje ne sme odpustiti nobenega uradnika.
Na intervencijo podbana savske banovine dr. Mihaldžiča so se včeraj pričela tudi pogajanja z »Jadransko zavarovalnico« in z »Intemazionale«. Zastopniki obeh družb so predložili ob tej priliki osnutek pogodbe, ki pa za stavkujoče uradništvo nikakor ni bila sprejemljiva. Ko so se davi pogajanja nadaljevala, so zastopniki uradništva izjavili, da zavarovalniških predlogov ne morejo sprejeti, hkratu pa so podbanu predložili nekaj ur prej podpisani sporazum z »DunavomTedaj je podban odredil, naj »Jadranska zavarovalnica« omenjeni sporazum nemudno predloži svoji centrali v Trstu ter se najkasneje v torek izrazi; ali pristane na enak sporazum s svojim uradništvom. Medtem bo delo še počivalo in bo policija skrbela, da bodo ostali uradi prazni.
V teku so še pogajanja med uradništvom in družbama »Sava« ter »Assicurazioni Generali«, ki se povoljno razvijajo in je v kratkem pričakovati uspešnega zaključka.
Povratek dr. štamparja iz Amerike
Zagreb, 16. jul. o. Z znanstvenega potovanja po Ameriki se je vrnil v Zagreb dr. Andrija Stampar, generalni higijenski inšpektor. V Ameriki se je mudil pet mesecev in ie predaval o higieni na 15 univerzah.
Iz prosvetne službe
Beograd, 16. jul. p. V učiteljski službi so napredovali v 5. pol. skupino meščansko-šolski učitelji in učiteljice: Milan Vavda v Vojniku, Gratus Kostanišek. stalni verouči-telj na II. ženski meščanski šoli, Marija Rozman, na I. ženski meščanski šoli, Ivan Lavrenčič na I. moški in Emi Kosi na II. ženski meščanski šoli v Mariboru, Katarina Košič, Ivan Verbič, Anton Dragan, Leon Fink in Rudolf Vagner na I. moški meščanski in Josipi,na Demšar na II. meščanski šoli v Ljubljani, Anton Osterc, upravitelj meščanske šole v Trbovljah. Karla PeterneJ na Jesenicah in Ana Pečjak v Št. Vidu nad Ljubljano.
roke. Čim je Vatikan njeni prošnji ustregel, se je letošnjo pomlad, kmalu po priključitvi Avstrije, poročila z dr. Schusch-niggom. Poroka je bila izvršena v dunajski dominikanski cerkvi, kjer je interniranega dr. Schuschnigga kot ženina zastopal njegov brat. Bivši kancelar se je poročil zato, ker je hotel dati svojim še majhnim otrokom mater, da ne bi ostali brez skrbnika in vzgojitelja, ker o sebi računa, da ne bo še tako kmalu svoboden.
Kakor poročajo listi iz Rima, se je sedaj k tej stvari oglasilo tudi službeno vatikansko glasilo »Osservatore Romano7. List r>otrjuie. gori citirane navedbe o razveljav-ljen.ru zakona grofice Fuggerjeve in o njeni poroki z dr. Schuschniggom v dunajski dominikanski cerkvi. Kot vzrok za Scnu-schniggovo drugo ženitev navaja tudi »Osservatore Romano« njegovo željo, da bi njegovi otroci ne oßtali brez staršev, dokler i e sam v zaporu.
Seton Watson na Jadranu
Sioviti ameriški publicist Seton Watson, še bolj znan pod svojim pseudonimom Sco-tus Viator, je prišel iz Prage, kjer je prisostvoval vsesokolskemu zletu. v Jugoslavi-io in se najprei pomudil par dni v Zagrebu. Včeraj je prispel v znano kopališče Novi na Hrvatskem Primoriu. Sredi prihodnjega tedma bo odpotoval naprej v Dalmacijo in ostal tam nekaj časa na letovaniu.
Muslimanska akcija za pobijanje nepismenosti
Vodstvo muslimanske verske zajednice v Sarajevu je sklenilo na posebni konferenci, ki so se je udeležili tudi zastopniki vseh drugih muslimanskih ustanov, pričeti z vsestransko akcijo za pobijanje nepismenosti med bosanskimi muslimani. Svojo akcijo bodo usmerili povsem po vzoru ra-dičevske »Seljačke sloge«. Na konferenci se je tudi že konstituiral odbor, ki bo vodil akcijo.
Aretacija nevarne ciganske tolpe
Domžale, 16, julija Prebivalstvo v Domžalah in okolici so zadnje čase močno vznemirjali cigani, ki so se potikali po tukajšnjih gozdovih, davi pa so jih domžalski orožniki pod vodstvom komandirja postaje g. Skoka obkolili v gozdu češenik pri Dobu ter jih aretirali. Prijeli so Franca Vinkoviča, roj. 1. 1908 v Lampachu in pristojnega v Rottenmann v Avstriji, Zlatka Hudoroviča, starega 28 let in rojenega v Štepanji vasi, brez dokumentov, 41 let starega Otona Breščaka, rojenega v Milanu, brez dokumentov, muzi-kanta Maksa Raka, roj. 1. 1899 v Laškem in pristojnega k Sv. Krištofu pri Laškem, njegovo ženo Ido Rak. rojeno Rajhart 7. avgusta 1. 1911 v Domavi pri Ptuju, in 351etno Franco Breščak, rojeno baje v Jaršah, brez dokumentov, ki ima 8 otrok. Ko so jih orožniki obkolili, je Zlatko Hu-dorovič pobegnil in so ga prijeli šele po polurnem iskanju. Pri preiskavi so orožniki našli pri Franci Breščak pod krilom nabito pištolo Steyer-Browning. V štirih bisagah so našli razno blago, ki je bilo bržkone ukradeno, kakor kažejo vsi znaki. Tako so bile v njih 4 rdeče rjuhe iz bar-henta. modra rjuha, temnorjava križasta odeja, kompletna črna obleka, več črnih hlač, težki rjavi čevlji, slični smučarskim, kompletna svetlosiva obleka, katere suknjič ima na ovratniku trak z napisom »Anton Kožuh, krojač, šuica 28 p. Dobrova«, več svilenih rut. žensko perilo, srajce, kombinežo. nahrbtnik, namizni prt. žepne robce z monogramom F. P., več parov čevljev, 2 klobuka z napisom v notranjosti »Fr. Tanko—Ljubljana«, veliko naglavno svileno črno ruto. bakren kavni mlinček z vrezanim napisom »Marija Podbregar — Polzela—C. 1933 J.« Aretiranega Vinkoviča, ki ima brazgotino na desnem licu. dol-že tuji cigani, da je umoril 1. 1936 v štepanji vasi svojega tovariša cigana. Ljudje tudi. trdijo, da so bili aretirani cigani obo-roženj 9 puškami, kajti prejšnjega večera so čiili iz gozda, v katerem so taborili, močno streljanje, ki ni moglo izvirati iz pištole, vendar na pušk pri njih niso našli, ker so jih bržkone pravočasno poskrili. Aretirane cigane so prepeljali v Ljubljano in oddali policiji, da jih fotografirajo in jim odvzamejo prstne odtiske. Ljudje, ki so bili okradeni. naj se zgrlase na policiji, prj orožniški postaji v Domžalah ali pa pri najbližji orožniški postaji. Kakor vse kaže, gre za zelo nevarno cigansko tolpo.
Vrpmenska «a«wv(?d
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo vedro in toplejše vreme v vsej državi. Zmerno hladni zrak iz zapadne Evrope se bo občutil v teku dneva v zapadni polovici države, kjer bo nastopilo tudi delno pooblačenje z dežjem in krajevnimi nevihtami.
Zagrebška: Vedro in toplo.
Dunajska: Zapadno vreme s padcem temperature in nevihtami. Spremenljivo, hladno, zapadno vreme.
Maši kraji in ljudje
Grganizirajmo udeležbo Narodnega tabora v Mariboru
1.	Prosimo vse gospode župane, ki so dobili naše okrožnice zaradi priprav za mariborsko proslavo 201etnice Jugoslavije, da povabijo zastopnike vseh društev in organizacij in nam takoj sporočijo uspsh prvega sestanka njihovega pripravljalnega odbora.
2.	Vsako društvo in vsaka organizacija naj po svojem članstvu agitira za ude-ležfco ter zbira s pomočjo prijavnih pol, ki so bile poslane. Prijavne pole naj se oddajo do 25 t. m. občinskemu pripravljalnemu odboru.
3.	Občinski pripravljalni odbori naj zbirajo prijave in naj jih odpošljejo v Maribor ,kakor jih je mariborski pripravljalni odbor prosil v svoji okrožnici.
4.	važno je, da se prijavijo godbe, zastave, narodne noše, kroji in vse drugo, kar je v prijavni poli predvideno. Vzemite seborj tudi državne zastave.
5.	Prijave potrebujemo brezpogojno, ker bomo mogli le na podlagi prijav urediti vožnjo po železnici oziroma dobiti dopolnilne vlake.
6.	Odobrena četrtinska vožnja se bo dovolila s taborskim znakom in posebno taborsko knjižico — vabilom mariborskega pripravljalnega odbora. Znake in vabila bodo dobili občanski pripravljalni odbori pravočasno na podlagi poslanih prijav.
7.	laven Slovenije se bodo znaki in vabila dobili v pisarnah »Putnika«, kjer bodo mogli udeleženci dobiti tudi druga pojasnila. Kjer bd »Putnikovih« pisarn ne bik), naj se udeleženci prijavijo naravnost »Odboru za proslavo 201efcnice Jugoslavije v Mariboru, mestno poglavarstvo«. Odbor za prosOavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru.
Idealna tujsko-prometna ustanova
Gozd-Martuljek, 16. julija
Oozd-Martuljek je obogatel za lepo novo napravo. Tiho. skoraj popolnoma neopaže-no in brez vsakih ceremonij je te dni Zve-r& nabavljalmh zadrug državnih uslužbencev v tem prelepem gorskem letovišču otvarila novo grajeni drugi hotel, ki je pendant glavnemu poslopju, zgrajenemu lani. Ko je lansko leto Zvewa nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev otvorila v Gozdu svoj hotel, je bil naval gostov in tujcev že v prvi sezoni tako velik, da je takoj nastala nujna potreba, da se Obstoječi hotel razširi. Ker je bil svet že kupljen in je bilo razširjenje hotela itak v načrtu, so se takoj lotili posla. Že jeseni so zapele lopate in iz tal je začela rasti nova mogočna stavba v premi črti s starim poslopjem, vezana po vmesnem traktu, ki so ga tudi zgradili letos. Vmesni trakt s široko soln-čno teraso na strehi in v pritiličju je grajen tako, da veže obe stavbi, obenem pa služi kot druga glavna jedilnica, v kateri je T>rostora za najmanj sto gostov. Za jedilnico so uredili tudi veliko moderno kuhinjo.
Novi del hotela ima na razpolago okoli 50 sob, stari trakt 48, tako da lahko hotel »KO-OP«, ali kakor se ofic;elno imenuje »Savezni do-m Mihe Vošnjaka«, po očetu
slovenskega zadrugarstva, spravi pod svojo gostoljubno streho okoli 200 gostov, po potrebi tudi več. Kako potrebna je bila zgradba novega dela hotela pač najbolj dokazuje dejstvo, da je že zdaj v hotelu nad 160 gostov, prihajajo pa vedno novi.
Novi del hotela je grajen popolnoma v alpskem slogu. Je to trinadstropna stavba, ki skupaj s starim hotelom kaj mogočno učinkuje: nedvomno je to ena naših najlepših tujsko-prometnih postojank, a po svoji
razsežnosti in ureditvi tudi eden največjih in najbolj komfortno urejenih hotelov, ki razvajenemu letoviščarju nudi vse, kar si •poželi. Odveč je poudarjati, da je na razpolago topla in mrzla voda, kopalnice m drugo, v kratkem bo otvorjena tudi zabavna dvorana, da bo tudi plesa željna publika prišla na svoj račun. Komaj streljaj od doma leži med dehtečim zelenjem, med stoletnimi borovci, temnimi smrekami, meces-ni in hojami idealen bazenček, ki ga napaja topli Jermanov potok. Ob lepih soln-čnih dneh kar mrgoli navdušenih kopalcev in brhkih kopalk, seveda je razposajena mladina v večini. Prav gotovo je vsa ta edinstvena naprava, v katero je investiranih več miljonov dinarjev, vsem našim tuj-sko-prometnim ustanovam in hotelirski industriji v čast in ponos!
V zvezi s tem naj še omenimo čudno tnj-sko-prometno politiko občine Kranjske gore. Dočim je še lani pobirala od gosta dnevno le 2.50 din občinske takse, jo je leto« brez vsakega povoda hotelskim gostom zvišala na 4-25 din dnevno. Da je to pretirano, bo pač vsakdo uvidel, saj tako visokih taks ne pobirajo niti v naših najdražjih m najbolj renomiranih letoviščih, ne glede na dejstvo, da občina ni dozdaj še ničesar investirala v korist Gozd-Martuljka, najmanj pa v korist hotela. Občina ima nedvomno od hotela velike koristi, saj ta jemlje od kmetov razna živila, mleko, maslo, krompir in drugo sočivje. Pri gradnji vseh domov so bili zaposleni delno domači delavci, material so dovažali in delno dobavljali domačini. Mnogi gostje, ki niso dobili sobe v hotelu, so se nastanili pri kmetih na vasi. Zato je res ta lokalna »fiskalna« politika, na katero se upravičeno pritožujejo vsi gostje, nerazumljiva in gotovo ne bo v korist tujskega prometa.
Nova planinska postojanka
Triglavska podružnica SPD Dovje-Moj-strana je postavila na sedlu Mlinci v višini 1550 metrov planinsko kočo, ki bo služila kot prijetem domek planincem, ki hodijo na ponosno Kepo ,in onim, ki prihajajo z Golico na Rožco mimo Babe na Kepo in preko sedla na Koroško ali na to stran. v zgornjesavsko dolino. Koča ima v pritličju dve sobi in kuhinjo, klet in verando, zgoraj pa skupno ležišče in eno sobo.
Koča stoji na enem najlepših predelov v Karavankah, na maß ravnici, od koder je krasen razgled na vse vrhove mogočnih Julijskih Alp. Od Dovjega je le piCM dve uri hoda po položni in dobro označeni poti., da je koča vsakemu turistu lahko dosegljiva. Izlet tja je eden najlepših, kar jih turist lahko opravi tekom enega dne in mu še ostane dosti časa, da si ogleda to lepo in širokemu krogu planincev še malo znano planinsko okolje.
Slovesna otvoritev in blagoslovitev koče bo v nedeljo 24. t. m. v primeru slabega vremena pa v nedeljo SI. t. m. Takrat bo agtilna triglavsika podružnica praznovala desetletnico svojega delovanja, železniške zv&ze s turistovskim vlaikoni so ;aa vse strani izredno ugodne.
Seja mestnega sveta v Ptuju
Ptuj, 16. julija
. Predvčerajšnjim se je vršila seja mestnega sveta, na kateri ee je ob otvoritvenem govoru predsednik g. dr. Remec spomnil umrlega notarja im znanstvenika Viktorja Škrabarja. Mestni svetniki 90 počastili njegov spomin s trikratnim vzklikom >SlaVak
Na tej seji se je sklenilo, da ee v Ptuju osnuje odbor za proslavo 201etnice Jugoslavije iz zastopnikov vseh narodnih in kulturnih društev. Po 500 din podpore se je odobrilo pomladku Jadranske straže na gim naziji in meščanski šoli, upraviteljstvu deške osnovne šole v Ptuju in upravjteljstvu osnovne šole na Bregu. Drugim korporaci-jam. ki bi za podporo v isti namen še zaprosile, naj se podeli v obsegu kakor lansko leto.
Na vlogo Združenja trgovcev se je nvoz-nina na usnje znižala od 3% prodajne cene na 1% fakturne cene s pristankom, da posamezni trgovci tudi lahko zaprosijo za pav-šaliranje.
Po daljši debati se je dodelila Združenju vojnih invalidov v brezplačno rabo ena soba v pritličju kasarne, ker Združenje nima primernih pisarniških prostorov, Id jih nujno potrebuje.
Na prošnjo gostilničarjev in vinogradnikov se je znižala občutna trošarina na vino in mošt za 28 paT pri litrn, ker se je izkazalo, da bi bil donos večji, kakor je v proračunu določen.
Vodni zadrugi v Rogoznici se je dovolilo iz postavke nepredvidenih izdatkov največ 4000 din za dovršitev regulacijskih del pri potoku Rogoznici.
Prošnja prebivalstva na Bregu, da se podaljša cestna razsvetljava od Turniša do postaje na Hajdini, se je ustreglo, ker je to fz prometnih razlogov potrebno.
Mestni svetnik dr. Vi&enjak je ugotovil, da se je škropljenje z nabavo novega škropilnega avtomobila sicer izboljšalo, vendar pa je še vedno nezadostno. Mestni svetnik dr. Kiihar i e opozarjal pri tem, da avto škropi v prehitrem tempu. Mestni svetnik
e. Potočnik je proefl, da W ee vsatf ob nedeljah škropilo do Budine, obenem pa jo opozarjal na nujno potrebo, da 9e napisne table prenesejo od prejšnje meje mesta na novo mejo, da bo vsakomur vidno, kako daleč sega mestni okoliš. G. predsednik je ob. ljubil, da ee to vsemu temu ugodilo.
Dalje je e. dr. Visenjak omenil nevzdržno stanje zaradi odpadnih vod iz bolnišnice in hiralnice, ki razširjajo neznosen smrad. Gospod dr. Kiihar. primarij bolnice, je pripomnil, da vodstvo bolnišnice že več let stalno opozarja nadrejena oblastva na ta nedostatek. ki se doslej ni mogel odpraviti zaradi nezadostne vode. Sprejel se je predlog, na\ mestno poglavarstvo predložj bamski upravi primerno vlogo s prošnjo, da se ta nedostatek brez odloga odpravi, ker je v sramoto mestu in banovini in je sedanje stanje i» zdravstvenih razlogov nevzdržno.
Zadnja pot notarja Viktorja škrabarja
Ptuj, 16. julija.
V četrtek popoldne so pokopali ob mnogoštevilni udeležbi Ptujčanov, Ormožanov in mnogih odličnih zgodovinarjev, ki so prihiteli iz oddaljenih krajev, notarja in starinoslovca Viktorja Šk rab a rja.
Krsto s pokojnikom so pripeljali iz Ormoža, kjer je bil nazadnje živel rajnki. Na Ormoški cesti se je po pogrebnih molitvah razvil dolg sprevod in se pomikal skozi mesto do Ferkovega muzeja, pred katerim se je voz s krsto, ki je bila vsa obsuta z venci, ustaviL Tu se je s prelepimi besedami poslovil od zaslužnega raziskovalca starega Ptuja in muzejskega duševnega očeta g-dr. Josip Komljanec, predsednik Ptujskega muzejskega društ. Kakor da bi se bil pokojnik z vso silo branil zapustiti svoj najljubši kotiček, so konji s težavo potegnili voz, in spevod se je obrnil nazaj skozi mesto do pokopališča.
Ko so pogrebci izročili krsto s truplom materi zemlji, je ob odprtem grobu izpre-govoril pokojniku v slovo tukajšnji g. prost. V imenu mestne občine se mu je zahvalil za vse delovanje v korist Ptuja mestni župan g. dr. Alojzij Remec. Kot prijatelj in znanstveni sodelavec se je poslovil od raziskovalca direktor splitskega arheološkega muzeja g. dr. Abramič Mihovil. Zadnji pa je govoril rajnemu tovarišu g. dr. Kovačič, predsednik Zgodovinskega društva v Mariboru. Užaloščeni vdovi in pokojnikovi materi naše sožalje, zaslužnemu pokojniku pa bodi lahka domača zemlja! V ptujski zgodovini bo pokojnikovo ime ostalo neizbrisno.
Nova Sola na Dolenjskem
Danes bo blagoslovitev nove šote na Li-poglavem pri Šmarju na Dolenjskem, katero je ta kraj že dolgo pogrešal. Po zelo vztrajnem prizadevanju šolskega krajevnega odbora in občine Dobrunje se je posrečilo zgraditi to lepo sftawbo. Projekt je izvršil inž. arh. Navinšek, tehnično nadzorstvo pa gradbeni teh. L. Lužar. Gradbena dela je izvršila tvrdka Ivan Sršen iz Domžal, druga ostala dela so pa napravili domači obrtniki, vsi vestno in solidno v največjo zadovoljnost. V četrtek 14. t. m. je oblast šolsko stavbo kolavdi-rala in jo po stvarnem tehničnem pregledu s pohvalo predala krajevnemu šolskemu odboru v uporabo.
V zastarelih slučajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah je naravna »Franz-Josefova« grencica užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče.
Ogl. reg. S. br. t5. 4f»-35
Kapetan Franjo Sedef
V Kragujevcu je umrl v starosti 50 let kapetan vojnotehničnega zavoda g. Franjo Sede j, ki je Ml doma iz Velike Ligojne pri Vrhniki. Bil je zaveden narodnjak, zvest naročnik našega lista ter zelo priljubljen med v Kragujevcu bivajočimi SlovencL Do zadnjega časa je posečal vse prireditve društva »Triglava«. Bolan je bil le teden dni — pokosila ga je pljučnica. Zapustil je vdovo ter komaj 5 let starega sina Dušana. Zadnjo čast so mu izkazali v lepem številu tudi člani društva »Triglava«. Ohranjen bo v najlepšem spominu.
Vili Purk
V noči 10. t. m. je bil sredi Vitanja umorjen 24-letni Vili Purk, načelnik sokolskega društva v Vitanju, ki se je nekaj dni prej ves navdušen vrnil z vsesokolskega zleta v Pragi. Pokojni Purk je bil značajen, miren in simpatičen fant ter zelo marljiv sokolski delavec. Sokolska družina ga bo ohranila v lepem spominu
Naraščajoča draginja v Trbovljah
Upravičena zahteva po višjem draginjskem razreda
Trbovlje, 16. julija.
Včerajšnji trboveljsiki trg je bil spet v znaku delavskega plačilnega dneva. Rudniški obrat, ki zdaj deluje s polno paro, zaposluje rudarje zadovoljivo. Zadnji čas je tudi zunanji obrat, posebno separacija, uvedel delo v treh posadah — ?2iak, da se razpoložljiva delavska sila zelo izkorišča.
Trg je bH prav dobro založen in obiskan. Mnogo ponudbe je bilo v poletnem sočivju. Mladi fižol je bil po 6, ohrovt po 4, novi krompir po 1.50 do 2, paradižniki po 8 din kg, kumare po 5, zelena paprika po 0.50 din kos, novo zelje po 3, kar-fiola po 10 din kg. Od sadja je bilo največ marelic, ki so bile po 8 din Kg. Breskve so bile po 8 do 10 in hruške po 6 din kg. Jajca (12 kosov za 10 din) so se silno podražila, saj jih je lansko leto bilo v tem času še 18 do 20 za 10 din. Meso in slanina po običajnih cenah. Perutnina: mladi piščanci po velikosti 14 do 18 din za kljun. Na trgu je bilo tokrat mnogo cvetličnega in smrekovega medu j» 18 din kg, ki je šel prav dobro v denar.
Vse tržno blago so poleg domačih branjevcev prodajali kakor vedno kmetje iz Dolenjske in Savinjske doline. Slednji dajejo že dalje časa trboveljskemu trgu prednost pred celjskim, češ da je naše tržišče zaradi zelo odprtih rok delavstva dobičkonosnejše. Boljše mezde naših rudarjev so seveda izboljšale njihovo kupno moč, istočasno pa pripomogle k nepotrebni podražitvi vseh življenjskih potrebščin, ki jih pri nas ob dobrih plačilnih dnevih kaj radi preplačwjejo Pra-v delavci sami. Težavno prisluženi denar zaradi visokih cen nima ustrezne kupne moči.
Draginja je v Trbovljah postala za vse I sloje nevzdržna. Pos.bno hudo jo občuti-! jo državni in zasebni nameščenci, šibke plače držaivnega uradnika tako komaj za-
„Vaša polt pozna. , gotovo samo ysoricne
1 ' na

le eno dobro milo, ki napravi polt
gladko in čisto/*mm
'-£>■■	-v
.•c -«•rv® «S

■ ■.'■•■h
■ ■
dostujejo za siromašno življenje iz rok v usta, saj so Trbovlje po krivici v najnižjem plačilnem razredu. Zato se v naši javnosti spet ponavlja odločna zahteva po uvrstitvi Trbovelj v višji draginj;M razred. Med tem ko drugi slovenski industrijski kraji z mnogo manjšim gospodarskim obsegom in šibkejšim številom prebivalstva zahtevajo že I. draginjski razred, bi se Trbovlje kot največje in brez dvoma najdražje industrijsko središče v Sloveniji zadovoljile z II. draginj-ikirn razredom. Veliko število državnih nameščencev raznih držaivnih. uradov m obsežni črni revir upravičujeta k tej zahtevi. Občina naj bi v sporazumu z odlo-čevalnimi lokalnimi činitelji, h katerim je pritegniti gospodarske in politične pred. stavnike brez razlike strank, dala v tem pravcu pobudo in povedla odločno anketo o tukajšnji prekomerni draginji in energičnih ukrepih, ki jih je storiti pri osrednjem oblastvu za njeno ublažitev.
PREZIDAVE
PRODAJA SE CENE1ŠE
JtcniHwki
Ljubezen In prijateljstvo v prirodi
Modro urejeno je delo matere prirode. Njena moč je sonce, ki daje zemlji toploto I in ljubezen. To je življenje. Ko so mehki pomladanski sončni žarki poljubili pri-iojne rebri, so se zbudile korenine. Delo se je pričelo pod zemljo. Moč sonca se je stopnjevala in zbudila ljubezen. Vzcvetele so cvetice. Ljubezen pa se je bila vzbudila tudi v srčecih drugih bitij, pri nekaterih prej, pri drugih kasneje. Sv. Gregor je bil poženil ptice in ptičice. Takrat, okoli drugega pomladina je bilo v prirodi vse veselo in lahkomišljeno razpoloženo. Rjava, drobna jerebova samica, ki ji pravijo tudi »jerebulja«, si je bila takrat, ko so najbolj bahato cvetele kurice in ko je po ozelenja-jočih travnikih iz zemlje pokukal vijolčno modri in beli žefran, pustile dvoriti kar od treh ženinov. Precej iznenaden je bil neprijetno predpomladansko opoldne njen stari, črnobradi prijatelj, ki se je bil z je-rebuljo seznanil prejšnjo pomlad, se ji jeseni spet pridružil in ji stal ob strani v hudih zimskih dneh. Kljub temu, da je bilo že vse v prirodi pomladansko razpoloženo, pri starem jerebu vendar še čut ljubezni ni bil tako močan, da bi bil v stanju zadušiti glad. Odletel je bil v bližnje jelše in si polnil želodček z napetim pop-jem in vabrenki.
Toda spremenil se je bil trenutno. Glad ga je mimi, ko je bil zaslišal v svojem do-
movanju izredno ljubki »cicerici« neznanega mu pritepenca. Pa kaj še to: prite-pencu je takoj odgovorila njegova ženica. Starcu je šinila v glavo kri. Cez zimo precej obledele obrvi so trenutno zažarele kakor rdeče rože. Črni podbradek in čepica na glavi sta se dvignila. V strašni togoti, podneteni od vroče ljubosumnosti, je stari jereb trdo udaril s krili, jih razpel v košek, dvignil rep v pahljačo, zaplesal po debelejši jelševi veji in jezno zaškripal. Ko je bila jerebulja novemu ljubčku odgovorila tretjič, je bil starec točno ugotovil mesto ljubimkanja. Toda bilo je že prekasno iz-nenaditi jih v ljubezni. Prav takrat, ko se je bil pripravil za napad, se je bil zaslišal iz jarka, poraslega s trnjem in drugo navlako, močan ropot. Novi par je bil odletel in se prikril, da ga rednik z lepa ni mogel odkriti. Prihodnje jutro je žaba, ki je bila prav tisto opoldne, ko je mladi za-peljivec odpeljal jerebuljo, prilezla iz zemlje, z debelimi očmi in iz neposredne bližine gledala hudo borbo za ljubezen. Starec je bil napenjal vse sile, toda podlegel je. Ko se je bil čez nekaj dni skušal približati jerebulji še neki zapeljivec, je tudi tega nagnal novi ženin.
Minila je pred pomlad, minila tudi ljubezen, minili so boji. Dočim je divji golob večkrat zagrulil svoji sivi ženičici in ji celo pomagal pei valjenju, črni kos pa vsai
vsako jutro in večer kratkočasil svojo rjavo ljubico z lepo pesmijo, se je jereb le redko oglašal. Prav nič ni bil boljši kakor lanski gospodar. Ljubezen je minila, prišle so skrbi. Gospodar ji ni niti pomagal izbirati primernega mesta za gnezdo.
Med borovničevjem, pod starim, že nekoliko trhlim bukovim štorom si je v ilovnati zemlji izkopala plitvo jamico in pričela nesti jajca. Nato je na njih" sedela in jih grela noč in dan. Le redko kdaj je zapustila gnezdo za malo črsa, da si je bila nekoliko utešila glad. Žejo si je bila pogasila s srebrno hladno roso.
V bukovem štoru so gnezdile siničice, v bližnjem grmičevju taščice, v gostem mladem smrečju kosi in drozgi. Vse valeče sa-mičice so imele pri sebi tudi samce, ki so jih kratkočasili in skrbeli časih celo za hrano, le jereba ni bilo blizu. Tu pa tam se jö bil oglasil tako, da je vedela, da je še živ. Najbolj kratkočasen je bil pač divji golob, ki je neprestano pripovedoval valeči golo-bičici z debelim glasom: ^bom kupil — bom kupil prosa, en mernik al' dva, bom kupil«. — Pa tudi na nevarnosti so jo bile opozarjale druge ptice, ki so prebivale na drevju. Kadarkoli je švignila skozi sveti, tihi gaj roparska misel, sivi skobec, je utihnilo žvrgolenje ptic in slišati je bilo le zategnjeno cvilenje. Takrat se je bila jerebulja še bolj stisnila in niti z očmi ni trenila. Nesreče jo je obvarovala skromna rjava obleka, podobna umazanim gozdnim Som. Ko ie bil ropar odletel s plenom,
Gospodarstvo
Pred novim vrtanjem za petrolejem
v Medjimurju
Madžari so že odkrili bogate izvore nafte 12 km
od naše meje
Iz Beograda poročajo, da so bila te dni končana pogajanja med neko švicarsko finančno skupino in dosedanjimi delničarji Medjimurske petrolejske družbe d. d. v Selnici, glede odkupa večinskega paketa delnic te družbe. Švicarski kapital je zastopan po družbi Schweizerische Holding Handies A. G., ki je nekaka afilacija švicarskega Bankvereina. Pogajanja je vodil predstavnik omenjene švicarske družbe g. Maks Rosenberg. Pogajanja so bila te dni zaključena. Ministrstvo za trgovino in industrijo je novim interesentom odobrilo tudi že povečanje delniške glavnice Medjimurske petrolejske družbe od 2.5 na 12.5 milijona din.
Medjimurska petrolejska d. d. s sedežem v Selnici v Medjimurju je bila ustanovljena leta 1923. in je od takrat ponovno menjal lastnike. Pri tej družbi se je zelo aktivno udejstvoval dr. Anton Raky iz Salzgütra v Nemčiji, ki pa je pozneje prišel v finančne težkoče in je podjetje prišlo v druge roke. Družba je v okolici Selnice pri Cakovcu in pri Peklenici izvršila poizkusna vrtanja, ki pa so dala le delne uspehe. Na tem mestu so pričeli vrtati že leta 1884. (pri Peklenici) in leta 1889. (pri Selnici), vendar pa tudi poznejša vrtanja po svetovni vojni niso imela večjega uspeha, kar pa je menda pripisati nezadostnim fii\ančnim sredstvom. Vrtanja so bila ponovno prekinjena in ustavljena. Navrta-ni izvori so doslej dali le okrog 1000 vagonov nafte.
Po beograjskih informacijah bo v zvezi s povečanjem glavnice od 2.5 na 12.5 milijona din dobila naša država 25°/o delnic,
ostalih 75®/o pa pripada Švicarjem in ne-I katerim dosedanjim delničarjem, vendar bodo imeli Švicarji večino. S povečanjem delniške glavnice so zajamčena finančna sredstva za nova vrtanja v okolici Selnice in Peklenice.
Pogum za taka nova vrtanja so očitno dali veliki uspehi, ki so jih zabeležili pri vrtanju za petrolejem na madžarski strani. V začetku letošnjega leta so namreč Madžari 12 km od naše meje južno-zapadno od Dolnje Lendave v kraju Li-spe odkrili v globini 1900 metrov močan ižvor nafte. Pri drugem vrtanju so naleteli na enako močne izvore tudi v globini 1700 metrov. Sedaj dajeta oba izvora v Lispi dnevno 10 vagonov nafte. Madžari si na tem terenu obetajo še nove velike uspehe. Družba European Gas and Electric Comp, ki vrši ta vrtanja, je spričo doseženih uspehov ustanovila za nadaljne izkoriščanje teh petrolejskih izvorov samostojno madžarsko družbo z delniško glavnico 14.4 milijona pengov (125 milijonov din). Z znatnimi finančnimi sredstvi nove družbe bodo v kratkem pričeli z novimi vrtanji. Dosedanja madžarska produkcija v Sispi krije že 17°/o celotne madžarske potrebe. Madžarski strokovnjaki računajo, da bo v doglednem času Madžarska lahko krila polovico svoje potrebe z domačo nafto, optimisti pa celo napovedujejo, da bodo tereni na levem bregu Mure in Drave tako izdatni, da bo Madžarska iz teh izvorov lahko krila vso svojo potrebo. Ražumljivo je, da je spričo uspehov na madžarski strani zelo verjetno, da bodo tudi vrtanja v Medžimurju dala enako ugodne rezultate.
Jugoslavija in bodočnost Trsta
Pred dnevi smo na drugem mestu poročali, da posvečajo londonski listi veliko pažnjo gospodarskim razgovorom med Jugoslavijo in Italijo, ki se tičejo bodočnosti Trsta. Razgovori se vršijo na podlagi italijanskega predloga, da bi Jugoslavija dobila v Trstu bivšo avstrijsko svobodno cono in bivša avstrijska javna skladišča, ki so po priključitvi Avstrije k Nemčiji izgubila dosedanjo funkcijo. Nadalje smo poročali, da naj bi se sporazumno uvedle tudi posebno ugodne uvozne tarife, ki naj bi omogočile, da bi se izvoz iz severozapadne Jugoslavije usmeril na Trst.
Zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« citira v včerajšnji številki te londonske informacije, ter pravi na koncu: Po vesteh londonskih listov razgovori v tem smislu še niso končali in se vodijo v zelo prijateljski atmosferi. Ko prinašamo te vesti, pa moramo poudariti, da mora biti vsak sklep v tem pogledu izdan samo v skladu z interesi trgovinskega prometa v naših domačih lukah, zlasti z interesi Sušaka, tako da ne bi se dogodilo, da bi bili zaradi Trsta oškodovani naši jadranski interesi. Zato je potrebno, da so o teh pogovorih poučeni tudi naši zainteresirani pomorski krogi.
Kakor smo svojčas poročali je bil v začetku junija o priliki trgovinskih pogajanj med Nemčijo in Italijo dosežen sporazum, ki sc nanaša na konkurenco med severno nemškimi lukami in italijanskimi jadranskimi lukami. Po tem sporazumu so bile s koncem maja ukinjene prejšnje ugodnosti izven železniške tarife, ki so veljale pri uvozu bombaža, kave, kavčuka, čaja in drog v Avstrijo. Obe vladi sta se dogovorili, da v bodoče ne bosta napravili nobenih ukrepov, ki bi neposredno ali posredno vplivali na sporazumno stanje glede železniških tarif in da ne bosta pospeševali nobenih konkurenčnih ukrepov v tem pogledu. Nemčija ne bo nič ukrenila, da bi promet, ki je doslej šel preko Trsta umetno usmerila na severno nemške luke. V tem sporazumu je določeno, da bodo v bodoče tarife od avstrijskih železniških postaj do Trsta za 10% nižje, kakor tarife do nemških pomorskih luk (prej so bile tarife do nemških luk od 12 do 15%> višje).
Četudi bi se po gornjem dogovoru Avstrija še v bodoče posluževala v izvozni in uvozni trgovini tržaške luke, vendar bo Trst v bodoče izgubil precej prometa z Avstrijo, predvsem zaradi tega, ker je Avstrija po priključitvi k Nemčiji dobila za svoj izvoz veliko nemško tržišče in se bo njen izvoz v inozemstvo (zlasti lesa in železne rude) precej skrčil V prometu tržaške luke je bila doslej Avstrija na prvem mestu. Zadnji točni podatki celotnega prometa so na razpolago samo za leto 1934. V tem letu je znašal celotni promet Trsta od železnice na ladje in obratno 1.6 milijona ton; od tega prometa je odpadlo na Avstrijo 446.600 ton na Češkoslovaško 299.000
ton in na Madžarsko 146.000 ton. Za lansko leto sta znani le dve številki. Promet z Avstrijo je znašal 762.000 ton, s Češkoslovaško za 436.000 ton.
O pomenu in bodočnosti iržaške luke je nedavno prinesla »Frankfurter Zeitung« zanimive informacije, iz katerih posnemajo naslednje: Politične spremembe v Podu-navju so vedno bistveno spremenile življenjske pogoje Trsta, ki ima svoje zaledje pretežno izven italijanskih mej. Čisto geograf ično gledano leži io. razen Sušaka in Splita, konkurenčne luke Trsta ob Črnem morju, ob Severnem in Vzhodnem morju povprečno še enkrat bolj oddaljene od središča Podunavja nego Trst Pror>etno tehnično pa se ta oddaljenost zmanjša precej na škodo Trsta, ker sc omenjene konkurenčne luke zvezane s nlovnimi rekami. Konkurenca teh vodnih cest bo postala še občutnejša. ko bo zgrajen veliki kanal med Reno, Mainom in Dunavom. Trst je navezan samo za železnico kot dovozno cesto. Zaradi višjih železniških prevoznih tarif se obseg njegovega zaledja precej skrči. Italijanska vlada je zaradi tega z uvedbo nižjih jadranskih tarif skušala odstraniti te težkoče.
Trst je za pretežni del svojega blagovnega prometa (okrog 70°/o) navezan na inozemstvo in je zaradi +ega izpostavljen mednarodni konkurenci. Zato je italijanska vlada v zadnjih dveh desetletjih v Trsrtu mnogo investirala da zboljša pogoje za luški promet. Te investicije znašajo okrog 200 milijonov li.r samo za modernizacijo luke. Od leta 1922. se je pov-šina tržaške luke povečala od 881.000 na 1,100-000 m2, dolžina pomolov se je povečala od 175.000 na 300.000 m2, dolžina zgrajenega obrežja za vkrcavanje in izikrcavanje od 14 na 18 km in število luških zgradb od 145 na 200. Razpoložljiv prostor v skladiščih se je povečal za 50%, prav tako dolžina lušikih železniških tirov. Na novo so bili postavljeni žerjavi z nosilnostjo 120 ton in žitni silosi za 23.000 ton. Obseg hladilnic pa se je v primeri z letom 1914 povečal 20 krat.
V lanskem letu se je promet tržašlke luke precej povečal in se je že precej približal predvojnemu prometu, kakor nam to kaže naslednja zanimiva primerjava o gibanju blagovnega prometa — izvoz in uvoz: pavprečje 1880 — 1889	2.200 000 ton
1890 — 1899	2,700.000 „
1913	3,450.000 „
1934	2.468.000 »
1935	2,551.000 „
1936	2,245.000 „
1937	3,154.000 „
Blagovni promet tržaške luke je lani zaostajal v primeri z letom 1913 le še za 8.5%, leto prej pa je bil izredno slab zaradi skrčenja italijanske zunanje trgovine v času abesinske vojne. Lani je prispelo v tržaško luko 20.021 ladij s 5,877.000 bruto registr-
skimi tonami. Izkrcano je bilo 2,113-000 ton blaga nasproti 1,453.000 in 1,859.000 tonam v prejšnjih dveh letih, vkrcanih pa je bilo 1,041.000 ton nasproti 792.000 in 692.000 tonam v prejšnjih dveh letih. Količina vkrcanega blaga se je zadnja leta stalno dvigala, tudi v letu 1936 v dobi sankcij, kar je pripisati naraščajočemu prometu Avstrije v teh letih.
Da bi se nazadovanje tržaSkega prometa v primeri s predvojno dobo na drugih področjih izravnalo je italijansika vlada priznala znatne carinsko-politične in davčne ugodnosti za nova industrijska podjetja v coni proste luke. Spričo teh ugodnosti je bila ustanovljena prav v Trstu največja in najbolj moderno urejena italijanska petrolejska rafinerija (Aquila A. S. ).
hotelov in maksimiranje cen gostinskih obratov v turističnih krajih
Ze včeraj smo na tem mestu navedli določbe pravkar izdane uredbe o klasifikaciji gostinskih obratov in o maksimiranju cen v teh obratih, zlasti pa predpise za razvrstitev hotelov v razrede. Ti predpisi so zelo strogi in zahtevajo celo od hotelov, ki spadajo v poslednji, to je četrti razred, minimum udobja in higijenskih naprav.
Klasifikacijo hotelov in penzionov po predpisih te uredbe bo izvršilo obče upravno oblastvo, ki je pristojno za izdajanje dovoljenja za izvrševanje dotičnega obrata. Ta klasifikacija se bo vršila istočasno z izdajanjem dovoljenja. Zaradi tega se mora o priliki komisijskega pregleda lokala v smislu § 77. obrtnega zakona tudi točno ugotoviti, katere od navedenih pogojev za kvalifikacijo izpolnjuje dotični obrat. Pristojna upravna oblastva so dolžna v roku 6 mesecev po uveljavljenju te uredbe izvršiti tudi pregled in klasifikacijo vseh onih hotelov in pensionov, ki so dobili obratno dovoljenje pred uveljavljenjem te uredbe.
Vsako tretje leto, in sicer najkasneje do konca januarja, mora pristojno splošno upravno oblastvo pregledati vse hotele in penzione na svojem področju in ugotoviti, ali trajno izpolnjujejo vse pogoje predpisane za razred, v katerem so uvrščeni. Če hotel ali penzion izpolnjuje vse te pogoje, mu oblastvo to potrdi. Če pa ugotovi, da hotel ali pension zaradi nastalih sprememb v svojem noslovanju ali v svoji ureditvi ne izpolnjuje vseh pogojev, ki so predpisani za razred, v katerem je razvrščen, in če imetnik obrata teh nedostatkov v določenem roku noče ali ne more odpraviti, tedaj mu obče upravno obiastvo po uradni dolžnosti obrat uvrsti v oni ra. red, ki ustreza pogojem, ki jih hotel izpolnjuje. Proti odločb1 upravnega oblastva ima imetnik obrata pravico pritožbe na višjo upravno oblastvo po predpisih zaV ona o občem upravnem postopku.
Imetnik hotela odnosno pensiona, ki je izpopolnil svojo notranjo ureditev ali poslovanje tako, da izpolnjuje pogoje za višji razred, lahko zahteva >d pristojnega občega upravnega oblastva tudi pred potekom 3-letnega roka, da se na njegove stroške izvrši uradni pregled obrata zaradi uvrstitve v ustrezajoči višji razred. T'idi če oblast pri rednem občasnem pregledu jgotovi, da hotel ali pension izpolnjuje pogoje višjega razreda, mora dotični obrat uvrstiti v ta višji razred.
V prospektih in ostalem propagandnem materialu, ki ga izdajajo gostinski obrati 'n njihova združenja, se ne sme za posamezni obrat označiti razred, ki ni v skladu z oblastveno ugotovljeno klasifikacijo. To velja seveda le tedaj, če se v propagandnem materialu sploh navajajo razredi obratov. Mednarodno običajne nazive za velike gostinske obrate smejo uporabljati samo hoteli prvega in drugega razreda.
Maksimiranje cen
Nadaljnje določbe uredbe se nanašajo na maksimiranje cen v gostinskih obratih v turističnih krajih. Imetniki hotelov, restavracij, kavarn, pensionov, gostiln in krčem v vseh turističnih krajih so dolžni, da naj kasneje do konca januarja vsakega leta dostavijo občemu upravnemu oblastvu prve stopnje zaradi odobritve predlog cenika jedil, pijač in prenočnin. odnosno cene za celotno oskrbo (v pensionili). V ta namen morajo uporabljati obrazce, ki jih bo predpisal trgovinski minister. Pri izpolnjevanju teh obrazcev, se morajo imetniki obratov točno držati stavljenih vprašanj in morajo na vsako vprašanje dati točen odgovor. Pristojno obče upravno oblastvo bo proučilo predloženi predlog cenika in ostale podatke in če bo našlo vse v redu, bo predloženi cenik potrdilo. V nasprotnem primeru bo cenik spremenilo odnosno dopolnilo in nato odobrilo. Odobreni maksimalni cenik velja do preklica, odnosno dokler se ne odobri nov cenik. Pri odobravanju cenikov se bo upravno oblastvo posluževalo kot merila poleg ostalih faktorjev v prvi vrsti klasifikacije dotičnega obrata. Proti takemu sklepu upravnega oblastva ima imetnik obrata pravico pritožiti se na višjo upravno oblast, če se imetnik obrata, ki z odobrenim maksimalnim cenikom ni zadovoljen, pritoži na višje upravno oblastvo, se lahko drži, dokler spor ni izvršljiv, zadnjega odobrenega in veljavnega cenika ali pa spornega cenika.
Na koncu vsakega leta je splošno upravno oblastvo dolžno zaslišati pristojno zbor-
mladim drozgom, k roparski zalegi, ki jo je bil vzgajal v gosti smreki, je polagoma gozd spet oživel. Tako so potekali pomladanski dnevi. Poleg gnezda so cvetele jagode in borovnice. Toplota sonca je budila in gojila življenje v rastlinah, toplota je-rebulje pa je obujala novo življenje v jajčecih.
V jajčecih se je bilo zbudilo življenje in drobni kljunčki so razbili trdo jajčno lupino. Novo življenje je hotelo luči in zraka. — V jerebuljo je šinilo veselje. Tekom enega dneva in ene noči se je bilo izvalilo sedem mladih jerebičkov. Nemirno je čakala mati, kdaj bo izvalen zadnji. In ko je bila prazna zadnja lupina, se je mati po dolgem času spet oglasila z mehkim pi-pi-pi, otresla si je perje prahu in že odšla z družino v borovničevje.
Kdo je učil mlada, komaj pred eno uro rojena bitja, kako se išče hrana? Družba jo je zavila čez tratico, pretkano z drobnimi belimi marjeticami. In že so se ste govali drobni vratki in kljunčki so pobirali z nežnega tankolistnega belila cvetja drobno mrčesje.
Kaj neki je treba taki družlnici, ki se zna sama hraniti, krušnega očeta? Rabijo ga ptice, ki jih morata krmiti stara v gnezdu. Tega sé je kaj dobro zavedal stari jereb in zato se m brigal za svoj na-
raščaj. Bil je sicer v bližini, toda živel je za sebe.
Prvi veseli dan za družinico je bil takrat, ko je mati jerebulja razbrskala mravljišče. Brskala je s kremplji in krili, da je kar frčala gozdna navlaka z mravljami vred. Ko so begale preplašene mravlje, so že drobni kljunčki pobirali ličinke, bela mravljinčja jajčeca! V nekaj dnevih so je-rebički že tako zrasli, da so lezli in se dvigali na nizke veje in niso več radi čepeli pod toplo strešico matere. Poletno sonce je grelo, jerebički so zobali borovnice. Od dneva do dneva je bilo gostejše perje na mehkih piščetih, na borovničevj-i pa vedno več modrikasto črnih jagod.
Sedaj je že za jerebuljo lahko življenje: borovnice so dozorele, sedaj se pase vse v borovničevju. Kosi, drozgi, divji golobi in še razni drugi krilatci si sladkajo kljunčke in polnijo golše, srne, posebno mladina pa gobčke s sladkimi jagodami. Najbolj pridna pri tem prijetnem delu pa je gozdna kuretina: divje kokoši in jerebi. — Pa je sedaj vse zbrano v borovničevju, pa vedo tudi ujede in roparice.
Ko plane kragulj ali skobec med jato, se ta razprši in pritiska k tlom da jih celo izredno bistro oko ujede težko odkrije. Če jih napade lisica, aH največja sovražnica jerebičjega rodu, zlatogrla kuna, takrat
odvede roparico od družinice skrbna mati. Pred roparico frfota, toda vedno v t?-ki razdalji, da je ta ne more doseči. Ko je roparico odpeljala že dosti daleč od mladičev in so imeli ti pri1 ; ko se skriti med gostim vejevjem, se mati tiho frfotajoč vrne k družinici.
Iz borovničevja se zasliši zategnjeni »pi-pii, pii-pi«. Mladički odgovore in že je spet vse živo okoli skrbne, premetene matere, ki je tako spretno rešila drobno družinico pred nevarnim roparjem.
Dan hiti za dnevom, mlada gozdna per-jad in divjad raste. Sonce greje, sonce zori gozdne sadeže in semena. In že sedaj pripravlja mati priroda vsa gozdna b*tja za slabše čase. Ko pride jesen, mora biti vse doraslo in pitano, dosti odporno za mraz
Čez dva meseca bo jereb ja družini ca dorasla. Takrat bo vabljivi klic starejšega jereba spet premamil jerebuljo, da se bo jela oddaljevati družinici in bližati niemu.
Ko ne bo več matere in njene materinske ljubezni pri družinici, se bo zrahliala družinska vez. Namesto nje bo priS'o prijateljstvo, ki bo trajalo do pomladi. Vmes pa ne bo manjkalo bojev, podobnih onim pomladi. Pomlad pa bo prinesla spet novo življenje, ljubezen, ki bo kakor prejšnje leto izigrala tudi najplemenitejše prijateljstvo jesenskih in zimskih dni. —B.
nico, prisilna združenja gostinskih obratov in občine na svojem področju o tem, kako naj se za prihodnje leto odredijo maksimalni ceniki za jedila, pijačo in prenočevanje v hotelih, restavracijah, kavarnah, pensionili. gostilnah in krčmah v turističnih krajih Mišljenja teh ustanov in organizacij bodo služila upravnemu oblastvu pri odobravanju maksimalnih cenikov.
Imetniki obratov se morajo trogo držati odobrenega maksimalnega cenika. V cenah. ki so določene v ceniku za jedila, pijačo in prenočevanje, morajo biti vračunane vse takse in stroški za kurjavo, kadar se dejansko nudi. Posebej se sme računati nagrada za pomožno osobje v smislu uredbe v pomožnem osobju v gostinskih obratih, tam kjer je tako zaračunavanje odobreno. Pri cenah za celokupno oskrbo (v pensionili) se lahko posebej zaračunajo jedila in pijače, ki jih gost potroši preko pogojene skupne oskrbe. V pavšalne cene, določene za daljše bivanje, morajo biti vračunani celotni stroški, skupaj s taksami, ki jih mora plačati gost. Te cene morajo biti vnaprej določene v ceniku in odobrene od upravnega oblastva. V cene določene v ceniku ne spadajo posebne usluge, ki jih obrat vrši na izrecno zahtevo gosta (pranje perila, likanje itd.).
Ime+niki gostinskih obratov v turističnih krajih morajo odobrene cenike za hrano in pijačo izobesiti na vidnem mestu v vsakem prostoru, ki je določen za postrežbo gostov. Cene za prenočevanje in celotno oskrbo pa morajo biti izobešene na notranji s+rani vrat vsake gostinske sobe. V pensionih morajo biti vrhu tega v prostorih za postrežbo gostov izobešeni posebni odobreni ceniki za hrano in pijačo. Prav tako morajo biti ceniki izobešeni na vidnem mestu v prostorih, kjer se sprejemajo gostje (pri vratarju)
Nadzorstvo
Vrhovno nadzorstvo glede izvajanja te uredbe vrši v snvslu obrtnega zakona trgovinski minister. V ta namen bo odredil občasne preglede obratov, na katere se nanaša ta uredba, in sicer po svojih službenih organih
Z denarno kaznijo od 200 do 10.000 din bo kaznovan imetnik gostinskega obrata, če v določenem roku ne bo predložil predloga za cenik, nadalje imetnik obrata, ki bo dal netočne cene in podatke o poslovanju in ureditvi obrata, imetnik gostinskega obrata, ki bo od gostov zahteval višje cene, kakor so odobrene v maksimalnem ceniku ali ne bo cenika izobesil po predpisih te uredbe, in končno imetnik obrata, ki bo objavil v prospektih in propagandnem materialu nepredpisane cene ali oblastveno odobrenih cen ne bo objavil. Prestopki ostalih predpisov te uredbe se kaznujejo s kaznijo od 50 do 6000 din. Za kazensko postopanje veljajo predpisi § 410 do 417. in § 428 odstavek 6 obrtnega zakona. Denarne kazni se stekajo v fond za pospeševanje strokovnih šol.
Gospodarske vesti
= Carinjenje umetne volne iz kazeina.
Finančni minister objavlja v »Službenih novinah« komentar k tarifni štev. 310. carinske tarife, ki pravi, da se umetna tekstilna vlakna, pridobljena iz kazeina, carinijo po tarifni štev. 310. uvozne carinske tarife kot umetna volna, če ta vlakna niso pripravljena v obliki vate. Carina po tej tarifni postavki znaša 20 zlatih din za 100 kg.
= izredni občni zbor Industrije železa d. d. v Zenici, ki bo sklepal o fuziji z novo delniško družbo »Jugoslovenski čelik d. d.«, je sklican za 31. julij v Sarajevo.
= Dunajska borza brez Židov. Z Dunaja poročajo, da so odobrene spremembe statutov dunajske borze, ki jih je predlagalo komisarično vodstvo. Po teh spremembah ni dopuščano, da bi židje obiskovali borzo. Članstvo zidov pri borzi ugasne s takojšnjo veljavo. Židovske tvrdke, ki imajo koncesijo za bančniško obrt, lahko zastopa na borzi Prokurist, ki ni žid. Po novi ureditvi ne bo smelo obiskovati borzo dosedanjih 117 židovskih senzalov, 33 nearijskih tvrdk, ki so članice borze, pa je dobilo komisarične upravitelje.
= Gradbena dela. Banska uprava dravske banovine je razparala licitacijo za oddajo gradbenih del pri gradnji stanovanjske hiše Poštne- hranilnice v Ljubljani (skupna vsota odobrenega, proračuna znaša 3.69 milijona din). — Nadalje je banska uprava razpisala dobavo 1280 ton malih kock za gradnjo sodobnega cestišča na državni cesti številka 2. od km 642.5 do 643.8, Labore—Kranj (proračun znaša 659.000 din).
= Konkura je razglašen o imovini Marije Petavsove, trgovke na Vrhniki, Stara ulica 8. (upravnik mase Marjan Ma-rolt, odv. na Vrhniki; prijavni rok do 6. avgusta, ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču na Vrhniki 12. avgusta ob
= Poravnalno postopanje je «vedeno o imovini Franöiäke Bokarvškove, pocestnice v Ljubljani, Moste, Zaloška 147 a (poravnalni upravnik dr. Božidar Vodušek, odv. v Ljubljani; poravnalni narok 16. avgusta Ob prijavni rok do 2. avgusta).
v gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
Rogaško mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
DEVIZE
Curih. Beograd 10, Pariz 12.0750, Lon-do 21.53375, New York 436.75, Bruselj 73.9250, Milan 23.00. Amsterdam 240.40, Berlin 175.60, Dunaj 30, Stockholm 111.05 Oslo 108.2250 Köbenhavn 96.15, Praga 15.11, Varšava 82.40, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
Blagovna tržišča
ZITO
-F Chicago, 16. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 71, za dee. 71.50; koruza: za sept. 61.50. za dee. 60.75.
+ Winnipeg, 16. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 38.50, za okt. 77.75, za dee. 75.75.
BOMBAŽ
'+' Liverpool, 15. julija. Tendenca mirna. ' Zaključni tečaji: za julij 4.69 (prejšnji dan 4.72), za spet. 4.74 (4.77), za dee. 4.82 (4.85).
4- New York, 15. julija. Tendenca do*»r» vztrajajoča: Zaključni tečaji: za avg. 8.60 (8.63), za dee. 8.72 (8.73).
Borze
Borza
Na ljubljansfld borzi je znašal pretekli teden devizni promet 7.47 milijona din nasproti 5.21, 2.10, 8.00 in 5.61 milijona din v prejšnjih štirih tednih. V privatnem kliringu so v teku tedna nemške klirinške marke nadalje popuščale in je tečaj nazadoval od 14.30 na 14*60 — Mj65.
Iz Julijske kranne
Priprave za Mussolimfev obisk
Ponovno smo že poročali, da bo italijanski ministrski predsednik Mussolini letos obiskal Trst. Vprašanje njegovega obiska, ki so si ga tržaški fašistični krogi želeli že poldrugo desetletje, je postalo posebno aktualno po priključju Avstrije k Nemčiji, kar je pred meseci tudi on sam potrdil, ko je zastopnikom tržaških oblasti napovedal svoj poset in hkratu izjavil, da bo vlada znala tudi v novem položaju čuvati interese tržaške luke. Vlada je Trstu medtem s sporazumom, ki je bil koncem maja sklenjen v Berlinu, sicer zares formalno zagotovila skoro povsem enake tarifne ugodnosti za avstrijski uvoz in izvoz, vendar je nastalo vprašanje ali se ves dosedanji avstrijski izvoz spričo nemške gosjxxiarske avtarkije ne bo dejansko usmeril v nemške industrijske centre. Les in železo sta bila doslej glavna avstrijska izvozna proizvoda in nanju je tudi odpadel glavni del avstrijskega prometa v Trstu.
V Trstu bo imel Mussolini nedvomno poseben političen govor, v katerem se bo nujno dotaknil nadaljnje usode tržaškega pomorskega gospodarstva. Znano je. da skuša italijanska vlada sedaj doseči, da bi se tudi del jugoslovenskega izvoza usmeril preko tržaške luke. Tržaški krogi meniio, da bo Mussolini zato v svojem govoru obeležil tudi italijansko- jugoslovenske odno-šaje. V neki zvezi s tem naj bi bile končne izjave, ki jih namerava Mussolini po domnevi tržaških krogov podati tudi o manjšini na ozemlju Julijske Krajine.
Mussolinijev obisk so napovedovali že za julij. Prometni minister, ki se je pred kratkim mudil v Trstu, pa je izjavil, da ne ve, kdaj se bo to natanko zgodilo, nego le. da bo prišel zares še letos. Pred dnevi pa je Mussolini tržaškemu prefektu sam dejaL da bo prišel v septembru. V tržaških fašističnih krogih je izzvala ta vest razumljivo veselje in že dan nato so priredili posebno manifestacijsko zborovanje. V Rim je odšlo nešteto zahvalnih brzojavk, obenem pa so se v Trstu takoj pričele tudi že priprave za sprejem Mussolinija. Tržaška mestna občina je v sporazumu s pokrajinsko upravo že določila 6 milijonov lir kredita za vse priprave in svečanosti o priliki tega obiska, že po tem sodeč bodo svečanosti tako razkošne, da Trst enakih zlepa še ni doživel.
Drobne novice
Nova grobova. V Dekanih pri Kopra je preminula gdč. Fani Gregoričeva. Pokoj-nica je v svojem življenju storila premnogo dobrega za ljudstvo v svoji vasi in vsej njeni okolici. Povsod, kjer je bilo treba pomoči, dobre besede in nasvetov, so se ljudje zatekali k njej. Kako je bila priljubljena, je pokazal njen veličastni pogreb, ki se ga je udeležilo na tisoče ljudi V Trstu pa je pred dnevi umrla ga. Roža Sedma kova, vdova po železničarju Kraševcu. Pokojnica je bila zavedna žena in je nad vse lepo vzgojila tudi svoje otroke. Preostalim naše sožalje!
Nov drog za zastavo. Poročali sano že o drogovih za zastave, ki so jih pričeli v zadnjem času postavljati v okviru posebnih fašističnih svečanosti po goriških valseti. Preteklo nedeljo so tak drog postavili tudi v Kozarščah pri Tolminu. K svečanosti so prišli vsi fašisti iz Tolmina, Volč in sosednih vasi.
Posestnikom na Doberdobu in v Ronkih, ki so morali odstopiti del svojih zemljišč za cesto čez črno grižo, bodo izplačali odškodnine za razlastitve bržkone že v kratkem. Cesta je sedaj dograjena. Posestniki pa so že prejeli pozive, naj prijavijo svoje zahteve za odvzeta zemljišča in škodo, ki jim je bila prizadeta pri gradnji ceste, na pristojnih županstvih.
Oddaja volne. Znano je, da so na osnovi dekreta z dne 8. marca 1937 vsi producenti volne dolžni, oddati jo v ta namen določenim konzorcijem. Pridržati si smejo le po 2 kg volne na osebo, ki jo morajo doma tudi porabiti. Letos bo vsem produ-centom za oddano volno v kratkem izplačan predujem po 8 lir za kg blaga. Ostanek bodo prejeli kasneje.
Nagrada za dvojčke. Kmečki posestnik Ernest Gregorio v Bukovici pri Gorici je t® dni prejel 800 lir nagrade za dvojčka, ki mu ju je žena pred kratkim rodila.
USodna zmota. V Ajdovščini je postal 32 letni Edvard Gaspari žrtev usodne pomote. Da bi se odžejal je stopil z de-deta, na bližnjem polju domov na požirefc vode. V kuhinji je imel na polici zmerom pripravljeno steklenico s svežo vodo iz domačega vodnjaka. Pograbil je steklenico in v dušku izpil precej njene vsebine, a že ga. je strašno zasteelelo v ustih in po grlu. Nekdo od domačih je tisto jutro n&-lil v steklenico solne kisline, ne da bi to ostale opozoril ali pa steklenico postavil ftam drugam. Med strašnimi bolečinami Je CHX)
"»/' »/ > v , ■ memam KC-tUBON BON I
Za varnost cestnega prometa
Poziv Avtomobilskega kluba Javnosti za preprečitev nesreč
Prometne nesreče so se t naših krajih v zadnjem časa nenavadno pomnožile in zavzele porazen razmah. Raziskujoč vzroke nesreč smo dognali, da je y pretežni večini primerov vzrok nesreč nediscipliniranost vporabnikov javnih cest.
Pešci hodijo sredi ceste, cesto se v zadnjem trenotku premislijo in križajo cesto tik pred motornimi vozili, ob nedeljah zvečer gredo v trumah kar sredi ceste. Biciklisti vozijo vštric po dva, trije često celo štirje; nihče se ne drži roba ceste. Vprežni vozovi vozijo, koder je lepše in nemalokrat kar po levi strani, tako, da se jim mora vse izogibati v desno. Motorna vozila so često premalo previdna na nepreklednih krajih in mnogi »režejo« ovinke.	•
Naše ceste so v stanju, ki že davno več ne odgovarja sodobnemu prometu. Zato od vseh nas zahtevajo ne le običajno previdnost, marveč podvojeno pazljivost, kajti ie na ta način se bomo mogli izogniti prometnim nesrečam, ki se kot kuga širijo med nami. Ne smemo biti slepi in pripisati vse te nezgode slučaju; slučaji so zelo redki, a pretežni del nesreč je posledica nediscipliniranosti in neprevidnosti vporabnikov javnih cest. Zato apeliramo na vso javnost, da se najstrožje drži prometnih predpisov, ker bomo le tako kos rastočemu prometu na naših cestah, ne da bi pri tem zaradi nepažnje žrtvovali vedno več dragocenih življenj.
Avtomobilski klub kr. Jugoslavije, sekcija Ljubljana
O vzrokih prometnih nesreč
Avto je podrl bicikiista, motociklist se je zaletel v vlak, kolesar je povozil otroka, vsak dan vsaj enkrat beremo podobne naslove v našem časopisju in vendar nas vse to ne gane. Kronika prometnih nesreč hiti mimo nas, sveža, polna novih senzacij in novih žrtev. Nihče se ne vpraša: zakaj, kje je vzrok. Vsak dan nekaj nesreč — kaj bi to — človeka se ne prime, postali smo popolnoma brezčutni morda, ker se to vsak dan ponavlja ali ker še niso nas povozili. Samo če je avtobus z 20 potniki zavozil v vlak in je bilo 19 mrtvih in 1 smrtno ranjen, le tedaj dvignemo glave, se nekoliko porazburimo nad šoferjem in cestami in vsa epizoda se konča z zanimivim kramljanjem. Toda ali ste kdaj pomislili, da ste lahko jutri tudi vi med temi, ki izgubljajo življenje, ali pa morda vaš oče, mati, brat, mož, žena, otrok "ali drugo ljubljeno bitje. Pomislite dobro in, ko vas bo znova spre-letela, se streznite in poiščite vzroke, zakaj je treba toliko dragocenih življenj vedno znova žrtvovati.
Ni težko najti vzrokov, sodni akti se kopičijo, statistiki zbirajo in konec leta dobimo pregled vzrokov nesreč. Po nemških statistikah je bilo v letu 1937. — 162.215 prometnih nesreč. Pri tem je 8.388 ljudi izgubilo življenje, 174.000 pa je bilo poškodovanih. škoda, ki je pri tem nastala, je ocenjena na preko 15 mil. (15.000,000.000) dinarjev. Od vseh teh nesreč je pripisati preko 90% malomarnosti, alkoholu, preutrujenosti in nevpoštevanju prometnih
predpisov. Samo takim vzrokom, katerim se moremo in moramo izogniti, in le neznaten del nesreč odpade na naključje ali repredvideno višjo silo.
V naši državi je promet šele v razvoju in moramo pričakovati, da se bo v bodočih letih gotovo podesetoril, saj je znano, da ima sama Praga več vozil v prometu nego vsa naša država. Tujci prihajajo v naše kraje v vedno večjem številu, naš domači promet rase, a naše ceste so komaj nekaj metrov široke in vsak dan se dogaja, da mora eno vozilo zavoziti v njivo, če se hoče drugemu umakniti. Pri tej cestni revščini in pri tolikem narastku prometa nam gotovo ne preostane drugo nego, da sami odločno posežemo v stvar in da se z disciplino izognemo tem težkim izgubam. Na vse to je treba pomisliti in spoznati, da je od nas in zgolj od nas odvisno, koliko živ-ljen bomo žrtvovali dan za dnem za nesreče, katere povzročamo po svoji neprevidnosti in malomarnosti, in koliko svojega premoženja bomo na ta način uničevali. Ne bodimo brezbrižni, cenimo svoje in svojega bližnjega življenje in premoženje ter ravnajmo tako, kot zahteva sodobni promet na našh cestah. Mnogo previdnosti, treznosti in osebne discipline je' potrebno, spoznati moramo prometne predpise, učiti se jih ter o njih poučevati svoje bližnje in vzgajati svoje otroke v duhu zahtev sodobnega prometa, ker bomo le na ta način očuvali svoje življenje in svoje premoženje.
Tmn$ kjer bivajo sudetski Nemci...
Ruševine po bodi prometni nesreči» ld se je pripetila v jeseni leta 193L pri Celja
Važna navodila za cestni promet
živahno vrvenje kopaliških gostov tz vsega sveta, kakršnega so pri. znane toplice v Karlovih Varih upravičeno deležne
Vam bo pripomogel, da spet dosežeta zdravje s pomočjo zdravilnih svojstev, ki jih vsebujejo rastline.
Ne bodite sovražnik samemu sebi!
Bolečine v PREHODNIH LETIH in pri MESEČNEM PERILU (menstruaciji) Vam bo ublažil Hersan čaj.
Ali Vam je nadležna DEBELOST?
Ali hočete postati VITKI? Potem pijte Hersan čaj!	_
Zakaj bi trpeti za REVMATIZMOM in PUTIKO (gihtom), če to ni potrebno. — Hersan čaj je sredstvo, ki more olajšati Vaše bolečine.
Hersan čaj pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMOROIDIH (zlati žili).
Ali res ne veste, da je Hersan čaj dobro sredstvo pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC.
Hersan čaj dobite samo v ORIGINALNIH OVITKIH v vseh lekarnah. Za Italijo in kolonije obrnite se na: DARK) B&ELLI, SESANA — Trieste.
Nesreča velikega potniškega avtobusa blizu Prage leta 1932
13 zapovedi za vozače motornih vozil
1.	desno vozi, levo prehitevaj!
2.	na križišču vozi počasi in glej, katera cesta ima prednost.
3.	desno zavijaj v majhnem loku, levo v . velikem.
4.	pred prelazom se prepričaj, da ne prihaja vlak.
5.	ne reži ovinkov.
6.	ne večaj brzine, kadar te hoče prehiteti drugo vozilo, marveč zmanjšaj brzino in se umakni v desno.
7.	signaliziraj pravočasno.
8.	prehitevaj le na odprti cesti in kadar je dovolj široka.
9.	kadar v noči srečaš vozilo, zasenči reflektorje.
10.	označi zunanji rob tovora.
11.	ne zaostavljaj vozila na nepreglednih krajih, na ovinkih in na mostovih.
12.	kadar si vinjen ali utrujen, ne vodi vozila.
13.	preden greš na pot, dobro preglej vozilo.
10 zapovedi za vozače vprežnih vozil
1.	ne vozi tam, kjer je lepše, nego brezpogojno po desni strani.
2.	ne pozabi zvečer luči, zlasti ne pozabi
B lučjo označiti obe skrajni meji tovora.
3* ne spi na vozu, če tudi vedo konji po* domov; za nesrečo odgovarjaš ti ne konj.
4.	kadar voziš, ne pij opojnih pijač.
5.	ne naloži več in bolj obširno, nego je dovoljeno.
6.	težje natovorjeno vozilo ima prednost, zato se mu umakni.
7.	ne puščaj vajeti na vozu, nego jih drži čvrsto v rokah.
8.	ne puščaj živali (konj) brez nadzorstva.
9.	preglej vajeti m vprego, če so dovolj trdne.
10.	cestni predpisi veljajo tudi tebi, zato se jih dobro nauči.
V dneh, ko so jele Prago preplavljati sokolske množice, se ie brez velikega tam-tama otvorila turistična razstava Male antante. Turistika — to je dovolj širok pojem, da lahko zaobseže znaten del naših stikov in pomaga pri temeljih utrjevati program Male antante. Vzemite te tri države kot celoto: ali nimajo dovolj pogojev za turistično avtarkijo? Češkoslovaška zdravilišča in kopališča so že zdavnaj na svetovnem glasu. Jugoslavija ima ima dolgo in krasno morsko obalo, ki kaže toliko različnosti in lepote, da lahko mirno pozabiš na druge riviere. No, tudi Rumunija ima v Konstanci vabljivo plažo z nedogledno gladino Črnega morja. Vse tri države imajo gorske pokrajine, ki v marsičem nadom ščajo Švico. Kaj hočete še več? Če si Bukarešta lasti naziv »mali Pariz«, je lahko Praga srednjeevropski Pariz, ali pa se zadovolji s poklonom Augusta Rodina, ki jo je imenoval »severni Rim«. Tudi jugoslovanski mestni mozaik je pester. A tu so še neštete etnografske in kulturne mikavnosti. V naročju naše nepodjetnosti počivajo še mnoge možnosti. Koliko raznih tujskoprometnih »atrakcij« je v treh deželah Male antante še neodkritih ali slabo odkritih!
Na turistični razstavi Male antante v Pragi
Turistična razstava Male antante v Pragi je pokazala s slikami, grafikoni, tabelami, reliefnimi podobami in z drugimi nazornimi sredstvi le najvažnejše točke. Naš jugoslovenski paviljon ni obsežen, vendar je gradivo dobro izbrano in vešče razvrščeno. Vstopiš — in že te zajame lepota naših gora in južni smehljaj našega morja. Rumunski material je tiste dni šele dospel, zato ga nismo videli. Zelo spretno je urejen češkoslovaški paviljon. Ministerialni svetnik dr. Parti, ki mu je posvetil svoje izredne sposobnosti, je lahko citai na obrazih svojih varovancev — ekipe jugoslov. in rumunskih novinarjev, ki jih je povabilo v turistične namene praško trgovinsko ministrstvo, — da smo tu odkrivali največ presenetljivega. Ne iz vljudnosti do gostiteljev, marveč zato, ker Čehi umejo tudi iz starega in znanega materiala napraviti kaj novega in mikavnega.
Kaj spozna tujec na nemškem ozemlju ČSR ?
Toda turistična razstava v Pragi je prav za prav konec zgodbe, o kateri bi hotel pripovedovati. Dejal sem si, da ne začnem od kraja, marveč kar takole, kakor bo padlo. Ne bi hotel pisati reportaže o lepi, čeprav skoraj filmsko nagli poti, ki jo je priredilo češkoslovaško trgovinsko ministrstvo skupini jugoslov. in rumunskih novinarjev in zastopnikov turističnih agencij. Evo samo nekaj bežnih podob s poti v slavna zapadnočeška zdravilišča.
Za turistično-reporterskim izletom v v Karlove Vary, Mariànské Làzné in Frarrtiskovy Làznè je v teh težkih časih
Pešci, pazite!
L cesta je za vozni promet! Če ni hodnika, bodi zmerom po skrajnem desnem robu v smeri hoje!
Z. če hočeš prekoračiti cesto, stopaj zmerom pravokotno po najkrajši progi, nikoli pa poševno.
8. ne postavljaj se na sredo ceste in ne razgovarjaj se tam.
4.	preden prekoračiš cesto, poglej zmerom prej na levo in še na desno. Če ni vozila v bližini, stopi hitro na drugo strani
5.	ne prekorači ceste tik za vozilom, ki zapira razgled na nasprotno stran. Bolje je počakati in ostati živ in zdrav.
6.	ne skakaj s tramvaja. Ne izstopaj, preden nisi prepričan, da ne prihaja vozilo, ki te lahko zadene, če hoče prehiteti tramvaj.
Siječa v nesreči: avtobus je porušil ograjo, a ni strmoglavil v globino, ker se je s koleri nntnfr-Tf*1 ob robniku pločnika
I %. motorna vozila vozijo nagto in zato 1 imajo ceste. Pomisli, da s hitrostjo 30 km na uro prevozi avtomobil ali moto-cikel v 5 sekundah 41 metrov, medtem ko ti r tem času prehodiš komaj 5 metrov. Misli na ta, kadarkoli hočeš čez cestai
8.	cesta m igrišče. Otroci nag se igrajo na vrtu ali dvorišču.
9.	ne obešaj se na druga vozila! Otroci!
.Ne obešajte se na tramvaj, avtobuse ali druga vozila.
20. zmerom, kadar si na cesti, se zavedaj, da, nesreča mkofi ne počiva.
Kolesarji, držite red
pomisE, da zavzameš 1.50 m cestne št-rine. Zaradi tega -roži le ob skrajnem desnem robu.
naše ceste so ozke. Ne vozite v tropinah, temveč le drug za drugim, če si v večji dru^HL, lahko voziš v skupini, toda le po največ dva v em vrsti. Drži zmerom roki na krmilu, predvsem takrat, kadar srečuješ druga vozila. Vedi, da se lahko spotakneš na kamenčku in padeš naravnost pod voz. Izogibaj se vedno na desno, kajti če vozita s tovarišem vsak na drugi strani ceste in eden pade, ni izključeno, da bo eden povožen.
ne zavijaj na levo, preden ne daš z levo »oko znaka in se nisi prepričal, da je cesta za teboj prosta. Obenem glej tudi na morebitna ostala vozila iz nasprotne smeri.
ne zavijaj v prahu prebftevajočega vozila na nasprotno stran, če ne veš popolnoma Sigurno, da ne prihaja nihče Odtod.
Ccsiraj se na ostsše souporabmke ceste. Cesta služi vsem in nimaš manopola
8.	ne refi ovinkov niti takrat, če sopae-gledni. Privadi se, da se boš sam od sebe držal zmerom desne stram na cesti.
9.	ponoči imej prižgano luč, prav za prav že v mraku. Opremi kolo zadaj z re-flektorskim steklom, da te lahko ostali pravočasno opazijo in se ti izognejo.
10.	kadar srečaš ponoči druga vozila, zasenči svoj žaromet, da se ne blešči osta-
Äm»
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
stala še neka želja, ki nanjo naš gostitelj ni imel nobenega vpliva: namreč želja videti na lastne oči »ozemlje sudet-skih Nemcev«. Mnogi iz naše ekipe še niso bili tam in so hoteli na skrivaj spoznati •dramo zatiranega naroda/, o kateri ne-ugnano pišejo neki, tudi pri nas čitani tuji listi Pričakovali so morda, da se prepričajo o tem, kako »vladajoči« narod v ČSR tlači manjšino tistega naroda, ki bi hotel zavladati vsej Evropi.
če je bil v naši žurnalistični ekipi tak lahkovernež (prav gotovo ni maral tega javno priznati), je moral na tej poti na široko odpreti oči in pogledati v obraz resnici. Kajti pot po deželi sudet-skih Nemcev neizprosno pobija vso to kampanjo v prid »zatirani nemški manjšini« in postavlja na laž ves tisti tisk, ki zasleplja del evropskega javnega mnenja. .Želeti bi bilo, da prihodnji manjšinski kongres sprejme eno samo resolucijo: da se vse narodnostne manjšine na svetu zatirajo tako, kakor Čehi zatirajo tako zva-ne sudetske Nemce! Stavimo, da bodo vse manjšine razen sudetske odgovorile na to »zatiranje« z absolutno lojalnostjo nasproti državi, ki jo priznavajo za svojo državo.
Pošljite sem ljudi, ki govore o češkoslovaški Švici in naj pravično presodijo, čigava mentaliteta otežkoča sožitje obeh narodov na tleh, ki so dolga stoletja neločljivi del češke krone! Ni treba, da bi prišli tako kakor je ondan dospela v Mariànské Làzné neka Švedinja: opremljena s plinsko masko in z orožjem, ker se ji je zdelo, da jo čaka mogočna vojna avantura; verjemite, v teh krajih so krasni, čudovito mirni gozdovi, dišeči travniki, imenitni zdravilni vrelci, ki se niti ne ozirajo na »Ahnenpass«. V hotelih je tak mir, kakor ga ni bilo že cela desetletja. Kdor ima bujno fantazijo, bo hodil tu kakor po vulkanu, ki mora zdaj zdaj izbruhniti; kdor pa hoče opazovati dejstva, bo našel dovolj miru in morda se pri karlovarskem »Sprudlu« navzame celo vere, da vendarle vse ne sega do neba, četudi je nemški sploh, da so stvari dokaj drugačne kakor hočejo oni, ki so vse pozabili in se niso ničesar naučili iz izkušenj pred dvajsetimi leti.
V tišini Marianskih Lažni
Mariànské Làzné so nedvomno izredno lepo zdravilišče in kopališče. Ni treba, da bi bil človek stari Goethe, pa bi si želel doživeti ob njihovih vrelcih in na senčnatih belih stezah okoliških gozdov Goethe-jevo »marienbadsko« idilo. Kraj leži več ko 600 m nad morjem in je stisnjen v ljubko kotlino, ki je odprta proti jugu; ko hodiš po divnih parkih, ali če se povzpneš na enega izmed bližnjih hribov, ne veš, kaj te bolj opaja: čudovit zrak, ki ga polnijo gozdovi s kisikom m ozonom, aE pa pogled na valovito srednjegorsko pokrajino, ki je vsa zelena in polna presojne vedrine in milobe.
V Mariàinskih Lažnih je skoraj vse sam hotel, pension, gostilna, soba za tujce.
Hoteli so krasni, zdraviliške naprave odlične; no, kdo bi to posebej povdarjal pri zdravilišču, ki ima svetovni sloves. Bolniki na srcu, sklerotiki, revmatiki, ljudje, ki trpe na želodcu ali črevesih in še mnogi drugi imajo tu zapovrstjo svoje vrelce in druge zdravilne pripomočke. Zdraviliška uprava, ki je v nemških rokah, nas je lepo sprejela in z njenimi funkcionarji smo prebili nekaj prijetnih ur. Pili smo
Mari janske Lažne
zdravilno vodo in se kakor petični leto-viščarji udeležili sprehoda po glavni promenadi ob petih popoldne, ko je igral kopališki orkester.
Pred leti je bilo ob tem času vse drugačno vrvenje. Zdaj so mnogi hoteli prazni. V restavracijah smo videli zvečer več osobja kakor gostov. Niti v letih najhujše gospodarske krize ni bilo v teh zdraviliščih tako malo gostov. Švedinja, ki je
Datje na 6. strani
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice,
r. z. z n. z. v Ljubljani,
USTANOVLJENA leta 1881.
sprejema vsak čas izplačljive nove vloge in jih obrestuje po 4%, vezane na 3 mesece pa po 5%. Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni
zavod.
Domati'!1 vesli
* Spomine na dobrovoljski P°lk majorja Blagotiča bodo obujali danes v Beogradu nekdanji naši borci, ki jih je usoda vrgla v vrtinec ruske revolucije in so tam pod vodstvom majorja Blagotiča preživel; čase polne nevarnosti, trpljenja in nenavadnih dogodkov. Dobrovoljci polka majorja BI azotica so se od leta 1918. do leta 1920. borili v Rusiji in Sibiriji. Zdaj po 20 letih se sestajajo da počastijo spomin svojega padlega poveljnika majorja Rlagotiča in da rešijo pozabljeni a svoje delovanje i.n trpljenje.

"M
LJUBLJANA
pomenskega al. Telefon 36-23
Dr.Franc Derganc
šef prlmartJ
Kirurg odd. v p. Ordinila U.—
80letniK. Klasik in
* Dr. Julij Kugy
pionir alpinizma dr. Julij Kugjy bo 19. t, m. praznoval svojo 801etnico. Kot eden od najstarejših alpinistov svoje dobe je svetu odprl poti na mnoge gorske velikane, znal pa je tudi prelepo opisati krasote planinskega sveta. Vse svoje življenje je temu svetu posvetil in postal je učitelj številnih generacij planincev. V Wolfsba-chu preživlja jesen svojega življenja in tudi slovenski planinci isikren0 želijo, da bi mu u-soda naklonila še dosti srečnih let.
ABBAZIA) Kopalna sezona.
«I F A TIJ À
Hotel ^UISISANA & EDEN
V centru. Nasproti obrežnemu kopališču. Velik park. Moderno. Komfort. Maj-junij: Predsezonske cene! Zahtevajte prospekte!
*	Rezervni oficirji! Rezervni oficirji, nečlani udruženja, ki želijo prostovoljno prisostvovati letošnjim vojaškim vajam tako v ljubljanski garniziji kot na poligonih, naj se javijo najkasneje do 22. t. m. na mestnem vojaškem uradu v Ljubljani, Ambrožev trg 7/1 soba štev. 4. Vaje bodo tekom meseca avgusta.
*	Maturanti 1. 1903 iz Kopra, v soboto 23. t. m. ob 10. dopoldne bosta pri Slamiču _v Ljubljani sestanek in dogovor o proslavi 35-letnice. Iskreno vabljeni tudi Se živeči gg-profesorji učiteljišča v Kopru. Meršič, Novo mesto.
Terme d'Abano A.-G. Abano
pri Padovi (Italija) MULJ NE KOPELI — TERMALNE KO PEI J — INHALACIJE
Indikacije raznih kur kot revmatizem, artritis, presnova, ishias, stanje po revma-tizmu in po poškodbi.
HIPOTERM ALEN RADIOAKTIVEN MON-TIRONE IZVIR (87 C.)
GRAND HOTEL ROYAL OROLOGIO
shajališče najodličnejšega občinstva. HOTEL SAVOIA TODESCHINI najboljši rodbinski hotel. Obrnite se na:
Terme d'Abano A.-G. Abano
pri Padovi (Italija)
* Počastitev spomjna odločnega borca za
narodne pravice v predvojni Srbiji. Na pokopališču v Kragujevcu je bil do nedavno
med zapuščenimi grobovi tudi grob Srete Andjelkoviča, prijatelja in najožjega so-trudnjka srbskega narodnega voditelja Sve-tozarja Markoviča. Svetozar Markovic je, kakor znano, vodil na.(odločnejšo borbo proti absolutistični vladi in iz njegove ideologije je nastala nekdanja radikalna stranka. Leta 1873, sta Markovic jn Andjelkovié ustanovila v Kragujevcu društveno tiskarno ter izdajala list »Javnost«, ki je bil najmočnejše orožje v borbi proti absolutizmu. Markovic in njegov s-otrudnik Andjelkovié sta bila zaradi člankov v tem listu večkrat zaprta. Ko je bila »Javnost« ustavljena, sta ustanovila nov list »Osvobojenje« in je Andjelkovié ta list sam vodil, ko je moral Svetozar Markovic v emigracijo. Vse svoje življenje se je borii Andjelkovié za narodno svobodo in socialne pravice in ko je leta 1889 umrl, so mu prijatelji postavili lep spomenik. Ko je bila narodna svoboda, za katero sta Markovic in Andjelkovié toliko žrtvovala dosežena, je od leta do leta bolj bledel spomin na Andjelkovičeve vrline in zasluge. Šele zdaj po tolikih letih obnavljajo njegov spomenik, na katerem je napisano: Tu spi večno spanje neumorni borec za narodne pravice Sreta Andjelkovié, rojen 27. januarja 1847.
minimi
Planinsko letovišče ?
Potem samo:
DOM NA KOMNI
Informacije: Uprava Doma na Komni, p. Sv. Janez ob Boh. jezeru. ihiiiiiiìiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiim
*	Poziv vojnim invalidom državnim in Samoupravnim uslužbencem, aktivnim in upokojenim! Za novi invalidski zakon potrebujemo natančen pregled invalidov državnih in samoupravnih uslužbencev, državnih in samoupravnih upokojencev in bivših aktivnih oficirjev. Hočemo namreč, da se zakoniu vsem tem vojnim invalidom prišteje jo leta invalidnosti v pokojnino. Zato naj se najpozneje do 20. avgusta zglase vsi prizadeti vojni invalidi pri krajevnih odborih Združenja vojnih invalidov (če je morda za katerega krajevni odbor od rok, lahko sporoči tudi oblastnemu odboru v Ljubljani) in navedejo natančne naistopne podatke: ime in priimek ,kraj, pošto, kakšen nameščenec (državni ali samoupravni), položaj s katerim je bil upokojen (pri oficirjih je navesti vojaški čin, ko Sq biil aktivni, in sedanji v pokoju), odstotek nesposobnosti, družinsko stanje, ah je stopil v državno ali samoupravno službo kot invalid, ali je dobil službo neglede na invalidnost. Tisti ,ki niso priznani po zakonu od leta 1929., a so bili priznani po zakonu od leta 1925., naj navedejo številko in datum sklepa razsodbe, odstotek invalidnosti in zakaj niso priznani po zakonu iz leta 1929. Poudarjamo ,da moramo imeti te podatke natančno navedene in najpozneje do 20. avgusta. Kdor jih ne bo dal, naj potem pripiše poslednee samemu sebi. Oblastmi odbor Združenja vojnih invalidov v Ljubljani.
Izlet v Dolomite od 13. do 17. VIII. Okorn.
*	Velikih konjskih dirk, ki se bodo vršile prihodnje dni v Beogradu, se bo dne 25. t. m. udeležil tudi znani dirkač g. Janez Prešeren iz Ljubljane s konjem Egonom P. Ker je konj v najboljši formi, upamo, da bo častno zastopal Ljubljano in mu želimo najlepšega uspeha.
Ljubljana hiti ^ 1 krajini na pomoč
Od tiskovnega referenta ljubljanske mestne občine smo prejeli:
Belo krajino skoraj vsako leto pritisne tako huda suša, da mora ubogo prebivalstvo po več ur daleč po vodo. Vsi studenci usahnejo in vsi vodnjaki se posuše. Od daleč pripeljejo vodo iz Kolpe za napajanje živine in tudi za kuho, čeprav ta voda ni zdrava in je večkrat vzrok hudim epidemijam. Skratka, suša ima za Belo krajino skoraj vsako leto katastrofalne posledice in tudi Ljubljana mora obupanemu revnemu ljudstvu pomagati, kolikor je mogoče.
Zato je mestna občina ljubljanska poslala v Metliko dva svoja škropilna avtomobila, odtod bosta pa vodo razvažala po najbolj potrebnih vaseh. Oba avtomobila skupaj držita 8.000 litrov, zato bo pa z ljubljansko pomočjo rešeno belokranjsko ljudstvo vsaj najhujšega, ker ga bosta ljubljanska avtomobila preskrbela vsaj z zdravo pitno vodo in pa tudi z vodo za kuho.
Bela krajina bo obvarovana žeje in nevarnosti epidemije, ki bi se prav lahko zanesla tudi v Ljubljano. To naj upoštevajo tudi tisti večni nezadovoljneži. ki vsak dan zabavljajo, češ da mestna občina premalo škropi ceste. Razsodni Ljubljančani vedo, da Ljubljana prostovoljno škropi celo državne ceste in s tem prebivalstvo vsaj kolikor mogoče obvaruje prahu. In taki pametni in dobrosrčni Ljubljančani bodo tudi sedaj zadovoljni, da Ljubljana hiti na pomoč Beli krajini.
„Borosan" séiti Vaso kožo pred potnim izpuščajem. Zahtevajte brezplačen vzoree v Brogeriji Gregorio, Ljubljana, Prešernova 5
*	Smrt ugledni ga rojaka iz Sežane. V starosti 76 let je umrl v Sežani 12.' t. m. g. Ivan Rožič, posestnik, gostilničar in trgovec, ki je užival veliko spoštovanje zaradi svoje zavednosti in značajno<s<ti in gospodarskega udejstvovanja, ki je bilo vsem v korist in v dober zgled. Bil je ustanovitelj in predsednik Posojilnice in hranilnice, dolga leta pa tudi član občinskega odbora. K večnemu počitku so ga položili 13. t. m. v Sežani. Za njim žalujejo vdova Jožefa, hči Ljudmila, soproga g. Hrena, uradnica železniške direkcije v Ljubljani, in nečakinja Slavica Er-zetičeva. Mnogoštevilni prijatelji in znanci bodo pokojnika ohranili v blagem spominu.
Volitve jeseni '**»»«»**»»
*	Srednješolski internat v Akademskem kolegiju v Ljubljani sprejme tudi letos za šolsko leto 1938/39 dijake od 5. do 8. razreda srednjih šol, kakor tudi dijake strokovnih šol. Gojenci imajo popolno oskrbo, štirikrat dnevno zdravo in tečno hrano, strogo nadzorstvo in vestno vodstvo. Pri učenju pomagata dva prefekta. Mesečni prispevek znaša 600 din, ki se plača v šolskem letu devetkrat. V posebno uvaževanja vrednih primerih prosijo starši lahko za znižanje. Prošnje za sprejem v internat se vlagajo pri ravnateljstvu Akademskega kolegija, Ljubljana, Kolodvorska 22, kjer se dobe prospekti in podrobne informacije.
Vpisovanje v enoletni trg. tečaj »Hermes«.
Temeljito strokovno trgovsko izobrazbo si pridobite na »Hermesu«, enoletnem trg. tečaju v Mariboru. Prijavite se čimpreje ravnateljstvu »Hermesa«, Maribor, Zrinj-skega trg 1. — Zahtevajte prospekte! — Vpisovanje dnevno.
MISÈUNDÈLO
kulturna in socialna revija, obravnava aktualna vprašanja naše dobe. V zadnji številki prinaša med drugim:
Uvodnik: o poslanstvu malih narodov.
Dva članka posvečena spominu dr. I. Laha. (Dr. P. Karlin: Skica dr. Lahovega življenja in dela — B. Borko: Dr. I. Lah kot publicist.)
Razprava o obrazovanju učiteljstva v Jugoslaviji.
Bogat obzornik in pestra poročila. Revijo naročite pri upravi v Ljubljani na Gospo-svetski cesti 4/1. — Dobite jo tudi v vseh večjih knjigarnah.
verjela propagandi in si je zaželela vojne avanture, je res prišla. Toda tak je med sto ljudmi samo eden; devet in devetdeset morebitnih gostov je ostalo doma.
Nemškemu natakarju, ki nam je stre-gel v nekem odličnem hotelu, sem potipal politično žilico in ga vprašal, kako je zadovoljen s Henleinovimi uspehi?
Mož me je ošvignil s pogledom in na to dejal polglasno, da ne bi slišal gospodar:
— Veste, gospod, politika in gospodarstvo »gehen nicht immer zusammen.«
Zares, v tem je problem te dežele: Politična histerija uničuje gospodarstvo.
Frantilkovy Lažne
Nič boljše ni v Františkovih Lažnih. Ostali smo čez noč v imenitnem hotelu »Königsvilla«. Menim, da s svojim nočnim prihodom nismo vznemirili gostov, ki bi si jih v vseh hotelih močno želeli. Františkovy Làzné so znamenito zdravilišče za ženske in srčne bolezni. Kraj je prav blizu nemške meje in ima na zunaj izrazito nemški značaj, zato me je tembolj presenetil češki lepak, ki napoveduje češko gledališko predstavo. Zašel sem v brivnico zastavne Čehinje, ki ni prikrivala svojega maternega jezika, toda njeni brhki pomočnici sem se moral laskati po nemški, da me je bolj mehko brila. Praktično je tedaj sožitje med Nemci in Čehi urejeno bolj človeško, kakor bi sodil či-tatelj henleinovske »Die Zeit«.
Čeprav smo bili na meji dobrih mesec dni po odločilnem 21. maju, nismo nikjer srečavali vojakov. Tudi kontrola v hotelih je normalna; bil sem v skrbeh, ker sem pustil potni list v Pragi, toda v obmejnem prenočišču me ni nihče vprašal za kakršnokoli legitimacijo. Vzlic temu smo ve-
deli, da je vse dobro zastraženo, utrjeno, nadzorovano in da so nekje blizu oči, ki neprestano bede; samo par signalov in vse se sproži. Ves čas nas je po teh obmejnih krajih spremljalo občutje varnosti in miru. Tisti, ki varujejo ta tla nerazdelji-ve Češkoslovaške, nimajo samo trdnih živcev, marveč so tudi dobri psihologi.
Na vožnji z avtobusom iz Františkovih Lažni v Karlove Vare smo se za četrt ure ustavili v enem izmed središč henleinovske akcije, v Chebu. Nemštvo je v tem mestu poudarjeno tako izrazito, da se mi ne zdi čisto pristno in naravno; pri mestih je kakor pri ljudeh: bodite nezaupljivi tam, kjer vas kdo preveč vneto o čem prepričuje. Renegati imajo izrazit manjvrednostni kompleks in mnogo .bolj kakor pristni Nemci vpijejo o svojem nemštvu. Mesto Valdštejnove nasilne smrti smo brž zapustili in se odpeljali po slikoviti pokrajini proti Karlovim Varom. Včasi je kak kmet na njivi ali delavec na cesti demonstriral zoper češkoslovaško in jugoslovensko zastavico na našem avtobusu z nacističnim pozdravom. Srečavali smo tista smešna bitja, ki jim je narodni ponos zlezel v bele nogavice; bržčas se je tam blizu nastanila tudi pamet, kajti nič ni bolj neumnega kakor demonstirati z nogavicami neko prepričanje, vero ali zavest. V to kategorijo okusa in razsodnosti sodi tudi demonstrativna nošnja irhastih hlač z golimi koleni, ki jih krase tevton-ske kocine.
V Karlovih Varih in drugo
Kaj naj bi na kratko povedal o svetovno znanih Karlovih Varih, ki jim kot zdravilišču ni treba peti hvale? Po lju-
beznivosti zdraviliške uprave smo si lahko podrobno ogledali vse sijajne naprave, ki tu omogočajo ali olajšujejo in pospešujejo zdravljenje; naprave, kakor jih imajo samo največja zdravilišča te vrste na svetu. Obisk takih kopališč in zdravilnih naprav, ki so združena z maksimalnimi udobnostmi za goste, je sila poučen, in kdor je videl to zakulisje, šele ve, kaj vse si lahko privoščijo petični ljudje, da si popravijo zdravje in podaljšajo prijetno življenje.
V Karlovih Varih je sicer za polovico manj gostov, nego jih je bilo lani, vendar je kljub temu vrvenje na promenadi pri kolonadah prav živahno in med plutokra-ti raznih dežela se sprehajajo aristokra-ti, angleški lordi in drugi dostojanstveniki; celo neki maharadža je s svojo suito stopil med množico manj eksotičnih smrtnikov. Karlovy Vary so atrakcija, svet lu-ksuza, ki se vrti okoli zdravilnih vrelcev. Vendar ne mislimo, da bi se tu ne mogel zdraviti manj premožni človek, zakaj že s 50 Kč dnevno je mogoče skromno, vendar pa dovolj spodobno bivanje v Karlovih Varih.
Zdravilišču je priključeno mesto, ki je veliko kakor naš Maribor, a mnogo razkošnejše, z velemestno polituro. Žična železnica vodi k razgledniku na hrib; odtod se odpira krasen razgled po vsej bližnji in daljni okolici. V tem mestu je zdraviliška kultura čeških zdravilišč dosegla višek, in če nas gostitelji prepričujejo, da imajo v Evropi le malo tekmecev, jim radi verjamemo. Hoteli bi jim svetovati, da naj bodo temu primerno evropski, svetovni, toda kako bi mogel razumen nasvet razgnati mistično meglo, ki se je razprostrte po nemških glavah?
♦	Iz ekskurzije po Nemčiji in bratski
Češkoslovaški. Absolventi drž. delovodske šole mizarskega in strugarskega mojstrskega oddelka na tehniški srednji šoli v Ljubljani smo ob priliki 501etnice tehniške srednje šole napravili veliko poučno ekskurzijo. Bili smo v Münchenu, Plznu, Pragi, kjer smo se navdušili za češkoslovaški sokolski narod, Hradcu Kralovem, kjer smo občudovali napredek mizarstva, Brnu, Zlinu, mestu Bat'ove čevljarske industrije, ki zaposluje 300.000 ljudi. Bystri-ci pod Hostinom in v Holešovu, kjer smo si ogledali dve tovarni upognjenega pohištva, na Dunaju, kjer smo si prav tako ogledali razne tvornice iz svoje stroke.
V	torek 12. t. m. smo se po 15dnevnem potovanju odpeljali z brzim vlakom z Dunaja v domovino. Da je naša ekskurzija potekla v najlepšem redu, se moramo zahvaliti 'direktorju tehniške srednje šole g. Novaku, agilnemu vodniku ekskurzije, strokovnemu učitelju Adolf u Dolaku in Češkoslovaško-jugoslovenski ligi v Ljubljani. — Predsednik ekskurzijskega odbora Leveč.
♦	Izlet avtomobilskega kluba na Jezersko.
V	nedeljo 24. t., m. bo tradicionalni izlet av-tokluba na Jezersko. Ob tej priliki bo tudi blagoslovitev vozil in nove kapelice, ki je posvečena patronu avtomobilistov. Avtomobilski klub ie dal za to priliko izdelatj ličen kip sv. Krištofa, ki ga je poklonil občini Jezersko za novo kapelico na vrhu prelaza. Za zabavo in razvedrilo gostov bo skrbelo vodstvo prireditve, ki ie za ta namen prosilo za sodelovanje znani akademski pevski kvintet in g. Stanka, virtuoza na harmoniki, ki bodo vsi skrbeli za razpoloženje udeležen cev. Odhod iz Ljubljane in ostalih je mišljen tako, da bodo ob 10. že vsi na Jezerskem in se udeležili oficijelnega dela proslave. Ker ie to proslava zaščitnika vseh avtomotolistov in motociklistov, prosimo, da se ie tudj Po možnosti vsi udeleže.
♦	Nagradno tekmovanje jugoslovenskih harmonikarjev na ljubljanskem velesej-mu bo letos v nedeljo 11. septembra. Tekmovalo se bo v sedmih skupinah: diatonična harmonika, kromatična harmonika, mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 10. leta starosti na diatonični ali kromatični harmoniki. Profesionali, proizvajalci in trgovci harmonik. Ansambli. Tekmovanje za prehodni pokal na diatonični in kromatični harmoniki in naslov jugoslovenskega prvaka za leto 1938/39. Posebna skupina za one igralce, ki so na dosedanjih tekmovanjih že prejeli kako nagrado. Prijavni rok je zaključen s 1. septembrom t. 1. Prijave sprejema urad Ljubljanskega velesejma, ki pošlje na željo vsa navodila brezplačno.
priporočali ^ ^^T l L
TRIKO PERILO
kakor hitro ga le erikrät oblečete
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove g^-enčice
*	Šentjakobska knjižnica v Ljubljani,
Kongresni trg 7-1. je izposodila od 1. januarja do 30. junija 1938. na 29.011 strank 90.326 knjig. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 4. popoldne do 9. zvečer ter izposoja knjige v desetih jezikih ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knjižnica pošilja knjige tudi po pošti po vsej državi ter za take izposojevalce izposojilni rok primerno podaljša. Na razpogalo tiskani imeniki knjig.
Volitve jeseni i	1
*	Otvoritev prometa z motornimi vIaki na progi Beograd—Dubrovnik. Danes kreneta iz Beograda dva motorna vlaka, ki bosta opravljala službo na progi Beograd— Sarajevo—Dubrovnik. Vozili se bodo to':;rat samo predstavniki prosvetnega ministrstva in oblasti ter povabljenci. V Sarajevu bodo ostali čez noč, iutrj pa nadaljujejo vožnjo v Dubrovnik. Motorni vlaki so bili, kakor znano, že do takrat s popolnim uspehom p re izkušeni. Rednemu prometu l*odo izročeni 20. t. m. in bo prvi motorni vlak krenil iz Beograda ob 6.29, iz Dubrovnika pa 22. t. m. ob 5. zjutraj.
*	Za očiščenje jadranskih pristanišč. Predstavniki gospodarskih organizacij v Splitu so se ponovno obrnili na prometno, gradbeno in na trgov ino ko ministrstvo s prošnjo, naj se določijo potrebni krediti za nabavo naprav, s katerimi bi lahko očistili jadranska pristanišča. Čiščenje je potrebno v vseh pristaniščih od Sušaka do Bojane. Splitska trgovska zbornica je o tem že leta 1927 poročala prometnemu ministrstvu m stavila razne predloge.
OBJAVA
Z ozirom na pojasnilo gg. Logarjev v »Jutru« in »Slovencu« z dne 10. t. m. sporočam javnosti, da je bil g. Stanko Logar pri naši tvrdki uslužben kot urarski pomočnik do 15. VI. 1937 in od 16. VI. 1937 dalje pri svojem bratu Alfonzu Logarju, ki je imel do 9. t. m. delavnico pri našem podjetju.
Ob enem naznanjamo, da izvršujemo še vedno urarsko obrt in sicer pod strokovnim vodstvom z najsolidnejšo postrežbo! — Priporoča se
tvrdka EBERLE
*	Tromeja na Peči nad Batečami-pianico
ie znana turistom zaradi prekrasnega razgleda na Julijske- Alpe, Ziljsko do'iao, Karneke Alpe in koroška jezera. Dohod do nove planinske koče na Peči je dovoljen izletnikom proti izkazu z vsako osebno legitimacijo s silo, iz katere more graničar-ska stTaža dognati identjčnost. Za prehod preko meje je seveda potreben redni potni list ali oblastveno potrjena izkaznica SPD.
*	Boccaccijev Dekameron je izšel tudj v slovenščini. Celotno delo obsega trj knjige.
Dobite jih v vseh knjigarnah ali pa naravnost prj Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Nasmejte se vedrimi florentinskih žena, katerim ie Boccaccio pred dolgimi stoletji pripovedoval svoje nesmrtne ljubavne povesti. Cena posamezni knjigi je brol. din 56. platno din 72. polusnje dm 100, za vse tri dele skupaj pa velja znižana cona: broé. dim 87. pkttoo dia 135, polusnje din 180.
OBIŠČITE
VII. MARIBORSKI TEDEN
"od 6. do 15. avgusta 1938.
POLOVIČNA VOŽNJA NA ŽELEZNICAH
od 4. do 17. avgusta. Veliki narodni tabor dne 14. avgusta 1938.
JUBILEJNA KULTURNA RAZSTAVA ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije
v Mariboru. VELIKA GOSPODARSKA
IN KULTURNA REVIJA Industrija — Tekstil — Trgovina — Obrt
_Kmetijska razstava — Razstava cest —
Tujskoprometna razstava — Fotoamaterska razstava — Filatelistična razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — ženska ročna dela — Razstava narodnih noš iz vseh krajev države — Razstava »Nanos« — Čebelarska razstava — Razstava malih živali — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na
razstavišču itd. MARIBORSKI OTOK — NAJLEPŠE KOPALIŠČE V JUGOSLAVIJI — ZELENO — ROMANTIČNO POHORJE — VINORODNE SLOVENSKE GORICE — GOSTOLJUBNI, LEPI MARIBOR
Vas vabijo! ♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦•♦«♦*»»♦»«♦»•»•♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦	Družba Sv. Cirila in Metoda je prejela po kresovanjih prispevke od naslednjih ] podružnic: Trbovlje, moška in ženska, 300 din, Slovenj Gradec, moška 345 din. Lokavec 40 din. Od podružnice Ljubljana—Moste pa je prejela od zbirke dne 16. junija 903.25 din, čisti dobiček od narodne proslave 3. t. m. 1250.50 din, na članarini pa 346.25 din, skupaj 2500 din. Iskrena hvala vsem. posebno priznanje požrtvovalni podružnici v Mostah.
+ Mursko Sokolsko okrožje poziva vse člane, da sc udeleže pogreba zaslužnega pod staroste Franca Seršema, ki bo v ponedeljek 18. t. m. ob 18. v Liutomeru.
*	Epidemija v Starem Bečeju. Poročali smo že, da se je pojavila v onem delu Starega Bečeja. kjer prebivajo po večini delavci, neka doslej neznana epidemija, ki se je tako močno razširila, da ni bilo hiše brez bolnika. V okolišu je zbolelo nad 70 odstotkov prebivalstva. Občinski zdravniki so o pojaivi nenavadne epidemije, ki je povzročala visoko mrzlico, obvestili higienski zavod in so zdaj komisije ugotovile, da je epidemija neka nova vrsta hripe. Smrtnih primerov ni bilo in je mnogo bolnikov po nekaj dneh hude mrzlice kmalu spet okrevalo. Zdaj se epidemija širi tudi po okolici, zdravstvena oblast pa je ukrenila vse potrebno, da se njena razširitev zajezi.
Izlet v Švico od 14.—23. VIII. _ Okorn.
Izlet v Trst od 13. do 15. VIII. — Okorn.
*	Požar v vukovarski to^-arni pohištva. Zaradi kratkega stika je nastal ogenj v vukovarski tovarni pohištva ter se iz strojnega oddelka razširil tudi na skladišče. Po treh urah velikega napora so gasilci ogenj lokalizirali. Uničenih je nekaj modernih strojev ter precej že izdelanega pohištva in lesa. Škodo cenijo na <'500 tisoč din.
♦	Še danes ne vedo zgodovinarji, kdo ie napisal Shakespearejeva dela. Vse kaže, aa te uganke ne bodo nikoli rešili. Pač pa je znan slovenski prevajalec teh umetnin, ki ni nihče drugi kakor naš Župančič. Poslovenil je že najglavnejša Shakespearejeva dela, kakor Sen kresne noči (vez. di:n 20), Macbeth (vez. din 20), Othello (Vez. din 26), Kar hočete (vez. din 34), Zimsko pravljico (vez. din 48), Ukročeno trmoglavko (vez. din 46) Komedijo zmešnjav (vez. din 38) Hamleta (vez. din 60) in druga. Zahtevajte jih v prvi knjigarni, saj je slovenski vera dosegel v teh prevodih višek svoje popolnosti. Kdor naroči vseh 8 zve-zkov. dobi pri založnici teh del — knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3, znižano ceno din 240, ki jo lahko plačuje tudi v 12 mesečnih obrokih. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I
Cestna železnica št. 1
Vas zopet pripelje pred izložbo tvrdke
?»
STAKLO"
B. TOBEH Št. Vid nad Ljubljano
katera Vam nudi: steklo, porcelan in vse kuhinjske potrebščine za brezkonkurenčne cene.
Priporočamo nakup kozarcev za vkuhavanje sadja prvovrstne češke kvalitete značke
„F r u t a".
+ Opreznost staršev — korist otrok. Koliko želja ima vsaka mati za bodočnost svojega otroka! Ali pa se tudi vedno po tem ravna? Nobenemu otroku ne bi bilo treba poznati zobmi kamen jn njegove slabe i>o-sledice, če bi &e ga pravočasno naučilo pravilno negovati zobe s Sargovim Kalodon-tom. To je edina zobna krema v naši državi, ki vsebuje suloricinoleat. odpravi zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorbo.
*	Fotoaniaterstvo je sport, ki se pri nas nenavadno lepo razvija. Naši fotoamaterji so dosegli že tako umetniško višino, da se lahko udeležujejo največjih mednarodnih raz. stav in tekmovanj Ln dosegajo celo prve nagrade. Zato je razumljivo, da postaja zanimanje za fotoamaterska dela tudi med najširšimi sloji vedno večje. To so pokazale vse dosedanje naše fotoamaterske razstave in to bo pokazala tudi letošnja v okviru VIL mariborskega tedna_ od 6. do 15. avgusta.
*	Delavnica »Radio« dr. z o. z. v Ljubljani. Miklošičeva 7, vljudno sporoča svojim cen j. odjemalcem, da bo poslovala v času od 10. t m. do 10. avgusta zaradi dopustov osobja ter čiščenja le v nujnih primerih ter v zelo omejenem obsegu. Prosimo zaradi tega naše cenj. odjemalce, da z nadaljnjimi naročili počakajo po možnosti do 10. avgusta. >Radio«, dr. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva 7.
*	Udeležence izleta v Italijo — Ljubljančane in okoličane prosimo, da dvignejo potne knjižice osebno v pisarni Zveze bojevnikov, Ljubljana, Kolodvorska ulica 25.
Opati ja-Abbazia
HOTELI: ATLANTICA -PRINCIPE - AL MARE
V centrumu Abbazie ob morju. Lastna kavarna, dancing, bar. Terase na morju, vrt. Lastno kopališče brezplačno!
GOVORI SE SLOVENSKI! P-osestnik-t s Zomašič — četv»a
Vsa Slovenija praznuje 2o-letnico Jugoslavije dne 14. avgusta v Mariboru.
Jubilejna razstava in narodni tabor
Za vse vlake v državi je dovoljena četrtinska vožnja na podlagi objave vabila. — V Sloveniji se prijavite pri kraj. obč. odborih, izven Slovenije v pisarnah Putnika ali direktno na Maribor, da vam moremo to objavo pravočasno poslati. Najvažnejše sedaj
so prijave, da dostavimo objave in uredimo promet pravočasno! Posamezniki, druàtva in organizacije, ta teden zberite prijave! BRATJE IN SESTRE! — PRIDITE V MARIBOR!
Odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru.
12 Liubliane
u— Lepa četniška prireditev je bila v
nedelio 10. t. m. na vrtu restavracije -Pri levu s. Kliub dopoldanskemu dežju in hladnemu vremenu so ee [opoldne zbrali na vrtu, ki je ui! lppo okrašen z državnimi zastavami in četniškimi emblemi, četnikj s svoici, njihovimi prijatelji ter predstavniki raznih n--ionalnih organizacij. Tudi iz širše okolice je bilo mnogo udeležencev, zlasti iz Kamnika in okolice. Igrala je godba 40. pešpolka. Med prijetno zabavo so odmevali streli (nagradnega tekmovanja, katerega so se z velikim zanimanjem udeležili četniki in njihovi prijatelji. Posebno zanimiva je bila tekma med znano strelsko mojsterico gospo Štefko Držajovo ter večkratnim strelskim prvakom " in ustanoviteljem čet niške organizacije v Ljubljani Fra-niom Hrovat>.oni. Ob zaključku nagradnega streljanja so bila razdeljena darila. Prvo darilo, lep kip z uro iti košarico rdečih nageljnov >e dobil Franio Hrovatjn. drago darilo. lepo okvirjeno sliko Ni. Vel. kralja P^-tra II. p«» gospa Deržajeva. Tret.'o. četrto in peto nagrado >o dobil; Podun-šek. Lutman iti Jerin. V najlepšem redu in disciplini je potekla lepa zabavna prireditev. Naša nacionalna iav.nost ie tudi ob tej pril/kj pokazala razumevanje in podprla ie četnike ' pri njihovem delu.
u— Nujno! Za osemdnevno, 7. do 14. avgusta velezanimivo, poučno avtobusno ekskurzijo v Dolomite, Gardsko jezero, Milano. T'>rino. še dva udobna sedeža prosta. Vo/nja. prehrana, prenočišča šaro r. 1.120 din. Pojasnila: prof. Bučar. Medica. Mestni trg 6.
fitjì y i r t-=?
»Vi/ • V ž i i' H li«)
Lep spomenik —
dar pokojnim Oglert spomenikov
dolžnost interesentov Stalna razstava —
ojzke cene
FRANIO KUNOVAR. kamnnseštvo I et 19-09. Sv. Ktjž — Ljubljana
STROJNO PODJETJE ING. BORŠTNAR
Ljubljana - Šiška Sv. Jerneja c. 18.
stroji — žel. konstrukcije — popravila.
Vse, kar fotografirate, Vam razvijemo, kopiramo in povečamo brezhibno in po nizki ceni. — Filme in amaterska dela razpošiljamo tudi po pošti.
Specijalna fotoirgovina
JANKO POGAČNIK,
Ljubljana — Tyrseva c. 20.
„Trikrat seliti
ali enkrat pogoretVs
pravi pregovor, ki pa velja samo takrat, če Vas selijo nestrokovnjaki. Naši delavci so nalašč za selitev izučeni in Vas obvarujejo vsake škode. — Zato se obrnite pred selitvijo le na tvrdke
Špedicija TUKK, Ljubljana,
MASARYKOVA 9. — TELEFON 21-57.
'Dr.* JANKo'pOMPe"
ne ordinira do 1. avgusta
Primarii dr. Jenko
NE BO ORDINIRAL OD 20. JULIJA DO 15. AVGUSTA
Hlinill!i!!l|iilll|:il!l|l|||ll|||||l||||i!l|||||||||||||||||||||||ii|||||KI!
dr« Drago švajger
zopet redno ordinira
Dr. Volavšek Josip
od 22. julija do 18. avgusta
ne bo ordiniral Zdravnik v Medvodah
dr. Cirman Miroslav
do 19. avgusta ne ordinira
Or. Zdenka Tominšek
zopet redno ordinira
ihVVolovšd^Sdii^
SPEC. ZA BOLEZNI UST IN ZOB
ne ordinira do 8« avgusta
u— Registrirne blagajne in knjigo vodstvene stro je, Vam strokovno popravi Boris V. Simun dl, Ljubljana, Dvofakova ulica
3, telefon 24-07.
Dolenjske toplice J8°C
Zdravijo sigurno revmatizem vseh vrst, nevralgije, ženske bolezni, posledice zlomljenih kosti itd. — Prezgodnjo ostarelost. — Rekonvalescenca po težkih boleznih in operacijah. — Specialne masaže pod zdravniškim nadzorstvom. — Krasna okolica. — Penzija s kopeljo od Din 45.— dalje. — Pojasnila in prospekte daje .uprava.
u— Prošnja mestni občini. Prejeli smo: Prebivalci hiše št. 2 Med hmeljnikj prosimo mestino občino, da glede na zdravstveno stanje 13 družin ki štejejo nad 50 oseb, odredi močitev ceste tudi ob mžnovzhodnS strani hiže. Ta cesta ie bila pri nastanku hiše dolovoz, iz katerega se ie pa v teku let razvila prava cesta, po kateri neprenehoma drdrajo težki, s peskom, gramozom drugim materijalom naloženi vozovi in tovorni avtomobili, zadnje čase pa tudi težki avtobusi, ki vzdigujeio v zrak oblake prahu. V času. ko se toliko črnila porabi za pobijanje tuberkuloze in drugih nalezljivih bolezni, bj vendar morali na občini sami spoznati potrebo močenja tako prometne ceste ob hiši s tolikimi družinami in številnimi otroki.
u— Med poletno vročino pazite
skrbno na kakovost jest vin, ki jih jemljete s seboj na izlete. Za izletniški pro-viant, h kateremu spadajo seveda tudi okusne Klefiševe salame ter najboljše sardine in druge konzervirane ribe, dobite vse najboljše v veliki, vedno sveži zalogi delikatesne trgovine JANEŠ na Aleksandrovi cesti nasproti opere, tel. 3455
Danes ob 16.
telovadni nastop
Sokola Štepanja vas
u— Pri skromnem zajtrku ie zbrala majhna družba prijateljev naših osemdesetletnikov
320 djnariev za CMD, katere je izročil častni dosmrtni predsednik šentpetrske moške podružnice g. Rohrmann, marljivi predsednici ženske šentpetrske gospe Vilki Potočnikovi v razdelitev med moško in žeusko šentpetrsko podružnico.
«— Se ie čas, da se javite za lepo potovanje v Dolomite, Monakovo m Grossglock-ner v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon. tel. '26-45. Vhod iz Prešernove ulice.
Žepni dežnik
So stvari okrog nas, na katerih obliko smo tako navajeni, da jih ne bi več spoznali, da ako bi se predrugačile. Tudi dežniki spadajo mednje. Po osnovni obliki in konstrukciji so skoraj na las podobni drug drugemu, čeprav so različno veliki in različno modelirani. Ali je ta standardna oblika dežnika tudi praktična? Kje neki. Naš dežnik je strašno nerodna priprava: rogovi lež, burki jež, kadar se moramo z razpetim drenjati po ulicah in dvojna pokora, kadar ga moramo ob nestanovitnem vremenu zaprtega vlačiti s seboj. Kdo si še ni ob takih prilikah zaželel zložljivega dežnika, majhnega in lahkega, da bi ga lahko spravil v žep ali vsaj v aktovko. Pa ga doslej ni bilo. Dosedanji izumitelji zložljivih dežnikov so se menda bali prelomiti s tradicijo, pa so poskušali le staro konstrukcijo praktično preoblikovati. Šele naš človek nam je pokazal zdaj kako se naredi zares praktičen zložljiv dežnik Znani izumitelj g. Pongrac iz Raj-henburga, ki je že dobro znan našemu občinstvu po svojih zložljivih šotorih, nam je te dni demonstriral novo konstrukcijo dežnika, ki ji gre res vse priznanje. Izumitelj je zgrabil problem zložljivega dežnika pri korenini. Nerodne jeklene ši-bike je radikalno odstranil in uvedel namesto njih zložljiva škarjasta ramena, ki zgrnjena zavzemajo le majhen del tistega prostora kakor jeklene šibike. Ramena kakor tudi palica so iz aluminijeve zlitine, ki je lahka in trdna ter ima pred jeklom to prednost, da deli ne rjave. Palica je iz teleskopnih sevi, tako da se da stisniti na najmanjši prostor. Prevleka ogrodja je običajna.
n— Pomemben izum v lilgteuf ženo. DlpL tehnik Kamil Hilbert v Ljubljani je nedavno izumil svojevrsten irigator z napravo za odtok vode, ki po svoji praktičnosti prekaša vse dosedanje inozemske modele in je tudi v naših zdravniških krogih vzbudil nadvse živahen interes. Iznajditelj je svoj izum že dal patentirati za našo državo, prijavljen pa je tudi patentnim ura^-dom v inozemstvu.
u— Se o tragični smrti Mateja Radoniča. Na poročila, ki so jih listi objavili o nenavadnem samomoru mladega zagrebškega visokošolca, se je zglasil na policiji pokojnikov bivši šolski tovariš iz Celja. Podatki, ki jih je dal preiskovalnim organom, dodobra pojasnjujejo dogodek. Nesrečni slušatelj agronomije se je vrgel pod kolesa tovornega avtomobila v navalu duševne zmedenosti. Ko je Mate Radonič odpotoval iz Zagreba proti Sloveniji, je obiskal najprej bivšega tovariša v Celju. Ta je iz njegovega zadržanja, zlasti iz njegovih nelogičnih pripovedi kmalu razbral, da mu razum ne more biti v redu. Govoril je vsekrižem o nekih velikih kupčijah, ki da jih ima pravkar za sabo, obenem pa je tožil, da ga preganjajo sovražniki. Prijatelj ga je zadržal pri sebi na kosilu, nato pa se mu je ponudil, da ga spremi v Zagreb nazaj. Radonič je odločno odbil ponudbo, češ, da mora nujno potovati še v Maribor ali v Ljubljano. Odpeljal se je v resnici v Ljubljano, kjer si je v težki depresiji vzel življenje. Včeraj dopoldne so truplo nesrečnega študenta zagrebli pri Sv. Križu.
V Rim—Napoli — od 17. IX. do 2. X. — Okorn!
u— Karlovska cesta v oblakih prahu.
Zaradi te notice, ki smo jo objavili 10. t. m., smo pri mestnem cestnem nadzorstvu dobili informacijo, da je Karlovska cesta sicer državna, kljub temu pa jo mestna občina prostovoljno škropi redno po šestkrat na dan. Treba pa je upoštevati, da je Karlovska cesta navadna makadamska cesta, ki dela največ prahu. Zato o veliki vročini kljub izdatnemu škropljenju ni mogoče preprečiti prahu. Tako je pač treba s prahonj in blatom na tej cesti potrpeti, dokler je država ne bo tlakovala ali asfaltirala, a mestna občina že sedaj stori za njo več nego je njena dolžnost.
PRIMARI J
DR. LEO ŠAVNIK
ORDINIRA SAMO OD 11—12 DOP. EV OD 2—4 POPOLDNE
Dr. FR. DEBEVEC
od 18. julija do 15. avgusta NE ORDINIRA. (Dne 2. avg. bodo ordinacije od 10—12. ure)
Naznanjam
S temi sijajnimi novostmi se je posrečilo konstrukterju spraviti dežnik v neverjetno majhen format. Ženski dežnik normalne velikosti se da spraviti v torbico 13X8X3 cm, moški pa zahteva samo za centimeter večje mere. V vsaki ženski torbici in v vsakem možkem žepu je zanj dovolj prostora. Teža teg umotvora je dobrih 30 dkg. In če zdaj kdo misli, da je to filigransko delo bolj za parado kot pa za trdo prakso našega deževnega podnebja, se bridko vara. S poskusi je dokazano, da je novi dežnik zadnji, ki ga veter lahko obrne, dasi se prav tako brzo in lahko odpira ter zapira kakor navadni dežnik.
Kakor čujemo, namerava izumitelj z našimi domačimi podjetji ustanoviti družbo, ki bi se lotila izdelovanja novega dežnika na najširši bazi. Prvi model občudujejo zdaj pasanti v trgovini Paulin v Selen-burgovi ulici, skoraj pa jih bomo videli tudi »v praksi« na cesti. Izumitelju moramo kar čestitati in mu samo želimo, da bi se njegov novi dežnik razširil tudi izven domačih R*e ja
cenj. damam, da sem odprl trgovino
s krznom. — Jamčim za točno in solidno postrežbo ter se priporočam
Marenče Ivan,
trg. s krznom, STARI TRG 2.
Fotoamater ji !
Kvalitetne fotoizdelave, vedno sveže filme, nudi strokovna fototrgovina
FRANJO MAVEC, MIKLOŠIČEVA ŠT. 6, (nasproti Uniona).
™DD0^ARELICE za vkiihavanje
so ceneje, dnevno sveža, velika zaloga. — Pohitite, za večja naročila posebne cene. JUGOSAD, RESLJEVA UL. 4. Telef. 48-27.
Izletniki iz Jugoslavije
posetite na novo urejeno gostilno
„9L CAVALLINO D'ORO"
TRST — VIA GINNASTICA No. 18.
postrežba solidna — cene zmerne — pristna in prvovrstna istarska vina lastne produkcije — prvovrstni kraški teran — domača kuhinja — vedno sveže ribe na izbiro. — Za večje skupine izletnikov jedila po dogovoru.
Priporoča se
IVO PAKOVIC,
lastnik.
Naznanilo
S 15. JULIJEM SEM ODPRLA
novo drogerijo »Danica«
V LJUBLJANI, TAVČARJEVA UL. 3,
in se cenjenemu občinstvu za obisk toplo priporočam.
SETLIGOJ DANICA ass. ph.
Danes popoldne
na VRHNIKO,
na proslavo 30 letnice Sokola.
ZDRAVO ! »tilt...............................
n— Balincarski tarn ir. Danes ob 9. uri se prične v Rožni dolini, na igrišču gostilne V. Jeločnrk balincarski tornir za pokal. Pomerili bodo svoje moči igralci gostilne >Maksl< iz ŠiJke. igralci gostilne >Lev< in igralci gostilne Jeiočnik. Igralci dveh prvoimeno-vanih sostilo so znani kot najbolj! balin-carji ne samo Ljubljane, temveč vse Slovenije sptah. Ker so pa igralei gostilne Jeiočnik tudi klasa zase in ravno sedaj v najboljši formi, se pričakuje ostra borba za osvojitev pokala. Kfbiej vati jeni I
Iz iivljenja na deželi
2AU9C. Ka veEki sokoWri tombol v Žal en 31 t m. bodo razdeljeni naslexfnp glavni dobitki: motorno kote, mdijski aparat, hmeljéka Škropilnica sistema Lorber, Sa-ckov phig. Alfa separa tor, vreča moke, blago za moško obleko, tona zabukovSkega pre moga, moško kolo, žensko kok». Kupite pravočasno tombolske karte ki stanejo v pred-prodaji 3 din, na dan tombole 4 (fin. Posetite zanesljivo to vefiko tomtote, kjer bo poskrbljeno fcucfi «a prvovrstno jed in pj-jačoJ
ZOBJE BLESTE KOT BISEBI S NJEMU ZAHVALJUJOČ SE
»Kolynosc odstranja z veliko naglico grde, rumene madeže, uničuje klice, ki povzročajo razkrajanje in napravi zobe
bete In lepe. — Poskusite »Kolynos« antiseptično zobno pasto.
Povečajte sijaj svojega smehljaja s »Kolynosom«.
Varčujte — kupite veliko tubo!
Iz Maribora
a— 601etnk» rojstva obhaja danes mestni svetnik Henrik Saboty. Ko je bil kot orožniški podpolkovnik vpokojen, se je za stalno naselil v Mariboru. Mariborskemu mestnemu svetu pripada že 11. leto. V funkcijski dobi prejšnjega mestnega sveta je zavzemal mesto finančnega referenta. V tej dobi si je pridobil mnogo zaslug za organizacijo mestnih podjetij v Mariboru, ki jim je načeloval do imenovanja nove mestne uprave. Slavljenec se je živahno uveljavljal v mariborskih družabnih krogih, v katerih uživa zaradi svoje šegavosti in hu-moristične zgovornosti obilo simpatij.
a— Odkritje spominske plošče dr. K Glaser ju. V nedeljo 24 t. m bo na Reki pri Hočah slovesno odkritje spominske plošče na rojstni hiši zaslužnega literarnega zgodovinarja in rodoljuba dr. Karla Glaserja.
a— Sokolski in nacionalni Maribor bo
danes v velikem številu pohitel na Pesnico, kjer je popoldne nastop pesniških Sokolov. Ob 15. pelje z glavnega kolodvora poseben vlak. Vrnitev ob 18., 21. ter 22.30
OBLEKE
velika izbira pri JAKOB LAH, MARIBOR.
a— Novi občani mestne občine. V petkovi tajni seji mestnega sveta so bili sprejeti v članstvo mestne občine: Alojzij Jarc, Franc Kraut, Anton Kramer, Franc Kreutzinger, Arnold Ravnjak, Andrej Roškar in Anton Kovačič.
a— Izredni občni zl>or Društva državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru. V ßmislu § 17 društvenih pravil sklicujem na zahtevo članov izredni občni zbor. ki to v nedeljo 31. julija ob 9. dopoldne v Narodnem domu (mala dvorana) z dnevnim redom: Razprava in sklepanje o združitvi našega društva z ljubljanskim društvom na podlagi pogojev, ki so bili objavljeni v junijski številki xUpokojenca«. Na ta občnj zbor se na zahtevo članov vabi tudi zastopnik ljubljanskega društva upokojencev. Ma-tei Vrbnjak. tč. podpredsednik.
a— V državno nižjo gozdarsko šolo se bodo v šolskem letu 1938/39 sprejemali gojenci v enoletni tečaj Pouk v tem tečaju bo trajal 10 mesecev, in sicer od 1. oktobra 1938 do 31. julija 1939 Za sprejem v ta tečaj se zahteva z dobrim uspehom dovršena ljudska šola V enoletni tečaj se bodo sprejemali predvsem tisti kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse, nadalje tudi sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih posetnikov; ki ostanejo doma kot gospodarji. Kandidati, stari pod 16 in nad 24 let, se bodo sprejemali le izjemoma. Prošnje je vložiti najkasneje do 31. avgusta pri upravi šole, ki daje vsa potrebna pojasnila
DKW motorje in dvokolesa dobite ugodno pri Ozvatiču, Maribor, pri s-Union« kinu.
a— Nezgoda pri gradnji novega i>os!op-ja. Včeraj popoldne je obležal s strto lobanjo in drugimi nevarnimi poškodbami 30 let stari delavec Ivan Toplak z Vetrinj-skega dvora, ki je bi! zaposlen pri gradnji novega bogoslovja pod Kalvarijo. Delavci so tam že razdirali leseno stavbno ogrodje. Po naključju je težak hlod treščil na Ivana Toplaka in ga podrl na tla, da je obležal ves krvav in v nezavesti. Mariborski reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno.
a— V zadnjem hipu rešeni. Varnostna oblastva vršijo intenzivne poizvedbe za neznanim požigalcem. ki je zanetil ogenj pri posestnici Heleni Krempl v Ru-perčah pri Sv. Petru niže Maribora, kjer je pričelo goreti včeraj zjutraj ob 3. Ogenj je nastal v gospodarskem poslopju in je prešel na stanovanjsko hišo. Speča družina se je rešila v zadnjem hipu iz gorečih prostorov. Kremplova trpi zaradi požara 30.000 din škode. Zgorela je vsa domačija s hlevi, shrambami in stanovanjsko hišo. Gašenje je bilo zaradi pomanjkanja vode zelo otežkočeno.
Povožen. Avto je povozil 241etnega delavca Alojzija Požgona, ko se je na kolesu vračal proti domu v Prepolje na Dravskem polju. Požgon je obležal na cesti s strto desno nogo in levo roko. Prepeljali so ga v bolnišnico.
a— Rože in tovariši izpuščeni. Včeraj so izpustih iz zaporov tukajšnjega okrožnega sodišča bivšega ravnatelja tukajšnje »Pri-vredne in zdravstvene zadruge« g. J. Ro-žeta. Obenem so bili izpuščeni tudi vsi ostali, ki so bili skupno z njim aretirani ter zasliševani v zvezi z afero omenjene zadruge, tako celjski poverjenik Leskov- | šek, Frank, ki je na občnem zboru zadruge podal poročilo nadzorstva, ptujski poverjenik Gregore in drugi. Izpustili so jih v zvezi z likvidacijo omenjene zadruge, ki je poverjena podnačelniku sreza Maribor levi breg Modrijanu.
Iz Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja danes v nedeljo ob 20.30 (ob 15. urj samo ob slabem vremenu) krasen velefilm »Pe<sem zadnjega kočijaža« (Dunajski zvoki). Med dodatki tudi Paramountov zvočni tednik. Sledi: Misiter Dolar ra Dunaju.
Iz Celia
FOTO-TRGOVINO IN PARFtTMERIJO
Justì Rozman — Jesenice
SEM PRESELILA v novo hišo g. KLABUSA, Gosposvetska cesta 14. — Vsem cenjenim odjemalcem se za nadaljnjo naklonjenost najtopleje priporočam.
Iz Kranja
«— Himen. V soboto 16. t m. sta se v župni cerkvi v Kranju poročila g. Zvonko Adamič, industrijec iz Kranja, m gdč. Prida Jahn — Ka tn ik~ N ovoporoče ncema iskrene čestitke!
e— V Celju poceni poučujem za popravne
izpite. Cenjene ponudbe pošljite na podružnico »Jutra« pod značko »Akademik:.
KINO UNION. Danes zadnjikrat film z globoko vsebino »PATER VOJTEH«. Matineja: »ORLIč<c
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DU.«
V	ŠIŠKI, TELEFON 41-79
Oly Flint, Albrecht Schönhals in Hans Moser v filmu lepe vsebine in humorja
Njeni ljubimci
V	dopolnilo Paramountov zvočni
tednik in barvana šaloigra:
V	kraljestvu sa&f
Predstave v nedeljo ob 5., 7. in 9., v ponedeljek ob pol 9. uri. S O K O LI ! Posečajte in podpirajte sokolski kino!
V	torek:
Križev pot ljubezni
Iz Novega mesta
n— Kino iDoni« v Sokoiskem domu pri, kazuje danes ob 16., 18.30 in 20.30 nepozabno Jean Harlow v njenem zadnjem filmu >Saratoga«. Poslednja kreacija .n davno pre minule sLjaine umetnice Jean Harlow in najboljša vloga odličnega filmskega ljubljenca Clarka Gablea. Predigra Paramountov zvočni tednik.
Iz Trbovelj
t— Rudarski invalid, že dalje Casa brezposelni Razboršek Prane se je že pred leti lotil ročnih del, ki so po svoji lični originalnosti vzbujala pozornost tudi na ljubljanskem velesejmu Takrat srni. občudovali njegov Eiffelov stolp, /grajen iz 30.500 vžigalic. Zdaj se je Razbor>ek lotil slikarske umetnosti. Njegove slike Kralja Petra, Bled in Rab, ki smo jih videli na letošnjem velesejmu, bo naš rojak-invalid razstavil v soboto in nedeljo pri Forteju na Vodah. Občinstvo, ki se zanima za slike je vljudno vabljeno k razstavi.
s
»i. ;
Trajno ondulacijo na dospelem najnovejšem aparatu. -— Kuha brez vročine 8 minut. — Rekorden uspeh. — Se priporoča
»SALON HÜTAR«.
iz Hrastnika
h— Na naslov cestnega odbora v Laškem. Ponovno opozarjamo na kraj pri železniškem viaduktu poleg hrastniške postaje, kjer se je zgodilo že mnogo kole aiski'n nesreč. Tu ie že več kolesarjev s kolesi" vred padlo čez oporni zid v globoko Savino strugo. K sreč; še ni b;lo nobene smrtne žrtve. To mesto bi bilo treba za graditi z visoko le.^ec:« ograjo, da ne bi prenagli kolesarji padali v strugo. Drugi nedos'atek na progi Hrastnik—Zidani most ie na ta. da ni pri hrastniski zalogi piva, k.'er se odcepi cesta na hrastniško [»staio, nobeneg;; vidnega kažipota. Večina tujih avtomobilov zapelje za-volio* tega tu k hrastniškj postaj namesto na Zidanj most. Z veliko nejevoljo se vsak avotmobilsit vrača na pravo pot. Tega ne bi bilo. če bi cestni odbor dal pritrditi na omenjenem mestu viden kažipot.
h— Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica Hrastnik, razvije danes svoj prenovljeni društveni prapor.
h— Sokolska tombola preteklo nedeljo v Hrastniku je bila dobro obiskana. Sreča je bila to pot spet naklonjena potrebnim. Prvi glavni dobitek (motorno kolo) je dobil Ivan. Jankovjč. čevljarski vajenec v Hrastniku, moško kolo Francka Zakoriščkova, brezjX>-selna iz Trbovelj, radijski aparat Martin. Češnovar, rudar v Hrastniku, fotografski aparat Štefan Gajšek, breznoselnež iz Trbovelj, obleko Ivan Kaprivi, sin rudarja v Hrastniku. Ostalih pet glavnih dobitkov je prišlo prav tako v roke potrebnim. Vsi, ki niso prišlj to pot na vrsto, pa lahko pridejo pri naslednji tomboli v Hrastniku, ki jo priredi hrastniška protituberkulozna liga v nedeljo 4. septembra.
oooas. /HUHsransrvA SOC poiz / hak zoka vuia b i3937 -s»
SUPER LYSOFORM je zanesljivo sredstvo za disinficiranje ! Pri Vaši intimni toaleti je Super Lysoform najboljši prijatelj, ki Vam prepreči neštevilo neprijetnih pojavov.
Vpija najhitreje in najpopolneje vsak zoprni duh. Osvežuje in lepo diši. Zahtevajte ORIGINAL Super LYSOFORM v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Pazite na originalen zavitek, odklonite imitacijo!
fa Etfife
i— Za profituber^uiozni dispanzer T Li-6yi. Društvo Rdečega križa v Litiji je po-krenilo akcijo za protituiberiknkxzni dispan-ser. Zanj so zainteresirali že občine iz našega okoliša pa tudi industrijo. Najbolj naklonjena je tej akciji litijska predilnica, ki je nakazala za ta sklad že večji znesek, obljubila pa je tudi potrebne prostore za namestitev dispanzerja V naši dolini je obilo malih kmetov, ki so zaradi nezadostnega pridelka podvrženi tej najhujši bolezni. Seveda se oglaša jetika tudi po delavskih hišah. Zato je v interesu vse naše doline, da dobimo čim preje dispanzer. Vnetemu predsedniku Rdečega križa dr. Vladimirju Orlu želimo, da bi dobila Litija čim prej prepo-trebno socialno zdravstveno ustanovo.
Iz Ptuja
j— Žalna seja Ptujskega muzejskega društva za pokojnim notarjem Viktorjem Škra-bitrjem je bila v četrtek. O plodnem delu rajnkega, ki je bil častni član društva, je govoril predsednik g. dr. Josip Komljanec.
j— K morju v Dalmacijo je odpotovala prva skupina dijakoy, včlanjenih v po-mladku Jadranske straže. Vodi jih g. prof. Veselko. ,
Nasi Sokoli na delu
Pred sokolskim praznikom v Domžalah
Domžale, 16. jullja.
Že pretekli teden je »Jutro« poročalo, s kako veliko vnemo se pripraivlja domžalski Sokol na svoj veliki prajznik. To d^. bo običajni vsakoletni telovadni na^ stop ,letos bo hkratu naša mladina dobite. sivoj prapor. Najstarejši naš sokolski brat Umek ji poklanja prapor, pod katerim se bo odslej zbirala. Novi prapor kliče vso mladino našega okrožja na pot plemenitega sokolskega dela, sokolskega bratstva in sokolskega tihega žrtvovanja za blagor kralja, naše velike, močne in uedinjene Jugoslavije in za lepšo bodočnost vsega Slovanstva!
Vse naše delo se je podvojilo, kajti vsi smo pod vtiskom veličine vsesokolskega zleta v Pragi. Zlata Praga je vsemu svetu izpričala silno moč naše sokolske ideje, izpričala j«, da Slovani ne bomo padli več v suženjstvo, dokler bomo sledili sokolstvu! Zlata Praga, naša mladina je prisluhnila tvojemu utripu. Tako bo tudi. domžalski naraščaj 31. julija pokazal, da hoče le pozitvnega ustvarjanja, iki more iti le v smeri, ki jo je začrtala te <im Praga, to je v smeri globoke samozavesti, neustrašnosti, plemenitega žrtvovanja z askupnost in odkrite borbenosti, kadar gre za svobodo naroda! Te vrline mora vcepljati jugiGčlovensfca sokolska mladina svojemu narodu in odstranjene bodo nevarnosti, ki danes še prete.
Sokolska in nacionalna mladina, 31. ju-Eja bo tvoj dan v Domžalah. Z njo pa pohitite tudi starejši bratje in sestre, saj se boste v sklopu mladine počutili kakor ■mladina, ki vas ob obdajala. Vsi imamo le eno pred očmi: lepšo bodočnost jugoslovenskega naroda in vseh Slovanov!
Praznik Sokola na Rakekn
Dane® bo Sokol na Rakeku razvil svoj prapor. Prireditev bo ob vsakem vremena, kakor Sq avesti Sokoli svoj prapor tudi nosili in ga bodo nosili ob vsakem vremenu. Pridite, bratje in sestre ter prijatelji iz drugih krajev, da se udeležite naše proslave. Dajte naan (moralne opore s svojo številno prisotnostjo, pomnožite riarse vrste v sprevodu in poklonite se z nami pred spomenikom nesmrtnega kralja in raočemka.
Med obmejnimi kraji Je bSRaitedk med prvimi, M si je zgradil za telesno, moralno in nacionaln-j vzgojo naroda svoj sokolski dom. Sokolsko društvo je bilo ustanovljeno L 1923. in že Po enem leta je zbiralo, krepilo žn pomnoževaik) svoje vrste v lastnem domu. Sokolsko družino na Rakeku ddči zgledna požrtvovalnost in bratska vzajemnost. Nihče nà zadnji pri delu te družine: vsi so v prvih vrstah. Pri vsem, kar je Sokol na Rakeku ustvaril, té iskal in tudi ni imel izven svojih vrst nobenih podpornikov. To vzajemnost bo manifestirala tudi današnja proslava lóletmee, zakaj za toma tn kurndco praporu si je društvo izbralo iz svoje srede enakopravna brata in sestro v dokaz, da je prava rdeča kri v žilah v vseh članov družine in da vroče srce vseh bije le za kralja tn domovino. Današnja proslava bo manifestacija kulturnega in socialnega bratstva, ki odklanja sovraštvo, manifestacija velike sokolske ideje, v kateri je naša bodočnost.
Db 15.30 bo koncert vojaške godbe v parku pred kraljevim spomenikom. Sprevod bo ob 16., javni telovadni nastop pa oib 16.40. Sodelovala bo vzorna vrsta Ljubljanskega Sokola. Prihod na Rakek z vlakom ob 11.20 in ob 15., odhod z Rakeka proti Ljubljani ob 18., 21., 22.59 in 3.20.
1
Uprava Sokola Ljubljana—Vi? vabi svoje članstvo m naraščaj, da s« v čim večjem številu udeleži danes oGletnice Sokola na Vrhniki. Odhod telovadecega članstva in naraščaja s koles; ob 11.45 izpred sokolskega doma ali ob 11.45 z glavnega kolodvora. Vsi ostali udeleženci v kroju in civilni obleki ee odpeljejo ob 14. z vlakom z glavnega kolodvora. Zbor ob 13. na vrtu sokolskega doma, odkoder bo skupen odhod na postajo. Bratje in sestre, vsi točno in polnoštevilno!
Okrožni sokolski zlet v Ljubnem na G o. renjskem. V proslavo 201etniee obstoja države prirede sokolsika društva in čete radovljiške skupine okrožni zlet v Ljubnem v nedeljo 24. t. m. Spored: ob pol 4. skušnje v$eh odelkov, ob pol 16. sprevod in otvoritev letnega telovadišča. po sprevodu nastop vseh oddelkov. Sodelovala bo godba Sokola I. jz Ljubljane. Po sprevodu to velika narodna zabava na telovadišču in v Sokolskem domu. Prijatelje sokolske misli vabi društvo v Ljubnem, naj se tudi izven gornjega okrožia udeležijo zleta, da tako pokažemo tudi narodu na deželi, da je sokolska družina velika in močna. Naša parola je: »Ne da. tno se!«
Telovadni nastop sokola v Zagorju je združen s tekmovanjem, ki bo že dopoldne. Popoldne bo po prihodu vlaka iz Ljubljane sprevod v Toplice in nazaj na sokolsko tetovadLšCe, kjer bodo telovadna nastopi vseh oddelkov.
INSERIRÀJTE Y «OTBU"!
SPORT
Nogomet na dveh straneh
Dopoldne brzi turnir Grafike, popoldne mednarodna
tekma Hermesa
Kljub temu, da je pri nas že nekaj nedelj z nogometom bolj revna, se je danes namerilo tako, da bodo prijatelji te igre lahko skoraj ves dan na igriščih. Spored bo na dveh krajih, in sicer tako-le:
na igrišču Jadrana v Koleziji: pokalni brzi turnir v režiji SK Grafike z naslednjim sporedom : ob pol 9. Reka—Jadran, nato Svoboda—Grafika in slednjič zmagovalca iz prvih dveh tekem. Vsaka igra bo trajala 2 x 30 minut in bo torej ves spored trajal približno do poldneva. Vstopnina je za vse tekme skupna in nizka;
na igrišču Hermesa v Šiški bo ob 17.30 mednarodna tekma med železničarji iz Postojne in Hennesom. To bo revanžno srečanje za nedavni obisk naših v Postojni, kjer so takrat zmagali. Gostje so predstavniki italijanskega nogometa in bodo danes nastopili še celo ojačeni. V predtekmi z začetkom ob 16. uri bosta zaigrali dve garnituri mladih, in sicer Hermesovih in Marsovih. Vstopnina je kljub precejšnji režiji primerna.
Kaj bo še na sporedu?
čeprav je večina nogometašev zdaj na odmoru, imajo vendarle v nekaterih pod-savezih danes še zelo važne prireditve, ki so pa tudi prav zadnje pred startom v državno prvenstvo. Gre namreč za druge tri tekme iz finalov
ZA VSTOP V NACIONALNO LIGO, ki se igrajo v Varaždinu med Slavijo in Concordijo iz Zagreba z majhno nado za slednjo, v Osijeku med Slavijo in Sparto iz Zemuna brez strahu za prvo in slednjič v Skoplju med Gradjanskim in Radničkim iz Kragujevca kot največja atrakcija, ker je prva tekma ostala brez gola. Drevi bomo vedeli za nove tri udeležence v ligi! V TEKMAH ZA SREDNJEEVROPSKI POKAL
bodo danes na štirih krajih igrali revanžne tekme iz n. kola. Praška Slavija bo v Milanu nastopila proti Ambrosiani in skoraj gotovo zapečatila njeno usodo, drugi italijanski klub Juventus bo igral v Kladnu in ima dva gola na boljšem, Ripensia iz Bukarešte mora na vroča tla v Budimpešto proti Ferencvärosu in je komaj favorit, slednjič pa bo rumunski Rapid doma sprejel enajstorico Genove, ki je tudi že s tremi goli v prednosti.
V SLOVENJEM GRADCU
Velik športni praznik bodo imeli danes v Slovenjem Gradcu v obliki športnega dneva, ki je združen s ciljem velike kolesarske dirke seniorjev in juniorjev za prvenstvo dravske banovine. Borba bo v obeh kategorijah zelo huda, kajti za dirko so se prijavili vsi naši najboljši vozači. Seniorji startajo v Ljubljani, juniorji pa v Celju. Za zmagovalce so razpisana krasna darila, med njimi pokal pokrovitelja bana dr. Natlačena ter darila senatorja g. Ivana Puc-lja, bivšega bana dr. Marušiča in še mnogo drugih. Za vsako skupino je najmanj deset krasnih daril in bodo dirkači danes v Slovenjem Gradcu res bogato nagrajeni.
Popoldne bodo imeli tamkaj tudi še nogometne tekme.
NA JESENICAH
Športni dan, združen s proslavo lOletni-ce klubovega obstoja, bodo imeli danes tudi na Jesenicah. SK Bratstvo je za včeraj in danes pripravilo zelo bogat športni spored, v glavnem lahkoatletski in nogometni, po končanih tekmah pa bodo imeli tudi veselo prireditev na novo zgrajenem domačem stadionu. Tamkaj bo vsa športna Gorenjska!
Tudi
V TRBOVLJAH
je tamošnji Amater izbral današnjo nedeljo za svoj športni dan. Tudi tamkaj bodo imeli nekaj lahkoatletskih točk, glavna prireditev pa bo popoldne nogometna tekma med rezervo Haška iz Zagreba in domačo enajstorico.
Gorske dirke
na Jezerski vrh
Prav posebno privlačne pa so med današnjimi športnimi prireditvami medklub-ske gorske motociklistične dirke na Jezerski vrh. Prireditelj, kranjska sekcija MK Ilirije, je prejela toliko prijav, da bodo na tej dirki prav gotovo zelo zanimive borbe, že pri treningih, ki so bili zadnje dni, so bili doseženi nepričakovano dobri časi, ki bodo pa na dirki brez dvoma še izboljšani. Prireditelji opozarjajo občinstvo še enkrat, da se mora brezpogojno pokoravati odredbam rediteljev. Tekmovalna proga bo med dirko popolnoma zaprta in je vsak prestop proge strogo prepovedan. Pričetek dirke je določen natančno za 15. uro in zato priporoča vodstvo gledalcem, naj si pravočasno izberejo in zavzamejo svoja mesta. Iz Ljubljane in Kranja vozijo na start in cilj Putnikovi avtobusi. Kdor se hoče diviti drznim vožnjam naših motociklistov-sport-nikov, obenem pa preživeti nekaj ur ob vznožju naših gorskih velikanov, naj pohiti ž njimi!
Športno pismo iz Helsinkov
Kako je potekel meddržavni lahkoatletski dvoboj med Finsko in Madžarsko
Pogled na del krasnega novega stadiona v Helsinkih na Finskem, ki bo po vseh znakih sodeč že v dveh letih prizorišče največje športne prireditve na svetu
Preteklo nedeljo in ponedeljek je bila v Helsinkih ena izmed velikih tahkoatletskih prireditev letošnje sezone, in sicer meddržavno srečanje med Madžarsko in Finsko. Finci so se to pot revanžirali za poraz pred petimi leti v Budimpešti in zmagali s precejšnjim naskokom točk. Borbe v posameznih disciplinah so bile zaradi odlične kvalitete tekmovalcev zelo napete in zanimive.
S tega dvoboja nam je poslal slučajno prisotni gledalec, naš ožji rojak iz Zagreba, pismo z nekaterimi zanimivimi podrobnostmi:
Helsinki, 12. julija V velikim novem stadionu finske prestolnice je bil te dni drugi lahkoatletski dvoboj med Finsko in Madžarsko, torej dvema državama, ki sta sicer po številu prebivalcev majhni, zavzemata pa v športnem svetu zmerom prva mesta. Naj samo omenim, da je bila Madžarska tretja, a Finska četrta na zadnji olimpiadi. Zadnji takšen dvoboj je bil 1. 1930 v Budimpešti ter je končal z zmago Madžarov 85:76! Lahko si je misliti, da so Finci v svojem kraju poskusili vse, da so sebi zasigurali zmaga
Madžari so že 10 dni v Helsinkih ter so ves čas pridno trenirali. Zelo važno je tudi, da so se nekoliko privadili tukajšnjega podnebja in zraka, ki človeka iz južnih krajev v prvih dneh zelo zmuči in ubije. Madžari so v zadnjih časih dosegli zelo lepe rezultate ter mislijo, da jih bodo po hladnem vremenu, ki vlada tukaj, lahko še izboljšali. Treba je namreč vedeti, da se tukaj pravkar prvič kosi trava in še zmerom cvete španski bezeg, temperatura pa je še mnogo premrzila za kopanje.
Imel sem priliko govoriti s finskimi lah-koa tleti, ki so mi napovedali finsko zmago. Med ostalimi sem govoril tudi s Peku-rijem, ki je bodoča nada finskih dolgopro-gašev. Navidezno slaboten in nežen fant, svetlih oči in enakih las, star 25 let in ože-njen. Eri ?^?gpvpru mi je kot tolmač po-
magal finski konzul v Zagrebu g. Markulle. Pekuri napravi vtis zelo skromnega človeka. Po poklicu je uradnik kriminalne policije v Helsinkih. Pravil mi je, da se že 10 let bavi z lahko atletiko in teče na vseh progah od 1500 m do 10.000 m. Za najboljšega dolgoprogaša trenutno smatra Sveda Johnssona. Sam pozimi tudi smuča, toda samo za zabavo, ker je mnenja, da je smučarski tek za lahkoatleta pretežak. Na moje vprašanje, kako dolgo se še namerava aktivno baviti s športom, je obljubil — še 10 leti
Velika prireditev se je začela v nedeljo točno ob pol 7. zvečer Morda se bo komu od čitateljev zdelo čudno, zakaj tako pozno, toda ne sme se pozabiti, da smo v Helsinkih, kjer je še pred 5 dnevi solnce sijalo do 10. zvečer. Sam stadion je STed-nje velik ter ima prostora za 30,000 ljudi. Sezidan pred 2 leti je še zdaj kakor bi ga vzel iz škatlice. V sredini je nogometno igrišče z vzorno kratko porezano angleško travo, okoli njega pa še tekališča. V nedeljo je bil ves v finskih zastavah, nasproti glavne tribune pa sta se vili dve veliki madžarski trobojnici. Začetek tekmovanja je kar se da slovesen. Ob zvoku koračnice iz 30-letne vojne vkorakajo atleti z dveh strani v stadion; gledalci pozdravljajo stoje. Ko dospejo do sredine, se zasliši zvonki glas trobente. Tekma se je začela! Ob zvokih finske in madžarske državne himne se počasi dvignejo zastave obeh držav na častne jambore. Gledalcev je okoli 20.000. Časnikarska tribuna je zasedena s približno 200 časnikarji, med njimi precej madžarskih. Zanje so pripravljeni posebni telefoni, s pomočjo katerih kar s tekme poročajo v Budimpešto.
V teku z zaprekami na 110 m so bili Madžari boljši, toda že v naslednji točki, v teku na 800 m, je bilo veliko presenečenje, kajti obe prvi mesta sta zasedla Finca. Met kopja je bil seveda absolutna domena domačih- Po hudem boju med Nikka-nenom in svetovnim rekorderjem Barrine-
I ŽIGOSANA
I KINO UNION. Tel. 22-21
I	NAPETO IN ZANIMIVO!
Telesno in duševno mučena žena ubije v rilobranu mučitelja ter se pred pariško poroto bori za moževo nedolžnost in svojo
poštenost. Film morate videti! Predstave danes ob 17., 19. in 21. uri. DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! —11H—I——— i'l 1 ——i
nom je slednjič zmagal slednji s 74.59. Najboljši Madžar je bil skoraj za 7 metrov krajši. V teku na 200 m so spet Madžari pobrali obe prvi mesti. Najboljši čas je imel Kovacs z 22 sek. Pri skoku v višino so Madžari nastopili z rezervo in morali že pri 160 odnosno 190 cm odstopiti. Oba Finca sta preskočila 197 cm, kar je bil za nas Jugoslovene še prav poseben dogodek. Pri 2 m sta oba s hrbtom podrla prečko in bila nato uvrščena po abecednem redu kot prvi Kalina, kot drugi pa Kotkas. Tudi met krogle se je končal z gLadko dvojno zmago Fincev.
Napet je bil tek na 5000 m. Na startu sta Pekuri in Mäki za Finsko ter Szabo in Simon za Maržarsko. Madžari so si dali mnogo truda, da bi tukaj dosegli dober uspeh, toda bilo je nemogoče. Do 3000 m so bili vsi štirje tekači še skupaj, potem pa se je pokazala ogromna premoč domačih dolgo-progašev. Saj tečejo s tako lahkoto in eleganco, kakor da bi to sploh ne bil napor. Pri 3600 m sta oba Finca že za 50 m spredaj in odtod dalje se razvije dvoboj za prvo mesto samo še med njima. 200 m pred ciljem diktira Pekuri zelo oster tempo, toda Mäki mu je stalno za petami in ostane na cilju 2 m za njim. Čas zmagovalca je bil 14:37.8.
Po prvem dnevu so Finci vodili s 47:30 točkam.
Naslednji dan je bilo vreme bolj rnrzJo in oblačno. Ker je bil delavnik, je bilo gledalcev nekaj manj kakor prejšnji dan, toda še zmerom najmanj 13.000. Med njimi je bilo mnogo vojakov in mornarjev, ki so zasedli ves prostor nasproti velike tribune.
Na 100 m so obakrat zmagali Madžari, čeprav njihov najboljši mož Kovacs ni startal. Čas zmagovalca Gyenesa je bil 10.8. Pri skoku ob palici se je začelo s 3.60 m. Tukaj so bili Madžari boljši in sta oba Finca odnehala že pri višini 3.70 m. Krasna točka je bil tek na 1500 m. Tukaj je spet nastopil zmagovalec prejšnjega dneva Pekuri, ki je skupno z rojakom Hartikko vodil skoraj ves čas do zadnjih 150 m. Tu se je odtrgal Hartikka in v krasnem fi-nishu izenačil domači rekord (3:52), Pekuri pa je moral celo drugo mesto pustiti Madžaru. V metu diska je Kotkas, finski rekorder, z metom na 49.94 m zasedel prvo mesto, pa tudi oba Madžara nista bila slaba. Tek na 400 m je bil spet zelo napet in je prinesel zmago Madžarom, zato pa so v skoku v daljino Finci beležili dvakratno zmago.
Posebna atrakcija je bil slednjič tek na 10.000 m, kjer so Finci absolutni gospodarji na svetu. Zanje je startal sam svetovni rekorder Salminen. za Madžare pa madžarski rekorder Szilagyi. Finca sta takoj
prevzela vodstvo, toda Madžari so jim prvih 1500 m stalno za petami. Potem prevzame celo Szilagyi vodstvo, toda ne /.a dolgo, kajti spet so Finci spredaj. Skupina se drži strnjena, toda Fincema se pozna, da gresta enakomerno kakor stroji, da celo tako. da tečeta oba v enakem koraku krog za krogom. Se pri 5000 m (čas je 15:31) so vsi štirje skupaj. Kilometer in po! pozneje je spet madžarski mojster na čelu; tempo se poostruje. drugi Madžar zaostaja. Pri-7000 m sta oba Finca in Szilagyi v odlični


Pogled z druge strani na isto areno s slikovitim olimpijskim stolpom
kondicijl stalno v skupini Kilometer pred ciljem Salminen poveča tempo. Szilagyi se ga drža, drugi Finec pa tudi že zaostaja. Madžar je v odlični formi, toda v predzadnjem krogu ne vzdrži več peklenskega tempa. ki ga diktira Salminen. Do konca se razlika med njim in Sžilagvjem poveča na 50 m Čas zmagovalca je 30:44.8. čas najboljšega Madžara na drugem mestu pa 30:592 (nov maržarski rekord). V zadnji točki, v štafeti je Finska zmagala z veliko premočjo.
Tako se je končal ta dvoboj s finsko zmago v razmerju 87:73 točkam. Stadion se je počasi izpraznil in ostal je lep spomin na viteško borbo dveh malih, pa vendar tako velikih narodov.
dr. R. K.
Kdo ¥ ÀMPIE
msmas=a
To vam bosta povedala George Murphy in Rita Johnson v istoimenski g kriminalni filmski drami y Kino Matica ob 11, 15, IT, 19. in 21. uri! g
Mefi vojno In mirom - v spsriu
Zakaj je Japonska odpovedala priSiosisifo olimpia? in kdo bo prevzel njens ssaslesfstve?
i O
Odpoved japonskih olimpijskih iger na zahtevo japonskih vojaških krogov ni presenetila bližnjih poznavalcev boja. ki se je vlekel že leto dni med suhimi točkami olimpijskih paragrafov in olimpijsko idejo: na ozemlju vojujoče se države ne more biti najlepša in najmogočnejša manifestacija miru, olimpijskih iger. Tudi v tem boju je zmagala vojaška oblast, ki je kratkomalo presekala gordijski vozel in odpovedala ne samo olimpijske igre, temveč tudi svetovno razstavo v proslavo japonskega državnega jubileja. Na Japonskem je vojna in vse energije morajo služiti njej, za vse ostalo ne sme biti niti časa niti sredstev.
V mednarodnem svetu je prišla zaradi tega Japonska v mučen položaj. Pričakovalo se je, da bodo Japonci mandat za prireditev olimpijskih iger vrnili že aprila t L na kongresu mednarodnega olimpijskega odbora v Kairu, toda japonski športni krogi so vztrajali v svojem sklepu; da jih prisili k še večjim jamstvom, je sklenil kongres zahtevati od Japoncev posebne garancije, da bo svetovna razstava pravočasno zaključena in se bo olimpiada glede na sedanje vojno stanje lahko izvedla nemoteno. Rok za odgovor je bil do junija, do seje eksekutive mednarodnega olimpijskega odbora Japonci so prinesli tudi te garancije, princ Čičibu, predsednik njihovega olimpijskega odbora jih je dal, kar je bilo sredstev za prireditev potrebnih in jih ni država votira-la dovolj, je dalo mesto Tokio in zaseb-
Razpis
propagandnega lahkoatletskega mitinga (v disciplinah olimpijskega petoboja) v Celju
Športni klub Celje v Celju priredi v nedeljo 24. julija t. 1. s pričetkom ob 8.30 na svojem igrišču Glaziji propagandni lahkoatletski miting po dolžnosti. Tekmuje se v disciplinah olimpijskega petoboja, in sicer ločeno za seniorje in juniorje ter lahko tudi v posameznih disciplinah. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverifici-rani člani klubov, članov JLAS. Prijavni-na za posameznega atleta znaša 2 din. Nagrade: Prvoplasirani v posamezni kategoriji petoboja prejme diplomo. Prijave se sprejemajo do 22. t. m. na naslov SK Celje. Tekmovanje bo na tekališču dolgem 380 m, ki ima štiri nedvignjene zavoje in je pokrito z ugaski. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS.
Vrstni red disciplin je naslednji: seniorji: skok v daljino, met kopja (800 gr.), tek 200 m, met diska in tek 1500 m; ju-nlor.p B hi C: skok v daljino, met kopja (600 gr.), tek 200 m, met diska (L5 kg) in tek 1000 m.
Celje : Olimp. Danes ob 18. se bo pričela 1 na Glaziji v Celju zanimiva prijateljska tekma med SK Celjem in SK Olimpom. I Ob 16.30 se bo pričela predtekma med mla-
niki. Toda kljub tem jamstvom je prišla naknadno odpoved, ki daje sklepati, da so bili na Japonskem močni prikriti boji med miroljubnim delom prebivalstva in med .odločujočimi vojaškimi krogi, ki so slednjič prodrli s svojo zahtevo in riski-rali nepovoljni utis v mednarodnem svetu. In to v trenutku, ko so bili zbrani že zadnji potrebni zneski za gradnjo vseh letnih in še manjkajočih zimskih olimpijskih raprav! Japonska je s tem za dolgo vrsto let izločena iz. vrste ikantži-daitov za olimpijske igre. le težko bo zopet mogla prodreti e svojo kandidaturo.
A leta 1940? Letne olimpijske igre bodo na Finskem, o tem ni dvoma. Finci imajo svoj stadion že zgrajen, sposobnih ljudi dovolj, a prireditev na Finskem pomenja najčistejši sport brez vsakega nepotrebnega bleska in brez kakršnihkoli atrakcij ali slovesnosti. Ironija je v tem. da ne more Finska izvesti zimskih olimpijskih iger, ki bodo pripadle Norveški, deželi, ki si je dala mnogo truda, odvzeti Japoncem zimske olimpijske igre in jih dobiti kljub letni olimpiadi. Sedaj jim bodo padle kakor zrelo jabolko v naročje. Angleški olimpijski krogi so pripravljeni, da bi izvedli olimpi j ado tudi v primeru, če bi prišla japonska odpoved še pozneje, kar pa ne bo potrebno, ker so Finci pripravljeni izvesti to organizacijo. Angleški povdarek je toliko močnejši predvsem zaradi 1. 1944, ki naj bo leto olimpijskih iger pri njih. da bodo mogli povdariti svojo naklonjenost olimpijskim prireditvam. kadar so v nevarnosti... J. G.
dinama obeh klubov. Srečanje Celja in Olimpa bo gotovo privabilo mnogo športnega občinstva na Glazijo.
Športni dan v Celju. SK Celje bo priredil ob 201etnici obstoja na praznik S. septembra športni dan v Celju in prosi ostale športne organizacije', da bi upoštevale ta datum.
ž. S. K. »Hermes«, motosekcija. Zbirališče motoristov dirkačev, ki gredo na dirke na Jezerski vrh bo danes ob 7. na dvorišču restavracije »Na-Na« na Tyrševi c. Vsi prijavljeni vozači sigurno in točno!
Jugoslavi,ja~0eš1<: osiovaška, reprezentativna nogometna tekma se bo letos igrala v Zagrebu 28. avgusta. S pripravami za to srečanje so že seda;] pričeli na veliko, pa je med drugim kakor ?mo zabeležili za včeraj — savezna 'uprava v Beogradu sklenila organizirati posebne vlake v Zagreb iz vseh važnejših naših sport nih središč, če bo dovolj interesentov, so obljubljeni za posebne vlake izredno veliki popusti v vozni ceni. Za področje LNP je nameravan poseben vlak iz Ljubljane in je odvisno od prijav, ali se bo pas fbni vlak z ugodno voznino sploh organiziral. Interesenti naj blagovolijo sporočiti na naslov. Ljubljanskega nogometnega pocisajveza, Ljubljana, poštni predal 138, svojo morebitno udeležbo. Pogoji za udeležbo bodo objavljeni pravočasno.



strun
Ykuhavanje sadja je delo, ki se mu vsaka .gospodinja rada sama posveti. Tako natančno in tako lepo ji tega nihče drug ne opravi — mezga ni nikdar tako dobra, niti kompot tako skrbno vložen v kozarce, če ni gospodinja sama vsega nadzorovala.
To večurno de!o v kuhinji in ravnanje s vsakovrstnim sočnim sadjem pa postane nevarno vsaki boljši obleki. Tu se včasih skorajda res ni mogoče izogniti različnim madežem in zato ve vsaka gospodinja, da pri vkuhavanju ine more izhaiati brez velikega predpasnika, ki ji dobro zavaruje obleka Nepraktičen je bel predpasnik, ki se mu takoj pozna vsak najmanjši madež, razen tega pa tudi pozneje iz belega tvoriva barvastih sadnih madežev nikoli več ne izpcrete. Da se nam pri vkuhavanju ni treba bati barvastih madežev, je najboljše, če si omislimo predpasnik v živih barvah, po možnosti vzorčast. Na pisanem črtastem, rožastem, pikčastem ali karirastem
Lep obalni komplet
Za sončenje najbolj primerna obleka je dvodelen1 kostum, ki sestoji iz kratkih, ba-lonastih hlačic in malega nederčka. Seveda je takšno zražno oblačilo namenjeno le sončenju in se v njem ne moremo pokazati drugje, kakor v kopališču. Lahko pa izpopolnimo dvodelno obleko za sončenje s kratkim p!a.":em iz enakega tvoriva, ki ga oblečemo na poti v kopališče in ki ga nosimo tudi na kratkih sprehodih v okolici letovišča. Jako elegantno učinkuje, če si k temu kompletu omislimo še sončnik iz enakega roža s t ega tvoriva.
tvorivu so neizogibni sadni madeži skoraj nevidni.
Takšen barvast predpasnik za vkuhava-nje zavežemo preko lahke domače obleke s kratkimi rokavi, da nam v bližini štedilnika ni prevroče. Ali pa izdelamo predpasnik v obliki halje, ki jo spredaj zapnemo z gumbi. V tem primeru lahko nosimo predpasnik brez obleke, kar je v razgretem kuhinjskem ozračju vsekakor še najbolj prijetno.
Najboljše zavarujemo obleko s predpasnikom, ki ima rokave Seveda pa morajo bit takšni rokavi dovolj ohlapni in tudi kratki, tako da jih lahko oblečemo vrh obleke in da nas pri delu ne ovirajo. Predpasnik te vrste, ki ga vidite na naši skici, ima raglansko vstavljene, široke rokave, ki izhajajo iz kratkega sedla na ramenih. Predpasnik zapenjamo zadaj z gumbom ob štirikotnem izrezu. Tudi pas iz tvoriva predpasnika je zavezan zadaj. Veliki žepi so dvojno prešiti, kakor tudi navpični šiv, ki spaja oba sprednja dela (1. skica).
Predpasnik iz rožastega tvoriva ima koničast izrez in zvončasta krilca na ramenih. Spredaj ima vrezano obliko koničastega ži-votka. Pas izhaja iz obeh stranskih šivov, je od zadaj prekrižan in na vsaki strani zopet zapet z gumbom (2. skica).
Tudi naslednji predpasnik ima na ramenih mala, toda gladka krilca, tukaj pa se ozki pas veže postrani v preprost vozel.
Scherk Face Lotion (Scherkova vodalza nego lica bo pomagala tudi Vam, a samo ce jo redno uporabljate. Čisti lice od zajedalcev ter mu daje svež in mladosten videz. Dobi se v „vseh boljših strokov-nih prodajalnah / /''V«®^ po din. 18.-.
y vJ^!3*'
SCHERK
ifeyiiyMl??'.
.^fScherk
' -	...........""»«IM»......................Urlili «II nw
Face
......M—Il JIIIIWI........................
Lotion
Scherkova vod
inmumn
Ce ukrojimo takšen predpasnik iz črtastega tvoriva, sestavimo črte diagonalno, tako da se pri srednjem šivu koničasto stikajo (3. skica).
Predpasnik iz modrega ali rdečega platna sestoji i« širokega spodnjega dela, ki ovija krilo in iz predprenika z naramnicami. Predprsnik je zgoraj lahko zaokrožen, prav kakor veliki žepi pod pasom (4. skica).
Izredno okusno in ljubeznivo učinkuje predpasnik v obliki halje iz čednega, pikčastega tvoriva. Takšen pikčast predpasnik lahko nosimo namesto domače obleke, I2-hko pa ga seveda tudi oblečemo preko vsake druge obleke, kadar se lotimo dela
V njegovih OCEH boste citali.
ko ilio so pridobile Vaie oči na lepoti c pomočjo nezmočljlvega novega ABC AN ČILA. Isdnova v dan boste opažali kako pridobiva Vaé lagled na globini ln izrazitosti. Vrhu teg» se boete lanto nasmejali do solz. brez strahu, da bi »barva popustila« ln da bi lepota Vaélh trepalnic teKla po obrasu. ARCANCU, ne pece, ker ne vsebuje mila niti drugih Jedkih sestavin, ki lomijo trepalnice. Poskusite ga ie Jutrj zjutraj ARCANO IL se dobi v 9 prekrasnih odtenkih ln v posebni barvni kompoziciji: j>ARCANCIL-SANCOLOR< za one žene, ki žele podaljšati ln Izbo--iti »voje trepalnice. ne da bi Jih šminkale. Prodaja se povsod. Cene so naslednje: veliki model 48 dm^na^ dornest ni 32 din. reklamni zavitek, zadosten za 3 me*ece. 16 din. Ne pozabite: ZA \ ASE TREPALNICE .. . ARCANCIL. LJudevlt Schön, oddelek D/5, Zagreb, Jelačičev trg I. Uspeh zajamčen.
v gospodinjstvu. Predpasnik na naS skici ima majhen dečji ovratnik, dva okrogla prsna žepka in pasek iz pikčastega tvoriva. ki ga zapenjamo z gumbom. Spredaj je zapet z nizom preprostih gumbov (zadnja skica).
# ~
ženske in starostno zavarovanje
Človek skoro ne bi verjel, da so ženske tako malo zmenijo za vprašanje starostnega zavarovanja sploh. Vse premalo mislijo na to, kako bodo živele v starosti. Res je, da si marsikatero dekle vzame za moža državnega ali mestnega uradnika le zato, ker bo dobivala penzijo, če ji umre. Koliko znaša penzija, tega ne skuša niti dognati, kaj šele, da bi poznala zakon, ki o tem govori. Dovolj ji je, da ima pravico vživati penzijo po možu do smrti.
Privatne uradnice tudi ne mislijo mnogo na starostno rento. Ko pa izgube predčasno službo, druge pa radi ostarelosti nikjer ne dobe, pride bridko spoznanje, kako je s starostnim zavarovanjem privatnih uslužbencev. Ako so zdrave, oziroma za delo še sposobne, imajo pravico do rente šele s 65. letom. Redke so žene privatnih uradnikov, ki vedo, da imajo ti pravico do starostne rente — ako niso vsled bolezni nesposobni za delo — šele z doseženim 70. letom. Bridko je, da morajo ti ljudje, če so brez službe, kljub temu plačevati še nadalje predpisane mesečne prispevke. Zadnje težko prihranjene dinarje porabijo ali pa se morajo zadolževati, preden dosežejo starostno rento.
Tudi delavke in žene delavcev ter hišne uslužbenke se ne zavedajo, kaj jih čaka na starost kljub Zakonu o zavarovanju za onemoglost, starost in smrt, ki velja pri nas od 1. septembra 1937. Delavka dobi starostno rento s 65. letom po 401etnem zavarovanju, delavec šele s 70. letom. Delavčeva vdova po ne dobi stalne rente, ampak le triletno podporo, potem pa gre lahko na cesto. To je krivica, ki se bo morala čimprej popraviti. Isti zakon predpisuje, da vdova ne dobiva (kakor pri
uradniških vdovah) polovico rente, ki bi jo vžival mož, če bi bil živel, ampak samo četrtino. Delavčeva renta je itak majhna: ako ne doplačuje prostovoljno, ampak se drži v zakonu predpisanih prispevkov, znaša najvišja renta v najvišjem zavarovalnem razredu le din 432.— na mesec. Torej dobi vdova v najboljšem primeru nekaj več kot 100.— dinarjev in še to le skozi tri leta. Prav nič se ne upošteva, če je delavec plačeval prispevke 40 ali pa 54 let.
Med svobodnimi poklici pa za starost sploh niso zavarovane babice, šivilje, gospodinje. obrtnice, kmetice in poljske delavke Medtem ko se babice in gospodinje že leta in leta bore za starostno preskrbo, o ostalih doslej še nismo slišale, da bi kdaj stavile take zahteve. Morda čakajo, da si bodo njih stanovski tovariši uredili to zavarovanje, katerega bodo — kar tako mimogrede — še same deležne. Prav bi pa bilo, da bi se zastopnice vseh teh stanov združene z delavkami in privatnimi name-ščenksmi ter ženami krojačev, trgovcev, obrtnikov in poljskih delavcev, tudi same oglasile in zahtevale, naj se uvede starostno zavarovanje vseh stanov, torej pravo ljudsko zavarovanje, kakor že velja n. pr. na Danskem, kjer je danes od 3,635.000 prebivalcev že 90% zavarovanih za starost. Predvsem pa naj bi na vseh zborovanjih ženske zahtevale naj se izboljšajo vsi zakoni. ki se nanašajo na penzije ali rente vdov. dokler ne bodo vse upravičene zahteve realizirane.
Starostna doba za privatne nameščence in delavce naj se zniža na 60 let, triletna pomoč za delavčeve vdove naj se izpre-meni v stalno rento, ki mora znašati vsaj polovico zavarovančeve rente.	cp
Naše STCdftjjgšolke
Nekaj čez 34% naše srednješolske mladine je ženske. Ako primerjamo uspeh učenk z uspehom učencev, pridemo do zanimivega zaključka: srednješolke lahko pokažejo lepši uspeh.
Od vseh fantov na slovenskih srednjih šolah jih je letos izdelalo razred 69.5%, deklet pa 76.9%. Odličnih srednješolcev je 7.6%, odličnih srednješolk 11.6%; prav dobrih srednješolcev 26.7%, srednješolk pa 34.5%. Pri debrem uspehu pa je stvar že nekoliko drugačna: od vseh srednješolcev jih je položilo razred z dobrim uspehom 35%, od vseh srednješolk pa 30.82%. Zato pa fantje spet nosijo zastavo v slabem uspehu. Ponavl.ialni izpit jih ima 19.7%, dočim deklet le 15.9%. Prav tako je s po-navljači. Fantov mora razred ponoviti 10.1%, deklet pa 8.6%.
Te številke pač dovolj zgovorno pričajo, da se je ?redr>!cšolka bolje odrezala kot njen moški tovariš.
Povprečni uspeh vseh dijakov na slovenskih srednjih šolah je »dober« (ali v številkah izraženo 3.02>, dočim je povprečni rezultat srednješolke »plus dober«, kskor bi se temu reklo v šolskem jeziku (s številko 3.33). Za skoraj pol reda so torej srednješolke boljše kot fantje.
To dejstvo je pač zelo značilno. In za tiho bi si ga morali zapisati vsi tisti, ki so proti študiju deklet.
Če bi postavili ugovor, češ. da so za študij nespodobne, pobija ta ugovor, ki izvira iz predsodka brez stvarne podlage, po dekletih dosežen boljši rezultat. Če bi postavili drug ugovor, češ, njih mesto je nekje drugje, bi jim moral zapreti sapo isti rezultat ob vprašanju za vprašanje: kje drugje je pa mesto tistih fantov, ki so jih ta dekleta »posekala«?
I »Naravno, v službi in še s polno plačo«, bi se glasil odgovor, »dekletom pa kuhal-nico v roke in za ognjišče z njimi! Če pa že silijo v službe, pa naj imajo za svojo večjo sposobnost slabšo plačo!«
Je prav tako, gospodje nasprotniki?
Same čestitke na boljšem uspehu nemara da teh deklet ne bodo zadovoljile.
Tem manj, ko je pa »ognjišč« tudi vedno manj.
In še ta moški iz različnih vzrokov po večini bolj slabo podpirajo.
Ženske na delu
Mednarodna organizacija univerzitetno
izobraženih iensk bo imela ta mesec od 24.—29. svoj redni letni sestanek v Londonu. Organizacija, ki ima tudi v naši državi v skoro vseh večjih središčih svoje sekcije, zbira v svojem krogu večino žensk s fakultetno izobrazbo, izjemo delajo le Nemčija, Italija in Rusija. Prihodnje leto se bo kongres vršil v Stokholmu in bo obravnaval vprašanje, na kakšen način bi se dalo mladino vsega sveta pritegniti k intenzivnejšemu mednarodnemu delu.
Lista kandidatov za Irski parlament nosi tudi imena enajsterih žensk. Med njimi je tudi ime ge. Cosegrave, ki je po svoji aktivnosti splošno znana s premnogih feminističnih konferenc, ki se je pa z enako aktivnostjo izkazala tudi kot članica občinskega sveta v Dublinu.
Not ženski uspeh na polju avijaciJe. Pretekle dni je bila na seji kongTesa mednarodnega aeronautičnega saveza sklenjeno, da se podeli zlata medalja za zasluge na polju aviacije miss Joan Battenovi. To je prvi primer, da je ženska dobOa to visoko odlikovanje.
Eva Carle navaja Einsteinov izrek v spominih na svojo mater, slavno odkrite-
Ijico radija Marie Curie Sklodovsko: »Ma_ dami3 Curie je izmed vseh sfernih bitij edina, ki je slava ni pokvarila.«
Gospodinjska kou-v. :
RAKI
Posebna poslastica iz sveta drobnih živali so v kuhinji raki. Naše vode so jih v prejšnjih časih premogle v velikih količinah in tako odlične, da so sloveli izven meja naše ožje domovine. Posebno lepe rake so lovili na Dolenti ~m zlasti v okolici Žužemberka, Toplic in Novega mesta. Tudi Notranjska je bila znana. Ob njih so si oblizovali prste tudi Pari žaru in cesarski priskledniki na Dunaju. Težka kuga, ki je zalezla med rakov rod, pa je napravila med njimi tako morijo, da so morali ribiči dolga leta vlagati mlad rakov zarod v naše vode, da bi jih znova zaredili. Uspeh še ni tolik, da bi naši raki dosegli nekdanji sloves. Na trg jih prinašajo še vedno razmeroma malo in ne tako velikih kakor nekdaj. Cene pa tudi niso primerne vsakemu gospodinjstvu. Kljub temu pa prinašamo navodilo, kako je z njimi ravnati. Za posebne prilike dobre gospodinje rade postrežejo s posebnostjo!
Splošno pravilo za rake je: užitni so le v mesecih, ki nimajo črke r. In kupovati smemo le žive. Do priprave jih hranimo v koprivah ali v mahu, nikakor pa ne v čisti, vodi, razen v tekoči. Šele pred pripravo jih preložimo v čisto vodo.
Ker se začno raki takoj čim poginejo razkrajati, zato jih še žive vržemo v pripravljen zavarek. Zavarek napravimo iz vode in vina (vsakega polovico), ki smo mu dodali čebule, kumine, popra in lovora. Da bi žival po nepotrebnem ne mučili, js treba paziti, da s krtačo opranega in očiščenega raka, vsakega posebej, vržemo v močno vrelo vodo tako, da čimprej pogine.
Rečni raki so kuhani v 10—15 minutah. Kuhane rake, ki postanejo živo rdeči in vonjavi, naložimo na skledo v obliki piramide. Okrasimo jih z zelenim peter-šiljem in postrežemo vroče. Pripravljamo jih pa tudi v drugih oblikah: v rižotu, majonezi, meridonu itd., zlasti pa kot okraske k raznim ribjim jedem. Meso rakov, tako morskih kakor sladkovodnih, je slnd-kasto, a težko prebavljivo in ima zelc delikaten vonj, katerega pa cenijo samo poznavalci. Užitno meso in sok se nahaja samo v škarjah, ki jih je treba streti, da pridemo do njega.
Juha Iz endTHJe. EJnrfrvijo oSstteo ln zrež-mo kalkor za solato, jo oipražimo na maslu toüko, da svetlo porumeni. Posebej napravimo na maslu prežgan je, dodasmo juhe, v kateri se je kuhala zelenjava, nato pa opraženo ondivi jo. Okusno je dodar ti tudi malo riža.
PRAKTIČNI NASVETI
Kako odpravimo ščurke. Kakor proti vsaki golazni, je tudi proti ščurkom najboljši lek čistoča. Ce pa so se že zaredHi, recimo v kuhinji, moramo kuhinjo vsak večer dobro pomesti in odstraniti iz nje vse ostanke jedil. Odstranimo tudi vse vlažne cunje. Pred špranjami poda, pod ognjiščem in okrog štedilnika ali peči pa potresemo prašek, ki smo ga dobro zmešali iz: 4 dkg kandisovega sladkorja, 4 dkg kolofonije ln 3 dkg boraksa. Vse to dobimo v drogeriji že v prahu. Zmes natresemo v kuhinji dva do tri večere zapored. Zjutraj prašek pome temo in zvečer spet natresemo. Ko so ščurki Izginili, polijemo še vse razpoke okrog Štedilnika, poda ln pri kraju zidu, kjer so se ščurki pojavili, s salmiakovim cvetom, najbolje zvečer, da se uniči tudi zalega. Potem pa poribamo pod z lugom ln milom, če bi se čez čas ščurki spet povrnili, ali če ni bila zatrta vsa zalega, jih Se enkrat sprejmemo z gornjo proceduro. Za vabo pa jim ne smemo nastavljati nepo-mite posode in ostankov jedi.
Škripajoča vrata so zelo neprijetna ln motijo mir pa dražijo zrahljane živce današnjega človeka. Treba je namazati le-žaje z oljem, če ga ni pri hiši, namaži z grafitom. In če tudi tega ni, z navadnim svinčnikom. Kar s svinčnikom odrgni škripajoča mesta — pa te vrata ne bodo več motila s svojim škripanjem.
Postani 5» ostani član Vodnikove družbe!
Strahopetec
Poštni sel je prinesel z jutranjo pošto veselo oznanilo: Dobila sva naslednika«. Podpisana sta bila. Janče in Marija. Na drugi st'.ani je stalo pripisano : »Marija je zdrava, jaz ?em srečen. Pomisli, da ho-6- mlada mati vstati že po petih dneh. Ali ni to neoprezno?«
Neoprezno! Janče je torej ostal zvest samemu sebi. Vedno in vedno je imel še neki dvo-n o stvareh, in zaradi teaa dvoma 3o ga vsi pitali 3 strahopetcem.
Zaradi tega stiahopetstva je vredno, da napišem zgodbo ,ki je stara zdaj že tri leta.
Bila je neka nedelja v juniju. Zbralo se nas je p t dijakov in štiri dekleta. Ec.en izmed fantov je torej moral biti peto kolo. Kakor ponavadi, je moral to žrtev sprejeti Janče. Privoščili smo mu to od vsega srca, kajti vedeli smo, da ima rad Marijo, mi pa smo mu radi malo ponaga-i-ali. Marijo je Janče ljubil z vsem žarom svoje mladosti, č prav je videl, da mu dekle ne vrača ljubezni. Imel je namreč pri Mariji hudega tekmeca Franceta, ki je hil v zadevah ženske družbe pravi iz-kušeiicc. Na te izkušnje oprt, je France popolnoma omrežil Marijo, pri tem pa vešče izrabljal Jančeta v prid svoja stvari.
Naša dijaška petorica je bila skupina, ki je kot celota delila dobro in slabo v vs h položajih. Posamič pa smo si nagajali, kjer smo le mogli. France je bil v tem pogledu med nami največji kavelj. Bil je visoke rasti in močne postave. Na-
sprotno pa je imel Janče na sebi ne-kai 1 očetovskega.. V njegovih otroško nežnih očeh je ležalo na dnu nekaj melanholičnega. Vsi smo ga imeli radi tembolj, ker : ae je vselej tako skrbno zanimal za usodo vsakega posameznega med nami. Na stotine je bilo dogodkov v našem življenju, kjer nam je njegova očetovska skrb in briga prinašala koristi.
Pri ženskah je imel Janö. zelo skromne uspehe, zato pa se je France na njegov račun toliko bolj kešatil pri Mariji. Kadar sta bila v njeni bližini France in Janče, je Marija gotovo zbodla Jainčeta: »Franceta poglej!« In Jar.č = je moral požirati njene pikre opazke, ne da bi odvrnil besedico.
V nedeljo zjutraj smo sedli na vlak in se od,peljali v planine. Krasni mecssnovi gozdovi so nas sprejeli v svoje naročje. Pred kočo smo s>e ustavili, da se odpoči-jemo in tam se nam je približal pes, ki je ostro oprezoval ter lajal kratko in grozeče.
»Pazite se, prijatelji!« je svaril Janče družbo. »Ta meri na to, da bi koga ugriznil! ... «
»Beži nu, beži... « je odvrnil eden izmed deiVetorice, nakar vsa družba prasnila v smeh.
Marija pa je porabila to priliko, da je vrgla Janö:tu v obraz;
»öasih =1 res neznosen... Obnašaš se naravnost kot strahopetec . .. «
Janče ni rekel nič. Ozrl ge je samo po svojem tekmecu Francetu, ki je hodil
vštric 2 Marijo In je rkel Janče tu:
»Ne vem, kaj je s teboj ... Povsod vohaš nevarnost.. . Tudi danes. Kdo izmed nas nosi naprimer površnik s seboj? Edino ti... «
»Prijatelj, ne smeš pozabiti, da so večeri v planinah hladni... « se je skušal ubraniti Janče in š> pristavil: »Ne bi se rad prehladil brez potrebe ... «
Po teh besedah se je Marija vročila s Francetom in ko ga je tesno držala pod roko, se je namrdnila z zaničliivm glasom:
»To je res strašno ... «
Odkorakala je s Francetom naprej.
Hodila sta daleč pred nami. Nenadoma smo vsi zaslišali krik, nato pa videli moško reko ,ki je mahala v znamenju, naj pridemo bliže. Kaj se je zgodilo?
Kakšnih petdeset metrov pred nami je stal velik, ograjen pašnik ,preko katerega je držala krajša pot na sedlo, kamor smo bili namenjeni. Pašnik je bil zaprt s tramom, France je snel tram, da sta mogla z Marijo svobodno stopati naprej po kraj,Sanici. Na sredi pašnika pa je stal razkoračen mlad bik. France je odrinil tram, spustil Marijo napr;j. sam pa je stopil šele za njo.
»Norec!« je dejal Janče, kakor bi hotel iztresti vso svojo nejevoljo na tekmeca v ljubezni. »Kaj pa misli?«
Razumel s m ga.
»Saj bosta vendar morala mimo živali!« je nadaljeval Janče. »Ali France ne ve, kaj pomeni to v sedanjem letnem časni ? če bik podivja, b0 nesreča tu!«
Meni se je zdela njegova bojazen smešna, ampak preden sem utegnil kaj reči, se
je razlegel krik s pašnika. Bil je ženski glas. Ob istem času sem videl Franceta, kako m-ri z velikimi koraki pašnik in se skuša približati ograji, da bi ušel nevarnosti.
Marija pa je kakor brez uma begala po pašniku s m in tja. Bäk je dirjal za njo, roge Je imel naperjene naravnost v njen tilnik. Marija je bržala pred bikom in se mu umikala enkrat na desno, enkrat na levo. Videlo se je, da je v veliki zmešnjatvi izgrešila smer izhoda. Razdalja med njo in besnečo živaljo se je čedalje bolj krčila. Njena rdeča ruta na glavi je vihrala kakor zastava v vetru.
Janče je sipoznal, da j? nevarnost blizu lin je planil z velikimi koraki čez plot. Ob Istem času je tudi France dosegel ograjo ter se rešil z urnim skokom na prostor izven pašnika. Janö? Je tekel po travi, dirjal je s takšno okretnostjo, kakor da mu je za petami sam rogač in je bil v trenutku poleg pobesnelega, bika. France je porabil ugodno priliko, da se je odstranil od pašnika, splezaj na borovec ter od tam opazoval, kaj se godi.
Janče je dospel do živali. Bik je hotel Marijo nabosti na roge, o tem ni bilo dvoma. Toda v trenutku, ko se je pognal proti Mariji, Je Janče z vso silo svojega telesa pritisnil proti biku od strani ter mu onemogočil, da bi podrl žensko na tla. Bik se je prestrašil. Videč, da ni dosegel cilja, se je nekoliko umaknil. Janče je to izkoristil. Pomolil mu je pred gobec svoj površnik, tki je žival nekoliko zbegal, da je posa&la. kam se je hotela zakaditi. Površnik Je naposled padel na tla ln bik se je zdaj pognal proti njemu.
To priložnost je Janče izrabil za to, da je planil k Mariji .ki je ležala nezavestna na tleh, jo pobral, zadel na pleča ter jo odnesel izven plota. Bik je medtem besnel dalje. Premetaval je z rcgmi Jan-četov površnik in ga cefraL
»Hvala Bogu!« je vzkliknil Janče, ko je bil z Marijo izven nevarnosti. Položil Je breme na tla in močil dekleta z vodo. Bik Je kmalu spoznal prevaro. Zakadil se proti plotu, udaril z glavo v tram, ki je zapiraj vrzel, toda zdaj je bil brezmo-čL Marija s« je še vedno tresla po vsem životu. Polagoma se ji je vračala rdečica na lica. Kq se je osvestila, je podala roko Jančetu in nanj naslonjena s Säbeami se koleni nadaljevala pot
Družba je molčala, šele čez nekaj časa smo opazili, da je France izginil. Odstranil se je molče, potem ko je osramočen splezal z borovca, kamor se Je bil skril pred nevarnostjo.
Janče ga je hotel poklicati. Toda Mar rija je napravila kretnjo, naj tega ne stori. Dejala je ta*>: »Janče... «
»Kaj je, Marija?« Jo Js vprašal obzirno. »Tvoj površnik... Ni ga. *eč«, je dejala, in pristavila: »Zvečer bo pa hladno«.
V njenem glasa ni bilo več zaničevanja. Topil se je od nežnosti	. Pustili smo Jančeta ki Marijo za mmnL To Je bilo pred tmni leti. La stoj leži na moji mizi obvestäo, da imata prvorojenca.
Odkar sem doživel tisto z Marijo,
Francetom in Jančetom, ser,i vedno v dvomu, kadar slišim, dn koga psujsjo s strahopetcem...
»JUTRO št. 164.
12
jfejfcjk&sil ss3s.
Domača živina mravelj
Hrošč pri rdečih mravljah sladkosnedkah - Slast, ki povzroča degeneracijo in propast - Mamila v mravljinski državi
Nad 2500 živalskih vrst nam je že znanih, ki igrajo vlogo sostanovalcev v mravljiščih. Večina med njimi nima tu večjega pomena nego muhe in pajki v naših stanovanjih. Mravlje jih trpijo, ne da bi se dalje brigale zanje, čeprav jim te živali s svojim parasitstvom tu pa tam napravijo kakšno škodo. Vsi sostanovalci mravelj pa imajo vlogo
naše domače živine. Najti jih je večino le skupaj z mravljami, ki jim dajejo zavetja in hrane, ki jih pri svojih selitvah v nove kolonije jemljejo s seboj in ki jim dajejo v svojem življenju ulogp koristnih ali pa luksuznih predmetov.
Rna, najbolj nenavadnih izmed teh luksuznih živali je hrošč, ki živi v zgradbah rdeče roparske mravlje. Našli ga boste le v najglobljih in najbolj skritih prostorih mravljišča, razen tega je v raznih znakih postal tako
podoben svojim gostiteljicam,
da potrebuje celo izvežban opazovalec veliko pozornosti, da ga odkrije. Po velikosti sličili mravlji delavki te vrste, je sijajno rdeč rjav kakor ona in tudi njegovo vedenje je podobno mravljinskemu. Kadar teče, teče kakor mravlja s hitrimi koraki v sekani črti, treplja kakor mravlja tla s svojimi tipalkami in če sreča mrarvljo, jo isto tako otipava s svojimi dolgimi, zelo gibčnimi tipalkami.
čeprav bi mravlja prav dobro živela tudi brez tega hrošča, se pri svoji znani sladkosnednosti vendarle
nerada odpove njegovi družbi.
Dobavlja ji namreč neke soke, ki jo znajo spravljati v sedma mraveljska nebesa in ki jih izločuje iz zlatorumenih dlačic svojega zadka. Sestave teh sokov ne poznamo, vidimo pa, da oblegajo mravlje tisti del hroščevega telesa po
To se je prileglo!
Kathleen Coppsova se vrača po kopeli osvežena iz morja pri Long Islandu
DOBRO MILO	\
se obilno peni in dolgo traja! Tako lastnost ima
milo, res naše, domače milo!
S T
ANEKDOTE
Bogat Kitajec je obiskal kitajskega siromaka. Rekel mu je:
i Vsi člani moje rodbine so bili genera-1 in so ubijali ljudi. Jaz pa sem petdeset let star in še nisem ubil nobenega človeka. Dam ti polovico svojega premoženja, če mi dovoliš, da te ubijem.«
Siromak je odvrnil:
»Hvala za tvojo velikodušno ponudbo, čeprav ne vem, kaj bi znj0 napravil. Zato te prosim, da mi daš samo četrtino svojega premoežnja — dn me za to odškodnino samo napol ubiješ.«
Zvesti konj
Iz Rotheburga v Nemčiji poročajo zgodbo, ki kaže zvestobo nekega konja. V okolici tega mesta je delal konj, ki je pripadal nekemu trgovcu s konji in ki so ga bili prepustili nekemu mlinarju za pomoč. Med vrečami moke se je žival počutila očitno prajv dobro in prav nič ji ni prija-lo, ko so jo prodali nekemu kmetu v 15 kilometrov oddaljenem krajiu. Vrla žival je morala sicer tja toda čez nekoliko dni je podrla vrata v hlevu in pritekla naravnost k mlinu. Tam so konja naslednje jutro našli na dvorišču. Za njegovo zvestobo s0 mu dali pošteno porci jo ovsa, potem je pa prišel žalostni zaključek: prispel je kmet, ki ga je bil kupil in konj je moral z njim oditi naizaj.
48 stopinj v senci
V Bagdadu se letos ne morejo pritožiti, da imajo hladno poletje. Te dni je kazal toplomer v tem mestu v senci 48 stopanj vročine.
cele ure z dobrikanjem. Nesrečnice so tako obsedene od tega daru, da pozabijo pri svojem moledovanju na vsa dela, ki bi jih morale vršiti. To je kakor bolezen, prava manija, in sicer mani ja, ki je podedovana, če se kakšni novi naselbini hrošč sam ne ponudi, tedaj ga mravlje ob najbližji priliki kje ugrabijo in spravijo v svoje gnezdo.
Ko je v gnezdu, mu za lastno življenje ni treba več skrbeti. Ker je nesposoben, da bi se sam hranil in ker ima
grizala tako okrnjena, da samostojno sploh ne more več grizti, mu mravlje kapljajo tekočo hrano v usta, čim se mu zljubi," da prijavi s trepljanjem s tipalkami svoj glad. Tudi njegov zarod negujejo mravlje z vso oskrbo. Najmlajših stopenj njegovega razvoja sicer sploh ni treba oskrbovati kajti po oploditvi, ki se izvrši v mravljišču, polaga hroščeva samica svoje živo rojene mladiče enostavno
na mravljinska jajca, kjer imajo takoj najbolj mastno pašo. Čim pa so hroščeve ličinke malo odrasle, se zavzemajo mravlje zanje, poskrbijo zanje celo bolj nego za lastni zarod in jih neprestano krmijo z najboljšimi soki, ki so jih nabrale v svojih golšah.
Ko pride čas, da se ličinka hrošča zabubi, so spet mravlje tiste, ki ji odvzamejo vsako skrb. Spravijo jo v zemljo in ko se je tam zabubila, gredo spet ponjo in jo nosijo
kakor lastne bube naokrog. Zanimivo pa je, da toliko pozornosti hro-ščevi bubi ne de dobro. Večina jih pri tem stalnem prenašanju naokrog pogine. Kajti hrošč potrebuje kot buba miru. Sreča je za mravlje, da tega ne vedo in da pogine toliko hroščevih bub samo zavoljo njihove prevelike, toda napačno uporabljene skrbi. Zato ostanejo in se razvijajo samo tiste bube, ki so jili mravlje
v zemlji pozabile, čim starejša pa je naselbina, tem bolj se brigajo mravlje samo za hrošča in njegovo zalega in tem manj se zanimajo za ■svoj lastni zarod. To zanemarjanje v prid gostom ima med drugim za posledico, da se mravljam rode pohabljene navidezne samice, ki niso sposobne niti za razmno-žitev niti za kakšno delo. Tako gre naselbina svojemu poginu naproti in
na zadnje izumre. Hrošč torej mravlje kvari, toda mravlje se uničujejo same, Ko se naučijo postavljati prijetno nad potrebno, slast nad delo, zaidejo na krivo pot in ta se konča s propadanjem celih ljudstev. In to se dogaja od Skandinavije do Sicilije, od Kavkaza do Holandske in Angleške, že ta razširjenost soživljenja med mravljo ln hroščem dokazuje, da je
razmerje že prastaro. Izvira najmanj iz predledne dobe, morda pa sega tudi v srednji terciar.
Zdravljenje z milijonom
voltov
Nova metoda v sodobni medicini
Za neke aporabe Röntgenovüh žarkov v medicini je trdi» posebno visokih energij, ker zavisi od njih prebojnost teh žarkov, njih učinek v globino, ostiftna rentgenskih posnetkov itd. Na pravkaršnjerm kongresu rentgenologov v Monakovu j» pokazal prof. Van der Tuuk iz Eindhovena rentgensko pripravo za zmogljivost do milijona voltov.
Röntgenska cev sestoji iz treh delov, v katerih dobe elektroni postopno narašča^ jočo pospešitev. Tok dajeta dva Stobra za visoko napetost, v katerih se napetost s
pomočjo kondenzatorjev in usmerjevalnih cevi spravi na zaželjeno višino. Cev je dolga približno dva metra in naprava za visoko napetost isto toliko visoka.
Navzlic ogromni zmogljivosti se da celotna naprava torej z lahkoto spraviti v vsak normalni rentgenski laboratorij. Meritve so pokazale, da ima naprava silno žarttnosL Seveda more biti obsevanje a takšnimi silami le kratko, zato Pa učinkuje zelo v globino tn utegne imeti v medicinski praksi velik uspeh-
Nevidno letalo
Angleži si od njega obetajo velike prednosti za obrambo
svoje obale
V pariških vladnih krogih so doznah, da je britsko ministrstvo za zračno plovbo po petnajstmesečnih poskusih dalo izdelati »nevidno bojno letalo«, od katerega si obeta velike prediresti za obrambo angleške obale.
To letalo ima baje prozorna krila, tako da ga je praktično opaziti šele iz neposredne bližine. Posebno pomembna bi bila ta novota za bojna letala, ki operirajo nad lastnim ozemljem. Nevidna bojna letala bi imela večje možnosti za nenaden napad na brodovja sovražnih bombnikov, ki bi prodrla nad angleško obalo.
Pri vsem tem pravijo, da so nove nosilne ploskve komaj manj odporne nego tiste, M so jih uporabljali doslej.
Izkušnje nas seveda uče, da je treba takšne vesti o »čudežnihc izumih sprejeti z veliko previdnostjo. Res je vprašanje nevidnosti zaposlovalo doslej oborožene zračne sile vseh držav, toda dosedanji uspehi v tem področju so blH prav malo zadovoljivi. Tudi sedaj torej lahko upravičeno dvomimo, da bi bilo uspelo izdelati prozorno snov, ki bi imela odpornost duraluminija.
Ujetnikov! doživljaji
Dvajset let po svetovni vojni ni vedel, da je »mrl
Franc Jožef L
Vojaka Alberta Gereja iz Budimpešte so I Šele na Madžarskem je zvedel, da je umrl
,_________1_____-4----i,««	I H i TTVo-rx. Trv^of Tetro mn IA nflfhoH foli.
že davno proglasili za mrtvega, ker se m več oglasil, ko je L1916. prišel v rusko ujetništvo. Sedaj se je nenadno pojavil doma. Mož pripoveduje zanimive stvari.
Kot ujetnik je prišel v Turkestan, kjer se je poročil z neko Tatarko. Bila je t alio huda, da ga je s stalno nabitim samokresom prisilila, da je ostal pri njej. Pred kratkim pa je umrla za malarijo in mož se je tedaj odpravil domov.
Po štirimesečnem potovanju je dospel v Budimpešto. Kakor pripoveduje, so Rusi ujetnikom pripovedovali, da vojna še traja.
Zasedba Monte Rosa ob 20 stopinjah mraza
500 italijanskih alpincev iz vojaške šole za alpinizem v Aosti je izvršilo vsega upoštevanja vredno dejanje. V nekoliko urah so zasedli vse vrhove Monte Rose od doline Anzasce do doline Sesie, in sicer v polni bojni opremi s puškami, strojnicar mi, metalci bomb in živili. Greben Monte Rose je dolg 10 km in poedini njegovi vrhovi se vzpenjajo, kakor znano, 4600 m nad morsko gladino.
Naskok na goro se je izvršil ponoči po hudem viharju, v katerem je temperatura padla na 20 stopinj pod ničlo.
Alkohol v človeški krvi
Avtomobilski vozači in odgovornost za vožnje
Neredkokrat se pri prometnih nesrečah zgodi, da osumijo avtomobilskega vozača vinjenosti, zaradi česar je izgubil oblast nad vozilom. Zato je samo ob sebi umevno, da posvečajo preiskovalne oblasti tej stvari svojo posebno pozornost. V forenzični, sodno medicinski literaturi, zavzema zato vprašanje o določanju zaužitega alkohola v organizmu precej prostora.
Hoffmann je ugotovil, da zmeren povi-šek količine alkohola v krvi nikakor ne zaustavlja mnogo psihičnih funkcij kakšne osebe ali jih ovira pri izvrševanju kakšnega odgovornega dela. Bila bi zato nepotrebna
strogost, če bi hoteli avtomobilskim vozačem uživanje alkohola sploh prepovedati Kionka je spet pokazal, da je pri istem človeku v različnih časih in pod vplivom raznih duševnih dogajanj (kakor utrujenosti že pred pitjem, potlačenosti itd.) stopnja alkoholnega duševnega učinka navzlic istim količinam alkohola v krvi lahko različna. Kionka zato zahteva da mora zdravnik, ki osumljenca preiskuje, poleg količine alkohola v krvi ugotoviti tudi razne individualne okoliščine, ki so lahko vplivale na stopnjo vinjenosti, duševno zadržanje in čut odgovornosti.
Pet ur godbe z eno gramofonsko ploščo
Izum danskega mizarja — Obeta se nov patent
V danskem mestu Aarhusu imajo mizarja, ki se že leta bavi z vsem, kar je v zvezi z radiom, zvočnim filmom in gramofonom. V zadnjem času je možu uspel zelo pomemben izum, ki ga je sedaj prijavil tudi za patent.
že sama ideja je vredna vse pozornosti, čeprav bi njena uporaba trenutno pokazala še razne nedostatke. Dejstvo, da je mogoče na novi način doseči dosti jasnejši in či-
I
V banki: ^Oprostite, gospod, ali mi lahko poveste, ledo b® speejel ta denari
Drama ljubosumnosti
Mož obstrelU svojo ženo, artistko na trapecu
V severnoangleškem priljubljenem kopališču Blackpoolu se je odigrala krvava drama ljubosumnosti. 27-letno francosko artistko na trapecu Madeleine Cuisinaudovo, ki jo je imelo vse občinstvo rado, je z dvema streloma iz samokresa težko ranil nje mož, 30-letni George. Po tem dejanju je izvršil samomor.
Mlada, lepa Francozinja, ki je nastopala nekoliko tednov z dvema rojakoma v cirkusu, je pred nekoliko tedni sporočila svojemu možu, da se hoče od njega ločiti. Sedem let sta bila poročena, nista pa imela nobenega otroka. Cuisinaud je pred nekoliko dnevi prispel iz Paijiza v Blackpool, očit no z namenom, da bi ženo pregovoril, naj ne bi silila v ločitev. Da je bil že od vsega početka pripravljen na vse, je razvidno iz tega, da je samokres, s katerim je pozneje izvršil svoje dejanje, prinesel še iz Francije s seboj. Policija sedaj raziskuje, kako
je bilo mogoče, da je to orožje skril budnim očem angleških carinskih uradnikov.
Cuisinaud se je zaman prizadeval, da bi ženo pregovoril. V svojem obupu je potem zvečer po predstavi vdrl v njeno hotelsko sobo. Kaj se je tam zgodilo med njima, ni še pojasnejno, ker leži lepa Madeleine še vedno brez zavesti v bolnišnici. Njena tovariša artista sta povedala, da sta nenadno zaslišala klice na pomoč iz njene sobe. ISden izmed njiju je stekel tja, na vratih je srečal Cuisinauda, ki mu je grozil s samokresom. Artist ga je vse eno prijel, toda Cuisinaud se mu je iztrgal in ustrelil vanj, k sreči pa ga je le lahko ranil v ramo. Potem je Cuisinaud stekel v neko prazno sobo in se vanjo zaklenil. Takoj nato je tovariš artistke zaslišal strel, s katerim si je ljubosumni mož končal življenje. Madeleino so našli težko ranjeno na vratu ln spodnjem telesu. Zdravniki nimajo upanja, da ostane živa.
stejši zvok z gramofonskimi ploščami in da zadostuje tudi ena sama plošča za pet ur glasbe. Izdelovanje takšnih plošč je tako poceni, da bodo mogle tudi glede tega tekmovati z dosedanjimi izdelki.
Glasbo sprejema po mizarjevi zamisli mikrofon, ki spreminja zvočne tresljaje v električne. Ti ustvarjajo po zgledu zvočnega filma spet svetlobne učinke, ki jih pa ne zabeležijo na filmski trak, temveč na vrtečo se ploščo. Po posnetku se da velika plošča prefotografirati poljubno število kra ti v manjši format.
Nove, manjše plošče pridejo na vrtečo se ploščo, pod katero je posebna žarnica. Svetloba, ki gre skozi lečni sistem, je tista, ki sedaj sprejema zvoke, na isti način, kakor se pri zvočnem filmu svetlobni vtisi preko svetlobne celice spremenijo v zvoke, se dogaja to tudi tukaj, čistost zvoka je mogoča zlasti še zavoljo tega, ker ni treba za predvajanje nobene igle. Zato se pa gramofonske plošče ne bodo obrabljale! Izumu je torej namenjena še velika bodočnost.
Boksarji niso za vojno
Japonski boksarji, ki igrarjo v življenju svojega naroda veliko in pomembno vlogo, so doživeli v sedanji vojni proti Kitajcem veliko razočaranje. Izkazalo se je namreč, da močan moški ni vedno sposoben za fronto. V Tokiju so izvrgli zaradi tega 46 boksarjev od 47, ki so se prostovoljno javili za na bojišče. Zdravniki so ugotovili ,da so množine mesa, ki jih boksarji tako razkazujejo občinstvu, preveč tope in neokretne za vojaško službo.
tudi Franc Jožef. Tega mu je najbolj žal, kajti prinesel je s seboj dragoceno delo, katero mu je hotel pokloniti v dar. Gre za krasno majhno skrinjo s kirgiškimi intar-zijami, katero je delal z enajstimi drugimi bivšimi vojaki v svojih prostih nočeh dvajset let.
Zanimivosti
Bernard Shaw, slavni pisatelj, nima na svojih dlaneh nobenih črt, kakor jih imajo drugače vse človeške roke.
O svetovni vojni so napisali doslej 400 tisoč knjig. In nobena ni zalegla...
V	Londonu imajo društvo nasprotnikov poljubovanja. člani pa so — same ženske. Te sicer niso proti poljubom med zaljubljenci, temveč samo proti poljubova-nju med prijateljicami.
Napravili so poskus, da so golobja jajca podložili kokošim. Golobi, ki so se izvalili iz teh jajc, niso mogli nikoli vzleteti.
V	pariškem Louvru imajo francosko zemljepisno karto, ki je sestavljena iz samih draguljev. Glavno tvorivo je jaspis. glavna mesta, predstavljajo blesteči so dragulji, reke s© iz platina, v meje poedi-nih departementov pa so vloženi dragi kamni
V	Britskem muzejm v Londonu imajo atlant. ki je visok 2 m. To je menda največja knjiga na svetu.
LAHKE TKANINE, VOLNEN FRESCO, »TROPICAL«, PLATNO i. t. d. za vroče dneve priporoča tvrdka
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 7.
Obleke, plašči iz balonske svile, dežni plašči in pelerince vedno v zalogi.
A N E K
T E
Avgustus je stopal nekega dne, še preden je postal cesar, z nekim prijateljem po rimskih ulicah. Bil je že tedaj zelo priljubljen in mnogo ljudi ga je pozdravljalo. Vsako krat je velmož prijazno odzdravil
Ko sta prišla s prijateljem mimo vile nekega bogatega trgovca, je Avgusta pozdravil vratar. Tudi tokrat se je poznejši cesar za pozdrav zahvalil.
»Kako se moreš tako ponižati, da odzdraviš sužnju?« se je začudil prijatelj.
»Ali zahtevaš od mene, naj dam sužnju, da me prekosi z vljudnostjo?« ga je zavrnil Avgustus.
★
Vojvoda Norfolski je bil strasten ljubitelj alkohola v vseh oblikah. Nekega -ine je bil napovedan velik ples v maskah na dvoru in vojvoda je vprašal svojega prijatelja, igralca Footea, kako naj se ta ples maskira.
»Pojdite enostavno trezni t.ja in noben človek vas ne bo spoznal« je dejal enostavno igralec.
VSAK DAN ENA
>Dragi možiček, to tukai m#raš še obleči, saj vidiš, da je naš kovčeg za potovanje n» mačja premajhen.. x
„JUTROVA" POSVETOVALNICA
Davčna
Opozarjamo vse interesente, da zaključujemo davčno »Posvetovalnico« vsak četrtek, tako da je do tega dne došla pošta po možnosti obravnavana že takoj prvo naslednjo nedeljo. Na pisma, ki jih prejmemo v petek in v soboto, pa moremo odgovoriti šele drugo naslednjo nedeljo.
I. P. na J. — Davčna uprava Vas je kaznovala z dvakratnim zneskom osnovne zgradarine, ne veste pa, s čim ste to kazen zaslužili. — Kako ste zvedeli za kazen? Ali Vam ni bila vročena kazenska odločba, ki mora navesti razlog in se sklicevati na zakon? Mi Vam povemo lahko samo toliko, da določa zakon posebno kazen v dvakratnem znesku osnovnega davka poleg plačila rednega davka za onega zavezanca, ki ne prijavi v 14 dneh ponovno uporabo zgradbe ali del zgradbe, za katero je bil davek zaradi pr es tanka uporabe (praznostanja) v celoti ali deloma odpisan. Če je dejanski stan drugačen, se zoper obsodbo v 15 dneh od dne, ko se Vam je pravilno vročila, na višje davčno oblastvo (dravsko finančno direkcijo, odsek za neposredne davke v Ljubljani) potom pristojne davčne uprave pritožite.
D. K. v M. — Vaše pridobninsko vprašanje žal ni tako postavljeno, da bi mogli nanj brez pridržka odgovoriti. Na kakšen način je Vaš brat pri podjetju soudeležen? Ali in v kakšnem razmerju si delita čisti dohodek? Kdo je pravoveljavno sestavil in podpisal pridobninsko prijavo? Ker vseh teh neobhodno potrebnih podatkov nimamo, Vas zaenkrat seznanjamo samo z zakonsko določbo, ki veli: »Davek na dohodek od podjetij, obratov im potkhcev plačuje lastnik podjetja ali obrata ali izvrševalec poklica Če nastane dvom, se smatra za lastnika oni, za čigaT račun se podjetje, obrat vodi ali poklic izvršuje.« Če bi iz povedanega ne mogli izluščiti pravega jedra, se javite ponovno, vendar pa s konkretnejšimi m bolj oprijemljivimi navedbami! —
»Giamoz«. — Pred leti Vam je poplava nanesla na Vaše^ob M. ležeče zemljišče debele plasti mivke in gramoza. Lani ste naplavino sprax'ili v denar, kar Vam je vsaj deloma zmanjšalo povzročeno škodo. Zemljišče pa bo še nekaj let ostalo neplodno. Davčna uprava je za to »kupčijo« zvedela in zahteva, da vložite zaradi odmere pri-dobnine naknadno prijavo. Ali je za to upravičena? — Zglasite se takoj pri šefu davčne uprave ter mu točno obrazložite, kako je prišlo do te »kupčije«! Pa tudi na katastrsko upravo zaradi odpisa na poškodovani del zemljišča odpadajoče zemljari-ne ne pozabite! Zakon namreč veli, da pri-dobnine ni plačevati od ukoriščanja lastne zemlje, uporabljene za drugo gospodarstvo izven kmetovalstva. "če ni čisti dohodek takega ukoriščanja večji nego dvakratni katastrski čisti donos in če se pridelki ne predelujejo in ne prodajajo v predelani obliki. Vsekako pa boste morali od prodane naplavine, če tega doslej niste storili, naknadno poravnati skupni davek na poslovni promet. —
»Kopališče— Ali imate kot dobrodelna ustanova za svoje kopališče pravico do oprostitve pridobnine? In do oprostitve plačevanja taks po tar. 1 ter v zvezi s čl. 5. taksnega zakona do oprostitve plačevanja prenosnih taks? —
Zakon določa, da sme finančni minister (poprej ministrski svet) oprostiti plačevanja pridobnine fizične ali pravne osebe, celotno ali delno, začasno, glede onih podjetij, ki so ustanovljena v javne, prosvetne, kulturne. dobrodelne in narodnogospodarske svrhe občnega pomena ter dajo samo neznaten dohodek, ki v razmerju proti drugim sorodnim podjetjem ni upoštevan. — Predlog za oprostitev pridobnine takšne osebe sme podati davčna uprava tudi brez prošnje dotične osebe iz lastne pobude višjemu davčnemu oblastvu. V vsakem primeru pa mora biti podani predlog glede vseh pogojev dobro utemeljen. (Društvena pravila in event. druga dokazila!) Pod gotovimi pogoji so deležne dobrodelne ustanove za svoje zgradbe tudi oprostitve plačevanja zgradarine (točka 6. čl. 32 zak.) in zemljarine (točka 4. čl. 10. zak.). V podrobnosti se žal ne moremo spuščati Najbolje bo, da prosite sporazumno z davčno upravo za oprostitev plačevanja pridobnine in v danem primeru tudi zgradarine. dočim se radi oprostitve zemljarine obrnite z utemeljeno prošnjo neposredno na pristojno katastrsko upravo. Trajna oprostitev plačevanja zgradarine in zemljarine je za Vas tem pomembnejša, ker ima za posledico tudi oprostitev plačevanja dopolnilne prenosne takse. Za priznanje oprostitve plačevanja taks po post. 1 taks. tarife se s takisto utemeljeno prošnjo obrnite neposredno na ministrstvo financ. Oprostitve plačevanja prenosnih taks od zemljiškoknjižnih dejanj itd. pa po zakonu tudi dobrodelne ustanove ne morejo doseči, ker jih ne navaja niti čL 5. niti čl. 6. taksnega zakona, ki v tem pogledu doslej z nobenim drugim zakonom ni bil izpremenjen. Če Vam ni kaj jasno, se ponovno oglasite! —
J . L. na V. — V smislu točke 5. čl. 6. taks. zak (pravilneje točke 10. čl. 20 uredbe o brezplačnem prenosu imovine, fin. zak. za 1. 1937-1938) ste bili oproščeni dedne takse in drž. takse od prenosa nepremičnin, dočim Vam je davčna uprava odmerila ba-novinsko takso od prenosa nepremičnin. Ali je postopala pravilno? —
Da! Banovinske prenosne takse se namreč predpisujejo v vsakem primeru in zanje žal smiselno ne velja io določbe zakona o državnih taksah. Pritožbe torej ne vlagajte, ker ne boste uspeli! —
K. F. v P. p R. pri M. — Vaša žena je učiteljica, ki si je kupila v kraju, kjer službuje, hišico z majhnim zemljiščem. Davčna uprava je ocenila kosmati dohodek te hišice s 1800 din. Ali bodo radi te ocene zmanjšani službeni prejemki Vaše žene? —
Je vse mogoče! Po uredbi o draginjskih dokladah državnih nameščencev sme Vaša žena prejemati polno osebno draginjsko do-klado vse dotlej, dokler dohodki njene privatne imovine ne presežejo 200 din na mesec ali 2400 din na leto. Dohodek njene hiše za izgubo draginjske doklade kot tak torej še ne zadošča. Če pa izvršujete Vi kot njen mož kakšen poklic alt obrat, od kate-
rega plačujete pridobnino — in tega nam v svojem pismu ne poveste — potem Vaši ženi ne pripada več osebna draginjska dokla-da. Če točno precitate dotično uredbo, ki jo objavlja Službeni list dravske banovine št 23 iz leta 1932, si uoste v vsakem oziru na jasnem. —
Nekaj odgovorov davčne posvetovalnice smo morali zaradi pomanjkanja prostora danes Izpustiti. Priobčiti jih bomo v torkovi številki »Jutra«.
Pravna
A. M. M. S. Ali je Sosed upravičen zahtevati zazidanje že nad 50 let obstoječega okna, ki ga ima njegov sosed na njegovo dvorišče. — V zakonu je odrejeno, da se razteza pravica do okna na sosedovo dvorišče le na svetlobo in zrak, razgled bi pa moral sosed posebej dovoliti. Kdor nima pravice do razgleda, tega je moči prisiliti, da okno zamreži. S pravico do okna je spojena tudi dolžnost zavarovati odprtino; kdor zanemari to zavarovanje, je odgovoren za škodo, ki bi nastala iz tega. Ker služnostne pravice razgleda za svoje gostilniške goste iz dotičnega lokala, ki je bil preje gostilniška kuhinja, še ' niste pridobili, niti ga Vam sosed ne dovoli, se boste morali ravsdt» na sosedovo zahtevo tako, kakor predpisuje zakon.
M. S. A. M. Ali sme zidati gostilničar v svoji steni, ki i^eji na sosedovo zemljišče nov ventilator. -- Tudi za Vas velja deloma odgovor, ki ga je dobil prednji vpra-ševalec. Ventilator boste smeli vzidati le takrat, če ne bo oviral v ničemer sosedove lastnine oziroma posesti, najbolje pa bo, da se s sosedom preje dogovorita, po načelu: Lepa beseda lepo mesto najde.
M. S. M. A. Svoji Pastorki, ki ima nelep priimek, bi radi dali svoj priimek. — Mati kot zakonita zastopnica in varuhinja Vaše pastorke mora vložiti prošnjo za spremembo priimka svoje hčerke na kr. bansko upravo v Ljubljani. Prošnjo je utemeljiti in ji bo gotovo ugodeno v primeru, da ima pastorka ime, zaradi katerega je izpostavljena zasmehovanju svojih sovrstnic.
Poglejte si tudi št. 152 »Jutra« od 3. 7. odgovor pod značko: F. R. K. Vsem vpraševalcem (naročnikom in čita-teljem »Jutra«) ponovno povdarjamo, da brez točnega naslova ne dajemo odgovorov. Prizadeti naj pošljejo svoje točne naslove naknadno, nakar jim bomo odgovorili.
B. H. Hr. Dimnikarske saje. Kdo jih je dolžan odstraniti. Po uredbi, ki velja za dimnikarske posle, je dimnikar dolžan očistiti le gorišče in dimne odvode tako, da se morejo požarno varno uporabljati. Saje, ki pri tem svojem poslu nastrga iz dimnika in ognjišča, je dolžan odstraniti in spraviti na primeren prostor hišni lastnik in ne dimnikar, ki mu prostori za odlaganje takih smeti v vsaki hiši pač ne morejo biti znani.
R. V. C. Varuh nedoletnega — osirotelega obrtnega pomočnika ne izvršuje svojih poslov v prid svojemu varovancu. Kako si more varovanec pomagati. — Brez skrbi za event. posledice, ki ga ne bodo zadele od strani varuha, naj varovanec svoj položaj, v katerem se nahaja resnično in pošteno sporoči v pismeni vlogi na sodišče, pri katerem se vodi njegov varstveni spis. Ako bo njegova želja, da se mu nakazuje pokojnina po pok. očetu na njegove roke, dovolj utemeljena, ne bo od strani sodišča zadržka, da se bo v bodoče nakazovala varovancu. Za vso škodo, ki jo prizadene varuh, odgovarja varuh sam. Ob vsaki težavi ali nepriliki, ki jo povzroči varuh varovancu, naj se varovanec obrne na sodišče, saj sodišče mora varovati njegove prave interese.
L K. S. Najemna pogodba. — Ako sklene Vaš sin s svojimi družabniki z nekim hišnim lastnikom najemno pogodbo, odgovarja za točno izpolnitev dotičnik, ki je nastopil kot pogodbena stranka. To je lahko Vaš sin sam, ali pa skupno s svojimi družabniki. V čem naj bi obstojala Vaša škoda — ko vprašujete po odškodnini — nam niste dovoljno pojasnili. Domnevamo pa, da je bil sin s svojimi družabniki dosedaj najemnik v Vaši hiši. Ako se je izselil brez odpovedi, ali pa brez pravilno vložene odpovedi, Vam odgovarja za vso škodo radi pogodbene nezvestobe. V tem primeru morajo povrniti vso nastalo škodo, ki bo obstojala v tem, da Vam plača odškodnino za to, ker dosedanji Vaši poslovni prostori niso bili oddani v'najem, ali pa v razliki med najemnino, ki so jo plačevali dosedanji pogodbeniki in med ono, ki jo plačuje sedanji najemnik, če ga že imate v hiši.
Z. I. L. Sosed je zgradil kurnik brei vašega dovoljenja sicer na svojem svetu, vendar vas bližina kurnika ovira v vaših sosedstvenih pravicah. Kako bi s! mogli pomagati. — Najpreje prijaviti soseda na občini, da je zidal brez dovoljenja gradbene oblasti in ne da bi občini prijavil postavitev kuinika. Ako bi s tem potom ne mogli dovoljno pomoči, pa vložite tožbo pri pristojnem sodišču, da ste prikrajšani v izvrševanju svojih lastninskih pravic, vsled neobičajno velikega smrada, ki se razširja iz sosedovih kurnikov. S tožbo boste zahtevali odstranitev kurnikov. Enak postopek Vam nasvetujemo glede greznice, M j" je sosed zgradil.
Nekaj odgovorov pravne posvetovalnice smo morali zaradi pomanjkanja prostora danes izpustiti. Priobčili jih bomo v torkovi številki »Jutra«.
Zdravniška
Sonja 6: Prvi pojav, ki ga opisujete, si razlagam deloma s tem, da vas preveva občutek manjvrednosti. Mogoče ste kdaj v zgodnji mladosti doživeli nekaj neprijetnega na kar ste mogoče že popolnoma pozabili, pa je vendar ostalo v vaši podzavesti in se sedaj očituje na ta način. Zdravnik za živčne balezni hi vam mogel, v osebnem razgovoru z vami, kaj več določnega povedati. Zdravljenje obstoji predvsem v sa-movzgoji in pomirjevalnih sredstvih. — Glede drugega pojava na tem mestu ne morem reči drugega kot to, da je ono nekaj povsem normalnega. Premagajte svoj sram in pojdite k zdravniku, da vam razloži vso stvar natančneje. V ostalem mislim, da veste, da veže vsakega zdravnika zdravniška tajnost za vse, kar zve in vidi 8 svoji ordinaciji.
R. M. Celje: Izlečili ste zaprte vetrove, nakar je nastopil temen urin. Mislim, da sploh niste imeli zaprtih vetrov (to je nekaka skrivalnica, pod čije nedolžno firmo se skrivajo pogosto težke bolezni), ampak vnetje žolčnika, ali pa žolčne kamne. Svetujem zdravniški pregled. Zdravniku prepustite tudi zdravljenje in se nikar ne zdravite sami, kajti teorija je ena in praksa druga.
Upanje: Težave pri požiranju grobih stvari in naglo hujšanje pri starem človeku, da misliti na zločesto novo tvorbo požiralnika, ali pa njegove soseščine. Svetujem ponoven pregled po röntgenologu. Nadaljnje zdravljenje je odvisno od röntgeno-loškega izvida. Vse to se lahko ugotovi in zdravi v Ljubijani in ni treba hoditi nikamor na kliniko.
P. F.: Aparat, Enterveleaner ima ljubljanska bolnica in, kolikor je meni znano, tudi kopališče Laško. Verjetno pa je, da razpolagajo s tem aparatom tudi druga naša kopališča, odnosno zdravilišča n. pr. Rogaška Slatina. Obrnite se tjakaj, da vam pošljejo prospekte ! Obenem imate tudi lepo priliko, da zdravite črevesni katar še z drugimi pripomočki, s katerimi razpolaga zdravilišče.
P. A. iz R.: Vaš sin hodi ponoči okoli, ne da bi se tega zavedal. Take bolnike označujemo kot »snohodee«. Priporočam krepko hrano, pomirjevalna sredstva n. pr. brom in pregled pri zdravniku za nosne bolezni. Možno je namreč, da ima sin povečane nebnice, odnosno polipe, ki bi jih bilo treba odstraniti in ki so včasih vzrok takih pojavov.
Pr. Gr.: Moti vas hrapava in temna polt na kolenih. Na omenjenih mestih je koža že običajno bolj trda in hrapava. V vašem primeru pa je, kot opisujete, preveč. Priporočam vam salicilov vazelin. Glede recepta se obrnite na zdravnika!
J. O. A. m.: 2 meseca vas mučijo dnevno bolečine v želodcu. Neprestano in naglo hujšate. Za točnejšo presojo vašega stanja bi bilo važno vedeti, ali bruhate, dali se vam kislo podriguje. kakšno je odvajanje in dali je blato včasih črno. Pa tudi iz teh skopih znakov, ki jih navajate mislim, da morem domnevati, da imate verjetno rano na želodcu. Z ozirom na naglo hujšanje svetujem, da greste čimpreje k zdravniku, odnosno v bolnico!
M. K.: Stara ste 30 let. tehtate 50 kg, poročena ste 8 let, brez otrok in prosite nasveta, kako bi se zredila? Ako v vašem primeru ni razloga, da bi človek mislil na kakšno bolezen pljuč ali pa želodca, bi vam svetoval primerno, redilno dieto. Vživajte mnogo surovega masla, sploh mastne jedi, mnogo kruha in močnatih jedi, mesa pa bolj malo. Jejte 5krat dnevno in po možnosti mnogo počivajte! Končno bi prišle v poštev še posebne injekcije, glede katerih se obrnite na zdravnika. Zdravniški pregled bi bil sploh potreben, da se izključijo tudi drugi vzroki shujšan ja, ki jih ne morem vseh navesti, ker bi bilo preveč obširno.
Ster: Najbolj pogost vzrok jalovosti moškega je kapavica. V koliko pride to v vašem primeru v poštev. bi odločil mikroskopski izvid. Domenite se tozadevno natančneje s kakim zdravnikom!.
F. U. R.: Več let imate stalno nahod. Predvsem obstoja vprašanje, da li sploh imate nahod? Iz pisma bi mogel namreč tudi sklepati, da imate skrivljen nosni pre-tin, ali pa vnetje nosnih votlin. Svetujem, da greste k zdravniku za nosne bolezni, ker vam na daljavo ne morem nič sigurnega svetovati.
V. K. v M.: Med izpadanjem las in odpravo potenja nog, ni prav gotovo nobene zveze. Najbolj pogost vzrok izpadanja las je prhljaj, dasi vi trdite, da ga dotični nima. Možno je tudi vzrok posebne vrste golša tkzv. Basedovova bolezen. Končno je možno, da se giblje izpadanje las v povsem normainih mejah. Tedaj ne bi bilo povoda, da se razburjate.
NAH
Letošnji mojstrski turnir za državno prvenstvo se bo po novem predlogu le vršil, vendar najbrž šele o Božiču v Zagrebu.
Redni letni občni zbor Jug. šah. saveza bo v nedeljo, dne 7. avgusta v Osijeku. Istega dne se v Osijeku prične tudi nacionalni amaterski turnir za naslov nac. (ama--terskega) mojstra.
St. 5. »Šahovskega Glasnika«, ki je posvečen ljubljanskemu mednarodnemu turnirju in bi bila morala iziti začetkom junija, še vedno ni izšla, je pa napovedana za najbližji čas. Urednik je rokopis za to številko oddal že sredi maja.
Flohr, ki je koncem maja podpisal z dr. Aljehinom obvezno pogodbo za match za svetovno prvenstvo, je že pričel s treningom za to veliko borbo. V juniju je odigral v Kovnu match z litavskim prvakom Mi-kenasom in zmagal z visokim rezultatom 8:2, brez poraza. Sedaj je Flohr na turneji v Rusiji, kjer bo istotako odigral nekaj matehev z ruskimi mojstri.
V	Amsterdamu je v toku turnir za ho-landsko državno prvenstvo. Po večletnem presledku konkurira za naslov tokrat zopet tudi dr. Euwe, ki je preje kot svetovni prvak »prepuščal« državno prvenstvo Landau-u.
Koncem meseca se začne v kopališču Oeynhausen turnir za nemško prvenstvo. Prvič se ga udeleži poleg ostalih najboljši nemških mojstrov tudi Eliskases. ki je seveda visoki favorit za naslov prvaka. Bogoljubov v tem turnirju ne igra.
V	naslednjem še odločilna partija s turnirja v Noordwijku, igrana v zadnjem kolu.
DAMSKI GAMBIT Beli: Dr. Euwe	Črni: Eliskases
1.	d2—d4	d7—d5
2.	c2—c4	e7—e6
3.	Sbl—c3	Sg8—f6
4.	Lcl—g5	Lf8—e7
5.	e2—e3	h7—h6
6. Lg5—h4	0—0
7. Sgl—f3	Sf6—e4
»Laskerjev razbremenilni sistem«, ki ga smatrajo trenutno v damskem gambitu za najsigurnejšo obrambo Res more črni z njim težko upati na več nego na remis.
8.	Lh4 : e7	Dd8 : e7
9.	c4 : d5
Če ie to za belega naiizgledneie. ie zelo dvomliivo. Boli prihaja v poštev 9. Dc2 ali 9. Tel.
9. . . .	Se4 : c3 i
JUL bä icS	ed; dS ti
n. Ddl—b3	De7—dff!
Bernsteinova poteza, najbrž močnejša nego Td8, kar je bilo preje stalno v rabi.
12.	c3—c4	d5 : c4
13.	Lfl : c4	Sb8—c6
14.	Db3—c3
Beli bi raje menjal damo nego pa event. Sa5 lovca. Po zameniavi dam bi imel beli res nekai pritiska na damskem krilu.
14.	. . .	Lc8—g4!
15.	0—0
Solidneie je pač 15. Le2. toda dr. Euwe se zanaša na sodbo teorije, ki ie sledečo poziciio nekoliko preveč optimistično presojala v korist belega.
15.	. . .	Lg4 : £3
16.	g2 : f3
Beli ima res na odprti liniii izglede na napad in v središču znatno premoč toda tok parti ie kmalu pokaže, da razpolaga črni z zadostnimi obrambnimi sredstvi
16.	. . .	Ta8—d8
17.	Kgl—hI	Dd6—f6
18.	Lc4—e2	Tf8—e8!
Z zelo neprijetno grožnjo Sd4:!
19.	Tal—el	Td8—d7
20.	Tfl—gl	Sc6—e7
21.	Tgl—g2	Se7—f5
Tu stoii skakač zelo močno.
22.	Tel—gl	Kg8—h8
23.	Tg2—g4	g7—g6
24.	Tg4—f4!?
Začetek kompliciranega manevra, ki pa ie pač še edini možni poizkus igre na zmago za belega. Ni šlo na pr. 24. Ld3. Se3:! itd.
24.	. . .	g6—g5
25.	Tf4—e4!?	Td7—e7
26.	Tgl—g4!?	c7—c6
27.	Te4 : e7	Te8 : e7
28.	f3—f4
Črni se mora sedai zelo precizno braniti:
28.	. . .	Sf5—d6!
29.	Le2—f3	Sd6—e4
30.	Lf3 : e4	Te8 : e4
31.	Dc3—c5
Dobi radi dvoine grožnie na a7 in f8 na videz kmeta.
31.	. . .	Te4—e8!
32.	Khl—g2
Pravočasno spozna beli da bi bilo 32. Da7:, Df5! zani prenevarno, ker bi črni prišel do napada.
32.	. . .	b7—b6
33.	f4 : g5
Po 33. Dc2. gf4:, 34. Tf4:, Dg5+ bi bil črni očitno v prednosti
33.	. . .	T)f6—e6!
34.	Dc5—e5 +
Seveda izsilieno.
34.	. . .	De6 : e5
35.	d4 : e5	Te8 : e5
36.	g5 : h6	Te5—a5!
Akciia na g liniii ie koncem koncev
res prinesla belemu kmeta, toda črni ie pravilno izračunal, da ima na damskem krilu zadostno protišanso.
37.	a2—a4 (?) Tu bi bil lahko beli s Tf4 pač forsiral
remis. Po Ta2:. 38. Tf7: pride beli kralj pravočasno na h5 in trdniava daie potem večni šah na zadniih dveh liniiah. V svoio nesrečo pa igra beli očividno še na zmago.
37.	...	b6—b5
38.	a4 : b5 . c6 : b5
39.	Tg4—g7?? Še enkrat ie imel beli možnost remija. namreč z 39. Tf4. zopet s preie označeno iaeio prodora kralia na h5. Na videz ie poteza v Dartiii ravno tako dobra, vendar ima zanio črni krasno ovrženie. ki mu prinese celo še zmago.
39.	. . .	b5—b4! Po 39. Tf4 bi to seveda ne bilo možno!
40.	Tg7 : f7	a7—a6!! To ie bil očividno beli spregledal.
Radi možnosti Tb5 beli ne more več zaustaviti b-kmeta.
41.	Tf7 —f8 +	Kh8—h7
42.	Tf8—f7+	Kh7—g8 Ne Kh6:, 42. Tf6+ ter nato Tb6.
43.	Tf7—d7	b4—b3
44.	Td7—dl	Ta5—b5
45.	Kg2—f3	b3—b2
46.	Tdl—bi	a6—a5
47.	Kf3—e2	a5—a4
48.	Ke2—d3	a4—a3
49.	Kd3—c2	a3—a2
50.	Tbl : b2	Tb5—c5 + beli se vda. — Zanimiva končnica!
Vasja Pire.
RADIO
Nedelja, 17. julija, Ljubljana 8: Vesele pesmice — Jožek in Ježek, vmes plošče. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. V. Faj-diga). — 10: Prenos promenadnega koncerta iz Rog. Slatine. — 11.30: Otroška ura: Gašperček igra. — 12: Za dober tek (plošče). — 13: Napovedi. — 13.20: Pevski jazz-kvartet. — 17: Kmet ura: Kaputt jen je petelinov (inž. Absec Matija). — 17.30: Lahka glasba. Sodelujejo: g. Janko Praprotnik (harmonika) in Fantje na vasi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Slavonska hrastovina. — 19.50: Citraški trio »Vesna— 20.30: Violinski koncert ge. Fanike Brandl — Jevdenije-vič. pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 21.20: Simf. slike (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Slovenske narodne — duet orglic in harmonike (gg. Fr. Petan in A. Stanko).
Ponedeljek, 18. julija
Ljubljana 12: Veseli češki godci in pevci (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Edvard Kovač igra na harmoniko. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: 0 sedanjih nalogah univerz (univ. prof. dr. K. OzvaJd). — 19.50: Zanimivosti. 20: Fantazija iz Verdijeve opere >Aida«. 20.10: Slikar Josip Petkovšek (dr. R. Lo-žar). — 20.30-' Prenos koncerta iz Dobrne. 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Audran: »La Mascotte«, opereta, sodelujejo clami in članice pariških gledališč (plošče).
Beograd 18.05: Orkestralni koncert. — 20: Zborovsko petje. — 20.40: Klavirske skladbe. — 21: Plošče. — Zagreb 20: Orkestralni in pevski koncert. — 21.30: Tam-buraški zbor. — 22.20: Lahka glasba. — Praga 19.25: Narodni običaji- 20.10: Skladbe za godala. — 21: Simfonični koncert — 22.15: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19.30: Glasba bratov Straussov. — 21.10: Pester glasbeni spored. — 22: Plošče. — Sofija 18: Lahka in narodna glasba. - 19.45: Orkester. — 20.55: Nadaljevanje koncerta. 22: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Lahka glasba. — 18.15: Nova klavirska glasba iz Jugoslavije. — 18.45: Spevoigra. — 20.10: Odlomki rz nemških operet. — 22.30: Nočni koncert in ples iz KöLna. — 24: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19: Za zabavo. — 20.10: Prenos iz Stuttgarta. — 22.30: Kakor Dunaj. Mönchen 19.15: Podoknice. — 20.10: Ples poletne noči. — 21: Čitamie. — 21.10: Bachove skladbe. — 22.30: Kakor Dunai. —. Stuttgart 19: Vesele reči za vse ljudi. —• 20.10: Vedra muzika za delopust. — 22.30: Kakor Eunaj.
Torek, 19. julija
Ljubljana 12: Vesele in okrogle (plošče). 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Pevski koncert ČL zagreb. opere g. M. Rusa, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Skadarsko jezero, njegove lepote in pomen. — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Godba grenadirske garde (plošče). —■ 20.10: Tintorettov sv. Miklavž (g. Jože Gregor ič). — 21.15: Šornov Šramel. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Mandolinist iòni kvartet.
Beograd 17.35: Petje. — 18.35: Orkestralni koncert. — 20: Plošče. — 21.30: Predavanje. — 21.45: Lahka in plesna muzika.— Zagreb 20: Lahka glasba s plošč. — 21; Prenos opere iz Rima. — Praga 19.35: Zabaven program. — 20.20: Zvočna igra. —» 22.15: Lahka in plesna muzika s plošč. — Varšava 19.35: Pevski zbor in akordeon. — 21.10: Pester glasbeni spored — 22: Orke-stralni in pevßki koncert. — Sofija 18: Vo-t jaška godba in narodne pesmi. — 19.30: Klavirske skladbe. — 20: Plošče. — 20.55: Ruske romance. — 21.25: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 10.30: Vesela muzika. —* 12: Plesna kapela. — 15.30: Mojstri na violini. — 16: Lahka glasba. — 19: Italijan* ske pesmi. — 20.10: Glasba iz zvočnih filmov. — 21: Zvočna igra. — 22.35: Lahka godba in ples. — 24: Nočni koncert, — Berlin 19: Za zatavo. — 20.10: Opereta. »Don Cezar — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Lahka glasba. — München 19: Popotmiške pesmi. — 20.10: Veseloigra »Potovanje v Pariz«. — 21.40: Vaša Prihoda igra (plošče). — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Nočni koncert. — Stuttgart 19: Kakor Dunaj. —, 19.45: Plošče. — 20.10: Lahka filozofija. —< 21.15: Koncert velikega orkestra. — 22.30; Lahka godba.
Križanka št. 36
Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Vrsta izpita na univerzi, 6. sveto mesto v Indiji, 11. rimski pozdrav, 12. Reka v Rusiji, 13. ime za prebrisanega hercegovskega kmeta, 14. osebni zaimek, 16. nemški osebni zaimek, 17. nikalni pomožni glagol, 19. pijača starih Slovanov, 20. ploščinska mera, 21. osebni zaimek, 22. nemški predlog, 23. oblika pomožnega glagola, 24. isto kot 17 vodoravno, 25. žensko ime, 27. navaden števnik, 28. Ham-sunov roman, 30. vojna, srbohrvatsko, 32. ribiška potrebščina, 34. banovini načelu-je.., 36. grška črka, 37. svetopisemska oseba, 38. predplačilo, 39. vrsta sporta, 41. reka v Egiptu, 43. prostor, kjer delajo rudarji, 45. francoska nikalnica, 47. zgodovinsko znani otok na Donavi, 48. lepotna rastlina.
Navpično: 1. Vrsta pripovednega spisa, 2. osebni zaimek, 3. rimski pesnik za časa cesarja Avgusta, 4. egiptsko božanstvo, 5. Stritarjev roman, 6. pokrajina v Jugoslavija 7. nikalnica, 8. prebivalec južnega
v Dalmaciji, 15. žensko ime, 16. del kake proge, 18. slična, 19. vpadanje morja, 26* veznik, 28. ključavničarsko orodje, 29. reka v Rusiji, 30. telesna poškodba, 31. domača žival, 32. židovsko žensko ime, 33. nasladilo, 34. romunski denar (množ.),
35.	stara mati — italijansko (fonet.), 40l predlog, 42. francoski zaimek, 44. zlato-francosko, 46. medmet.
Rešitev križanke št. 35
Vodoravno: 1. Murat, 5. senat, 9. Alabama, 11. za, 13. Irena, 14. Ob, 15. Uri, 17. Ada, 18. oko, 19. Riga, 21. Ural, 22. Žila, 23. prej, 24. voda, 26. ahat, 28. oni, 29. bar, 31. ime, 32. da, 33. kurat, 35. ar,
36.	Budišin, 38. klima, 39. Atika. Navpično: 1. Mazur, 2. Ra, 3. ali, 4.
Tara, 5. Sana, 6. Ema, 7. Na, 8. Tobol, 10. beda, 12. Arizona, 14. Okajama, 16, Igidi, 18. orehi, 20. Ala, 21. ura, 24. vod-Igidi, 18. orehi, 20. Ala, 21. ura, 24. vo-dfls» 25. Baci» eterea* 29,Buda, 30.Raša,


ŠE NEKAJ SLIK Z VSESOKOLSKEGA ZLETA V PRAGI
Zgoraj levo: Kakor to mlado, zdravo in lepo dekle v slavnostnem sprevodu Je bii. prepoln sreče, veselja in ponosa vsak v milijonu ljudi, ki jim je bilo dano, da
so doživeli edinstvene praške dni Zgoraj desno: Svojevrsten pogled na proste vaje čsL Sokolov, M jih je hkratu nastopilo 30.000. Slika kaže desetinko sekunde, ko se je vse to ogromno polje
krepkih teles sklonilo k tlom Tu zgoraj: Skupina češkoslovaških Sokolic iz Zedinjenih držav in Kanade
v elegantnih belih krojih Na levi: Pogled z aeropiana na sokolsko zletišče. Na telovadiscu telovadi 17.000 čsl. narašiajnikov, na tribunah okrog je okrog 200.000 gledalcev. V ospredju je južni dohod na zletišče, kjer čaka par ducatov velikih avtobusov. Na desni se vidi del garderobe, v katerih je bilo prostora za 70.000 telovadcev in telovadk. Sredi tribune na desni so »vrata borcev«, glavni vhod za telovadce, na obeh straneh pa dvoje vrat za njih odhod. Na levi je glavna tribuna, v njej prezidentov loža. Telovadišče samo brez tribun je 310 m dolgo in 300 m široko, meri torej
nad 10 oralov
Na levi: Kakor še nikdar so bili Sokoli in SokoBce iz Jugoslavije letos pozdravljam T Pragi z vriskajoči m navdušenjem. Naša slika je posneta na dan sprevoda na Kraljevih Vinogradih, kjer so se sokolski polki zbirali za sprevod. Čsl. Sokolice čakajo, da pride na vrsto njihova župa, ter vzklikajo in ntahajo jugoslovenskim so-kolskim oddelkom, ki že korakajo v
sprevodu mimo njih Na desni: Naši vojaki so na vsesokol-skem zletu še bolj okrepili in utrdili sloves jugoslovenske vojske. Naša slika jih kaže pri odhodu iz Prage, ko prihajajo med špalirjem praškega Sokolstva m desettisočev prebivalstva na Wilsonov kolodvor
Pot okrog sveta
Prvi je pred 400 leti objadral svet Portugalec Magalhaes in je za pot potreboval skoraj tri leta, dočim je Hughes priletel okrog zemlje že v dobrih treh dneh
Dimenzije zemlje so se v našem pojmovanj uspet skrčile za dobro mero. Naš veliki svet, naša zemeljska krogla, ki jo z očesom obsežemo samo nekaj kilometrov naokrog, ki je s korakom zlepa ne odmerimo toliko, da bi se krov domače hiše skril za obzorjem in ki ji celo vlaki in parniki le počasi merijo njene razdalje, ta naša zemlja se naenkrat izkaže čudovito majhna, če začnemo meriti njen obod z najmodernejšim prometnim sredstvom — letalom.
Prvi polet okrog sveta
V dobrih treh dneh preleteti ves zmerni pas severne zemeljske polute, preleteti skoraj štiri petine vsega civiliziranega sveta, to je uspeh, ki je iznenadil ves svet. Še pred desetimi leti, ko se je začelo govoriti o načrtih za prvi polet okrog sveta z nemškim zrakoplovom Grofom Zeppeli-nom, je le malo kdo verjel, da bi se mogla posrečiti pot v začrtani smeri. Kaj utegne srečati letalec nad odljudnimi sibirskimi tundrami in pragozdovi in dalje nad ledenim vodovjem Berinškega preliva, o tem se je dalo takrat samo ug bati. Nad Aljasko in Kanado letalo sicer tudi ni bilo neznan p^jav, ali zračni promet se je tamkaj držal samo nekaterih redkih, dobro organiziranih smeri, povprek čez deželo pa si noben letalec ni drznil za-krmariti svojega letala Tud< poleti, izvršeni v borbi za Severni tečaj, glede letalskih prilik nad tem delom sveta niso prinesli večje jasnosti. Ko je potem v avgustu 1929 vzletel »Grof Zeppelin« v New Yorku na prvi polet okrog sveta, se je poti preko severene Sibirije in Aljaske tudi previdno izognil in jo je rajš1 ubral v južni smeri preko Kitajske, Japonske in dalje preko otočja Južnega morja v Los Angeles in od tam nazaj v New York. Tudi ta pot je bila za tisti čas velikanski uspeh, čeprav je ni opravilo letalo ampak zrakoplov. Letala se takrat še niso mogla brez pristanka držati v zraku na nekaj
tisoč kilometrov dolgih poteh, letališč za zasilne pristanke pa je bilo takrat še mnogo manj kakor zdaj in tudi navigacijska služba zlasti s pomočjo brezžičnih signalov je bila šele v povojih. Danes je vse to popolnoma drugače.
V zadnjih 10 letih so Rusi Sibirijo z letali temeljito raziskali podolgem in počez in zlasti najsevernejši pas je bil za letalski promet tako dobro organiziran, kakor samo najbolj civilizirane dežele drugod po svetu. Rusi tega seveda niso storili za to, da bi letalskim športnikom olajšali postavljanje rekordov na distančne polete, ampak zgolj zaradi tega, da bi zavarovali svojo severno morsko cesto vzdolž sibirske obale. V primeru »Čelju-skincev« in ob drugih sličnih nesrečah na tej poti se je pokazalo, da se da morje-plovba skozi severno pasažo varno vzdrževati res samo s pomočjo letal. Šele posredno je torej prišla zdaj ta organi-zaviia v prid tudi trgovskemu letalstvu, ki si prizadeva ustvariti najkrajše rračne zve-7? preko Evrope. Azije i" Am°'"ike
Kakor Sibirija, tako sta postali t "di Aljaska in Kanada v glavnem š?le ~nd-njem desetletju dostopni zračr^nv. n*-o-met.u. Tudi tu je bilo šele v r>ainov«>i.?<»m času postavljeno zadostno število radijskih i10, .zgrajenih d-"vol' let.?'i§č
Gladka cesta ©«es Sibili!© in Aljasko
Ako po vsem tem ocenjujemo Hughe-sov polet okrog sveta zgolj s športnega vidika. potlej skoraj ne moremo več govoriti o nekem heroj stvu, kakor n. pr v primeru Lindbergovega poleta če? Ocean. V tej smeri, ki jo je ubral Hughes, vozijo letala — lahko rečemo — že po dokaj »gladki cesti« Na vsej poti izvzemši atmosferskih samovoljnosti ni ničesar neznanega. Dobro letalo na tej porgi danes že skoraj mora prodreti, ako ne zaide v prav slabo vreme. Ako mu nekega odseka proge ne uspe preleteti danes, se
pač spusti na najbližjem letališču na tla in poskusi srečo drugi dan. Na ta način obratujejo danes letala na tisoče in tisoče kilometrov dolgih progah v najbolj odljudnih delih sveta.
To, kar daje Hughesovemu poletu okrog sveta resnični pomen, je hitrost in preciznost, s katero je bil izveden. Hughes od vsega početka ni maral ničesar tvegati. Dokazati je hotel, da je moderno letalo pod vodstvom strokovnjakov in z oporo dobro organizirane službe na zemlji danes prav tako zanesljivo prometno sredstvo kakor železnica ali ladja, pred kate-
lr> v dvomu glede prave smeri in je bilo zmerom točno vnaprej obveščeno o vre-i.^iu, ki ga čaka na progi. Prav zaradi tega Hughesu ni bilo treba nikjer potra-titi niti minute časa zaradi tega. da bi bil morda v negotovosti, kaj ga čaka nekaj stotin ali tisoč kilometrov vnaprej. Njegov polet je bil od starta do pristanka v New Yorku en sam triumf organizacije zračne plovbe in tej organizaciji se mora Hughes v glavnem zahvaliti, da je veliko brzino svojega letala res lahko izrabil skoraj do poslednjega kilometra in s tem tudi potolkel rekorde svojih prednikov.
:P
AC / F t QUE— rr-7 ^

-A TLANT/ QUlž
Pot Hughesa okrog sveta
rima pa ima prednost v svoji veliki brzini. Ta dokaz se je Hughesu popolnoma posrečil. Za vodstvo svojega letala, ki je eno najboljših modelov, kar jih gradi ameriška industrija, si je Hughes poiskal najboljšega pilota, najboljšega navigatorja in najboljšega strojnika in radijskega operaterja. Smer so letalu pomagale vzdrževati vse ameriške letalske radijske postaje, ležeče v bližini začrtane proge in prav tako številni oddajniki v Evropi in Aziji. Ta radijska služba je tako brezhibno delovala, da letalo niti trenutek ni bi-
Hughesov polet
triumS organizacije
Pet ljudi v letalu fizično in moralno dosti laglje zmaga napore- tako dolge poti. Hughes pa je imel na letalu poleg svojih tovarišev še šestega pomagača. ki mu je odvzel dobršen kos najtežjega dela. Bil je to takoimenovani »mehanični pilot«, priprava, ki na letalu sama vzdržuje smer in ravnotežje, tako da je pilotu treba letalo samo spraviti v primerno višino in ga
naravnati v pravo smer. Da bo letalo v
tem položaju nadaljevalo svojo pot, za to mehanični pilot garantira z vsem svojim vzvodjem in kolesjem. Taki mehaničat pilot j e se sicer že nekaj let uspešno preizkušajo na letalih in verjetno je, da je imel Hughes na krovu že zelo dovršenega robota te vrste, ker bi drugače posadka letala težko da prispela tako čila in sveža na cilj.
Pred devetimi leti, ko je Grof Zeppelm prvikrat obletel zemljo v pičlem mesecu dni, se je svet čudil, za koliko so krmarji zrakoplova prekosili utopistične potnike Julesa Vernea, ki so za isto pot potrebovali skoraj trikrat toliko časa. Štiri leta kasneje je ameriški letalec Willey Post obletel severno zemeljsko poluto v dobrih 7 dneh. Velikanski napredek v primeri z nemškim zrakopolovom. Hughes je zdaj dokazal, da je ta pot zmogljiva tudi že v polovičnem času, ki ga je potreboval Post. In Hughes gotovo ni poslednji rekorder na tej progi. Ta zvezna vrsta rekordov pa mora tudi največjega skeptika prepričati, da je v svetovnem prometu v teku pre-. obrat, ki nas bo privedel do povsem novega pojmovanja časa in prostora.
Pot preko Severnega tečaja ali vzdolž vzporednikov ?
Ekspresni promet med celinami se bo v bodočnosti nedvomno razvijal v zraku. Kako bodo tekle i^oti tega prometa, pa ni še povsem jasno. Dve tezi si v trasira-nju stojita nasproti: ruska, ki propagira meridijanske poti preko Severnega tečaja in zmernejša teza večine evropskih in ameriških strokovnjakov, ki si zamišljajo bodoče medkontinentalne zračne proge vzdolž geografskih vzporednikov. Rusi so realnost svojih načrtov sijajno dokazali s poleti svojih najboljših letalcev iz Moskve preko tečaja v Zedinjene države. V prilog drugega tabora pa je zdaj Hughes dokazal, da se da zgraditi skoraj enako kratk pa dosti manj nevarna pot tudi vzdolž vzporednikov. In ta dokaz daje njegovemu poletu okrog sveta morda še največjo vrednost.
Mi slite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad!

JACKSON GREGORY:	T
HČI SOLNCA
Roman.
Pred nJim je stala priletna ženska z zgrbanče-nim obrazom, kuštravimi sivimi lasmi in ostrimi črnimi očmi. Začudeno jo je pogledal. Sam ne vedoč, zakaj, se je bil pripravil na to, da je Zo-raida Castelmar mlada in lepa. Ali njegova zavzetost ni dolgo trajala.
»Tole poglejte,« je jezno izpregovoril. Podržal ji je sveženj bankovcev pod nos.
Segla mu je v besedo.
»Senor Kendric, kaj ne? Senora vas pričakuje. Tu noter.«
Pokazala mu je druga vrata in jih hotela odpreti namesto njega. Toda Kendric je planil mimo nje, jih sam odprl in nestrpno vstopil. In spet je moral ostrmeti. Soba je bila prazna. Te nepričakovane in nesmiselne ovire so ga osupile. Stene sobe so bile od stropa do tal zavešene z bogatimi svilenimi tkaninami, ki so v gubah visele nizdol ter kazale na škrlatnem ozadju pisano vtkane, barbarske postave in risbe. Tla je pokrivala debela preproga enako pisanih barv. Podobne tkanine so bile razgrnjene po dveh stolih, med tem ko je krasilo mizico višnjevo in zlato pregrinjalo, ki je viselo prav do tal. Na mizici je stala čudna
refc, B Je takoj prftegrfhi Kendrfcovo dko. Ta re? je bila kakih deset palcev visok, tenak kristalni steber, ki je počival na okroglem rdečem podstavku in je imel na vrhu majhen zlat kelih, velik kakor želodova skledica. V kelihu je ležal iskreč ter rdeč kamen; Jim je sodil, da mora biti rubin.
Hitro se je ozrl po prostoru in se prepričal, da je sam. Oko mu je iznova obstalo na iskrečem se kamnu vrhu kristalnega stebra. Mahoma je začutil težak, sladak vonj, ki se je vlekel po sobi. Vse, kar ga je obdajalo, se mu je zdelo fantastično, tuje in nenavadno. Pa ne da bi bila ženska blazna? Pogledal je bankovce, ki jih je držal v roki. Ali ni bilo blazno že to, da je poslala tujemu človeku tolikšno vsoto denarja?
Obšlo ga je znano čuvstvo, da ga nekdo opazuje: ona. Hitro se je obrnil. Da, tam je stala; negibne gube stenske preproge so obrobljale njeno postavo. Jim ni vedel, odkod bi bila utegnila priti. Nasmehnila se mu je; zdaj je prvič videl njene oči, njen temni, strastni obraz in njena rdeča usta. Ali ji je bilo petnajst let ali pet in dvajset? Podolgasti obraz in nežno začrtane ustnice so kazale na mlado dekle; snežnobela halja je v rahlih gubah padala okoli nje in skrivala njeno visoko, vitko postavo. Njeno oko je bilo videti kakor brez dna in vzlic nasmehu ji je obkrožala usta nekakšna porogljiva črta. To ga je osramočevalo, begalo in jezilo. A nekaj je bilo nedvomno: čudovito lepa je bila. Vsa njena vnanjost je bila nekam tuja, in Jim se je nehote vprašal, odkod bi utegnila biti. Iz Mehike? Zakaj ravno iz Me-
hike in ne od drugod? Bilo mu }e, kakor da bi
se morala v vsaki deželi zdeti tujka. Morda je bfla priplavala s kake druge premičnice? ' Uganila je njegove misli: smeh v njenih očeh se je ojačil, in porogljiva črta okrog ust je še raz-ločneje stopila na površje. Nagrbančil je obrvi, stopil k mizi in vrgel sveženj bankovcev nanjo.
»To je vaša last,« je kratko dejal. »Ne potrebujem je in je tudi ne vzamem.«
Tedaj je tudi ona stopila k mizi. Njena levica je segla po denarju, kar prehlastno, se mu je zdelo, in ga skrila nekje pod gubami obleke. Nato so se ji ustnice vendar že razklenile, in tiha godba njenega smeha je napolnila prostor. Zdajci je razumel, da ni nikoli mislila na ločitev od svojega dobička. Pismo je bilo zvito zasnovano. Zanesla se je na to, da pride k nji. In vse, kar je pričakovala, se je bilo zgodilo. Spustila se je na enega izmed stolov ter mu z gibom roke pokazala drugega.
»Ako hoče senor Kendric sesti, bi rada govorila z njim.«
Ze ko je Kendric prišel, je jeza kar vrela v njem. Zdaj, ko je videl, da ga je bila zvodila za nos, mu je kri kakor krop planila v glavo in jela razbijati za senci.
»Senora,« je odvrnil, komaj kroteč togoto, »ni-kakega posla nimava drug z drugim in torej tudi ne vzroka, da bi se razgovarjala!«
»Senorita,« je mirno popravila. »Nisem omo-žena.«
»Todi tega mi m raar.« Nalašč je hotel biti nevljuden. »Prav nič me ne zanima.«
»A mnogo moških je že zelo zanimalo,« se je neprisiljeno zasmejala. Še vedno je bilo podoba, kakor da bi mu njene temne oči vrtale v globino duše.
Že prej je bil opazil na njenih očeh nekaj posebnega; zdaj je videl, kaj je bilo. Imele so orientalsko obliko, njih razporka sta kazala nekoliko navzgor proti sencem. Ni čudo, da se mu je zdela tuja. Morda je bila perzijskega ali arabskega rodu, ali je pa imela v žilah celò kanec kitajske krvi.
Naredil se je, kakor da ne bi bil ničesar slišal, in jel iskati vrata, skozi katera je bil prišel v sobo. Zdaj so bila skrita pod gubami svilenih zaves. Ni se mogel spomniti, da bi jih bil zaprl. Morda je bila to storila starka v sprednji sobi. Razen tega jih je bila seveda zaklenila. Zakaj, ko je nazadnje našel kljuko, se trata niso dala odpreti.
»Kaj pomeni ves ta nesmisel?« je vprašal. »Iti hočem.*
Zdaj je bila na nji vrsta, da se naredi gluho. Zložno se je naslonila vznak in se mu nasmehnila s svojim čudnim smehljajem.
»Mnogo sem slišala o vas,« je rekla nazadnje. »Zelo mnogo. Celò videla sem vas že nekoč. Vem, kdo ste. Vem, kako ste v Mehiki zaslužili svoj denar in kako ste z njim odšli čez mejo. Nobenega moža ne poznam, ki bi vam bil enak, senor Jim Kendric.«
nalivna peresa
najceneje
in v največji izbiri:
Baraga Ludo.
Ljubljana
nebotičnik
Popravljam vse sisteme nalivnih peres
prav isto"
i JfìDRfìNSHfì
PLOV/DBD DD I
1 IIIIAW 1
Brza parobrodna služba iz Benetk in Sušaka v Dalmacijo. Odhod iz Sušaka v nedeljo ponedeljek, torek, četrtek in petek ob 17. uri. — Turistovske proge iz Sušaka (in Benetk) v Dalmacijo ter iz Sušaka (in Trsta) v Grčijo po zmernih pavšalnih cenah. — Dnevno večkratna zveza z vsemi kopališči in letovišči jugosl. obale — Prospekte in navodila daje direkcija na Sušaku ter vsi uradi »Putnika« in družbe »Wagons-Lits« (Ck>ok).
ÌZHHTEYHJTE
! BRE5PLACNI PODUCNI
CENIK
NA3PGPOINE35IH -
GLASBILA
A) VE t JE DOMAČE STROtNE 'TVUTKE
F SCHNEIDER
: KR. DVORSKI DOBAVITELJ
ZAGREB
NIKOLICEVA "10..
INDIAN0L\
J je zanesljivo olje
ker je njegov
2 „film" kot
elastična blazinica, zato
1 poveča kompresijo in s tem
poveča brzino 4 motorja
C ne odpove niti p°d
' najtežjimi okoliščinami
domače prvovrstno motorno olje za motocikle s primerno kompresijo
MOTOCIKLISTI ! Za svoje motorje kupujte le
»INDI AN OL«
Zadovoljni boste! — V Ljubljani je glavna zaloga pri tvrdki
IGN. VOK - Tavčarjeva ulica
TOVARNARJI SODA-VODE!
ALI VT ŠE VEDNO NE UPORABLJATE HIGIJENSKIH
PORCELANASTIH GLAVIC ?
Prednosti: dolgotrajne, praktične, higijenske in estetične. Imam veliko zalogo vsakovrstnih steklenic za sifon, pokalice in limonado. Lastna izdelava strojev za polnjenje.
Zahtevajte ponudbe!
INDUSTRIJA SIFONSKIH GLAVIC IN STROJEV Erne Bokor, Novi Sad, Petra Zrinjskog 7. — Telefon 30-23. r linnUTTriTlIllil—I iiimìbm————^mibii

TOVARNA FURNIRJA Samsa Boris — Litija
Izdeluje vsakovrsten furnir in sprejema tudi v rezanje hlode za furnir (Lohnschnitt).
Krapinske Toplice _
starodavno znamenito, radioaktivno zdravilišče s termalno vodo in muljem zdravi zanesljivo in uspešno razne bolezni. Terapija po najnovejšem raziskovanju re vrne. Kopeli v hiši, izvrstna kuhinja, novozgrajen termalni bazen na odprtem prostoru, brezplačen povratek po železnici itd. V pred- in posezoni posebni popusti in znižane pavšalne kure. Prospekte razpošilja in vprašanja rešuje kopališčna uprava.
Samo Ni ve a vsebuje Eucerit, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drogo sredstvo za negovanje kože ni »prav isto«. Nlvea krepi kožno stamčje in zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin. Z Niveo okrepčana koža po rjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom.
Pognani SALV AT C» J
sope j žolCnt temne .n bolezni Kolčnega mehurja dobite pri glavnem zastopniku: ekarnl prt S». IV 4» U, Zagreb Kaptol St. 17 prospekte o zdravljenju pošljemo aaatomj.
0«ri. reg. S. bT. 81870
Ob vsaki priliki se spomnite
da ao .Jutrovl* .Mali oglasi* * Sloveniji najuspešnejša, naj-cenejša ln najhitrejša posredovalnica za sluibe vseh vrst » prodajo ta nakop vseh stvari, sa nepremičnine, lokate. podjetja, kapital, i* nitre in sa vse drago
Mlajšega uradnika
kateri je verziran v knjigovodstvu, z znanjem nemške korespondence
IŠČE
industrijsko delniško društvo. Ponudbe na Propagandu d. d., predje Jugoslavensko Rudolf Mosse d. d., Beograd, poštanski pret. 409 pod šifro »Budučnost 964«.
INSERIRAJTE V „JUTRU" !
TRGOVSKI POMOČNIK - MANUFAKTURIST
prvovrstna vodilna moč, SE SPREJME v službo s 1. ali 15. avgustom t. 1. — Pismene ponudbe po možnosti s sliko, prepisi spričeval in priporočil je poslati do 25. t. m. na trgovino
JOŽA HRASTELJ — Gor. Radgona
NATEČAJ
Dospela so zopet francoska kolesa Vajboljši materijal Najlažji tek
Model: TOUR DE FRANCE
VIKTOR BOHINEC
LJUBLJANA
TyrSeva cesta 12 (dvorišče)
Komanda zrakoplovne vojske bo sprejela tudi to leto gotovo število mladeničev iz meščanstva kot gojence zrakoplovne vojske v pomorski zrakoplovu! in podoficirski šoli,
ki bodo po dovršeni šoli služili v zrakoplovstvu vojske kot podofi-cirski piloti, aeronavtični strežaji in mehaniki. Kandidatje morajo v glavnem odgovarjati sledečim pogojem:
1.	Da je državljan kraljevine Jugoslavije.
2.	Da ni mlajši od 18 let in ne starejši od 20 let. Za podlago vra-čuzianja leta starosti se vzame celo kalendarsko leto, v katerem se kandidat prijavlja za sprejem
3.	Da je dovršil najmanj 4 razrede osnovne šole z najmanj dobrim uspehom in da se je po možnosti izučil obrti (mehanika, ključavničarja, električarja ali mizarja).
4.	Da je dobrega vedenja in da ni pred sodnim postopkom ali sodnijsko kaznovan.
5.	Da ima odobrenje staršev ali hranilca, potrjeno od nadrejene oblasti, da zamore stopiti v šolo in pozneje služiti v zrakoplovni vojski.
6.	Da je zdrav in za vojaško službo sposoben.
7.	Da ni oženjen.
8.	Da v svoji prošnji navede, da pristane na vse pogoje natečaja. Prošnje po tem natečaju se sprejemajo do vključno 1. septembra. 1938. 1. po katerem roku se ne bo upoštevala niti ena prošnja.
Vse prošnje, ki niso napisane točno po natečaju in ne odgovarjajo istim in niso opremljene z vsemi dokumenti kot se v natečaju zahteva, bodo zavrnjene.
Posebno se opozarja kandidate, da postopajo točno po kor»-kurzu in da se dobro ž njim seznanijo, a vsi pogoji natečaja in kako je treba postopati po njem, se lahko ogledajo pri vseh vojnih okrugih, okrajnih načelstvih, večjih občinah, kakor tudi v Službenih novinah in službenem vojnem listu a ravnotako se dobe tudi v komandi zrakoplovne vojske v Zemunu osebno ali po pošti, v katerem primeru je treba poslati svojo točno a dre so in poštno znamko, da se dostavi prosilcu natečaj.
Opozarja se kandidate, da so podoficirji v zrakoplovstvu, ki služijo kot piloti, strežaji zrakoplovov in mehaniki tudi posebno nagrajeni in da imajo možnost, da postanejo vojnotehnični uradniki zrakoplovno tehn. stroke, a podoficirji piloti tudi zrakoplovni oficirji, ako izpolnijo tudi ostale pogoje zaWona.
Iz pisarne komande zrakoplovne vojske, Zemun V. K. br. 75 4/38.
ZAKLETI GRAD
CENE MALIM O G LASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—„ Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 11.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« ßJjj I . y
odgovor, priložite m^mm jm T >»»»»»<»*.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še mampulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, fičoča se malih oglasov, je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra44, Ljubljana.
Danes, dae 17. Julija 193» vsi v STAHOVICO
na
vrtno zabavo
&S01U
katero priredi
gostilna in pension „Prodnik"
Za"vestìo~razvedrilo in raznovrstna jedila preskrbljeno. — Točijo se vedno pristna štajerska, dolenjska, sremska in dalmatinska vina. — Začetek ob i. popoldne. — Vstop prost. — Igra »Jo-Jo« kvartet iz Kamnika. — Za poset vabi in se cenjenim gostom najvljudneje
priporoČa	PRODNIK VIKTOR
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Letovanje v Splitu
pri kopališču nudi lepe sobe. vso oskrbj, dobro brano po zelo nizki ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Letovanje v Splitu«.
16123-38
Za ferijalno
kolonijo
oddam celo veliko vilo v Kamniku. 13 sob, zasilno pohištvo, zraven kopališča, v zaČL.':u avgusta. Vprašati zdrav, gradb. zadruga Neptun v Ljubijani, beet-huvnova 14. mezz.
16085-38
Letoviščarji!
Posetite letovišče Žiri ob italijanski meji. Lega 500 m nad morjem Dnev na avtobusna zveza- Zahtevaj te prospekte
15169 33
Priporoča se
letovišče in kopališče SoriL Gorenja vas nad S rio i jo Loka.
14306 33
Medijske toplice
pri Zagorju
Plavalni bazen: 2S stop. C Ila pro "em, krasna okolica in sprehodi, izborna hrana in postrežba. Penzija s ko-pelio din 45 Pojasnila pri upravi kopališča Medijske toplice, Mtdija-Izlake.
223-38
Lctoviščarjem
se priporoča gostilna M. INGL1Č, S :dn;a vas. Poljane nad Škofjo Loko.
16960-38
Beseda 1 Din, davek 3 Din; šiii-u tui nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek Vi Din.
Danes pridite
polnošteviino v gostilno k Panju Vegova uii-ca 10, kjer se boste najbolje in najceneje zabavali pri kozarčku finega cvička in pri izbor niii U trikih. napolnjenih s pristnim štajerskim vincem, poleg tega boste postreženi z raznimi topiinn m mrzlimi jedili za zi.bt.vu \aai bo igral priznano izborni pianist na i lepše komade na kiaurju tako da boste povsem kar najbolj zadovoljni in se vedno radi zahajali le v gostilno k Panju. Zato pridite in prepričajte se. Vljudno se priporoča in vas vabi Tone Huč.	17041 18
Kam?
Na aerodrom je najlepša izletna točka, izvrstna jedača in pijača. Se priporočata Sofija in Ivam Flerin. 14/80-18
Gostilna Martine
Vam nudi zabavo in dobro postrežbo. Lepa dvorana. Senčnat vrt.— Danes koncert.
16857-18
V	nedeljo vsi
v restavracijo
Rahne — Moste na kon cert z veliko domačo zaba,vo. Dobra vina in jedača. Se pripor, ca — Rahne.	16390-18
V	nedeljo 17. VIL
bo velika veselica v restavraciji pri kolodvoru v Domžalah. Godba s plesom kakor dru„e ne delje.. Prvovrstna kuhinja in pijača. Postrežba solidna, cene nizke. Tonio se priporoča restar iater.	16783-18
Danes in jutri
vsi na žegnanje v Tolmačevo. Godba, ples in domača zabava. Priporočata se France in Ivanka EabniK,
16977-18
Vsi k Lasanu
v Šiško
na domačo zabavo. Igra godba Ton-Ton. Pečeno jagnje na ražnju.
17104-1?
Oddam lokal
Sa pisarno ali delavnico . _!eg pošte in trga. Ce-ovška c. 79. 17103-18
Beseda 1 Din, davek 3 Din: za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pomočnik
železninar
mlajša moč, se sprejme v stalno službo. Ponudbe je poslati s prepisi spričeval na ogi. odd. Jutra pod »Že lezninar«.
16221-1
Iščemo
3 perfektne fakerje in blan-širerja na stroju. Osječka tvornica kože d. d., Osiiek.
16790-1
Perfektno
vzgojiteljico
iščem za takoj k 4-letnemu fantku na deželo. Obvladati mora gladko slovenski in nemški jezik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepo ravnanje«.
16621-1
Prvovrstnega
kuharja
samostojnega za veliko gostilniško podjetje ta koj sprejmemo. Ponud be pod »Ljubljana IV« na ogl. odd. Jutra.
16879-1
3 krojače in
2 šivilji
sprejme takoj boljši salon. Plačam dnevno 40 do 65 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, Jesenice pod šifro »Takoj na delo«.
16862-1
Mlajši
ključavničar
za vodstvo delavnice z vlogo din 25.000 se takoj sprejme. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Tehnika«.
16946.1
Šoferja
zmožnega vseh popravil osebnega avtomobila ia vajenega vrtnih in hišnih dei, Sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gorenjsko 607«.
16620-1
Kuharico
srednjih let, — Katera _ bi opravljala tudi vsa hišna dela za 3 osebe, sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod »Jesenice 607«.
16619-1
Čevljarskega
pomočnika
sorejme Ignac Učakar, Liubljana, Zaloška c. 6.
16775-1 _±___
Ver šivilj
sprejmem za moško belo perilo. Ponudbe: Ju-gorublje, Novi Sad, — Sremska br. 11.
16776-1 Hotelski sluga
star 30 let, priden in po šten z znanjem nemškega jezika dobi mesto Naslov v vseh posi. Jutra.	16661-1
Korespcndent
za slovenski, hrvaški in nemški jezik, perfekten v vseh treh jezikih, s trgovsko akademijo, — vešč tudi ostalih trgovskih pisarniških poslov, s prakso, dober strojepisec dobi mesto v velikem industrijskem podjetju Ponudbe z zahtev ki in prepisi spričeval na osrl. odd. Jutra pod »Ambicija«	16741-1
Služkinjo
pridno in pošteno išče slovenska družina v Srbiji. Ponudbe na ogl. cad. Jutra pod »Resna« 16888-1
fo°
Mnogo zabave
v nedeljo 17. ln 18, t. m. na žegnanju v To-mačevem pri Kovaču.— Va.bi Gorjanc. 17102-18
Vajenko in krojaško pomočnico
v starosti od 18 do 22 let sprejmem. Prednost imajo simpatične s finim nastopom, ki bi slučajno sprejemale stranke. Damski krojaški salon »Emona«, Ljubljana, — Emonska c. 3.
16882-1
Služkinjo
za samostojno boljšo kuho in hišna opravila sprejme mala družina takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snažna«.
16911-1
Manufakturist
vojaščine prost, dober prodajalec in izložbeni aranžer dobi takoj službo. Ponudbe pod »Agil-nost», Agentura Pichler Ptuj.	16833-1
Zanesljiv vratar
in sluga
dobita stalno službo. Po midbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten služabnik«	16860-1
Agilne prodajalke
za vpeljavo našega odličnega gospodinjskega predmeta pri privatnikih rabimo v vseh večjih krajih Dravske banovine. Malenkostni kapital potreben. Za vzorec in odgovor naj se pošlje v znamkah na ogl. odd. Jutra pod šifro »Agilna«.
16936-1
Šofer
siguren vozač dobi službo k tovornemu avtu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16935-1
Slikar, in pleskar pomočnik
se sprejmejo takoj. Cojzova c. f. 16941-1
Prodajalko
mlajšo z znanjem šivanja perila sprejmem na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Prodajalka 10«.
16957-1
Korespondente
z znanjem italijanskega jezika sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lesna industrija«.
16867-1
Saldakontista
zmožnega s prakso sprej me večje industrijsko podjetje v Kranju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Saldakontist«.
16903-1
Služkinjo !
vajeno vseh gospodinjskih poslov prvovrstno kuharico, ki obvlada tu di nemščino sprejmem. Ponudbe pod »Kranj « na ogL odd. Jutra.
16791-1
"Poslovodjo ali
poslovodkinjo
za -vodstvo podružnice z mešanim blagom sprejmem. Prednost imajo sa mo agilni ter vsestransko verzirani in kavcije zmožni. Ponudbe poslati na Leo Rataj trg. pri Sv. Lenartu v Slov. go ricah.	16795-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca iščem za takoj. Erntner Rudolf, brivec, Stožice, Jezica.	16756-1
2 krojaška
pomočnika
za velike komade dobita takoj staino delo. — žnidar Joško, Senovo, Rajhenburg. 16785-1
Dva trgovska
pomočnika
z znanjem nemškega jezika in s šoferskim iz tom sprejmem. Ponud be s sliko na podr.. Ju tra Maribor pod »Samo stojen«	16809 1
Prodajalka
zmožna večje kavcije ln z znanjem nemščine do bi takoj službo. Ponud be pod »Poštena« na po družn. Jutra v Maribo rti	16SÖ3-1
Moški ali ženska
dobi mesto kot skladiščnik in mkasaiit v Mari boru. Delo ni težko. Mo ra biti agilen, vesten in pošten, zmožen pomožnega pisarniškega dela. ter položiti večjo vsoto v gotovini kot kavcijo proti popolni varnosti. Nastop po dogovoru. Po nudbe z navedbo dose danje zaposlitve, višino kavcije ter zahtevki pia če na podr. Jutra v Ma riboru pod »Stalno me sto«	16811-1
Pekovskega
pomočnika
sprejmem. Stalna služba. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16908-1
Mesarskega
pomočnika
pridnega, mlajšega pred vsem z znanjem dela na polju sprejmem takoj. Naslov v vseh posi. Jutra.	16941-1
Krojaškega
pomočnika
za velike komade dobro iz-vežbanega sprejme v stalno službo Kaltnekar Joško, uniformsko in ci vilno krojaštvo, Jesenice.	36836 1
Natakarico
mlajšo, simpatično, — boljše dekle takoj sprej mem v buffet. Delo samostojno plača dobra. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Stalno nameščenje 66«
16846-1
Hotelsko kuharico
prvovrstno sprejmem takoj. Plača 1500 din. Na slov v vseh poslov. Jutra.	16912 1
Pomočnika
in vajenca
sprejme takoj pariški krojač Janko Mužan, — Bled.	16792-1
Ključavničarski
pomočnik
z dobro izobrazbo dobi službo. Rozman, ključavničar, Celje, Za Kre sijo 12.	16818-1
Mesarskega
pomočnika
starega 18 do 25 let, — treznega, delavnega, ki je že delal na deželi ta koj sprejme gostilna in mesarija Sfiligoj, št. IIj v SI. goricah. 17077-1
Dekle
začetnica Ljubljančanka dobi mesto v trgovini. Ponudbe na ogl. od. jutra pod »Računarica« 17044-1
Mlado dekle
z dežele pridno ln vestno sprejmem k 2 otroko ma in kot pomoč pri gospodinjstvu za Ljubljano. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Pridno dekle«	17047-1
Frizerko
sprejme takoj Frizerski salon Drago Weber in drug. Tyrševa c. 13.
17061-1
4
Pekovski pomočnik
ki bi raznašal kruh s svojim kolesom, dobi stalno službo. — Rud. parna pekarna, Zagorje, ob Savi.
17050-1
Kuharica
Izvežbana za dobro prometno gostilno na deže li se išče. Nastop po do govoru, plača dobra. — Ponudbe pod »Kuharica na podr. Jutra Maribor 17072-1
Pletilja
dobro izurjena in vajen ka se sprejmeta v bliži ni Maribora. Krana in stanovanje v hiši. Ponudbe na E.Lozej. Hoče pri Mariboru. o 16806 i
Šteparico ali šiviljo
sprejmem. Bergelj, Glin ška ul. -15. 16965-i
Deklica
do 18 let, ki ima veselje v prodajalni in malo v gospodinjstvu naj se ponudi pod šifro »Po štena in urna« na ogl. odd. Jutra.	16987-1
Mojstra za vrtanje
rudarja Slovenca, solid no moč (upokojenca) z dobrimi referencami, — išče novo podjetje. Po nudbe na Dubravka, Za greb.	17018-1
Vzgojiteljica
s perfektnim znanjem nemškega jezika v govoru in pi. savi, muzikalična, dobi meato k 5 in 8 let starima dečkoma. Prednost imajo učiteljice abit. s prakso, Ponudbe na »poštni predal V*2 Ljubljana«.
17054-1
Službe išče
Vsaka beseda >0 pax ; daven 3 din ; za šitro ali dajanje naslova 5 din ; najmanjši znesek 12 din.
Trgovski pomočnik
mesene stroke, vsestransko verziran, išče mesto za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šitro »21«.	16004-2
Hrvat.-nemška
korespondentka
prvovrstna moc z zna njem nemške stenografije in dolgoletno prak so išče službe. Naslov v vseh poslov. Jutra.
16721 2
Sodarski pomočnik
išče mesta. Zmožen — vseh sodarskih del. Josip Piniteric, Pisece 85, srez Brežice.
16671-2
Trgovski pomočnik
mlad, išče službo v ma nufakt. ali modni trgov. Zmožen samostojnega vodstva z večletno präk so, vojaščine prost, vešč nemškega in srbobrv je zika, star 24 let. Naslov v vseh poslov. Jutra.
16702-2.
Mlad šofer
vojaščine prost izučen mehanik in kijučavm čar želi spremeniti službo. Ponudbe pod »Tre zen in delaven« na ogi ~dd. Jutra.	167Ì1-2
Poštena gospodinj}
srednjih let. ki zna vse delati, z znanjem nem škega in slovenskega jezika išče stalne službe v mestu ali na deželi.— Gre tudi k bolnikom. Ponudbe z navedbo pia če na podr. Jutra Celje pod »Štedljiva« 16730-2
Brivski pomočnik
mlad. dobra moč, želi spremeniti službo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Soliden«	16204-2
Pletilja in šivilja
pletenin iščeta stalni službi. Pletilja zna tudi na »links«. Naslov v po slov Jutra. 16658-2
Seriozen prodajalec ali prodajalka
moške mode, samostojen v prodajanju in vešč -finega občevanja z boljšimi strankami z znanjem nemščine, dobi stalno službo. Ponudbe s prepisi spričeval na »Poštni predal 312 Ljubljana«.
17053-1
Prvovrstno
kuharico
z večletno prakso (mesečna plača 1000 din), sprejme gostilna Vlaho vlč, Maribor.
17071-1
Blaga jničarko
začetnico, absolventinjo trgovske šole ali tečaja z znanjem nemščine sprejmem v stalno služ bo. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Nastop ta koj«	17096-1
Leica fotografe
sprejme renomirani fotoate-Ije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »50% zaslužka«.
17024-1
Gospodično
z veseljem do gospodinjstva in znanjem domačega šivanja, od 20—25 let, išče 30-leten gospod v državni službi z 1 otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Razumna«.
16973-1
Modistko
prvovrstno moč, sprejme v stalno službo salon »OREL« Sv. Petra cesta 13.
16971-1
Kdor mi preskrbi
službo meni m bratu v kaki kranjski tovarni, dobi nagrado. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Na-
gradaC-_17093-1
Mizarskega
pomočnika
za pohištvena dela, sprejmem. Josip Goljar, Flor-janska. 1.
>7091-1
Mesto trgovske
pomočnice
želim premeniti. Naslov v vseh poslov. Jutra.
16687-2
1000 din dam
tistemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge, in-kasanta ali skladiščnika Ponudbe ogl. odd. Ju tra pod »Hvaležen«
16674-2
Prekajevalec
išče nameščenja pošlo vodje. Verziran klobasl-čar, specialist za praško soljenje in fine narezke Lastni recepti in izum aparata za brzosoljenje. Najnatančnejše deio. — Aparat (na zračni pritisk) prodam z recep tom. Vprašati Vaclav Ledvlnka. Maribor, Mlin ska 7.	16742-2
Uradnica
z znanjem nemščine, ki samostojno vodi vse pisarniške posle želi pre meniti službo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljše mesto« 16777-2
Trgovski pomočnik
vešč usnja, manufaktu re, špecerije išče mesto Rižnar Stanko, Turni šče, Prekmurje.
16738-2
Poldnevno
aH osemurno nameščenje iščem v tovarni ali slično. Sem trgovski po močnik s šoferskim izpi tom. nekoliko izvežban tudi v trg. korespondenci in strojepisju. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Marljiv«
16876-2
Upokojenec
zmožen vseh administra tivnih ekon. poslov, jj: fekten v slovenščini, «rbščin-1 in nemščini želi primerno zaposlitev Ponudbe pod »Točen« aa ogl. odd. Ju cri.
16fc7o-2
Šofer
splošni in avijatični me hanik išče službe, star 30 let. samec, vojaščine prost. Nastopi lahko ta koj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za vsa ko vozilo«	16884-2
Pekovske
pomočnik
želi spremeniti dosedame mesto, najra'e v Maribor ali okolico. Sprejmem tudi drugo prinerno delo. Naslov v vseh poslovalnicah jutra.
16918.2
Absolventka
ženske obrtne šole išče primerne službe. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Resna 6676«.
16958-2
Trgovska
pomočnica
poštena in zanesljiva z večletno prakso želi spremeniti službo. Vajena tudi gospodinjstva in kuhe. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Rada delam«.
16920-2
Dva trgovska
pomočnika
manufakturista, ter mešane
stroke z prima referencami želita premeniti mesto. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Agilna prodajalca«.
16915-2
Dekle
z malo maturo se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom. Cenjene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Veselje«.	16868-2
Perica
v mestu sprejme perilo na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra r>od ši fro »Perica« 16391-2
17-letna gospodična
skromna z malo ma,turo in trgo\skim tečajem s prav dobrim uspehom išče mesto v pisarni ali trgovini. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod «Začetnica«	16749-2
Kleparski pomočnik
išče kakršnekoli stalne službe. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16847-2
Gospodinja
samostojna želi službo. Dolra kuharica, vajena gospodinjstva. Ponudbe na podr Jutra v Mariboru pod »Zanesljiva«
16798 2
5.000 din kavcije
položi kmečki fant vojaščine prost za temu primerno službo. Naslov v vseh poslov. Jutra
16786-2
Tkalski mojster
Išče službo. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Večletna praksa« 16805-2




JE, DA SI NABAVITE NAŠE PRVOVRSTNE
mlatilnice
LASTNEGA, DOMAČEGA IZDELKA ZAHTEVAJTE lOSl PONUDBE
A. Kremžar
STROJNO PODJETJE — DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV
Št VID nad LJUBLJANO
Samostojen mizar
išče delo. Gre tudi za Žagarja cirkularista ali slično. Pismene ponudbe na podr. Jutra v Ce lju pod »Dober delavec«
16819-2
Trgovski
naobraženec
išče kakršnokoli nameščenje najraje v Celju. Ponudbe na podr. Jutra Celje pod »Kavcija v gotovini 20.000«
16820-2
Ključavničar
zmožen dela na strojih vojaščine prost išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ključavničar 66« 16982-2
18-leten fant
pr:den m pošten, išče kakršnekoli zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17037-2
Brivski pomočnik
star 26 let z mojstrskim izpitom, prvovrsten delavec. kakor tudi perfekten bubi strižec išče službo. Ponudbe poslati na Ivan Jankovič, Mari bor, Barvarska 3.
17071-2
Službo za vsa
hišna dela
iščem Nastop lahko takoj. Grem tudi na deželo. Naslov: Francka Korelec. Breg pri Litiji.
17049-2
Trgovski pomočnik
mlad, pošten, želi premeniti službo v večjo trgovino v Ljubljani ali v okolici Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovski«.
17019-2
Mesarski pomočnik
mlad, začetnik, išče mesto za takoj, najraie pri kakem prikajevalcu. Naslov: Dolfi Ptcšek, Šmarje pri Jelšah.
15644-2
Dobro nagrado
dobi tisti, ki mi preskrbi mesto skladiščnika ali vratarja v tovarni. Sem trgovsko izurien, z dobro pisarniško prakso. Obvestila na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vpokojenec«.
15640-2 Blaga jničarka
za kuhinjo ali točilnico — išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16972-2
..............ili H!UI!«l!lllili!i!llllilil"'!!i|rail!lir::
Vajenci (ke)
....................................................
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 . Din.
Vajenca
za krznaisko obrt, sprejme takoj tvrdka EBER, Kongresni trg 7.
16735-44
Učenka
s štirimi razr. meščan ske šole iz poštene dru žine. bi se rada izučila v večji trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost«
16773 44
Pekovskega vajenca
sprejme z vso oskrbo — Anton Smrekar, Mokronog.	16839-44
Frizersko vajenko
sprejme takoj salon — Ana, Prisojna ul. 1.
16854-44
Vajenca
pridnega, poštenih staršev, sprejme trgovina z mešanim blagem. Ljubljana, Gerbiče-va 3.
16924-44
Učenko za
pletilstvo
sprejmem. Podmilščakova 14.	16940-44
Učenka
za večjo trgovino z mešanim blagom na deželi se išče. Reflektira se le na močno veliko dekle z dobrimi šolskimi spričevali. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16840-44
Brivski vajenec
z 9 mesečno učno dobo želi premeniti mesto. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vesten in pošten vajenec«.
16859-44
Vajenko
sprejme takoj modistinja. Anica Puhek, Šelenburgova 6-1.
16959-44
Dimnikarski
vajenec
dobi mesto takoj. Pismene ponudbe na podr. Jutra v Celju pod šifro »Dimnikar«	16817-44
Kot vajenka
Iščem mesto v trgovini meš. blaga z oskrbo v hiši imam 2 razr. meščanske šole. — Marija Kavčič, Rakek 33.
16983 44
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
1000 din
ln več zaslužite mesečno doma. Potreben kapi tal 2.500 din. Anos. Ma. ri bor. Orožno va.
15138-3 Tisoč dinarjev
m več zaslužite z delom doma na mesec. Pošiljam material, prevzamem gotovo blago. Mal kapital potreben. Zahte vajte prospekte, priložite znamko za odgovor. Hemida. Pančevo, Trg kralja Aleksandra 3,
15127-3
Zaslužek
nudi upokojencem veli ko podjetje Fiksna plača in provizija. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Zaslužek«
17078-3
	
rvSEEj	
Pekovskega vajenca
z vso oskrbo v hiši takoj sprejmem. Pekarna Petač, Jesenice.
16837-44
Dobro frizerko
vajenko ln vajenca takoj sprejmem. Wolf Ivan, Tyrševa cesta 31.
16755-44
Frizerska vajenka
z enoletno učno dobo želi spremeniti testo z vso oskrbo v hiši farno v LJubljani. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Frizerka«
16807-44
Pekovskega vajenca
pridnega in poštenega iščem za takoj. — Kohne Fridi, Celje, Dečkova cesta štev. 20.
17082-44
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Za popravne izpite
pripravlja srednješolce profesorska kandidatka. 1'onudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večletna uspešna praksa«
Instrukcijo
a 7 din za reaL in klas. gimnazije daje vi-sokošolka. Naslov pusti ti v ogl. odd. Jutra.
16885 4
Popravni izpiti
Tečaji pod vodstvom profesorjev se vrše na II. drž. realni gimnaziji. Poljanska cesta. Poučuje se v skupinah po 5 učencev. Pojasnila pri šolskem siužiteiju isto-tam.
16921-4
Za popravni izpit
poučuje vseučlliščnik kjerkoli na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromen«
16825-4
Abiturientka
realne gimnazije z odli ko želi ob priliki fre-kventiranja univerze da jati za hrano in stanovanje v Ljubljani uspeš ne instrukcije iz vseh veščin Ponudbe na po-družn. Jutra v Maribo ru pod značko »Uspeh« 16803-4
Instrukcije
za popravne Izpite temeljito m poceni prevzameta osmošolec in učiteljica Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Ospeh Ia«
16995-4
iMùtniki
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zastopnika
ki bi poleg svojega pred meta prevzel še zastopstvo za usnjene izdelke sprejmem. Naslov v poslov. Jutra.	16896-5
Prevzamem
zastopstvo
še za en dobroidoč predmet za gostilničarje in trgovce, katere že obiskujem več let po vsej Sloveniji. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Karibor, pod »Zajamčen vspeh«.	17063-5
Zastopniki
Vpeljana domača zavarovalnica sprejme zastopnike proti fiksumu in proviziji. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Zastopnik«
17079-5
Avtotaksi
z dežele ali mesta za vožnjo potnika po Sloveniji, naj ponudi najnižjo mogočo ceno za kilometer. Ponudbe na ogi." odd. Jutra pod š:fro »Potnik«.
17004-5
Prodam
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Dhi. Najmanjši znesek 17 Din.
Zložljivi čolni
po zelo ugodni ceni, tudi na odplačilo pri Bogomil Divjak, Maribor, Taborska dee.	16184-6
Tisoče zahval prejema »MORANA«
NtTo TAKOJ IZPADATI ——n IN ZRASTEJO NA PLEŠASTEM MESTU-ODSTRANI PRHLJAJ itd. JACA IN HRANI L ASNE KORENINE •
POŠILJAMO PO POVZETJU.' STEKL.DfN.50-
Brennabor
dvokolesa in lahko motorna kolesa odlične ka kovosti, svetovnega slovesa pri K eindienst & Posch, Aleksandrova 44. Maribor.	15966-6
Žamanje
suho v zvezih, vagonske pošiljke nudim po din 8.— 100 kg fco nakladalna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjska«.
272-) 0
Žična železnica
kompletna, 11 km, s 4 postajališč- in 1 lokomobila 40—60 HP in brzoiarmenik z vsem žagarskim inventarjem, vse i_aio rablieno, v brezhibnem stanju, naprodaj radi opustitve posla. Pismena vprašanja pod »50378« na Publicitas, Zagreb, Ilica 9.
16747-6
Izložbena okna
z roleto skoro novo za polovično ceno ter kla vir v dobrem stanju prodam. Istotam oddam sobo. Ravbar, Bežigrad.
16716-6
Otroški voziček
poceni naprodaj. Poizve se Staretova ul. 23
16725 6
Ajdo za seme
sivo in črno nudi Sever Komp., Ljubljana
16881-6 Otroški voziček
globok, lep poceni prodam. Poljanska c. 45.
16855-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen kupim. Graffej, Beethovnova ul. 15.III levo.
16926-6 Otroški voziček
globok, dobro ohranjen ugodno prodam. Beethovnova št. 7.
16929-6
Kompletno
garnituro
za stanovanjsko sobo prodamo. Streliška ul. 26.
16919-6
Mreže
za postelje dobite najce neje pri Andlovic. zaloga pohištva, Komenske i ga ul. 34.	16904-6
Lepi oleandri
nrprodaj. Lepodvorska 35.
17029-6
Rabljen tricikl
v dobrem stanju, ugodno prodam. Hafner. Miklošičeva cesta 36.
17036-$
Parni kotel
Hofmeister, na 6 atm., ni kotlu montiran Hofmeister motor od 12—16 KS, dobro ohranjen in za pogon spo« soben naprodaj za 10.000 din. Pobližje : Partlič, Iva,-:-.ec kod Varaždina.
17010-$
Kozarce
5-litrske prodam. Pustiti naslov v ogl. odd. Jutra.
17095.6
Čolni, ležalni stoli in vrtni solnčniki
s podstavnimi mizami 7 zelo dobrem stanju poceni naprodaj Vprašati: Poljanska cesta 7-1, tele fon 34-85.	17099 6
I i ! •
• - t '
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Rabljen štedilnik
kupim levo ročni, prosto stoječ ali zidan, istotam prodam Sax motor. Rotar, Črnuče. 16116-7
Parketni odpadl i
popolnoma suhi, »o najcenejše kurivo. Ivan šiška, tovarna parketov, Metelkova 4. telefon 22-44.
16086-6
Vrtne stole
zložljive, nove poceni proda Tribuč, Tržaška c 42, telefon 2605.
16887-6
Zaradi preselitve
prodam kompletno posteljo z nočno omarico in umivalnikom, omaro, note. Dr. Svoboda. Emonska 2, čez dvorišče.	16909-6
Kuhinjska
kredenca
rabljena in 3 cvetoči krasni oleandri poceni naprodaj. Kamniška 15.
16856-6
Prodam
več dobro ohranjenega pohištva, postelje, mize umivalnik, pisalno mizo, predalnik itd. Ogore lec, Lavrica 33. 16984-6
Otroški voziček
bel globok lepo ohranjen naprodaj. Vošnja-kova uL 7 Kalin.
16980-6
Pult
dobro ohranjen pult, 2 in pol metra dolg po nizki ceni radi odpoto-vanja. Gajeva ul. 10 — pritličje, vrata 4.
17003-6 Stekleno verando
dobro ohranjeno, prodam. Podgornik, Večna pot 7.
16963-6
Valjčni stol
star, ki za mletje žita ni več poraben kupim. Trak« tor za cestno vožnjo kupim. Ponudbe pod »Kamnolom« na ogl. odd. Jutra
16S44-7
Knjižno omaro
in psiho, temno rjavo stekleno dobio ohranjeno ku« pim. Ponudbe na ogi. odd. pod šifro »Dobro ohranjeno«.
16873-7 » —— — m
Lepe oleandre
kupim. Vpraati v gostilni Klemenčič, Krekov trg 11.	17000-7
Jedilni pribor
srebrn, kompl. in pohištvo za jedilnico kupim Ponudbe pod »Srebro« na ogl. odd. Jutra.
17059-7
Rabljen štedilnik
levoročni, prostostoječ ali zidan, kupim. Istotam pro. dam Sax motor. Rotar, Črnuče.	16116.7
Dragocenosti
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din..
Vsakovrstno zlato tcupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvellr,
Ljubljana, Wolf o va al«
Knjige
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Brockhaus ki. Konvers. Lexikon
2 orig. Bde, 1910. Izgleda kakor nov, za 180 din. Ogled v ogl. odd. Jutra.	16778-8
Lutzovo peč
za ogrevanje od 180—200 kub. m, prodam skoraj novo. Istotako prodam tri štedilnike na dve plošči, v dobrem stanju, kakor tudi 2 stari peči, istotako v dobrem stanju. — Kovačič Ar.ton, Niška ul. 3.
17014-6
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Bukovih drv
suhih večjo množino proda za takojšnjo dobavo Rudolf Dergan, Laško.
16949-15.
INSERIRAJ V „ JUTRU44 !
Kemika
začetnika IŠČE
kemijsko industrijsko podjetje v Ljubljani. — Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »Začetnik«.
Sistem Wertheim
ZANESLJIV ! VARUJE VAŠO IMOVINO DOBIVA SE POVSOD.
Beseda 1 Din. davek 3 Dia.; za šllro ali daja nj«; naslova 5 Din. Naj-manišl znesek 17 Din.
POHIŠTVO
M. stanovania. hotele, pensinone. dobavlja
»OPRAVA«,
Celovška cesta 50 Spalnice Se od din 14*0, kuhinie od 700 din. Vsa naložila izvršimo točno in tudj po lastnih načrtih.
Pohištvo
novo tn že rabljeno, ki ga želite prodati ali sa mo dati » shrambo sprejmemo v posebni od de lek v komisijsko nro dajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohl žtva v naš komisijski oddelek preskrbimo sa ml. Ivan Mathtan Ljub. Mana. Tvrševa cesta 12 79 12
rx*.--'
Spalnice, jedilnice,
kuhinje
po danih tn lastnih na črtth po Jako ugodni ce nI. Strojno mizarstvo D Lancoé. Wolfova 12 219-12
Spalnice
fe orehove korenine 6.500,
14 komadov ; masivne, politirane 4.400,
14 komadov ; fino pleskane. sperane 3.600
14 komadov. Jedilnice iz orehove korenine 6.000, 7 komadov. Kuhinje, boljše vrste 1.500
9 komadov. Opremljam tudi trgovske lokale. Sprejemajo se naročila po lastnih n danih načrtih, kakor tudi po načrtih arhitektov. — KRŽE FRANC, mizarstvo, Vrhnika. Skladišče Prečna ulica 6, nasproti Mestnega kopališča.	16744-12
Obrt
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din- Najmanjši znesek 17 Din.
Novost za dame!!!
izvršujem trajno onrfu acljo na najnovejšem ji najlažjem aparatu se ianjosti poeebnc pri dotočIJIv za oöftuttjwe lame. Priaerski saion— »Rakar«. Prešernova al i nasproti slaščičarne Soèak. veinl vhod.
140-30
Kolesa
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro all daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Originalna
francoska kolesa
Aiglon
Najboljši materijai, prvovrstno izdelana, lino, trpežno lakirana in po-tromana. Najlažji tek. Model: Tour de France Viktor Bohinc, Ljubljana, Xyrseva c. 12. (.Dvorišče).
276-11
Harley Davidson
malo rožen, proda Via dtmlr Pečnlk, Ljubljana Dalmatinova 10. 16892-10
Avto in motor
250 ccm prodam. Rožna dolina c. 8-23.
17040-10
Avto DKW
mali dvosedežnl brezhiben, 6 1 na 100 km, na
prodaj. Zaje, Karlovška cesta 2.	17038-10
7-sedežna limuzina
v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17088-10
Hranilne knjižice
3% OBVEZNICE VREDNOSTMI PAPIRJE VOJNO ŠKODO
moviti« po otjriijj ceni Id takojin : emu izplačilo itone esijomrana trg. agensi bančae poete
AL. PLANIN&EK. LJubliana, Beethovnova 14. Telefoo 35-IC.
Kot tihi družabnik
s kapitalom do 500.000 pristopim k obstoječemu rentabilnemu industrijskemu podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez sodelovanja«.	272-16
Ugodno se proda
dobro ohranjena orehova jedilnica in bela otroška posteljica. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
16858-12
Jedilnico
m omare poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	16954-12
Vsakovrstno
pohištvo!
Spalnice že od . . 1.600.— Kuhinie . ..... 7>0.— Kredence .... 450.— Omare . . « . . 400.— Couch' . .... 1.600.—
Otomane..... 500.—
Spreiemamo vsa naročila po kcnkurenčnni ceni, samo v veliki zalogi pohištva
»SAVA«
Rožna dolina c. 4 štev 18. Trgovina pohištva
Ga j e va	Nehnričnik.
16391-12
Kompletno sobo
iz orehove korenine, ku hm j o, žensko kolo malo rabljeno prodam. Nasi, v vseh poslov Jutra.
18968 12
Moderne spalnice
iz trdega lesa, kuhinjske opreme, poceni proda mizarstvo Josip Goljar, Flor-janska 1.
17092-12
Stare ali nove mize
a gostilniške lokale, stole in drugo pohištvo, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pohištvo«.	17089-12
Glasbila
Eeseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Salonski klavir
malo rabljen, prvovrstna znamka poceni naprodaj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Original Stingel« 16996-26
Original Peugeot
Paris, francoska kolesa model Tour de France, prvovrstna izdelava, ma terlal lak ln krom, dospela v mehanič. delav nico Fiorjančič, Ljubljana, Tyràeva c. 84. V zilogi tudi druge znamke.	16974-11
Krepkega fanta
za prenašanje blaga — sprejmem. Kavcije zmož ni prednost. Predsta-viti se ponedeljek med 11. m 12. uro. Simandl, — Dvorakova 3. 169&S-11
Kolesa,
šivalne stroje
prvovrstnih znamk Diirkopp Anker, Vesta in otroška kolesa prodaja najceneje TRIGLAV, Resi jeva 16.
17012-11
Ajutorriièto
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aH daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Avtomobile
tovorne, osebne in avtobuse dobro ohranjene, vseh jakosti kupite najceneje pri O. žužek — Krupp zastopstvo, Ljubljana. Tavčarjev® 11.
16985-10
Šasijo
rabljenega tovornega av tomobila 3—5 tonskega po možnosti s polnimi gumami kupi Hugo Weiss öakovec, Medji-murje.	16743-10
Za 6.000 din
prodam malo BMW limuzino, dobro ohranjeno. Medvode 20.16733-10
Beseda 1 Din, davek 3
Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kappel
pisalni stroji
razni modeli za pisarno in pot, odlična kakovost prj Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova, 44.	15965-29
Pletilni stroj
60 cm za pletenje vzorcev proda »Anos«. Maribor, — Orožnova 6.
16815-29
Salon pianino
krasen glas s 3 pedali prodamo po ugodni ce ni. Ljubljana, Komen-sitega ul. 26-11. 17022-26
Klavir Bösendorfer
z lepim glasom ugodno proda Ivan Kacin, Dom Žale	17023-26
Klavirsko
harmoniko
zr.amke »Hohner«, dobro ohianjeno, z 80 basi inre. gi strom, prodam. Veležga-r icrna Zaje, Ljubljana VII., Celovška 114.
17031-26
Klavir
dobro ohranjen, ceno pro-dim. Vidic, Rožna dolina, Predjamska C. 20.
16967-26
Motor Sachs
»Herkules«, zelo dobro ohranjen ugodno prodam. Vprašati Resljeva c. 4 dvorišče.
16931-10
Štirisedežno
limuzino
Steyer v zelo dobrem stanju po zelo niski ceni prodam. Gajeva 5-III desno vrata 319.
16932-10
Motorno kolo
v dobrem stanju, tip zadnjih treh let od 200 do 500 ccm s prikolico kupim. Prednost imajo angleški ali nemški stroji. Gotovina takoj iz-plačljiva. Ponudbe je poslati na Franc Oblak, Črno. melj.
16883-10 Ford A. tipa
regist. v Dravski banovini, lepa limuzina ko novi, proda se poceni. Pod raču» vzamem tudi motorno kolo novejše tipe. F. Galič, Zagreb, Brozova uL 35.
16943.10
Avto BMW
dvosedežnl v garantirano najboljšem stanju — prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -šifro: »BMW« 17051-10
Osebni avtomobil
dobro ohranjen kupimo. Ponudbe pod »Ugodna cena« na ogl. od. Jutra 16889-10
Diesel
rabljen, tovorni, originalno 4 in pol tonski, 95 KS, v brezhibnem staDju proda Avtomon-taža d.d., Ljubljana, Pražakova 13.
16951-10
Essex Super
limuzino
6 cilindrov, 5 sedežno v najboljšem stanju poce ni prodam ali vzamem v račun motorno kolo cd 2i0 do 350 ciin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika zelo ugodna«	17020-10
4-sedežni avto
s pregibno streho, dobro ohranjen, poraba bencina 8 lit. — cena 14.000 din. — Prežel j, Železnikarjeva 16.
16731-10
Diato
odprt, 4-sedežni, z usnjem tapeciran, v dobrem stanju,
prodamo. Cena 7.000 din. Poizvedbe • Beka Opel zastopstvo, Celovška 38, Ljubljana.
17033-10
BMW
li HP, 4-sedežni odprt, — rotor Indian 600 ccm, — Steyr VII. 12-sedežni, Ì2-letni, ugodno naprodaj. — Oton Paar, Jesenice, Gor.
17027-10
NSU
motor 98 ccm skoro nov poceni prodam. Naslov v vseth poslov. Jutra.
1KM3-1&
Pozor!
Za ustanovo veleprodajalne
iščem kompanjona, zaveznika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16631-16
Beskalni
debelinski stroj
(Dtickenchobelmaschine) manjši ali srednji premer sposoben za delo kupim. Ponudbe s primerno ceno na Gornik Co. Loče pri Poljča-nah.	16845-29
Kolesa,
šivalni stroji
najboljših tovarn kupite ceneje kot kjerkoli le nri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah. Zapomnite si: tvrdka Plevel obstoji že 28 let. ima le najboljše blago, najnižje cene in stro-kpvnjaško postrežbo.
16822-29
Stroji
za obdelavo lesa malo rabljeni poceni naprodaj in sicer: elektro re-skalnlk (Fräsmaschine) za 3000 m 5000 obratov, stenski verižni reskalnlk (Wandkettenfräsmaschi-ne), stroj za vrtanje dolgih lukenj. univerzal nI kolarski stroj, avtomatični brusilni stroj. Peter Angelo, d z. o. z.. LJubljana, Tyrševa 36.
16788-29
Stroj za sladoled
nov patentiran za <?.!n 10.000 takoj prodam. Pe ter Angelo, d. z o. z..— Ljubljana, Tyrseva 36.
16789-C9
Motor 200 ccm
angleški stroj prodam ugodno radi odpotova-nja. Vozi se brez izpita Polzre se v trafiki Tyr-ševa c. 37-b 16975-29
Računski stroj
ki piše številke kupim. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Računski stroje 17075-29
Pridelki
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din
Cvetlični med
domač, zdravilni, nudi najceneje J. Menart, Domžale.
262-33
Kislo zelje
/: ovo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo. Povšetova 47. telef— 25-91.
278-3'
Dobro vino
lastnega pridelka, — proda Miki Vladimir. Sv. Marjeta pri Moškanjcih.
16709-33
Maline kupim
do 2 vagona ali manj. Ponudbe pod »Denar lahko vnaprej« na ogl. odd. Jutra.	16927-33
Kislo zelje novo
prvovrstno in naravni, domači rnalinovec vsako množino po konkurenčni ceni dobavlja Homan Sv Petra c. 81, telefon 35-39.	16762-33
Rdeče višnje
in ribizel
po najboljši ceni kupu jem. Adalbert Gusel. — Aleksandrova 39 Maribor.	17070-33
Zdravilni med
v satovju, nudi Dolenec, Wolfova ulica 10.
17094-33
Kapital
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Ureditev dolga
potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih za devah in vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Stro teovne knjigovodske revi zije. Sestava in tprobaciif bilanc.
Preskrbe kreditov. Nasveti glede hranilnih vlog tn plasiranje istih.
kmečki, zaščite. Edina koncessonirana komercialna pisarna.
LOJZE ZAJC
Ljubljana, Gledališka 1
TELEFON 38-18.
220-16
Posojilo 350.000
se išče n* prvo mesto, hiie in žemljišča v podeželskem mestu, trikratna vrednost obrestuje 7%. Odplačilo osemletno s pravico tudi poprejšnjega plačila. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod šifro »Kapital 350.—«. , „ 16945-16
Bančno kom. zavod
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 kupi takoj in plača najbolje oranilne knjižice
bank in hranilnic vrednostne sapirje:
i% obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije.
16696-16
Mlada dama
trenutno v denarni stiski prosi dobrosrčnega gospoda za pomoč. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Vedno hva ležna«.	16956-16
Posojilo
na vknjižbe, poroke, trgovske kredite, hipotekarno po 7% obresti na 5 ali 10 letno odplačilo nabavlja »Central«, Zagreb, Bregovi-ta ul. 7.
16952-16
Lokali
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Na Jesenicah
se odda lokal s 1. avgustom na najbolj prometnem kraja. Svoj čas je bila v njem drogerija, sedaj pa trgovina s fotopotrebsči-nami in parfumenja. intor-macije daje »Sava«, družba z o. z. Jesenice.
16222-19
Lokal
oddam takoj v najem. Primeren za vsako obrt na glavni cesti nasproti tovarne. Znidaršič, Jesenice, Fužine 44. 16723-19
Buffet v Karlovcu
v centru, najprometnej-ši kraj. dobro uveden, mnogo stalnih strank, nizka najemnina, stano vanje poleg delavnice — naprodaj pod zelo ugod nimi pogoji. ponudbe na filialo »Novosti«, Kar lovac pod »Büffet«
16703-19
Večji trg. lokal
in skladišče, tudi posamezno oddam T\-rševa 36.	16828-19
Trgovine, trafike,
tovarne,
bufete, hotele, pensione restavracije, kavarne točilnice. parfumerije, dro gerije. apoteke, hiše vile, posestva, r>rodajam0 in posredujemo nakup hitro, solidno ln uspeš no. Poslovnlca Pavleko-vič, Zagreb, Ilica 144.
16831-19
Posest
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Na Pokljuki
- Goreljeku
naprodaj na razgledni točki zemljišče od 4 ha. Sončna lega, blizu občinske ceste, lastna voda. Primerno za večjo zgradbo ali parcelacijo. Pojasnila da Krištof, advokat, Radovljica.
16161-20
Bohinjsko Jezero
Manjša enodružinska vi la ugodno naprodaj. Na s'ov v vseh poslov. Jutra.	15786-20
Posestvo
17 ha z gostilno, starozna-na in priljubliena izletniška točka v neposredni bližini Maribora, oddam takoj v najem z živim in mrtvim inventarjem ter vsemi zgrad-5ami. Resni, kavcije zmožni reflektantje naj pošljejo svoje naslove na ogl. odd. Jutra pod značko »Sigurna bodočnost«.
16663-20
Vpeljana mesarija
j manjšem mestu v dr. banovini išče družabnika, dobrega klobaslčar-ja z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Povečan obrat 16886-16
Družabnico
za prevzem tovarniške zaloge v zelo prometnem Industrijskem mestu na jugu države — sprejmem. AH pa družabnika z vlogo 50.000 din. Izčrpne ponudbe pod -Velik konzum« na ogl. od. Jutra. 16994-16
Družabnika
sprejmem radj povečanja obrata k dobro ido-či trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zaželjeno osemde-Frtc	16998-16
Posojila
različna, preskrbirr. hitro >rez kakega predplačila
Hranilne knjižice
vnovčuiem proti takojšnii
gotovini. Ofclastv dovoljena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12. Znamka din 3-
15428-16
Z din 100.000
150.000 din
lahko pristopite k dobremu tvorniškemu — podjetju. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Sijajno obrestovano«
17030-16
Financierja
za otvoritev brivsko frizerskega salona ev. dru žabnico išče brivsko fri zerski mojster. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Simpatičen«
17065-16
Posojilo din 60.000
iščem na novozgrajeno tri-nadstropno hišo v Ljub. l'ani proti vknjižbi. Plačam 8% obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Varno«.
17013-16
Beseda 1 Din, davek 3 Din: za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Gostilno
Novomeška klet oddam v najem v Sokolskem domu v Novem mestu z dne 15 avgusta 1938. Po drobni pogoji se zvejo v pisarni sokolskega dru štva Novo mesto.
16443 17
Pekarno
dobro idočo, iščem v najem na deželi. Lahko že 1. av. gusta Naslov: Kokol, — Ruše 86.
16813-17
Pekarno v najem
vzamem najraje na deželi, dobro vpeljano. Na slov v vseh poslov. Ju tra.	16779-17
Trgovino
z mešanim blagom oddam v najem. Primerno za samsko osebo. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna eksistenca«	16772-17
Trgovino
z meš. blagom na več jem prometnejàem kraju v bližini Ljubljane oddam v najem solidne mu trgovcu ali trgovki. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Na nroime-tu«	16760-17
Branjarijo
dam na račun gospodu ali gospodični. Kavcija 4000 din. Ignac Resman SI. Bistrica. 16810-17
Pekairno
oddam takoj v najem Adolf Elzner, Dravograd 16800-17
Vzamem v najem
ali na račun vtnotoč ali gostilno. Ponudbe pod »Dobra kavcija« na ogl. odd. Jutra. 16966-1*.
Brivsko-frizersko
salon
dobro Idoč, moderno opremljen ugodno na prodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V Ljub ljanl«	16853-19
Več lepih prostorov
oddam z avgustom. Kolodvorska 41.	16939-19
Mlekarno
in trg. s poljskimi pridelki poceni oddam ali prodam na zelo prometni točki zaradi bolezni. Potrebna kavcija samo 10.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra podruž Jesenice pod šifro »Zlata jama«.
16863-19
Mlekarna
na prometnem kraju ugod. no naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16901-19
Gostilniške prostore
in hlev, na prometnem kraju v Ljubljani se takoj odda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16948-19
Brivsko-frizerski
salon
na prometni točki, 7. najnovejšimi aparati — opremljen naprodaj rodi selitve. Ponudbe Da ogl. odd. Jutra pod šifro »Redka prilika 767« 16808-19
Trgovski lokal
vsem inventarjem na prometnem kraju od dam v najem. Naslov v vseh poslov. Jutra.
16913-19
Parna pekarna
že mnogo let obstoječa, v najprometnejši ulici Zagreba, dobro vpeljana promet mes. okrog din 70.000, najemnina povolj na. naprodaj radi bolez ni z vsem inventarjem, parno pečjo. Cena din 90.000. Ponudbe na naslov: Rudo Strašek. Zagreb, Boškovičeva 34.
16746-19
Trgovina
pri šoli naprodaj radi odpotovanja. Potreben kapital 18.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Proti gotovini«
16823-19
Brivnico
dobro Idočo za začetne ga mojstra na periferiji Ljubljane prodam. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »10.000«
16981-19
Branjarijo
s koncesijo ali brez zelo ugodno prodam. Na slov v vseh poslov Ju tra.	16989-19
Manufakturna
trgovina
v mestu na zelo pro metnem kraju se radi prevzema neke druge stvari poceni proda. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Prvovrstno«
16997-19
V Novem mestu
naprodaj iz proste roke do bro idoča gostilna z garažami ali brez. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17048-19
Gostilno
oddam takoj kavcije zmožni esebi. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra.
17005-19
Frizerji, pozor!
Prodam kompleten, z vsemi aparati brivsko-frizerski salon v sredini Ljutomera. Eksistenca zasigurana. Prodaja se radi bolezni. Ponudbe na Bombek, Ljutomer.	17009-19
V centru Splita
naprodaj iz zdravstvenih razlogov moderno urejena dvonadstropna parna pekarna, z vsem potrebnim inventarjem s stroji in lastnim kioskom. Obrat zelo rentabilen. Dnevna produkcija cca 1000 k£ kruha in peciva. Obrniti se na naslov: Mijo Bužančič, Split, Kra ljice Jelene br. 3.
16992-19
Brivnica
brez konkurence, poceni naprodaj. Alojz čoh, frizer, Sv. Jurij ob Juž. železnici 17081-19
Hišo z vrtom
zraven kolodvora v Trzinu, poceni oddam v najem. — Pripravno za železničarje ali upokojence. Pojasnila daje : Vodmat, Ciglarjeva ulica 9.
16635-20
LASTNIKI SREČK!
Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni aH večje dobitke, česar pa še ne vedo. — Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor, Cankarjeva ulica 14. Priložite S dinarje v znamkah.
Komfortno hišo
novejšo, kupim, po možnosti s trgovskim lokalom do )00.000 din v Ljubljani. — Posredovalci izključeni. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačilo takoj«.
1703-1-20
Trgovska hiša
gospod, poslopje v brez hibnem stanju vrtom, z ali brez polja ob državni cesti naprodaj. NasL v vseh poslov. Jutra.
16797-20
Enonadstropno vilo
deset minut od mari bor skega kolodvora radi Izselitve zelo počena prodam. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Novo«	16812-20
Lepe parcele
v sredini mesta, ugodno na prodaj. Vprašati Tavčar, Maribor, Jurčičeva 3.
17064-20
Smrekov gozd
z več tisoč metri 30 do 40 let starih debel, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 313«.
15515-20
Naprodaj
25 oralov kmečkega dobro obdelanega posestva z zidanim hišnim in gospodarskim poslopjem ob banovlnski cesti oddaljeno od Ptuja 10 km in do najbližje žel. postaje 3 km. Plačilni pogoji ugodni. Hišo novo-zldano s 33 ari zemlje bližini župne cerkve Sv. Vid prodam. Zveza poštnim avtobusom. Poizvedbe v pisarni dr. Visenj aka v Ptuju.
1670520
Dvostanovanj. hišo
z gospodarskim poslopjem ki Je pripravno za skladišče oddam. Ev. tu di prodam. Oddaljeno 3 minute od mestne meje Savlje 37. Informacije v gostilni Angelca, Ježlca.
16347-20
Umeten mlin
z zelo lepim posestvom prodam ali zamenjam <sa hišo v mestu. Naslov v vseh poslov. Jutra.
16666 20
Hiša z vrtom
in sadnim drevjem radi odpotovanja naprodaj za 30 tisoč din. Hiša Je v bližini trga Vransko in glavne ceste. Več pri Kari Cizel, Vransko.
16750-20
Hiša s sadnim
vrtom
ln vodovodom v Industrijskem kraju naprodaj. Naslov v vseh posi. Jutra.	16834-20
Lepo posestvo
stanovanjska ln gospodarska hiša sadonosnik in vrt za zelenjavo v Ptuju ugodno naprodaj. Vpraša se pri Mariji Pes seri, Ptuj, Prešernova ulica.	16832-20
Krasno zemljišče
za letoviščarsko hišo, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugoden nakup«.
16934-20
Tristanovanjsko
hišo
ugodno prodam. Kodeljevo — Stepanja vas 125.
16930.20
Vogalna parcela
krasna, pod Tivolijem ob Škrabčevi ulici ugodno na prodaj. -Pojasnila daje dr. Grablovic, odvetnik, Dalma-tinova 2.
16942-20
Weekend hišica
prenosna 7X9 m zelo ugod. no naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16870-20
Velika
trgovska hiša
v Ljubljani na št. Jakob-skem trgu se bode prodajala na javni dražbi dne 27. t. m. pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Informacije daje Mestna hranilnica v Novem mestu.
16951-20
Dvostanovanj. vilo
vsled odpotovanja globoko pod ceno prodam. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Prevzem hipoteke«.
16944-20
Dvostanovanjsko
hišo
visokopritličje, prodam na Šmarski cesti. Prevzem ne. kaj hipoteke. Predovičeva ul. 34. Ljubljana.
16872-20
Bukov gozd
za sečnjo, predvsem v ljubljanski okolici kupi Kos, Bohoričeva 5.
16761-20
V letovišču
Radovljica
naprodaj cca 3000 m2 stavbnega sveta na najlepšem prostoru med Mestno hranUnico ln po sojllnioo. Pola ve ae pri lastnici St. 83. 16745-20
Enonadstropna hiša z vrtom v centru naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16799-30
6-stanovanjska hiša
v bližini kolodvora r prodaj. Osti donos 17 tisoč din. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16801-20
3-stanovanjska vila
v centru Ljubijane, naprodaj za din 220.000. Infor. macije brezplačne realitetna pisarna ADAMIČ. Ljubljana, Gosposvetska 7.
17057-20
Dve lepi
stavbeni parceli
naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17086 20
Hisa
z 838 m2 zemlje v Arc-llnu sto metrov od ba-novinske ceste s sadovnjakom z zidanim vodnjakom poceni naprodaj. Vprašati pri Božič, Celje, Zavodna 28.
17083 20
Redka prilika
Prodam hišo z gostilno, z lepim vrtom radi odpotovanja. Cena nizka Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Promet«
17067-20
Posestvo
naprodaj v lepi vasi na deželi, blizu cerkve ln šole, 12 km od Maribora. Obstoji lz njiv, sa. donosnlka, vinograda ln gozda. Naslov v vseh po slov. Jutra. 17073 20
Hišo
z dobro vpeljano me ičansko gostlno s kras nlm vrtom v večjem obmejnem mestu na naj bolj prometni ulici pro dam. Brez posredovalcev Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod šifro »Ugodno«	17076 20
Posestvece
davka prosto, v Rožni dolini, donašajoče 24.000 — prodam za 200.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17025-20
Bohinjsko jezero
manjša enodružinska vila — ugodno naprodaj. Naslov v v vseh poslovalnicah Jutra.
15786-20
Krasna nova vila
enonadstropna, večstano. ranjska, naprodaj. Vse mo. derno izdelano, 1000 kv. m vrta — za 120.000 din. Po-izve se pri postaji v restavraciji D. M. v Polju pri Ljubljani.
16962-20
3-stanovanjsko vilo
novo, v Ljubljani VII., — prodam. Naslov v vseh po. slovalnicah Jutra.
16993-20
Enosob. stanovanje
in del vrta oddam za 300.— din za september. Kodeljevo, Zadružna 14.
16928-21 Enosob. stanovanje
sredi mesta oddam. Po. nudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Novo«.
16922-21
Štirisob. stanovanje
v palači Dunav, Beethovnova 14 se odda takoj v najem. Informacije pri upravitelju istotam.
16923-21
Dvosob. stanovanje
oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16757-21
Enodružinska
hišica
v bližini tovarne za klej z 3000 m1 rodovitne zemlje se s 1. avgustom odda v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16917-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico oddam mirni stranki za 1. september. — Ogleda se od 16—18 ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16869-21
Enosob. stanovanje
oddam. Dravlje, Rokova pot 146.
16864-21
Enosob. stanovanje
oddam. Koseskega ulica 22. Kolezija.
16953-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam za avgust. Rudnik 48 ob Dolenjski cesti.
16871-21
Trisob. stanovanje
parketirano v lepi stavbi v okolici LJubljane oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
16902-21
Enodružinsko vilo
lepo, na najlepši točki Mir-ja, prodam.. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17097-20
Kupim hišo
dvostanovanjsko do 120 tisoč Din v LJubljani z večjo hipoteko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 49.000«
17100-20
Stanovanj*
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja oje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
z elektriko ln vodovodom, 10 min od postaje Rimske toplice ugodno oddam. Prik|adno za upokojence. Naslov: vdo va KokalJ. Rimske topli ce	15870-20
Dvoje udobnih
stanovanj
(garsooier) v novi stavbi, sredi mesta, ugodno oddam za 1. avgust ali takoj. Naslov v vseh poslovalnicah
Jntra.
36609-21
Dvosob. stanovanje
v vili v sredini mesta, manzaretno, lepo poceni oddam učiteljici ali uradnici. Nad. ▼ vseh poslov. Jutra. 16719-21
Stanovanje
aa Vrtači, cena 450.— din. Informacije da ga JenStfnovič, uradnica Tr boveljske. Gledališka ul od pai 8. do 13.
16717-21
2-sobno stanovanje
s kuhinjo ln prtttkUna-ml "V*»"1 as l. avgust. Slomškova 23 Cena 550 «Ii« -	16712-21
Enostanovanjsko
hišo
s vrtom oddam v najem « 1. avgustom Folsve se prt Javnem notarju— Ušlakarju, Kr. Petoa tng t«W7
Enosob. stanovanje
s kopalnico oddam. Naslov V vsh posi. Jutra 16897-21
Enosob. stanovanje
lepo, sončno oddam 1. avgusta dobri atranki v Mostah. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16899-21
Dvosob. stanovanje
oddam manjši družini. Zg. Šiška 14, pod hribom.	16910-21
Zdravnik ali
odvetnik
dobi stanovanje 5 velikih sob, ves moderni komfort, reprezentativna novogradnja tik palače Slavij e v Novi ulici. Ločeni poslovni ln privatni prostori. Vseli tev 1. novembra. Načrti ln pogoji prt nadzorniku Kremžarju na stav-blšču.	16842-21
Komfortno
stanovanje
2 velikih sob in kabinet moderno urejena, oddamo s 1. novembrom v reprezentativni novogradnji tik palače Sla vije v Novi ulld. Načrti ln pogoji pri nadzorniku Kremžarju na stav-bišču.	16843-21
Enosob. stanovanje
oddam odrasli družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	17032-21
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. NaJ-manjšl znesek 17 Din.
Stanovanje 7 sob
s pritiklinami, vzamem v najem. Ponudbe pod šifro »Stanovanje« na ogl. odd. Jutra.	l6634-21a
Stanovanje
dveh večjih sob s pred sobo, kuhinjo, vodovodom, elektriko, ev. s ko palnico ln plinom išče boljši 6tarejši zakonski par brez otrok za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najemnina 700 do 800«.
16704-21a
Trisob. stanovanje
za 1. september ev. za 15. avgust iščem čisto s kopalnico ali brez naj raje v okolici sv. Jožefa. Ponudbe na podr. Jutra Trbovlje pod šifro »1. september«
16835-21a
Dvosob. stanovanje
išče drž. uradnica za oktober ali november na Prulah ali Mir ju za 3 odrasle osebe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno in čisto«
16851-21a
Enosob. stanovanje
s kabinetom išče mirna ln čista tričlanska dru žina za avgust. Tudi v bližnji okolici. Obširne ponudbe pod »Reden plačnik« na ogl. odd. Ju tra.	16849-21a
Enosob. stanovanje
s kabinetom ali brez išče mirna stranka brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V Trnovem ali bližini«.
HS925-21a
Iščem stanovanje
komfortno dvo ali eno sobno g kabinetom za 1. avgust ali september. Ponudbe poslati pod »Centerc na ogl. odd. Jutra.	17042 21a
3-sobno stanovanje
po možnosti s kopalnico in vrtom v bližini pod-kovske šole Iščem. Ponudbe na šolo. 16781-21a
4-sobno stanovanje
sončno, blizu centra po nudite na ogi. odd. Ju tra pod »Avgust«
16970-21«
2 stanovanji
ecosobno in dvosobno, — sončni, oddamo redni malo-čhrcki stranki za september ter 2 sobi za takoj. — Celovška 144.
17026.21
Udobno stanovanje
v bližini kavarne Evrope 3 do 5 sob, vse pn-tikline in komfort oddam za avgust. Naslov v vseh poslov. Jutra.
17052-21
štirisobno
stanovanje
komfortno in solnčno, mirna ulica v centru mesta, oddam mirni stranki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahko takoj«.
17016-21
Enosob. stanovanje
kabinet, pritiklin, suho, čisto, ugodno oddam mimi manjši stranki za avgust. — Tvrševa 90, H. nadstr.
17011-21
Enosob. stanovanje
veliko, lepo, v I. nadstrop; jo, z balkonom, v bližini glav. kolodvora, oddam L avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
«961-21
3-sobno stanovanje
r II. nadstropju na mirnem kraja, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro
»Vrtača«.	_
17001-21
Krasno stanovanje
dvosobno, s kopalnico iti plinom, oddam v centra mesta. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Solnčno«.
17002-21
Trisobno stanovanje
solnčno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17087-21
Naročnik) »JUTRA«
m 10.000 Dtak
Tričlanska družina
odrasle osebe, išče dvosobno stanovanje ali enosob-no s kabinetom za avgust al> september. Gre tudi nekoliko izven centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka 76«.
16955-21a
Eno- ali dvosob.
stanovanje
iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »400«.
16865-21a
Eno- aW dvosob.
stanovanje
Iščem. Dve mirni sobL Točno plačilo. Najraje v Trnovem, Galjevica od 200 do 250 din. Ponudbe na Marija Dolenec, Tg.	16900-21a
3—i sobno
stanovanje
Išče rodbina treh odraslih oseb za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno m zračno«	16914-21a
2-sobno stanovanje
z vsemi pritiklinami za mesec november išče starejša gospa. Južna stran v bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sama«
16764-21a
Dvosob. stanovanje
(kabinet, pritikline,) 2 vrtom išče profesor v bežigrajskem okraju za 1. september. Ponudbe z navedbo tene pod »Gimnazija« na ogl. odd Jutra.
17090.21a
Dvosob. stanovanje
komfortno Išče mlina stranka za september. Ponudbe na ogl. od. Ju tra pod »Točen siguren plačnik«	16979-2la
Enosob. stanovanje
išče dvočlanska družina. — Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »tnosobno«.
17028-21*
Dvosob. stanovanje
komfortno, s kabinetom — iščem. Ponudbe pod »Tričlanska družina« na ogl. odd. Jatra.
17062-21»
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prazno sobo
s posebnim vhodom, solnčno, zračno, oddam zeio po-ceni 1. avgusta. Medvedoma ulica 7, L nadstropje.
17085-23
Lepo sobo
mirno, z jutrnjim soncem, • souporabo kopalnice, oddam boljšemu stalnemu gospodu. Vhod prost. Slomškova uL št. 7» L levo. 16387-2J
Sobo
z 1—2 posteljama soupo rabo kopalnice, dvigalo, oddam s 1. avgustom.— Naslov v vseh posi. Jutra.	16714-23
Opremljeno sobo
z 2 posteljama pri gor, kolodvoru oddam. Poiz-ve se v mlekarni Medvedova a	16880-23
Opremljeno sobo
lepo sončno z uporabo kopalnice oddam gospej ali gospodični takoj. — Dalmatinova 3-H, levo.
16878-23
Lepo solnčno sobo
oddam boljši gospodični ali gospodu z vso oskrbo. Miklošičeva 15-IVt— desno.	16852-23
Opremljeno sobo
poseben vhod s tekočo vodo in pritiklinami od dam v vili. Naslov v poslov. Jutra. 16850-23
Opremljeno sobo
lepo. s posebnim vhodom oddam v mirni hiši. Mencingererva 31. Ko lezija.	16848 23
Sobo
lepo opremljeno oddam s 1 avgustom za dve boljši uiadnici oziroma uradnika. Slomškova 5. pridičje levo. _16937-23
Sobo
lepo opremljeno oddam boljšemu gospodu ali gospodični v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	16861 _23
Tisoče zahval prejema »M OR ANA«
/ENZACj^gZnM
Gla/oviti d-paccini iz čikaca.
je //vojim /enzacuonalmim preparatom, povrnul žehi aktiv. no/t in mlado/t
Za žene od 40ìet naprej KORANA HORMON AKTIV KREMA» 011160-,vrne ženi ak. tivno/t in mlado/t. od 30-40 let flOPANA HOR. riON KREMA» I iz mi/jihziez)
dinar a 50-
OD 18 -30 let «MOPANA VITA. MIN KREMA»(vu0kw60ßa)wn.aa
té novitete takoj oo/tranuo gube. mlaha/o kožo. nerede KOŽO mlado/tno napeto z baržuna/. ti« tenom
MORANA LEPOTA RA/TUNJC KIPUDRI'vv/eh nuan/ah din. 25:
MMAIA
/PUT
E N o- IN VEČBARVNE
JUGOGRAFIKA
fu. (Pe^LO- noMfi 23
Lepo zračno sobo
posebni vhod, oddam s 1. a\ g ustom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16938-23
Opremljeno sobo
lep-o, zračno s posebnim vhodom takoj oddam. Ulica m grad 9.
16866-23
Garsoniero
obstoječo iz sobe, kamrice Za plin in pritiklin, s pohi-Jlvom ali prazno, oddam gospodični I. avgusta. Lan-gusova 1 la.
17007-23
Sostanovalko
sprejmem. Strossmayer-jeva 4-1, levo.
Ì6906-23
Sostanovalca
iščem v sončno sobo s posebnim vhodom. Na slov v vseh poslov. Jutra.	16895-23
Opremljeno sobo
oddam eai ali dvema osebama. Tyrseva 43-1. desno.	16829-23
Na stanovanje
ev. hrano sprejmem dva solidna gospoda. Soba v centru, zračna, sončna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16907-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam mirnj stalni gospo dičnl. Subic, Resljeva c 12-1.	16978-23
Opremljeno sobo
lepo s strogo separira-nim vhodom oddam 6talnemu boljšemu gospodu. Florjanska 31-1.
16990 23
Lepo solnčno sobo
e souporabo kopalnice oddam eni ali 2 osebama. Zelo pripravno za 3 Studente blizu Sv. Kri štofa. Pogoji ugodni.
16999 23
Samsko stanovanje
garson, sončna lega in mirna ulica v cenitru mesta se takoj odda. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno ln čisto«	17015-2o
Separirano sobo
z uporabo kopalnice takoj oddam. Seliškar, — Bleiweisova 48-11.
17021-23
Veliko sobo
lepo, novo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam t'.koj za 2 osebi. — Mirje. Vrstovškova 26.
17035-23 Opremljeno sobo
l posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17055-23
2 pisarniški sobi
oddamo za avgust. Dro-gerija Hermes, Miklošiče ra c. 30.
17045 23
Prazno sobo
z vsem komfortom, souporabo kopalnice, ev. z vso oskrbo oddam s 1. avgustom. Ogled od 1. do 7. ure. Gledališka 1 priti, desno. 17039-23
Sobo
strogo ločeno na Miklo šičevi cesti takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov v vsen poslovalnicah Jutra. 17058-23
Sobo
lepo opremljeno s posebnim vhodom oddam za 1. avgust Marinšek, Langusova ul. 5.
16947-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom, oddam na Masarykovi c. 58, I. nadstr., nasproti vojašnice.
16976-23
Opremljene sobe
z eno in dvema posteljama, oddam na Sv. Petra nasipu štev. 43.
17084-23
Sobico
oddam gospodu za 120 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17008-23
nn
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za ätfro all daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Upokojenec
išče vso oskrbo na deželi radi zdravja. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Mire
16827-23a
Solnčno sobo
z 2 posteljama in celotno oskrbo v centru alj bližini išče čez dan zaposlena mati s 5 letnem sinčkom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje do otrok«
17017-23a
Veliko sobo
opremljeno, separirano strogi center iščem. Ponudbe pod »Boljši« na ogl. od. Jutra. 16740-21a
	
	PIJ !l/).fl
Opremljeno sobo
sredi mesta oddam solidni osebi. Poseben vhod iz hodnika elektn Xa. parket. Najemnina 260 din. Prečna ulica 8 nasprot; kopališča.
17046-23
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dva nižješolca
sprejme boljša obitelj v dobro oskrbo. Hrana zadostna in tečna. Cena zmerna. Klavir na razpolago, pomoč pri učenju Naslr- v vseh po. slovalnicah Tutra.
16780-22
Prehrana
Beseda 1 Din, davek 3 Din.; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Abonente
sprejmem aa hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17101-14
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Psa volčjaka
eno leto starega prodam. Zakotnikova ulica 2, Moste. 16916-27
Psa čuvaja
volčje pasme kupimo ta koj. Strojne tovarne in livarne d.d. Ljubljana.
16905-27
Psa
eno leto starega, dobrega čuvaja prodam. Pin-dur Kari. Cesta dveh ce sarjev 235.	16753-27
Kanarčki
mladi dobri pevci poceni naprodaj. Zelena jama. Zvezna ulica 1.— Drnovšek..	16986-27
I
£ B-
\wm0-
i
izgubljeno
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pnevmatika
za avtomobilsko kolo »Dun-lop 90« se je našla. Dobi se proti nagradi pri najditelju Jožefu Zverk, posestnik, Letuš, Savinjska dolina.
16950-28
Dražbe
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Javna dražba
hiše, Trubarjeva ul. št. 2, bo dne 27. julija. Intere; senti dobe točne informacije dnevno od 2. do 3. ure pri posestniku v Trubarjevi ulici 2-1.	16199-32
Prisilna dražba
se vrši dne 30. VII. ob 11. pri srez. sod. Kozje za veliko enonad. hišo s trgovskim in gostilni škiin lokalom, velikim gospodarskim poslopjem in 5 orali lepega arond. ze,/.:jišča tis. farne cer kve v Olimju p. Pod četrtek. Trgovina v kra ju brez konkurence. — Najmanjši ponudek din 42.628, vadij din 6394,20 Informacije daje Tome Kosi, Ljubljana VTI Pri loži. te aiams-u za odgu vor.	16874-3
Uli
Vsaka beseda 2 din ; davek 3 din ; za dajanje naslova 5 din ; najmanjši znesek 20 din.
Junaška sreča
v zakonu in na morje. Državni uslužbenci od 36 let, oglasite se. Ponudbe _ na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tombola«.	16632-24
Damo
z Gorenjskega, zdravo, simpatično, temperamentno želi zaradi zabave v zakonu nesre čen gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skupni računi<
16739-24
Gospod
42 let želi prijateljstva z mlajšo ubožno gospodično, ki bi ji po magai Ponudbe na po-družn. Jutra Celje pod »Sigurnoc.	16706 24
Junaška sreča
v zakonu in na morje. Državni uslužbenci od 36 let oglasite se. P on ogl. od. Jutra pod šifro »Tombola«	16632-24
Prijateljico
Iščem za skupne izlete. Dopise pod »Sožitje« na ogl. odd. Jutra. 17098-24
Vsaka beseda 2 din; davek 3 din ; za dajanje naslova 5 din ; najmanjši znesek 20 din.
Boljši obrtnik
31 le ton simjstojen, — glasbeno naobražen plemenitega značaja se že U poročiti z gdč. istega značaja, ki ima veselje do trgovine s kapitalom nad 50.000 din. Slika zaželjena, diskretnost zajamčena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Konsonance v zakonu«	17105-25
Vdovec
43 let želi poročiti gospodično svoje starosti. Sem obrtnik in posestnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod »štajerko«	16751-25
		
	" . • . \ V--" -'-v	'V , : v; v- /, \ v .'.'i
ZAHVALA
Vsem blagim srcem, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami v težkih urah, ko nam je kruta usoda ugrabila tako nenadoma našega
MILKA
vsem darovalcem mnogih vencev in cvetja, ter vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli k zadnjemu slovesu, izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
Maribor, Rnfce, Gloggnitz, Essen, 17. julija 1938.
žalujoče rodbine: DANEU, LORGER, KÖHLER
ZAHVALA
Vsem, ki so nas v globoki žalosti ob izgubi pred~r>-gega soproga, očeta, sina in brata, gospoda
Fertin Frančiška
ŽELEZ. URADNIKA IN REZERV. PORUCNIKA
tolažili, nam kakorkoli izrazili sožalje, vsem, ki so mu poklonili toliko krasnih vencev in cvetja izrekamo naj-iskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodu načelniku mašin. oddelka ing. Fincu, gospodu dr. Jevšku in gospodu ing. Pehaniju, čč. duhovščini ter vsem ostalemu uradništvu direkcije in kurilnice Ljubljana, ki so pokojnega spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vojaški komandi za dodeljeno častno spremstvo in vojaški godbi za ganljive žalostinke.
Vsem in vsakomur Bog plačaj!
LJUBLJANA, dne 16. julija 1938.
«
Žalujoča soproga i otroci in ostalo sorodstvo
Gospodična
stara 20 let s premoženjem 130.000 din išče trgovca, obrtnika ali slično. Pojasnila daje Nada, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za Informaci j e pošljite 10 din. 16766-25
Veleposestnik
srednjih let išče nevesto 30 let s premoženjem 80.000 din ter ljubiteljl-oo Ute rati" re. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Idealen« 16802-25
Vdova
popolnoma sama, 35 let 80.000 Išče trgovca, obrt nika ali slično. Navodili čaje Nada, Zgreo Je lačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din.
16768-25
24-letna Nemka
gospodinjsko izobražena z nekaj premoženja želi znanja v svrho ženit-ve z do 35 let starim go spodom. ki je stalno na stavljen. Ponudbe pod »Mein alles« na ogl. od. Jutra.	16734 25
Dražestna
inozemka
25 letna z imetjem ln nepremičninami din 200 tisoč v gotovini išče za \-.nskega dj.—'ga. Navo dlla daje Nada, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za in formacije pošljite 10 din
Kdor hoče imeti
prijeten dom ln dobro ženo naj javi svoj na lov pod »Boljša 21 let« na ogl. odd. Jutra.
16688-25
Vdovec
posestnik in trgovec srednjih let na Gorenjskem želi znanja z gospodično ali vdovo sred njih let z nekaj gotovine. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dobra skrb na gospodinja« 16838-25
Želim spoznati
zaradi ženitve starejšega železniškega uradnika v pokoju, plemenite ga značaja. Sem sama. imam posestvo na deže 11. Dopise na podr. Jutra Maribor pod »Sam« 17066-25
Državni uradnik
star 30 let poroči gospo dično ali vdovo z nekaj gotovine m lepimi lastnostmi. Dopisi z opisom in sliko, ki se vrne na ogl. od. Jutra pod »Slu čaj«	16824-25
Možitve in ženitbe
boljših društvenih krogov posredujemo nai-vestneje, strogo solidno in diskretno. Velika iz bira odličnih partij. — Najboljše rodbinske zve ze. Informativne prospekte razpošiljamo proti nakazilu 10 din v znamkah diskretno Re-zor, Zagreb, pošta 3.
16830-25
Vdova
421etna, brez otrok, simpatična, s stalno službo in pravico do rente želi resnega zr-anja z intelektualcem. Ponudbe pod »Srečen dom« na ogl. oddel. Jutra.
16933-25
27-letni Dalmatinec
trgovec, posestnik s hi šo v Dalmaciji želi poročiti inteligentno gospodično do 24 let z 20 tisoč din gotovine. Res ne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uživanje nri mor ju«	16894-25
Trgovec
star 32 let z dobro ido-čo trgovino v lepem kraju išče trgovsko na-obraženo gospodično, v starosti do 25 let s 50 tisoč din gotovine v svrho ženitve. Resne po nudbe s sliko proti diskretni vrnitvi je poslati na podr. Jutra v Celju pod »Lepa bodočnost«	17080-25
Ločena uradnica
29 letna z doto v gotovini 7U.000 cun išče zakonskega druga. Navodila daje Nada, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite din 10.	1676/ 25
Obrtnik in
posestnik
ob banovinsk: cesti, želi poročiti preprosto gospodično z nekaj gotovine. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lep dom«.
16991-25
Obrtnik in
posestnik
z 12.000 din premoženja želi poročiti gospodično ali vdovo. Ponudbe na podr. Jut.-a Mfibor pod »Osajnljenec 33«
16804 25
Vdova
popolnoma sama, 361et-na z imetjem / gotovi ni in nepremičninah 500 tisoč din išče višje ga oficirja zaradi ženitve. Navodila" daje Nada, Zfgreb, Jeiaiičev trg io Za informacije pošiiite 10 din-	16770-25
Vdovec
star 52 let, državni
uslužbenec, zvaničnik s hiio enonadstropno 20 tisoč din vredno poroči gospodično ali vdo\c s premoženjem 50 tisoč. Ponudbe pod »Vdovec« na ogl. odd. Jutra.
17056-25
Gostilničar lastnik
srednjih let bi poročil damo z nekaj kapitala. Vdove ali ločenke niso Izključene. Dopise na podr. Jutra Maribor pod .Sreča«	17068-25
Občinski delovodja
s stalno službo se želi poročiti z izobraženo go sp. dično od 18 do 25 let. Samo resne ponud be s sliko poslati na podr. Jutra Maribor pod ^Srečen zakon št. 1900« 17069-25
Gospodična
prijetne zunanjosti z doto v gotovini 150.000 din išče trgovca, urad nika ali boljšega obrtni ka. Nav dila 'iaj3 Nada Zagreb. Jelačičev trg 10 Za ' orrooctje pc-r.iji.e D d'n	167'>9 tž
Nakup novega planinskega doma nad Celjem
Važen izredni občni zbor Savinjske podružnice SPD
Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva v Celju je imela v petek v Narodnem d<>mu izreden občni zbor, ki je imel nalogo, da sklepa o nakupu novega planinskega doma pri Celjski koči pod Tovstom, ki ga je bila degradila mestna občina pred dobrimi tremi leti pod prejšnjo občinsko upravo v surovem stanju.
Predsednik podružnice dr. Milko Hra-šovec je v poročilu podal kratko zgodovino planinskega doma, ki ga je sklenil prejšnji mestni svet zgraditi na željo celjskega prebivalstva. Me roda j ni so bili tujskeprometni vidiki, ker stara Cdjrika koča nikakor ne ustreza velikemu obisku in zahtevam obiskovalcev. Novi mestni svet pa se je postavil na stališče, da občina ne bo dogradila planinskega doma, in je lani sklenil ,da bo v surovem stanju dograjeno stavbo in zemljišče prodal Higienskemu zavodu v Ljubljani, ki je nameraval tam urediti neko okrevališče za mladino. Začela so se pogajanja med zastopniki Savinjske podru?_;c? SPD in mestne obe" i ne celjske, ki pa niso do-
^^ijSa^mi^Sm	^•«••Tev.W; ■ ..
ZAHVALA
Ob prerani smrti moje nadvse ljubljene soproge, sestre, svakinje, gospe
tete in
sem bil deležen toliko iskrenega sočutja, da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekam tem potom vsem svojo najglobljo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem preč. duhovščini, zlasti preč. gospodu župniku Janezu Krušiču za v srce segajoč govor ob grobu, društvo R. K. iz Fale-Selnice in Vurmata - Sv. Ožbalta, domačim pevcem za ganljivo petje, orožnikom postaje Selnica, požarni brambi Selnica, dalje vsem, ki so mojo Milko v tako lepem številu spremili h grobu, ji darovali prekrasno cvetje, katerega je ona tako ljubila in mi s tem lajšali neiznosno bol.
Bog plačaj!
Vurmat, Ljubljana, Postojna, dne 16. julija 1938.
Globoko žalujoči soprog ADOLF JURCA in ostalo sorodstvo

Naznanjamo tužno vest, da je preminul gospod
TRGOVEC v LJUTOMERU in PREDSEDNIK NADZORSTVA ZDRUŽENJA TRGOVCEV.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 18. uri v Ljutomeru.
Ohranimo zaslužnemu tovarišu trajen spomin! LJUTOMER, dne 16. julija 1938.
Združenje trgovcev
• S»ftv&j黫?..•*«,•-',-'»>' ■ -i- . '* .v i^Ssb-»*"-.	-s*»?.« ...

Naznanjamo, da je naš zaslužni brat podstarosta
FRANC
TRGOVEC V LJUTOMERU
danes preminul.
Udeležimo se pogreba, ki bo v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 18. uri v Ljutomeru.
LJUTOMER, 16. julija 1938.
Sokol Ljutomer


segla povoljnega rezultata. Občina je zahtevala za nedograjeno stavbo in 18.000 kvadratnih metrov zemljišča 150.000 dm.
V	prvem letu bi bilo treba plačati 50.000 din, v drugem letu pa ostanek v zaporedni mesečnih obrok:h po 20.000 din. Občina bi na svoje str< >ške preložila cesto pod planinskim demom, napeljala vodovod ln elektriko, dovolila služnostno pi-avico pri studencu pod planinskim domom in brezplačno uporabo mestnega kamnoloma ter dobavljala dm po režijski ceni. Isti pogoji so bili stavljeni Higienskemu domu, ki pa do določenega termina ni mogel izvesti nakupa, ker ni dobil v Beogradu zadevnega kredita. Dograditev in oprema planinskega doma bi stala- še okrog 400.000 din. Občina je stavila Savinjski podružnici SPD rok do 22. t. m., da se izjavi o nakupu. Odbor podružnice ni zavzel o nakupu nobenega stališča in je prepustil odločitev izrednemu občnemu zboru.
V	debati ie ravnatelj Smertnik poudaril, da j? rok ki ga je stavila mestna občina, prekratek za rešitev tako velikega, finančnega problema. Zato naj podružnica izposluje znatno podaljšanje tega roka, da si bo mogla med tem zagotoviti potrebna finančna sredstva. Geometer g. šmid se je v imenu zimskosportnih organizacij v Celju izjavil v načelu za nakup planinskega doma po Savinjski podružnici. Tajnik podružnice Zemljič je poročal, da je 7. t. m. podal ostavko kot član tuj-skoprometnega odbora mesta. Celja, ker je dobil vtis. da so na občini nerazpolo-ženi proti Sajvicjski podružnici.
Narodni poslanec Prekoršek je poudaril, da je stališče podružničnega odbora, ki je prepustil načeln0 odločitev o naku-ku izrednemu občnemu zboru, docela pravilno. Stališče občinske uprave, da ne bo dogradila planinskega doma. je treba vzeti na znanje. Apeliral je na upravo ia članstvo podružnice, naj se pri ovojem siklepu o nakupu planinskega doma ne boji javnosti, ki ima za zadevo polno v^r^ zumevanje. Bodoča, izvoljena, občinska; uprava bo znala korak podružnice sankcionirati in upoštevati njene koristi in k>> risti prebivalstva. Občina in Savinjska podružnica sta dolžni nuditi pri naveza planinskem domu oddiha in okrepčila tistim, ki jim sredstva in čas ne dopušča-jo, da bi obiskovali razne oddaljene planinske postojanke. Poslanec je predlagal, da občni zbor v načelu sklene nakup p1, v-ninskega doma, toda brez omejitev, ki j.h zahteva občina.
Dt. Vrečko, ki je kot prejšnji mestrrl finančni referent sod lovai pri začetku gradnje planinskega doma. je poudaril, da je treba apelirati na občinsko upravo, da glede planinskega doma skrbi za dobrobit celjskega prebivalstva in da stavi Sa/vinjiski podružnici pogoje, ki bodo sprejemljivi in ne bodo v nasprotju z dobrimi šegami. Dr. Pintar se je pridružil izvajanjem poslanca Prekorška in predlagal, naj se odbor podružnice pooblasti, da po lastnem preudarku izvrši nakup planinskega doma in sklene zadevno pogodbo z mestno občino ter skuša dos či najnižjo ceno brez kakršnihkoli omejitev, ki jih je sporočila mestna občioa. Za nakup sta se izjavila tudi Rihteršič in Ho-lobar. Dr. Ernest Kalan je podčrtal, da je menda edinstven primer v Evropi in v zgodovini alpinizma, da mora planinska organizacija kupiti in vzdrževati planinsko jx>stojanko, zgrajeno na mestnih tleh. Predlagal je, da se predloga poslanca Prekorška in dr. Pintarja sprejmeta. Vprašanje g. Svetka, ali bi bil planinski dom rentabilen, sta predsednik dr. Hra-šovec in dr. Vr- čko potrdila. Kopinšek je pojasnil, kako je urejeno glede lastništva in oskrbe planinskih, postojank v Švici, Saksida je predlagal ,naj podružnični odbor v primeru nakupa planinskega doma kooptira poseben gradbeni odbor, ki bo vodil in nadziral dograditev in opremo planinskega doma ter skrb 1 za denarna sredstva.
Občni zbor je sprejel predloga poslanca Prekorška in dr. Pintarja z veliko večino, predlog Sakside pa soglasno.


Dotrpel ie naš dobri sin, brat, stric in svak,
gospod
TRGOVEC IN POSESTNIK
Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v ponedeljek ob 18. uri.
Ljutomer, dne 16. julija 1938.
RODBINA SERŠEN IN SORODSTVO
SVEZOST PRI PREBUJENJU!
Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočitimi udi! Samo Dekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Paris« Vas osveži, •okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana z Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir de Paris« Bourjois.
ZANESLJIV VODIČ
VSAKI KUPEC
AX0 KOLESA
Je zavarovan proti nezgodi za
Din 10.000.-
Oglejte si lepo zalogo modernih, lepo in solidno izdelanih
AXO koles pri
K. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova 6.
Zahtevajte brezplačen cenik!	Ugodni plačilni pogoji!
BOURJOIS
* Soir de Paris *
ZAHTEVAJTE BRE5PLAČNI CENIK
im
J5E GENERALNO za5tgp5tvd
aiiiflu
ZAGREB nikqüCeva io
Marmfel
Navaden zavojček za približno 1 kg marmelade, cena Din 4«_
»Slavln«
»Slavin«
Vam prištedi čas in denar. Preizkusite ga v Vaših kuhinjah, kopalnicah, delavnicah itd. Zahtevajte pri svojem trgovcu
»Slavin«
domače čistilo.
AVTO
amerikanski model PLYMOUTH 1938. — 2 sedežni — luksuzna oprema — nov — vožen le 3000 milj. — Zelo ekonomičen
UGODNO NAPRODAJ.
Na ogled: HOTEL BELLEVUE, Ljubljana.
čita j te in širite »J U T R Oe
Radi bolezni se s 1. septembrom na prometnem mestu na Gorenjskem
odda v najem
na novo renovirana
a
avarna in
restavracija
Mesečna najemnina din 600. — Poizve se v ogl. odd. »Jutra«.
Vsak je kar najbolj zadovoljen z nakupom kolesa ali motorja pri
Tehnik Jos. Ban]ai
LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA 20.
Zaloga radioaparatov, tenis reketov Ltd.
Preproge
razne vrste kupite najceneje pri
SEVER * Marijin trg 2
NATEČAJ
UPRAVA ZA INDUSTRIJSKO SVOJINO
POTREBUJE DVA INŽENJERJA
in sicer enega strojnega inženjerja po mogočnosti z znanjem radio-fonije in enega tehnološkega inženjerja.
Prvenstvo bodo imeli kandidati, ki znajo nemški in francoski jezik.
Kandidati lahko reflektirajo na pripravniško mesto ali največ na 8. položajno skupino.
Kandidati, ki bodo prosili za razpisana mesta, morajo izpolniti vse pogoje iz §§ 3, 4 in 5 Zakona o državnih uradnikih.
Prošnjo s potrebnimi dokumenti je treba poslati do vštevši 10. septembra t. 1. Upravi za industrijsko svojino v Beogradu, Miloša Vel. ul. 14/TV.
Večje tujsko prometno podjetje
sprejme tajnika
z znanjem jezikov, osobdto francoščine, nemščine in italijanščine. — Ponudbe pod »Korespondent« na ogl. odd. »Jutra«.
Največje ljudsko zavarovanje v Jugoslaviji
V maju in juniju je izplačala KARITAS cele zavarovalne vsote po smrti sledečih zavarovancev:
Kosi Marija, Ljutomer 99;
Benčina Jožefa, Stražišče pri Kranju 2;
Kovač Pavel, Gaberje 7, Dol. Lendava;
Gregore Ivana, Ljubljana, Zvezdarska 4;
Krajšek Janez, Svibno 41, Radeče pri Zid. mostu;
Majner Jurij, Prnovšče 180, Radeče pri Zid. mostu;
Goričan Franc, Celje, Cesta na Dobravo;
Setinšek Rozallja, Razborje 20, Vel. Loka;
Bonča Marjana, Hotavlje 3, Poljane;
Pompe Terezija, Šmarje 31, Sevnica ob Savi;
Furlan Alojzija, Slap pri Vipavi;
Burkelc Marjeta, Kaplja vas 44;
Anžur Marjeta, Vel. Preska;
Petan Neža, Stara vas 30, Videm;
Oreški Roza, Slakovec, Nedeljišče;
Wicman Uršula, Dol. Počehova;
Kristan Jože, Gradec pri Litiji;
Dolenc Frančiška, Stražišče 51;
Keršič Jože, Ljubljana—Moste, Društvena 7;
Primožič Antonija, Tržič, Na Blekah 11;
črtanec Vid, Črnuče 22, Ježica;
Rome Marija, Ljubljana, Ižanska 35;
Oman Helena, Vevče 54, D. M. v Polju;
Dvoršak Ivan, Maribor, Cvetlična 14;
Mlakar Alojzija, Iga yas 31, Stari trg;
Zamida Neža, Polhovlca 4, št. Jernej na Dol.;
Loboda Agata, Ljubljana, Vodovodna 78;
Blažič Alojzija, Dobrovce 83, Hoče;
Markovič Alojzij, Ljubljana, Galjevica 76;
Polak Anton, žabjak 1, (Orehovcl);
Germ Blaž, Razvanje 65;
Ledinek Marija, Gufttanj 69;
Košar Franc, Veržej 101, Krlfevci pri Ljutomeru; Hartman Elizabeta, Sv. Lovrenc na Poh.; Janežič Pavla, Ljubljana, Gestrinova 3; Mlakar Ivan, Zg. Kašelj 71, D. M. v Polju;
štefančič Marija, Polzela 2; Tomašič Alojzija, Moravška gora 33, Sv. Križ pri Litiji;
Kandorfer Janez, Pilštanj 35; Dubrovnik Helena, Prekopa 42, Vransko; Lešnik Marija, Kamnica 18, Maribor; Guzel Neža, Radvanje 81; Strajnar Ivan, Vel. Cikava 11, Novo mesto; Požlep Franc, Vnanje gorice 36, Brezovica; Jerman Jera, Marija Reka 34, Trbovlje; Langus Terezija, Bistrica 18, Tržič; Drobec Alojzij, Paričjak 33, Slatina-Radenci; Urbas Anton, Martin hrib, Dol. Logatec; Vidmar Katica, Jesenice, Slomškova 6; Ternik Marija Zg. Vižinga. Marenfcerg; Meglič Frančiška, Lom 129;
Dermastja Franc, Sred. Gameljne 27, št. Vid nad Ljubljano;
Zaje Uršula, Apače 51, Sv. Lovrenc na Drav. polju; Leskovšek Alojz, Ojstriška vas, št. Jurij ob Taboru; Kukavica Marija, Zalog 66, D. M. v Polju; Marinko Jožef, Vnanje gorice, Brezovica; Jesenovee Frančiška, Dolenja vas 31, Polhov Gradec; Beber Lucija, Unec 54, Rakek;
Zabukovec Frančiška, Ljubljana, Trnovski pristan 40;
Dvojno zavarovalno vsoto je izplačala »Karitas« ob smrti Gumzer Ivane, štajngrova 27, Sv. Benedikt v Slov. goricah, ker je umrla za opeklinami.
Brezplačno sozavarovalno vsoto je KARITAS izplačala po smrti 3-letne Anice, hčerke pri nas zavarovanih staršev Antona in Frančiške žvan, tov. delavcev z Jesenic, Gregorčičeva 5, in po smrti 15-letne Tončke, hčerke najemnikov Jožefa in Marije Pongrae iz Sv. Jerneja 19, Muta.
Jamstvo 80,000.000.—
Prospekte dobite brezplačno pri naših krajevnih zastopnikih In pri:
KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne za varo v. KARITAS, Maritar, Orožnova 8.
STALNA RAZSTAVA POHIŠTVA
„BOR"
FRANC KREGAR
& CO. Vižmarje 57, Št. Vid
Otroékl vozički najnovejša modelov
Dvokolesa motorji, triclkljl
Šivalni «troji pogrezljlvl
Po zelo nizki ceni! Ceniki franko!
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4.
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26.
Trgovsko podjetje
staro, dobro vpeljano v centru Slovenije, z letnim prometom do Din 6.000.000.— katero deluje samo engros, ima velik delokrog, IŠČE
sodelujočega družabnika
s cca. 500.000 — 600.000 Din kapitala. Družabnik bi čez vse denarne transakcije sam razpolagal, istotako čez blagovno zalogo, tako, da bi bila njegova vloga krita z 100%. Ponudbe oziroma predlogi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Sigurna naložba kapitala«.
Kupim lokomobilo
cca 100 HP
dobro ohranjeno. — Ponudbe s celim opisom na podružnico »Jutra«, Maribor pod »Dobra lokomobila-s.
Paritele
vseh vrst izdeluje in dobavlja po nizki ceni
Leo Paulin
tovarna parket in furnirja, parna žaga. Pošta: Straža pri Novem mestu.
Automobilisti
veliko sortirano skladišče vseb vrst rabljenih auto-de-lov kot tudi motorjev vseh vrst jakosti, pripravne za pogon na vpoini plin, diferenciale, krogliične ležaie. svetilke in karoserije, lahko nabavite zelo poceni pri znam tvrdk »GROM«. Zagreb. Heinzelova ul. 41. (Sejmišče). Telefon 37-50.
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
PolJansKj nasip 4-6 Pralnic» — Svetlolikaioica
Natečaj
Cunje
kroja£k<- odrezke stari papir, tekstilne odpadke ovčjo volno govejo d!» ko (aravco) - kup? vsa ko množino ARBEITER. Marl boi. Diavska ui 15.
,ahka letna | oblačila,
vetrni suknjiči,
J aerilo itd. aja najceneje]
PRESKER,
I Sv. PETRA C. 14.1
S U T I V A N otok BRAC
Novi naslov: Frančiškanska oL 8.
Breip/ačen pouk f igranju
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega nepozabnega
Jankota
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so v teh Žalostnih dneh z nami sočustvovali in nas tolažili, zlasti pa sokol-skim društvom iz Dubrovnika, Jesenic, Bleda in Gorij, Narodni odbrani z Jesenic, gg. govornikoma za ganljive poslovilne besede ob grobu, darovalcem vencev in šopkov in vsem, ki so dragega pokojnika spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti.
JESENICE — BOH. BELA — BLEJSKA DOBRAVA — BLED — DUBROVNIK, dne 11. julija 1938.
Rodbina Zupan.
lahfeva/te brezp/acer i reni*.'
HEINEL-HEROLD
ct.z&z. za/. fvorn/ce g/asbi/
MARIBOR st 101
ITCL.I
2 951
na morju, odlična hrana, lepo kopališče s plažo, poceni. — Prospekt: Putnik ali uprava hotela.
Med mestom in deželo
»osrednje *Jotrovo malt oKlannfli
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje s tem natečaj za izpopolnitev:
dveh mest pomožnih dnevničarjev
z dovršeno filozofsko fakultetsko izobrazbo in diplomo iz mate« matike s plačo din 3200.— za prve tri mesece službovanja, a dalje s plačo din 1350.— mesečno.
Pogoji nameščenja so naslednji:
a)	da so reflektanti državljani kraljevine Jugoslavije in da so vešči srbohrvaščine ali slovenščine;
b)	da so dovršili 18. leto starosti in da niso starejši od 35 let;
c)	da so telesno, umno in moralno sposobni za službo pri Osred-. njem uradu za zavarovanje delavcev;
d)	da so brezhibnega vedenja ter da niso bili odpuščeni iz službe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali iz kake druge javne službe;
e)	da ne stoje pod skrbništvom ali stečajem, da niso v preiskavi ali pravomočno obsojeni za zločinstvo ali prestopek iz koristo-ljubja ali za poškodbo prometne ali poslovne tajnosti (§ 186. Zor-a).
Poleg tega morajo imeti reflektanti lep rokopis. Prošnji mora vsak reflektant priložiti: rojstni list, domovinski list, spričevalo o dosedanjem poklicu, o zdravju, o nravnosti, šolska spričevala, spričevalo o zakoniti zakonski zvezi, o letnicah otrok. Zdravje mora potrditi spričevalo zdravnika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov ali zdravnika državnih ali samoupravnih oblasti ter še eno spričevalo, izdano po državnem ali drugem javnem dispanzerju odnosno zdravniku specialistu za tuberkulozo. — Lastnoročno pisane ponudbe in s popolnimi dokazili opremljene prošr^je naj reflektanti naslovijo na Osrednji urad za zavarovanje delavcev najkasneje do vključno 13. avgusta 1938. leta do 12. ure opoldne. — Zakasnele in nezadostno opremljene prošnje se ne bodo upoštevale. — Nameščenje izbranih oseb je začasno in traja, v kolikor ne bi bilo službeno razmerje preje razrešeno (§§4. in 11. pravilnika o službenem razmerju dnevničarjev) do 31. decembra 1938. leta, ko preneha s tem, da se zamorejo v letu 1939. ponovno sprejeti v službo odnosno morejo podaljšati nameščenje v mejah budžeta, odobrenega ze to leto. V Zagrebu, 14. julija 1938.
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV
ZAHVALA
Vsem, ki ste našega dragega soproga, očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda
Josipa Kadunca
spremili na njegovi zadnji poti, naša iskrena hvala.
Prav posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, pevskemu zboru in žel. godbi, kakor tudi vsem darovalcem vencev in vsem pokojnikovim tovarišem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu spremili v njegovo prerano domovanje. Bog plačaj!
Globoko žalujoča soproga in hčerke.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.
il'
" - „lili. .àiii^^iiiJiiiiiìl-1