■v
1
r Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
i
7
Velja za vse leto • • .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
i
j
TELEFON: 00RTLATOT 2876
NO. 143. — ŠTEV. 143 .
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903» at the Port Office at New York, N. X-, nadir Act of Oongra« of March 3,1879.
*	NEW YORK, MONDAY, JUNE 20, 1927. — PONDELJEK, 20 JUNIJA 1927.
I	Tke largest <ftn»<eimn Daily in
|	tke United States.
I	^idM Hri^^r**7*
I	75,000 Readers.
■v . . ...
TBLXTOlf: CO&ZLAHDT 287«.
VOLUME XXXV, — LETNIK XXXV.
Nemci bodo izkoristili rusko krizo.
DAIEFOSEŽNI NAČRTI NEMŠKEGA ZUNANJEGA MIN. STRESEMANNA
Nemška vlada Hoče kovati kapital iz krize radi Rusije, da poveča avoj lastni ugled .— Stresemann vidi v svoj^ deželi posredovalko med Moskvo in ostalo Evropo. — Njegov načrt napreduje.
i
PARIZ, Francija, !9. junija. — Berlin skuša a precej veliko spretnostjo zagotoviti Nemčiji velike diplomatično priliko, izvirajočo iz spora med Anglijo in Rusijo. Brez dvoma vidi zunanji minister Stresemann priliko za Nemčijo, da igra važno vlogo kot posredovalka med Rusijo in ostalo Evropo. Taka vloga bi seveda zelo povečala diplomatično pozicijo in ugled nemškega zunanjega urada.
London nima v Moskvi nobenega nadaljnega vpliva. Francija in Italija ne želita prevzeti naloge posredovalke med sovjetsko unijo in ostalo Evropo. Obstaja pa Nemčija, ki je zvezana z Rusijo na eni strani z dvema pogodbama ter na -drugi strani s Francijo, Anglija, Italijo in Belgijo z locarnskimi pogodbami. Tukaj se ji vsled tega nudi prilika, da igra na obe strani ter vtakne dobiček v svoji lastni žep.
Razvoji v Locarno tekom preteklega tedna so pokazali, da Nemčijo lahko prevzame to nalogo, če je dejanski že ni prevzela.
V sakdo ve, kaj se je godilo v Ženevi glede točk v programu sveta Lige narodov. Le malo pa je prišlo do javnost glede bolj važnih privatnih pogovorov, ki so se vršili med tam navzočimi zunanji ministri.
Nikdo ne ve, kaj vse so obljubili dr. Streseman-nu, Če bi se nekoliko oddaljil od Cičerina in s tem od sovjetske politike ter se približal stališču zapad-nih sil in predvsem Anglije. Na vsak način pa je razveseljivo opaziti, da prosijo zastopniki Anglije, Francije in Italije Nemčijo za diplomatične ugodnosti. To pomenja, da je bil napravljen nadaljni korak v pohodu Nemčije proti diplomatični rehabilitaciji.
ŽENEVA, Švica, 19. julija. — Pet in štirideseto zborovanje sveta Lige narodov se je končalo v petek popoldne. Izid zborovanja ni bil po mnenju vseh prizadetih posebno zadovoljiv, kajti v prvi vrsti so se poslovili zunanji: minister Stresemann in o-stali zastopniki Nemčije z vsemi znaki ogorčenja in trpkosti, ker se jim zopet ni posrečilo dobiti konec-sije glede njih upravičenih zahtev, tikajočih se iz-praznenja nemške Porenske. V drugi vrsti pa zro vsi z veliko skrbjo na Rusijo in Poljsko.
Nemčija se je postavila na stališče, da ji njeno stanje popolnega razoroženja ne dovoljuje, da bi prevzela riziko zapleti ja j ev z Rusijo.
Kot je izjavil predstavitelj nemške delegacije so sprejeli zastopniki Locarno sil, — Anglije, Francije, Nemčije, Belgije in Italije, — v svojih razgovorih tri sklepe, tikajoče se ohranitve miru v sedanjem zmedenem položaju:
1.	Opozoriti se hoče poljsko in rusko vlado na individualen in prijateljski način, naj ne storita ničesar, kar bi lahko ogrozilo mir med obema deželama.
2.	Sile naj individualno opozore sovjetsko via-do na eksekucije v masah v Rusiji ter namignejo pri tem na neugodni vtis, katerega so ustvarile te eksekucije v inozemstvu.
3.	Jugoslaviji in Albaniji naj se nas ve tu je spravljivo stališče in prijateljsko uravnavo afere, izvirajoče iz aretacije jugoslovanskega poslaniškega dra-gomana, ki je imela za posledico prekinjenje odnosa jev med obema deželama.
SPOR RADI
DAUDETAI
Min. predsednik Poin-care in zdravnik sta se sprla radi Daudeta. — Poincare trdi, daje Bernard rekel, da je Filip Daudet trpel na dedni bolezni.
PARIZ, Francija 19. junija. — Izza časa, ko se je udal Leon Daudet, oblastim, da odsluži svojo petmesečno kazen radi obrekovanja, je bil ministrski predsednik neprestano zaposlen z pisanjem pisem. v katerih je zanikal obdolži-tev, da je storil krivico rojalistič-nemu, uredniku.
Včeraj je pisal materi urednika in takoj nato se je spustil v kon-troverzo z dr. Lucien Bernardom, zdravnikom, ki je bil navzoč pri identifikaciji trupla Daudeto-egra sina Filipa, po skrivnostni smrti slednjejra v taksikabu.
Dr, Bernard se je obrnil proti onemu delu Poinearejevega pisma, naslovljenega na mater Daudeta, v kateerm je zagotovil, da je dr. Bernard sam izjavil, da je trpel deček na neke vrste monomaniji. ki se je neizogibno končala s sa-momrom. V svojem sporočilu, naslovljenem na Poineareja, je dr. Bernard zanikal, da bi kedaj podal tako izjavo.
Poincare ni v svojem dogovoru le vztrajal pri tem. da je njegov spomin na pogovor z dr. Bernardom natančen, temveč dostavil, da . mu je zdravnik tudi povedal, da je bil Filip žrtev "resne dvojne dedne bolezni".
— Jaz nisem hotel razkriti te zadnje podrobnosti, v svojem pismu na staro mater dečka. — je pisal Poincare dr. Bernardu, — a če vztrajate pri zanikanju ugotovila, katero ste podali meni, bom prisiljen spustiti se v podrobnosti.
Dr. Bernard je takoj nato poslal previden odgovor. Se vedno je vztrajal pri tem, da ni rekel, da bo bolezen dečka "neizogibno" do-vedla do samomora, vendar, pa je priznal, da se je razpravljalo o samomorilni teoriji in možnih učinkih dednosti.
Razkačen vsled oinenitve dedne bolezni, je poslal Leon ostro pismo Poincareju, v katerem je dol-žil slednjega krivičnosti, ko je o-tvoril razpravo v trenutku, ko se nahaja v ječi in ko nima nobenega orožja, da brani samega sebe proti škandaloznim trditvam.
KOALICIJSKA VLADA NA IRSKEM
Na Irskem se obeta koalicijska vlada, a predsednik Cosgrave se pomišlja v upanja, a bo našel kak drugi izhod. — Kaj bo storil de Valera? — Pravi, da ne bo prisegel kralju.
LONDON, Anglija, 1 9. junija. — Sedaj je postalo precej jasno, da bo predsednik proste irske države Cosgrave stvoril koalicijski kabinet, kljub nasprotnemu ugotovilu pred par dnevi. Čakal pa bo s to akcijo, dokler se ne bo izkazalo, da je vsak drugi izhod nemogoč in da je bila koalicija edino u-panje, da se prepreči kaos.
Glavno zanimanje se osredoto-čuje sedaj v Dublinu na pretnjo Eamon de Valere, da ne bo podal ustavne prisege zvestobe kralju Juriju, ko bo skušal zasesti s svojimi pristaši sedeže v poslanski zbornici. Ce se bo to poskusilo, bodo vrgli uradniki parlamenta republikance ven in vse potrebno so že odredili za tak slučaj.
Javne galerije bodo zaprte v poslanski zbornici, ko se bo sestal parlament v- četrtek in mobilizirano bo vojaštvo s policije v parlamentu izven njega.
DUBLIN, Irska. 1.9. junija. _ . XEW BRUNSWICK, X. J. 19. Eamon de Valera in njegovi pri- JU,lIja- ~ Mlss	Morsa, sta-
staši bodo vprizorili demonstrate!- ra 40 iet* hčerka d»Prostoječega jo pri otvorjenu novega parla- farmerJa 12 Prospect Plains, in menta v četrtek, kot se pričakuje,	Tod<1-	21 let, črna
vendar pa ni vrjetno, da bi prišlo sluzabm<*a domu Morse-ovili, do nasilja.	*sta blJ! aretirani včeraj tukaj ter
-vT i • • - *	, - obdolženi, da sta sklenili zaroto.
De Valera in njegovi tovariši, ki .	. ,
-	, , . jkoje namen je bil umoriti Mr. in
so bili izvoljeni v poslansko zbor-!,r	_
lil ... t • . i . Mrs. Elmer Day-a m sina Ravnico, lahko stopiio v Leinstcr hi-! .	_ '
- . i	i , .	, ,monda. Mrs. Day je sestra Miss
so ter gredo v urad. kjer se poda T\jorse
vdanostno prisego. Dokler pa ne
potrdi uradnik, da je bila prisega Soglasno z okrajnim detekti-podana, se ne morejo napotiti v yom Ferd Davisom, sta bili izvr-zbornico.	*em aretaciji po dveh tednih po-
ri«™«,,,. j i.	, , gajanj med obema ženskama ter
Domneva se. da ne bo prišel de A . . • , -	. , . ,
tt ,	.	_	detektivi, ki so nastopali kot ban-
. \ alera v prostore uradnika. tem-',;+. rM . , . \ . I ~ i * i v i	iditi. (.rlasi se, da je služkinja pn-
vec da bo skusal priti naravnost „„ol„ , - , „ , , , . . __ .t««« t -	i	m znala, da je plačala dva detekti-
v zborovalnico parlamenta. Tam , , ~	,	,
, , i v i.	. . va, da vrzeta bombo v avtomobil/
pa ga bodo zadrzali, ce treba s si- , , . „ tn >■• « , i„-,. , . a . ... v soboto zvečer. Družina Dav se lo. kajti tam je vedno v službi po-	, . •«	,	,. '
licija kakortudi oborožene straže. J? ^ ^ , re<i"° Speljala v
Leinster House meji na Kildare^T B™asw,ck' da nakuP'
. , .	t . i trebne stvari.
iStreet, kjer se bodo gotovo zbrali
pristaši de Valere, a zbornico lo-1 ~ Pred tedni; ~ P0",
čnje od ceste dvorišče, ki je ved-ihc,ja' ~ Je Mamie Tod za«Pala	^rse-ovih ter se sestala z
dvema črnima farmskima delav- j služkinjo. Ta jim je baje plačala cema. da bi se Miss Morse radajt^r je bila aretirana, mesto da bi fiOJAKI NAROČAJTE SE	družine svoje sestre in daj jo odvedla na določeno mesto.
GLAS NAHODA", NAJVEČJI'*" d°bro plačala, če bi jo spravili! Policija pravi, da je dvignila
's poti. Eden farmskih delavcev je služkinja obdolžitev, da je Miss
PREPREČENA M0RILNA ZAROTA
, Dve ženski sta bili osumljeni zarote, da umorita tri osebe. — Aretirani sta bili hčerka farmerja in njena služkinja.
Tisoč Fordovih delavcev odpuščenih.
Zbiralna n*prava Ford Motor Co-j<» biU včeraj zaprta za šest do tednov dA se dovpU izpre-
membe za prodnkeijo novega mo-
........
Požar v sibirskih gozdovih.
BLAGOVEŠČENSK, iztočna Si-V rija, 19. junija. — Na tisoče akrov gozdov ob Amur. 3eja in Selenga rekah gori in rečna služba je otež-kočena vsled dima.
IZ NEMČIJE V CAUF0RNU0 -
V 60 URAH PO ZRAKU
Nemški letalec Koennecke je določil dan 25. julija za polet iz Berlina v San Francisco preko New Yorka. — V zraku namerava ostati 60 ur. — Rabil bo aeroplan s tremi motorji.
BERLIN, Nemčija, 19. junija. — New York ne bo nudil niti začasno postojanko nemšlcemu pilotu Antonu Koennecke na poletu iz Berlina v San Francisco.
Izprva je bilo objavljeno, da se namerava ustaviti za malo časa v New Yorku, a to je letalec zanikal ter rekel, da namerava le spustiti na tla vrečo s pošto ter nadaljevati svoj polet na pacifično obal, ne da bi se spotoma ustavil.
Namerava le obkrožiti par nebotičnikov, predno bo nadaljeval pot preko severo-ameriškega kontinenta.
Po kratkem bivanju v Californiji se bo vrnil, a se namerava v tem slučaju ustaviti v New Yorku, da vzame na krov pošto za Evropo.
Gotthard Sachsenberg, ravnatelj Junker aero-planskih naprav, je prepričan, da je mogoče tak po-let^ kot ga namerava vprizoriti Koennecke, izvesti z večjo mero varnosti kot pa je značila oba transat-lantiška poleta ameriških letalcev.
.	Pa je, da nimajo taki poleti nobenega prak-
tičnega pomena. Ce se zanaša človek na en sam motor, stavi vse na eno samo karto, kar ne pome nja dobre politike za transportno kompanijo.
Sachsenberg je rekel nadalje, da bo poteklo več let predno bodo obratovale zračne črte ter prevažale potnike in tovpre med iztočno in zapadno polu-oblo. Ko pa bo prišel ta čas, ne bodo niti motorji, niti aeroplani slični tipom, ki presenečajo sedaj svet s svojimi uspehi.
Ellis Island izključil veterana.
Da se uravna težavo zadevo glede državljanstva, so poslali včeraj na Ellis Island Pavla Zalow-skija, starega 35 let. veterana ame-
vala zadevo, dokler ni postala črna služabnica nestrpna ter jima rekla, da morata nastopiti takoj.
Detektiva sta izjavila nato, da bosta opravila posel še v isti noči. Ob določeni uri sta odšla ua
Poštni mojster se je po francoski poslovil. ,
MIAMI, Fla., 19. junija. — L. P. Randall, poštni mojster iz Hie-leah do zadnjega pondelj^a, je ne-z nan oka m izginil in sedaj ga iščejo na temelju zveznih tiralic, ki ga dolže poneverjenja približno 48 tisoč dolarjev poštnih skladov.
no zastrifženo.
Spomenik na zgodovinski točki.
:...'L.! !*■* . K*
Ponesrečeni polet v Indijo.
MARTLESHAM, Anglija, 19. junija. — Angleška armadna avi-jatika, poročnika Carr in Mac-Worth, ki sta odletela iz Ceanwell Lincolnshire, malo po dvanajsti uri včeraj popoldne, na polet v Indijo, sta bila prisiljena spustiti se navzdol po poletu stotih milj. Avijatika sta bila prisiljena storiti to, ker se je pojavila napaka J Slika nam predstavlja spomenik, v sistemu oljanj*. Kljub veliki te-1 ki stoji na oni točki, kjer so ži, katero je nosil njih stroj, staj Nemci tekom svetovne vojne srečno in gladko pristala,	' najglobje prodrli v Francijo.
zaupal zadevo policiji, ki mu je svetovala, naj se vrne ter reče. da pozna dva bandita, ki bi rada o-pravila ta posel za gotovo ceno.
Delavec je storil tako kot mu je bilo naročeno in še v isti noči je privedel s seboj dve detektiva, nakar ju je predstavil kot moža, "ki sta pripravljena opraviti ta posel". O tvor j ena sta bila pogajanja, a oba "bandita" sta zavlače-
Morse že poprej nameravala umoriti svojega očeta in mater. Ker pa je njena mati umrla v preteklem aprilu, je baje Miss Morse sklenila pustiti očeta pri življenju, ker je že itak star 84 let ter ne "more več dolgo živeti".
Miss Morse je bila aretirana kmalu po aretaciji služinje. Obe sta bili pridržani pod jamščino $7000.
riške armade, njegovo ženo in dva otroka. Družina je dospela semkaj na krovu francoskega parni-ka "Suffern".
Zalowski je postal naturaliziran ameriški državljan leta 1918 ter je bil častno odpuščen eno leto pozneje kot prost a k v 36. infan-terijskem polku. Leta 1920 se je oženil in leta 1921 je šel obiskat svojo mater na Poljskem.N jezova žena z ravno rojenim otrokom, mu je sledila par mesecev pozneje-
Pred par tedni je lahko pustil svojo mater dobro preskrbljeno ter sklenil vrniti se z družino vred v Združene države. Nadaljni o-trok je prišel, ko se je mudila družina na Poljskem.
Ameriški podkonzul v Varšavi ni hotel dovoliti podajšanje ameriškega potnega lista Zalovskija, a mu dal ameriški vizej za vstop kot tujec.
Odrejena je bila preiskava.
ADVERTISE in GLAS NABODA
\
Seznam.
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali Hrah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. ( Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, akjo boste vpoštevali svojo ko-ris t in našo zanesljivo ter točno postrežbo.	......
Dinar ji Lira r '	Posebni po-
Din. .... 600 ....	$ 9.40	Lir .... .. 100 ...... $6,15	'datki.
Din. .... 1,000 ....	$18.50	Idr...... 200 ...... $12.00	SHt
Din. .... 2,500 ....	$ 46.25	lir...... 300 ...... $17.70	fff f'SSSLm^
Din..... 5,000 ....	$ 92.00	Lir...... 500 ......$29,00	Italiji sariT taker
. Din. .... 10,000 ....	$182.00	Lir ...... 1000 $51.00	m
trn pošilja tre, ki pnnt»Jo PosctttooC Dinarjev ali pa Dr&tisofi Ur ■H^umk ^^ dovoljujemo poaebsa — Hrtu primeren popust.	<jj® ftjMf
FRANK SAKSER STATE BANK I
Street, vtomnt oqbxlakdt mi Neg XorE, £L Ka

__
_
GLAS NARODA
Lis£:š!overiskih idelavcev^r AmeriSL
■	'	i ■■■	......'I..1..I '■	'.i i i,	. iii,i	j
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sabier, president.___Louis Benedik, treasurer.
Place of businesa of the corporation and addresses of above office«: 82 CMrtlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA"
_______(Voice of the People)__
__Issued Every Day Except Sundays and Holidays.__
Za celo leto velja list za Ameriko Za New York zi celo leto—$7.00
in Kanado ..........................$/>.t)0 Za pol leta ...............................$3.50
Za pol leta ..............................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ..$7.00
Za četrt hta ............................$1.50 Za vol leta.............................$330
__Subscription Yearly $6.00._
Advertisement on Agreement. _
"files Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobenjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naočnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.__
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, -New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.
MIRU ŠE NE BO TAKO ZLEPA
Mednarodni položaj v Evropi je jako napet.
riovoku se je treba le ozreti na prvo stran kakega političnega dnevnika, pa takoj izprevidi, da bo morala Evropa Še dolgo, dolgo čakati, predno ji bo mir zasigu-. ran. ' ..
Pred devetimi leti je bila končana svetovna vojna, ki se je — kot so zatrjevali — zato vršila, da bi enkrat za vselej napravila konec bodočim vojnam.
Najbrž niso tega niti tisti verjeli, ki so nam to zatrjevali.
Tisti, ki se pa dali s takimi in podobnimi besedami zaslepiti, prihajajo sedaj do britkega spoznanja.
Sleherni narod, ki smatra svojo eksistenčno možnost ogroženo, se posluži skrajnega in zadnjega sredstva — zgrabi za orožje/'
Življenje je boj, bodisi v naravi, bodisi v življenju narodov.
Polegtega so pa voditeljem narodov odpovedali živei.
V tej veliki deželi sta obsojena dva Italijana na smrt. ker so izvohali voditelji stodeset milijonskega naroda **rdečo nevarnost" v peščici radikalcev.
"Rdeče nevarnosti" ni bilo še nikdar tako malo kot jo je danes.
Število ekstrenmili radikalcev se je i>resenetljivo slavilo ter vsledtega ne daje povoda nikaki bojazni.
Anglija, ki j politično zrela in pametna ter ni že sto-| letja izgubila še nobene diplomatske igre, je v brezupnem strahu storila največjo politično nerodnost.
Brezmiselno je prekinila diplomatske zveze s sovjetsko republiko ter je sovjetom, ki so nosil" kal smrti v sebi, vdahnila novo življenje.	Jj ittkj
Jugoslavija, kateri pomaga z vso vnemo Francija, in Albanija, katei\> ščuva Italija, predstavljata v Evropi sod smodnika.
Najmanjša iskrica ga laliko zapali.
Tudi angleška nasilna politika na Kitajskem, ki je dosti bolj naperjena proti Rusiji kot pa proti Kitajski, je bila jako neprevidno dejanje.
Tudi tam je treba samo iskrice, pa se lahko vsak trenutek završi — ne v Aziji, pač pa v Evropi — silna eksplozija.
Poljska je začela uvidevati. da je niso zavezniki u-stanovili zato, ker smatrajo Poljake upravičenim do samostojnosti, pač pa zato, ker potrebujejo nekak klin med sovjetsko Rusijo in Nemčijo.
K> s<» jo za vršil obžalovanja vreden umor sovjetskega poslanika v Varšavi, je poljska vlada izredno uljudno odgovorila na sovjetske note ter atentatorja občutno kaznovala.
To se je zgodilo zategadelj, ker nočejo Poljaki zaiti še glob je v mednarodne zapletljaje in ker uvidvajo, ka:
ko daleč so že zašli.
Nemčija je razorožena in skoro brez moči.
S popolnim porazom Nemčije so obetali zavezniki u-stanoviti svetovni mir, toda prej ali slej se bodo prem ealr, da je Nemčija manj kuj oči člen v verigi narodov.
Ako bi prišlo do nove svetovne vojne, bi Nemčija ničesar ne izgubila, pač pa samo profitirala. *
Vsledtega je treba smatrati edinole za prijazen mi-irljaj svarilo nemških zastopnikov, naj bodo velesile zmer-ne v svojih zahtevah napram sovjetski Rusiji.
Kot rečeno, Evropa je podobna danes sodu smodnika.
Edinole dejstvo, da so narodi naveličani klanja, za-more novo vojno odgoditi.
Kar je odgodeno, pa nikakor še ni preprečeno.
NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"!
h . ^
GLAS NAkODA,JUN. 1927
I	il 'T	' . I
Prodava pred "Pantheon de la Guerre".
Govor dr. Jurija Todoroviča na jugoslovanski proslavi' pred slavno sliko "Pantheon de la Guerre" v New Yorku.
- 1
s — Last mi je oiti danes tukaj navzoč- kot za-stnpnik kraljevine Srbov. Hrvatov in Slpveneev. V trenutku napovedi velike .sv-tr»vne vojne je obstajalo le jedro sedanje jugoslovanske države. N*a to (deželo je padla vsa .sila pr ega na-l>ada avstrijskega cesarstva in cela štiri leto se je morala boriti, ne j za zmago, temveč eelo za st oj ob 'stoj, a uspeh je kbneeno kron«! napore -zaveznikov in Srbija je bila aeležna nagrade. Vsled te znia»e so se ji pridružili plemenski bratje v C'rnogori, .srbohrvaških provincah avstrijskega cesarstva in nastala je Jugoslavija. Mala Srbija iz leta 1914 je poštah kraljevina s prebivalstvom 12.000,00 ). Srbi so zopet zasedli ponosno pozici-j jo, katero so nekoč zavzemali kol "čuvaji vrat", ki so imeli ključ k iztoku in zapadu.	j
Srbo-lirvasko pleme .se j .V lotilo n a log-e e4conom.sk e reorganizacije t istim pogumom, katero je pokara-' lo na bojnem polju. Polož;<rf, pred kaiciim je stalo ob zaključku *\e-' t ovne vojne, pa je bil iak. da bi! siresel narod manj rao'neg:i siva J Srbija je bila popolnoma o p list r-j žena. zcleznice so bile popolnoma uničene in železniški materijal je1 odnesel sovražnik. Poljedelski o-' ki -hi ji so bili oropani io , xiviue,! poljedelskih strojev in Ji\xija in v številnih fclueajili celo hišnega po-LJy\a.
Z velikim pogumom se je lotil' narod naloge restavracij? in recr-' ganizaci;e. Izmučena grunti in! i'l'o civilno prebivalsi -o. ki je li!r, na razpolago* je bilo zaposlena pri železnicah. V nevrjetno kratkem času so bile črte popravljene, vsaj provizorieno in ekonomsko življenje naroda je zavzelo poeflsi, a go-1 tovo, svoj normalni tek. Promet j in trgovina sta-pričela oživljati in polagoma je bil uveljavljen red iz kaosa.	'
Nato pa so se uravnale finance dežele ter je bila ustavljena povojna inflacija. Korak za korakom so se splošne ekonomske razmere izboljšale, valuto se je stabiliziralo, in trgovino razvilo, dokler niso izvozi iprekasali uvozov ter je bila zagotovljena _ugo<lna trgovska bilanca. Ko so se polagoma narodni dohodki povečaj, sp je finančni položaj izboljšal in dežela .se jej lahko lotila uravnave svojih med-, narodnih obveznosti. Poslana je bila komisija v Združene države in ! fundiralo se je vojne dolgove v .;lotion i deželi. Nato pa so se pričela pogajanja z Anglijo glede uravnave jugoslovanskega dolga v oni dc-želi.
Vse to je imelo svoj učinek na narodni kredit, tako doma kot v inozemstvu. Tržne kvotacije Blair posojila iz leta 1924 so se počasi, a gotovo izboljšale, dokler niso dospele pred par meseci preko par. Xato je bilo sklenjeno staviti na trg drugo Blair posojilo v znesku $30.000.000.
Nadaljni faktor^ največje važno sfci v ekonomskem življenju naroda je njegova trgovska mornar" ja. Prebivalstvo dalmatinske obali je bilo skozi stoletja znano kot obstoječe tz mornarjev, ki imajo le
malo enakovrednih in mkakih bolj. šMi. Leta 1018 se je skrčila trgovska mornarica na par tisoč ton. Danes pa znaša več kot 3G0.(JQ0 ton ter narašča z vsakim dnem. Številne ladije nosijo sedaj zastavo kraljevine.
Program »Jugoslavije pa ni omejen na poljedelske okraje ter na morsko c&al. .Tudi mesto prebiva 1st voprispeva k narodni prospe-riteti. Leta 1012 je imel Belgrad le 80,000 prebivalcev. Danes bo pa kmalu d:;si'ge! 300.000 mejo ter raste od meseca do meseca. Ko se bo sistem naro.lnih železnic razširilo in reorganiziralo, bo postal Be'grnd žekzniško središče mednarodne važnosti.
j Xova kralje<ina dolguje dasti glede svoje reorganizacije pomoči, katere je bila deležna oil narodov, j ki so bili njeni zavezniki v vojni. Med temi zavzemajo Združene države visoko mesto. Tekom vojne i ..
j;m je dolgovala Srbija dolg hvaležnosti za zdravniške skupine, ki so pomagale srbskemu narodu boriti se proti strašni epidemiji tifusa, ki je navalila na celo deželo leta 1915. Ameriška bolmea v Bel-gradu pod dr. Rvanom je nudila dragoceno službo in nadaljne ameriške skupine preko cele dežele so se boril proti epidemiji z največjim pooveenjem in hero-izmom. Ste-i
vilni ameriški prostovoljci so sami podlegli. Eden teh, dr. Donelly, je umrl na svoji postojanki ter je pokopan v Ghevgeli v južni Srbiji. Dr, Ryan je po umiku iz Srbije premestil svojo bolnico v Solun ter nadaljeval s svojo skrbjo za bolne in dan jene Srbe na oni fronti.
Jugoslovanski narod se bo vedno -zavedel dolga hvaležnosti napram ameriškemu narodu za pomoč, katero je nudil po vojni. Od-pomoč sle. katere je organiziral Mr. Herbert Hoover, so delale noč in dan, da pomagajo potrebnemu narodu ter s tem veliko pripomogle k reorganizaciji narodnega življenja.
Sedaj, ko so se vrnile normalne ekonomske razmere, zre kraljevina še vedno proti Združenim državam glede pospešenja njene prosperite-te. Trgovina med obema deželama r::ste z vsakim dnem glede obsega in važnosti. V tem razvoju se poživlja tudi jugoslovanske izseljence a* Združenih državah, naj prispevajo svoj delež. Štejejo več kot pol milijona ter rečem s ponosom, da spadajo med najbolj pridne in ugledne državljane te velike republike.
ZVERINA
Miloš in Mitar Rašič v Čačilu pri dastrebarskem sta živela že dalje časa v sovraštvu. Mita je velik pretepač. Ko se je vrča! te dni Miloš z dela domov ga je Mitar pričakal v zasedi ter ga udaril par-krat s kolom po glavi. Miloš se je zgrudil nezavesten na tla. Toda to Mitarju ni zadostovalo. Vrgel se je nanj ter ga jel grizti kot stekel pes. Odgriznil mu je mezinec. Sedaj sedi za zamreženimi okni in čaka na sodbo.
»_
TENORIST OBRAD DJURIN
KOBILICE V
! CALIFORNIA
Milijoni m milijoni kobi-j lic popolnoma opusto-šili veliko ozemlje žita . v Calif orni ji, — Nešte-vilni metulji ob Shasta 1 gorL
| KLAMATH FALLS, Oregon. If), junija. — Neštevilne milijarde kobilic, so nadaljevale* s stojim prodiranjem v Tole Lake o-kraju Modoc in Siskivou okrajev V severni Californiji. Roji kobilic ko pretili z uničenjem več kot 20 tisoč akrov pašnikov in obtlelaire ' zemlje, na kateri bi izginila zadnja zelena bilka.
Napori, da se ustavi to kugo. sn bili dosedaj neuspešni, kajti kobilice sa prihajale iz svojih vališč ; hitrejše kot pa so jih mogli uni-j čevati.
! Armada kobilic je navalila4včeraj na zapadno stran Tule jezera ' ter zatrla na ozemlju stotih akrov 'kjer je raslo žito. zadnjo sled za I lenja.
I Velika škoda je biTa storjena •tudi v drugih' okrajih.
Trideset ton zastrupljenih otro bov in sirupa se je porazdelilo da vzdrže fronto proti kobilicam j Uporabili so tudi s precejšnim • uspehom priprave za požiganj« ^kobilie, kjer so bile zbrane v velikih masah, a kjer so bile kobili ee na pohodu, niso mogle tozadev ne priprave kriti celega ozemlja.
Kakorhitro se prikažejo prv žarki solnea, prieno različne divizije kobilic s svojim dnevnim po hodom in lovom na živila. Kobili ! ce se pomikajo naprej za četrt, al pol milje na dan in vsaka divizij? ima fronto petste do dva tisoč čevljev, segajočo v ozadje kake če trt milje.
REDDING, Cal., 19. junija. — Obronke gore Shasta so pokril včeraj metulji v takih množicah da so predstavljali snežinke v moč nem snežnem viharju. Turisti sc sporočili, da je bilo metuljev to liko. da ni mogel videti človek dva koraka pred seboj.
Železniška nesreča na Ruskem.
MOSKVA,- Rusija. 10. junija. — Pet ljudi je bilo ubitih in osen poškodobanih, ko je kolidiral ne ki potniški vlak z drugim tovor nim. Nesreča se je pripetila v bli zini Baku,
Požar v gledališču.
V gledališču na Vaelavskem na mest ju v Pragi je izbruhnil prei kratkim zvečer požar. Ko so pri šli cgnjegasci je bil že. ves oder strop, del parketa in več lož * plamenih. Ognjegasei so požar \ 35 minutah lokalizirali. Trije ognjegasei in dve ženski so odne sli težke opekline. Zdi se. da ji bil ogenj podtaknjen.
j Iz športnega sveta.
v— v: |	i/}
? - - : ^-^ti * j *
ŠM
H
HUtnr Mill**. WASH. O-C*
ts
HtNRT MILLIH, WMH. O- C.
- i
Spodaj sta sliki Kdwafdsa in Heardona, dijaka Vniversitv of Notre Dame, ki sla se že večkrat proslavila pri nogomet nil: tekmah.
Smrtna obsodba v Budimpešti.
Te dni se je vršila v Budimpešti obravnava zoper 20-letnega kmetskega fanta Klorijana Pappa iz Višehrada in njegovo mater, Florijan Papp je umoril meseca avgusta lanskega leta v sporazumu s svojo materjo svojega oče ta. nakar je hlev. kjer je stari Papp spal in kjer je bil zločin izvršen. zažgal. da bi fingiral ne srr-čo.
Obtoženca sla priznala, da sta spravila starega Pappa s sveta, da bi bila prišla v posest njegovega premoženja. Florijan Papp je bil obsojen na smrt na vešalih, nje--go v a mati. ki je svojega sina li j umoru nr.gQvorila. ]>a da dosmrt j no ječo. Ob proglasitvi te sodbe j se je sestra Pappove, ki se je nahajala med poslusait-i onesvestila Ivo se je zo]>et zavedla, je hotela skočiti skozi okno. kar pa so pri šotni preprečili.
HRANITE DENAR IN PRIHRANITE NA OBRESTIH!
Ker je pritok novih vlog začetkom vsakega pol leta večji kot v drugih mesecih, nudimo našim vlagateljem dvakrat v letu posebne ugodnosti.
NaŠa pravila tozadevno določajo, da obrestujemo vloge katere prejemamo do desetega poslovnega dneva v januarju in juliju tako. kakor če bi jih prejeli že prvega dne v mesec u.
\	13. JULIJ
je deseti poslovni dan v mesecu, vsled česar lahko do takrat vložite denar, da ga obrestu-"jemo od 1. julija naprej.
Obrestna mera je 4%
Sigurnost Vašega -denarja v naši banki je zajamčena po pravilih državne banke.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	: New York, N. 7
___•;________ ..... ..
! P e t e r Z g a g a I
Xa svetu je sedaj: "rdeee ojjro-ževanje", "rmend nevarnost", "višnjeve postave", "črnski" problem".
Pa naj še kdo reee, da ni svet slikovit.
*
(iotovo se še spominjate, kako st; veasi ženske p^vorile.
Tako sn govorile; — Kam bora za božjo voljo, kam bom šla, saj nimam nie oble«"i. Vse sem že ponosifa. prav nobene reči nimam.
0	ja. saj bi rada šla. pa res nimam nie obleči. Gvanta nimam; prav rada bi šla. če bi pa imela . ..
Danes je drugače. Danes se ženske ne ženirajo več. Xič več jih ni sram. Xa eesti se vidi na tisoče in tisoče revie, ki nimajo nič za o-bleči...
*
Ženske so ženske. Pikre — kadar govore in neusmiljene, kadar odgovarjajo. Niti prijateljice ne poznajo nobenega usmiljenja, kadar pride moški vmes.
Vsa zasopla je prihitela prijateljica k prijateljici ter ji i/tresla svojo dušo rekoč :
—	Oli. kako sem srečna, kako sem srečna! Saj jra poznaš! Sinoči sva plesali ž njim. Tn noeoj je prišel in me je poljubil. Nič ni rekel, da me ima rad. Samo poljubil me je. Kaj misliš, ali me ima rad ali ne Kor ni rekel, da me ima rad, ampak me je kar poljubil.
Prijateljica je namrdnila ter odvrnila :
—	Seveda te ima rad.
—	Pa če mi ni nič rekel!
—	Tisti, ki tebe poljubi, te mora imeti že salamensko rad . . .
OfieijeTna Francija ima dvoje nasprotnikov, katerih bi se rada iznebila. Nasprotujejo ji rojalisti (pristaši francoskih kraljev) in l komunisti.
. i Francoska vlada je sklenila za-
1	. .
.: preti voditelje obeli skupin. J Najboljše stori, če jih vse skupaj zapre v eno celico. Ko bo na-- slednjega jutra vrata odprla, bodo vsi poklani.
Pod pogojem, seveda, če so verni svojim principom.
I
l *
V "NVashingtonu bodo začeli iz-l delovati manjše bankovce.
Za božjo voljo — zakaj manjše? Ker je še sedanjih, ki So precej i veliki, tako hitro konec.
Včasi človek nehote ujame par besed iz zanimivega pogovora. L Zadnjič sem na primer tole sli-t šal:
I — In ko so stopili agentje v njc-. govo klet. ni vedel, kje sc ga gla-. va drži. Nobene besede ni mogel izpregovoriti. Njegov obraz je bil , čisto bel. Tako bel je bil kot tvoja . srajca. Ah, pa kaj govorim; —še tavženkrat bolj bel je bil kot tvo-
L ja srajca ...	^
*
—	(t ti nesreča ti, — je zmerja-^ la žena svojega moža. Vse narobe
narediš, namesto da bi prej premislil. Najprej premisli, potem pa stori. ..
—	Prav imaš. draga moja. — ji je odvrnil. — Toda to je že od nekdaj moja slabost. Pravzaprav od takrat, ko sem se poročil. Poročil sem se. ne da bi kaj pomislil. Po poroki sem pa začel misliti. Pa
je bilo, žal, prepozno.
*
Ko je gospodar lahkomisljene-iga uslužbenca odslovil, mu je rekel :
j — Žal mi je. foda vi si boste j morali drugod poiskati dela. j — Zakaj vendar, saj nisem nič ■ naredil?
—	Zato. edinole zato, ker niste nič naredili!
*
Tz Beograda poročajo, da je odpotoval odtam albanski poslanik .Cena be j.
f S tem so torej definitivno prekinjene diplomatske zveze med j Albanijo in Jugoslavijo, če se I sploh zamore govoriti o jugoslo-jvansko-albansk* diplomaciji ter o Jugoslovanskih in albanskih di-jplomatih.
F Mwijaaft JbyMMm.E«kalj4
Pri nesrečnih otrocih.
i"."" " -^ r: ■ • GLAS NARODA, 20. JUN. 1927
Bil je tako tope! solnčen dan in i)unav tako miren, tako krotak kakor utrujena modra ptiea. Se par ininut in pristali smo v /jetrnimi.
Z vozom kake pol ure — in pred teboj je — v paviljonskem sistemu — »vet slepcev in gluhonemih, najmrdernejši /.avod v jug. kraljevini.
Prestopil si prag in stal si v
drugem svetu, v svetu onih, ki ni-xo nikoli»liaali materinskega glasu. To je tragika, to je ona stran življenja, ki ustvarja.velike ljudi: psihologe, pedagoge, filozofe, poe-t e. ™ ■	,
Gojenci in gojenke so se sprehajali. Slepec je vodil slepca, gluhonemi je zabaval gluhonemega. Kolika ironijH . . . Al* oni so se med seboj razumeli, snwjall so se, oni so svet zase.
Skupina slepcev je igrala na tamburieo. Neverjetno jim je raz-vit sluh.	gg B5j j
Obiskali smo spalnice, refekto-rije, učilnice, tiskarno.
V kotičku pri vratih, kjer je dom male šoloobvezne dece. -sta sedela za miso dva slepa malčka. Tgrala sla se, prvi z odlomljeno kljuko, drugi s konjičkom brez nog Zabavala sta se in Bog zna kake predstave so se vrstile pred njunima dušama. Kdo je že vstopil v to skrajno brezdno skrivnosti in gorja?
Odgojiteljica je prestopila k o-nemu. ki je imel konjeka, mu dala^ četrtino jabolka in mi rekla: "To je moj najdražji, to je moje dete ..."
Vprašala sem ga: "Kaj si dobil?"
"Jabolko", je odgovoril.
"In kdo ti ga je dal?"
"Vera Aleksandrova".
Pretreslo me je, stala sem v svetu bede; slepi, gluhi in brezdomni... Med tem sta prišla še dva mala slepca in prinesla Verinemu ljubljencu — grižljaj sladšeice. Videla sem, da t(> bore malo, kar imajo ti siromaki, to dele med seboj.
Sli smo dalje.
Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi stroji, ki tiskajo pole na vse strani hkrati, tako. da soj knjige tiskane kakor za nas, karj še pred kratkim ni bil slučaj. Pol policah je polno učnih in beletri-stienih knjig.
Najlepše so učilnice slepih za geografijq in nazorni nauk. Tu so modeli avta, tanka, zrakojUova. vsega železniškega prometa.
Ali vzgoja ni tu samo duhovna, vsak gojenec se mora izučiti kakega rokodelstva. S tem je dana tem nesrečnežem možnost, da stopijo v življenje kot koristni člani človeške družbe in ne kot balast fami-lijc, občine, države. .*
Po pregledu zavoda smo se po-
f Vincent Richards,
J^W	i. '	sB|
'	-m ■	>
: HB
alHsiifA
' 7iMnTHlWwr	ffiBM
: / : mam
eden najboljših ameriških igralcev tennisa.	r "	J
dali v slavnostno dvorano. Skupina slepih in gluhih učencev s svojimi učitelji nas je že pričakovala.
V	lepem nagovoru nam je pojasnil kolega, da danes ni več tako črna pot slepčeva kakor pred leti. V kolikor je zanj ožji stvarni sVet, v toliko mu je širši duhovni. In prepričali smo se. Slepci so čitali, pisali, računali, risali. Eden je pisal na stroj kakor kaka dak-tilografka, naglo in brez napake; drugi seje odlikoval v znaitju geografije. Na reljifni karti jc bil kakor doma in znal je poleg krajew nih imen tudi vse zgodovinske podatke omenjenih krajev. Potoval je iz Sarajeva v Beograd, vedel jc
za Ljubljano, Triglav itd.
Drugi kolega nam je na kratko razložil metodo pri j>oiiku gluhonemih. ki je posebno zanimivo za j>edagoge. Siri se od dihalnih vaj k glasu, zlogu, besedi, pojmu, stavku ... Tu gluhonemi so govorili, čitali, pisali, računali, orijentirali kse na zemljepisni karti. Čudo — koliko vztrajnosti, požrtvovalnosti in ljubezni se skriva v teh odličnih uspehih.
Naposled sta nam zaigrala na klavirju slep gojenec in gojenka po en Ciriegov komad. Posebno gojenec se je odlikoval s precizno, tehnično dovršeno igro kakor kak absolviran konservatorist a z dušo rojenega umetnika. Izšolal se bo za učitelja glasbe.
Polni globokih utisov smo zapustili zavod. Videli smo napredek našega stoletja — kulturni napredek in večno resnico, da je priro-da arhitekt. Kjer ona odvzame vid, tam ga nadomesti z duhovnimi očmi, kjer ne da sluha, tam zgradi umeten gramofon odgovarjanja s pravo človeško dušo.
RAZNE VESTI
• —————
KRALJU NAZDRAVIL Z LIMONADO
Kot znano je bila nedavno otvoritev glavnega mesta Avstralije, Cauilbcrre. Pri slavnowti se je pripetilo par posebnosti. Eno od letal s katerim sta nameravala prirediti vorški vojvoda in vojvodinja paraden polet ,je ponesrečilo in padlo na zemljo. Mladi pilot E\ven se je pri tem težko poškodoval, da je kmalu nato umrl. Slavnasti so se kljub temu nadaljevale po programu, kot da se ni nič zgoJiio. Na oficijelnera banketu, ki se ga je udeležilo 500 oseb, sta vladala s pričo "suhega" režima puščoba in dolgčas. Ker so se držali biro-kratično tudi pri tej slavnosti pri-| liki predpisov avstralskega .prohi-bicijskega zakona, ki prepoveduje vsakršno alkoholno pijačo, je moral nazdraviti vorški princ vojvoda angleškemu kralju s krepkim požirkom limonade.
NAJNOVEJŠA KAPRICA MODE
V	nekem restavrantu londonskega We.-stenda se je pojavila nedavno dama. ki je imela kot edini okrasek na klobuku malo opico na paličici. Žival in paličica sta bili izdelani iz svile in trakov. Stvar jc izgledala .kot da je kupila dama ceneno igračo ter si jo nataknila na klobuk. Pendant k opici na klobuku je nosila dama pad pazduho, to je bila njena ročna torbica.
NENAVADEN SLUČAJ STEKLINE .
Iz Prage poročajo: —
17 letni sin posestnika Julij Pittner v vasi Bistrici je nenadoma zbolel. Zdravnik je ugotovil znake stekline. Pittner j ja je popa-del pred 7 leti stekel pes. Odvedli so ga na Pasteurjev zavod v Prago, odkoder so ga' po daljšem leče-njti odpustili kot popolnoma o-zdravljenega. Da je izbruhnila pri njem sedaj po 7 letih bolezen iz-nova. si razlagajo adravniki s tem da mu je bila pred 7 leti injecira na premajhna do&a seruma, ki gf je ozdravila samo začasno. Pittner ja so prepeljali zopet v Pasteurjev zair»d v Prago.
C^fYRWNT UNOKlWOM A U "OMWOOB^W.fV/
Najboljši skakač University of Southern California je Lee Barnes (na levi). Ž njim se zainore meriti edinole Charlie Ilof, ki je prišel iz Norveške.
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE--JUGOSLAV BUREAU
OBLETNICE ZNAMENITIH AMERIKANCEV.
S£OK, S £QMQCjO PALICE.
Jefferson Davis, vodja južne kon-( federacije. (3. junija 1808).
Jefferson Davis, se je rodil v Abbeville. Kentucky, in začel svojo karijero kot častnik v ameriški vojski. Kasneje je vstopil v politično življenje kot Demokrat. Bil je zaporedoma v obeh zbornicah kongresa in v kabinetu predsednika Pierce bil je vojni tajnik. Njegovo stališče napram pravicam držav in suženskem vprašanju ga je pc-vzpelo do vodilnega mesta med južnimi Demokrati. Njegovo naziranje je bilo, da vsaka drža-' va ima pravico izstopiti iz Unije. Suženjstvo je smatral za malone "božjo ustanovo", od katere je bilo odvisno vse blagostanje Juga.
Februarja 1861 je bil Jefferson Davis izvoljen predsednikom začetne vlade konfederir. držav Amerike, zveze odpadniških držav. organizrane v Montgomery, Alabama. V svoji sprejemni poslanici je naglasil, da odpadniške države želijo, da se jih "pusti pri miru", ali dodal je. da. ako se jili sili v vojno, bodo sovražniki Juga "poduhali južni smodnik in občutili južno jeklo".
Mcsec kasneje je bil Abraham Lincoln zaprisežen za predsednika Združenih držav. Njegova prizadevanja za mirno poravnavo niso m uspela in začel je krvav boj za ohranitev Unije, ki je trajal štiri leta.
Čudno naključje je naneslo, da je Jefferson Davis proglasil boji olirantiev suženjstva dne 18. februarja 1861. ravno en dan, predno je ruski car Nikolaj II. s carskim ukazom osvobodil 45 milijonov tlačanov.
Davis je bil mož neumorne energije: njegova naloga organizirati vojne sile Juga je bila o-gromna. Ob koncu državljanske vojne bil je dne 10. maja 1865 ujet pri Irwinsville, Ga., ko je skušal ujiti po delnem uničenju svoje vojske. Priveden je bil v Fort Monroe, kjer ga je velika porota obdolžila veleizdajstva. Do obravnave pa ni nikdar prišlo, marveč je bil po dveh letih izpu-
Izredna sličnost.
W. H. Miller, igra vlogo Rouse-velta v kinematografski sliki "The Great American*.
.«: ■ ■
ščen iz zapora proti jamščini. ki jo je ]>oložil sloviti žurnalist Horace Greelev. Ki je kongres v decembru 1868 sprejel zakon, s katerim je bila podeljena splošna anemstija, je bil Jefferson Davis vključen v amnestijo ;n ni kasneje imel nikakih nadaljnih sitnosti. Umrl je na svojem posestvu pri Beauvair, Missisippi, v decembru leta 1880.
V	svoji knjigi o "Razmahu in padu konfederirane vlade", predložil je naziranje Juga o veliki historični drami Civilne vojne.
John Howard Payne, avtor sve-tovnomane pesmi. (9. jnn. 1791).
John Howard Payne je bil gledališki igralec in dramatični pisatelj za časa. ko je ameriško gledališče bilo še v svojem detinj-stvu. Romal je po svetu od svojih mladih let. Leta 181S vprizoril je svojo prvo izvirno dramo "B-ru-tus". Edina igra Pavnova, ki je preživela, je "Clari ali milanska odeva" in edini razlog za to je, da se v nji nahaja pesčm "Ilome, Sweet Home". Ta patetična pesem je odsevala domotožje stalno ro-majočega Pavnea. Pesem se je takoj omilila občinstvu in ostala je do današnjih dni ena izmed najbolj popularnih pesmi po vsem svetu, zlasti pa v angleško govorečih deželah.
Nesreča v cirkusu.
V	cirkusu jGleich. ki gostuje trenutno v Strassburgu, se je pripetila te dni razburljiva nesreča. Meti predstavo sta napadla dva leva krotitelja Edmonda Billa. Bil je bil težko rojen na licu. trebuhu in na ramenih. Med občinstvom je izbruhnila panika. Vse je bežalo proti izhodom.
> Atent na brzovlak Gjevgjelija-Beograd.
Iz Skoplja prihaja poročilo, da je bil na progi Gjevgjelija-Niš, v j bližini postaje izvršen bombni j atentat na brzovlak. Bomba, na katero je naletel brzovlak je s silno detonacijo eksplodirala. Ker se je vlak nahajal že pred vhodom v predor je vozil vlak z zmanjšano hitrostjo, vsled česar je strojevodja mogel vlak takoj ustaviti in je bil le stroj težko poškodovan. Tudi tir je bil v dolžini nekoliko metr<>v razbit. Vlak se je moral vrniti na postajo Pčmje. Storilcev doslej še niso mogli izslediti. vendar je gotovo, da je bil nameravan roparski napad. Tolpa
-je izginila, brez sledu. > i : '_____ _
» ' ' ' - —
INTERNATIONAL PAPER CO.
New. York, X. V., 25. maja 1927. Svet ravnateljev Je določil redno četrtletno dividendo enega in tri Četrtine odstotka (1%) na kumulativni 7«5j. prednostni sklad te druibe ter redno četrtletno dividendo 'enega In pol odstotka <H4</r> na kumulativni prednostni sklad te druibe, za tekoče četrtletje, plačljivo IS. julija 1925 Imejlteljem rekordov ob zaključku trgovine 1. juHja 1927. f>ki bodo poslani po po&tt. Prenosne Jnjicp ne hodo zaključene. * Owen Shepherd, podpreds. in blaga j.
VABILO	1
XA ^LAV^OSj; ,2^-WfiH !?
društva Sv. Alojzija. Št v. 3d J. S.
K. J. v Conemaugh, Pa. Kot že znano, bo dne 4. julija 1927 dr. Sv. Alojzija, št. 36 S. K. J. v Conemaugh, Pa., obhajalo 25-lctnico svojega obstanka v lastni dvorani, Martin's Alley Conemaugh, Pa. Bliža se dan. ko so se pred 25 leti zbrali tukajšnji rojaki ter ustanovili gori omenjeno društvo, katero je danes največje v Conemagtih in Johnstown okolici. Raditega si je članstvo izbralo ta dan za spominski clan, da prisostvujemo slavnosti z ustanovite-1 Iji ter jih tako počastimo. Vršil se bo tudi banket in sicer ob 3. uri popoldne istega dne. Me-*1 banketom bo igrala godba "VicVBand"* koncertne komade; Po banketu se vršijo govori, kateri bodo zelo zanimivi. Vabljena so tudi tukajšnja pevska društva in upamo, da nas razveselijo s par slovenskimi pesmi. Po vseli teh točkah .se prične prosta zabava in ples. —"Vstopnina za dame -">0e. za moške 50e.
Nadalje so naprošeni vsi tisti, kateri se žele udeležiti banketa, da se prej prijavijo in sicer do 28. junija.
Torej rojaki, ne pazabite tega dne. Ta dan je spominski dan. dan, kateri nam mora prinesti polno radosti in veselja. Da pa za moremo to uspešno izpolniti, potrebujemo vas rojaki in rojakinje, da se v kolikor mogoče velikem številu udeležite te naše proslave:
Nadalje opazarjamo vsa društva. nahajajoča se v tej okolici, da se njih člani v kolikor mogoče velikem številu udeleže te naše pro slave, kajti v sličnem slučaju bomo tudi mi vam na razpolago.
Upajoči velike udeležbe, vam kličemo : Nasvidenje 4. julija 1927!
Odbor,
NAPRODAJ MLIN OB KRKI
popolnoma nov, z najbolj modernimi stroji in velik prostor za zgradbo žage ali elektrarne z vsemi potrebnimi načrti pod zelo u-godnimi pogoji. Pojasnila daje: Splošna gospodarska zadruga v j Žužemberku, Jugoslavija.
DVE MLADI SLOVENKI
trgovsko naobraženi, pošteni a revni, se obračate na idealna srca dveh Amerikancev, ki bi jima iz usmiljenja hotela pomagati priti v Ameriko v svrlio ženitve ali pa proti sigurni garanciji za povrnitev stroškov. Samo resno ponudbe naj se pošlje na : — Upravništvo "Jutra" v Ljubljani, pod šifro: "Slovenki 22".
j LEPA PRILIKA ZA PRAVEGA MOŽA. DA DOBRO ZASLUŽI ZA DEL ČASA ALI ZA VES CAS
Ustanovitelji American Venice, lastniki najbolj s'ikovltega zemljišča na Long Istand, ki meji na Merrick Road in na Great South Bay, imajo službe za inteligentne moške, ki hočejo povečati svoj zaslužek. Služba je prijetna v posebnem oddelku v uradu American Venice Developer's.
Z a podrobnosti vprašajte Mr. Poppel-a med 10. in 12. ter 4. in 6. uro.
AMERICAN VENICE CORPORATION 1457 Broadway blizu 42nd Street, New York
Telefon: Wisconsin 8800_
■ T-V	—:------T. r
.....t Z
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S. tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znanjem, da je kruta smrt prerrgalal nit žilljenja mojemu soprogu
MAX KAVČIČ.
Rojen je bil v Zagorju pri Št. Petru na Notranjskem. Star je bil 30 let. 8. Junija je šel zdrav na delo zjutraj ot) sedmi uri, ob osmi iiri ga je pa že nesreča zadela. Nanj je namreč padlo drevo. Živel je še eno uro in 50 minut.
IJil je dober soprop in oče ter je dobro skrbel za svojo družino. Bil je delaven, mirnega značaja in priljubljen, kar se je pokazalo na pogrebu, ki so se ga rojaki v precej velikem številu udeležili, čeprav so jako oddaljeni.
Pokopali smo jra 12. junija v Elkins. AV. Va. po katoliškem o-bredu.
Hvala vsem, katerfi so me tolažili v uri žalpsti. posebno svojemu bratu John Pantar. kateri je bil pri njem od časa. ko pra je nesreča zadela in dokler ga nismo položili rv zemljo. On je vse kar je treba, uredil, zakar se mu lepo zahvalim jaz in mojo otroci. Lepa hvala tudi moji sestri Mary Sam-sa. ki je prišla iz Pa. in položila šopek svežih cvetlic na njejrovo krsto. Lepa hvala mojemu bratu •Toe Pantar. kateri me je tolažil v uri žalosti. Ilvala tudi mojim sta-rišem. ki so mi pomagali v tej uri. Sploh vsem se lepo zahvalim, kateri so prišli na njegov pogreb in ga spremili do mirodvora. Hvala mojemu bratrancu John Miche-liteh in njeprovi soprogi za šopek cvetlic. Hvala Andreju Znidaršič in njegovi soprogi za šopek svežih cvetlic. Hvala družini Tony Bar-tol, družini Frank Polanc, družini John Baloli in družini Frank Matko. ki so vsi prišli od daleč. Tudi lepa hvala družini Frank Mams v Elkins. W. Va.. ker so nam dali svojo hišo na razpolago in z vsem postregli. Lepa hvala vsem, ko so nam dali kare na razpolago. Hvala Joe Samsa in Cirilu Matko. Hvala društvu "Snežnik". št. 515 S. N. P. J., katerega član je bil. Hvala za darovani venec in hvala uradnikom društva, ki so prišli na lice mesta, čeprav je precej oddaljeno. Prav lepa hvala Edvard Lebanu. ki je še pri odprtem grobu bral zadnji dru-jštveni pozdrav.
Pokojni ima enega brata tukaj v Ameriki, pa nihče ni vedel za njegov naslov, da bi mu sporočila ■o ismrti svojega moža. V starem kraju zapušča mater in sestro, tukaj pa enega brata.
Dragi soprog in oče. v miru počivaj. naj ti bode lahko tuja zemlja! Za vedno si šel od nas, ali tvoj spomin ostane za vedno med nami
Žalujoči ostali: *
Fannie Kavčič, soproga. Virginija, stara 5 let; Frank, stai 3 leta; Joe, star 2 leti.
Vsi v Kingsville. AV. Va.
ADVERTISE in GLAS NARODA
POZOB ROJAKI!
VODNIKOVA" DRUŽBA nam j* poslala še 25 zbirk svojih knjigT ki jih lahko naroče r^aki po $1.30 zbirka. To so štiri knjige — dva romana in dve knjigi poučne vsebine. "Glas Naroda",
32 Cortland t St., New York City.
j----
Zastopniki "Glas Naroda"
Vsak zastopnik izda potnlllo za Kvoto, katero je prejel. Zastopnik* roja* kom toplo priiH»roftimo.
Narof-nina zn "(»las Naroda" Je: Za eno leto $«.00: za |»ol leta $3.00; za štiri mesce $"2.00; za četrt leta $1.50.
Naročnina za Lvro|»o Je $7. za eno i leto.
Zastopniki kateri so pMblsifcni nabirali naročnino za dnevnik "Glas Naroda".
CALIFORNIA
Font ana, A. Hoelievar. San Francisco, Jacob IjuirUi.
COLORADO Denver, J. Scbutle. Pueblo, Peter Culig, John Germ, Fr. Janesh. A. SaftUL Salida, Louis Cost el lo. - YValsenburg, M. J. Bayuk.
INDIANA Indianapolis, Frank Zupančič.
ILLINOIS Aurora, J. Verbich. Chicago: Joseph Blisti. J. BevCiC, Mrs. F. Lauricb. Cicero, J. Fabian.
Joiiet, A. Anzelc, Mary Rambich, J. Zaletel. John Krcn, Joseph Ilrovat. I Iji Salle, J. Spelicb.
Masroutah, Frank Augustln. North Chicago. Anton Kobal. Springfield, Matija Barborich. } Summit, J. llorvatli. I Waukegan, Frauk PetkovSek. KANSAS
i . Kansas City, Frank Žagar. Pittsburg, John Repovž.
MARYLAND
Steyer, J. Oerne. Kitzmiller, Fr. Vodoplrec.
MICHIGAN
Calumet, M. F. Kobe, i Detroit, J. Barich, Ant. Janezlch.
MINNESOTA
I	Chishoim, Frank Gouze A. Panlan.
.	Ely, Jos. J. Peshel.
(	Eveleth, Louis Gouže.
(	Gilbert, Louis Vessel.
!	Hibbing, John Povše.
<	Virginia, Frank Hrratich.
JIISSOL'RI
I St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA
i Klein, Gregor Zobec. 1 ( Washoe, L. Champa. -NEBRASKA
Omaha, P. Broderick. r NEW YORK
i Gowanda, Karl Sternisha.
•	Little Falls, Frank Masle.
. OHIO
IBarberton, John Balnnt.
Cleveland, Anton Bol»ek. Charles
j Karlinger, Louis liudinau. Anton Sim-
cich. Math. .Slapnik. i '
• Euclid, F. Bajt. i Girad, Anton Nagortc. 1 Lorain, Louis Balant lu J. Kumše. Niles, Frank K«»govSek. Warren, Mrs. F. Bachar. Youngstown, Anton Kikelj.
•	OREGON
Oregon City, J. Koblar. j PENNSYLVANIA
Ambridge, Frank Jakshe. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Brought on, Anton Ipavec. Claridgc, Fr. Tushar. A. Jerlna. r Conemaugh, J. Brezo vet-, J. Pike, V. Rovanšek.
Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis SupanCiC. A. Skerlj.
Forest City, Math. Kamin. Farrell, Jerry Okorn. Imperial, Yal. Peternel. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fa-renehaek. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Ko.
roshetz.	______ _ ^ -
Krayn, Ant TauželJ. Luzerne, Anton Osolnik. . Manor, Fr. Demsbar.
Meadow Lands, J. KoprivSek. Midway, John Žust. Moon Run, Fr. PodmilSek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister. Vin<^ Arh in U. Jakoblch, J. Germ, J. Popaca r.
Presto, J. Demshar. Reading, J. Pexdirc. . Steelton, A. Hren.
Unity Sta. in okolico, J. Skerlj. fr.
Sehifrer.
West Newton, Joseph Jdvan. Willoek, J. PeterneL
UTAH
Helper, Fr. Kreba.
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jo*
Koren.
Racine in okolico. Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Aliis, Frank Skok.
WYOMING Rock Springs, Louis Tancber, Diamondville, A. Z. Arko.
POTOVALNI ZASTOPNIKI	_
if. Pogorele. J. Čeme.
POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATEUEM
^	^ PRENOVLJEN PISALNI
"IftV mm STBl0J ^ouver'9
^^^ s^rvjSfe^jgŽ^ 8 strešico za slovenske
OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ
TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni niVaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo.
SLOVENK PUBLISHING COMPANY
82 CorOandt Street, *	: New York, N. Y.
. - ij.: i	fTD - > * f .
'I mwm vblqvi
j	Za "Glas Naroda" priredil G. P,
27	(Nadaljevanje.)
XXXII.	I
Dobil jo je v konditoriji v družbi matere. Gospa Lenora je se dela s sključenim hrbtom ter merila razdaljo med oknrma. Ko jt zagledala Sanina, se je vzravnala ter ga veselo pozdravila, čeprav j neke vrste zadrego.
—	Po tem, kar ste mi rekli včeraj, — je pričela, — mi prihajajo skozi glavo vsakovrstne misli, kako bi lepše opremili proda jalno. Tukaj bi po mojem mnenju zelo dobro pristojali dve omari z ogledali. Saj veste, da je to sedaj moderno...
—	Dobro, dobro, — jo je prekinil Sanin, — o vsem tem bo tre ba razmišljati... Pojdite sedaj sem, moram vama neka] povedati.
Prijel jt> gospo Lenoro in Gemnio pod pazduho ter ju odvedel v stransko sobo. Gospa Lenora se je razburila ter izpustila merilo. Gemina je bila še bolj razburjena, a ostro se je ozrla v Sanina ter se pomirila. Njegov obraz je sicer izgledal kot v skrbeh, a je govoril obenem o >vcži podjetnosti in drznosti.
Prosil je ženski, naj sedeta ter se postavil pred obe. Mahajoč z rokama jima je pripovedoval vse: — kako je srečal Polosova, kako namerava odpotovati v Wiesbaden ter prodati svoje posestvo.
—	Predstavljajte si mojo srečo, — je konečno vzkliknil. — stvar se je tako srečno zasukala, da mi mogoče niti ne bo treba potovati v Rusijo. I n na ta način praznujemo lahko poroko še preje kot sem domneval.
—	Kdaj pa morate proč?
—	.Se danes, v teku ene tire. Moj prijatelj je naročil voz, in vzel me bo s seboj.
—	Boste nam vendar pisali?
—	Takoj. Kakcrhitro bom irovoril z damo, vam takoj pišem.
—	Pravite, da je ta dama zelo bogata? — je vprašala praktična gospa Lenora.
—	Izvanredno! Njen oče je bil milijonar ter ji je zapustil vse svoje premoženje.
—	Celo premoženje le njej? No, to je sreča zanjo. Glejte pa, da ne boste dali svojega posestva preveč poceni. Bodite razumni in trdni. Ne pustite se zavesti! Razumem vašo željo, da postanete čim preje mogoče 1110/. Gemme, — človek mora biti previden! Ne pozabite: _ čim dražje boste prodali svoje posestvo, temveč bo ostalo za vas — in vaše otroke.
Gemma so je obrnila vstran. Sanin pa je zopet pričel mahati z rokama.
—	O moji previdnosti ste lahko prepričana, gospa Lenora. Jaz sploh ne bom harantal. Imenoval bom svojo trdno ceno. Če plača, je dobro; če pa ne. — gre lahko po svojih potih.
—	Ali poznate to damo? — je vprašala Gemma.
—	Se nikdar je nisem videl.
—	Koda j se vrnete?
v	.	.
—	(e ostanejo pogajanja brezuspešna, že	pojutršnjem; če pa bodo uspešna, bom moral najbrž ostati Še dva	nadaljna dneva. Na I noben način pa ne ostanem noben trenutek	dalje kot absolutno potrebno. S:,j puščam vendar tukaj eelo svojo dušo! Jaz pa govo-rčim tukaj z vami in doma moram urediti še	dosti stvari... Dajte mi roko. gospa Lenora. to prinaša srečo! Pri nas v Rusiji delajo ljudje vedno tako.
—	Desno ali levo?
—	Levo! Bližja je srcu. Vrnem se pojutršnjem, — s ščitom ali na ščitu! Nekaj mi pravi, da se bom vrnil kot zmagale*?! Z Bogom, moji ljubi, dragi!...
Ohjel in poljubil je gospo Lenoro. a Gemmo je prosil, de sme iti za trenutek sam ž njo v njeno sobo. ker ji mora povedati nekaj važnega. Hotel se je enostavno posloviti od nje nuni štirimi očmi. Gospa Lenora je to tudi razumela ter ni vprašala nadalje, kakšne vrsle je to važno vprašanje.
Sanin ni dosedaj še nikdar stopil v sobo Gemme. Ves čar ljubezni se je polastil njegovega srca, komaj je prestopil prag sobe. Ozrl se je vanjo z ginjenim pogledom, padel pred ljubljeno deklico na kolena ter pritisnil glavo na njeno telo.
—	Ali si moj? — je šepetala. — Ali se kmalu vrneš?
—	Jaz sera tvoj, — jaz se vrnem. — je rekel s pojemajočim glasom.
—	Čakala bom nate. moj ljubljeni!
Par minut pozneje je Sanin že letel po ulicah proto svojemu hotelu. On ni zapazil, da je planil iz konditorije Pantaleone ves raz-!
kuštran. mu nekaj zaklical ter dvignil kot preteče roko v zrak.
*
Točno ob tričert na eno se je oglasil Sanin pri Polosovu. Pred vratmi njegove gostilne je že stal potni voz, v katerega so bili vpre-ženi štirje konji. Ko je zagledal Polosov Sanina. je le rekel:
—- Aha. torej si se vendar odločil! Nato je nataknil klobuk ter stopil pred hišo. Natakarkji so razdeljevali po njegovih navodilih stopil pre hišo. Natakarji so razdeljevadli po njegovih navodilih ter splezal nato z velikim naporom v voz. Skušal si je prižgati smod-ko in šele nato je dal Saninu znamenje, naj vstopi.
Sanin je sedel poleg njega. Polosov je ukazal postiljonu potom1 vratarja, naj vozi dostojno, če hoče napitnino ... Vrata so se zaprla in voz se je pričel premikati.
v XXXIII. %
Od Frankufurta do TViesbadena pride danes lahko Človek v »nanj kot eni uri z železnico, a takrat je prevozila posebna pošta pot v nekako treh urah. Konje se je izmenjalo petkrat. Polosov, s smodko v ustih, se je zibal semintja v potepanju ter je zelo malo govoril. Tudi skozi okno se ni ozrl niti enkrat. Za pokrajinske mikavnosti ni imel nobenega razumevanjpa in trdil je eelo, da je narava njegova smrt! Tudi Sanin je molčal ter se ni brigal za pokrajino. On se je pečal s povsem drugimi stvarmi.
Bil je popolnoma zatopljen v razmišljanja in spomine. Na postajah je plačeval Polosov verno in točno, ugotovil čas vožnje z uro v roki ter nagradil postiijone bogato ali pičlo, soglasno z njih prizadevanji. Na poloviei poti je potegnil Polosov iz košare z jestvi-narai dve pomaranči, si izbral boljšo ter ponudil slabšo Saninn. Sanin se je oštro ozrl v svojega spremljevalce ter se naenkrat zasmejal.
—	Kaj pa ti je? — je vprašal slednji, ki je trgal lupino oranže s svojimi lepo negovanimi nohti,
—	Kaj? — je odvrnil Sanin, — to majhno najino skupno, poto-
- tf ' ' " "*"""*'"
GLAS NARODA, 20. JUN. 1927
TEKME Z MOTORNIMI ČOLNI
........ »	» T.
Jako priljubljen ameriški šport so tekme z motornimi čolni, ki se vsako leto vrše pri Albauy na reki Hudson.
—	Zakaj ? — je zopet vprašal Polosov ter vtaknil kos oranže v
*	usta.	j
—	Meni se zdi to strašno čudno. Včeraj sem, pošteno rečeno, prav tako malo mislil nate kot na kitajskega eesarja in danes se pe-
•	ljem s teboj k tvoji ženi, o kateri tudi nimam niti najmanjšega pojma, da ji ponudim svoje posestvo naprodaj.
—	Vse se lahko pripeti, — je odvrnil Polosov. — Ko boš živel
' nekoliko daljše, boš doživel najbolj nevrjetne stvari. Ali si moreš 1 prdesiavljati mojo malenkost kot ordonančnega jezdeca ? In vendar > sem moral napraviti to pot na konju. In pri tem je še komandiral 1 veliki vitez Mihael Pavlovič: — Naj le jaha, ta zavaljeni komet! ! Trab. trab! Hitrejše!
Sanin se je popraskal za ušesi.	i
—	Povej vendar, Ipolit Sidorovič, kakšno bitje pa je pravza- 1 prav tvoja žena? Kakšen značaj ima? Jaz moram to vendar vedeti.
—	Njemu je lahko komandirati: — Trab! — je posegel vmes 1 Polosov. — Kako pa je bilo meni pri srcu? Mislil sem si: — Vzemi- ! te za božjo voljo nazaj vaš naslov in vaše epolete, — jaz jih ne po-^ trebujem! Da, ti vprašuješ po moji ženi? Kakšna je moja žena? Člo- ! vek kot drugi Prsta ji ne smeš vtakniti v usta. — tega ne ljubi.. h Glavna stvar je, da dosti govoriš... da ima dosti snovi za smeh. Pri-,1 poveduj ji o svoji ljubezni... in zelo komično, veš?	I
(Dalje prihodnjič.) I • ---------- ]
Razne vesti.
IZ ŽIVLJENJA TURŠKEGA METUZALEMA.
Med najstarejše prebivalce na svetu spada gotovo Turek Jaro Agha iz Carigrada., ki pa je kljub svojim 154 letom še vedno zdrav in čil in upa, da mu Alah naVlo-' ni vsaj še par desetletij življenja.' j Nedavno je posetil Jaro Agha I angleški novinar in neki london-' ski dnevnik prinaša te dni njegov razgovor modernim Metuzale-mom. Jaro Aglio je pripovedoval, da se ima za svojo visoko starost zahvaliti samo svoji vzdržnosti in dejstvu, da ni nikdar pokusil niti kaplje alkohola.	j
Priznal pa je, da je v svojih mladih letih popil sila veliko ka-1 ve. da pa se je tekom zadnjih 50' let popolnoma vzdržal močnejših' pijač in da razun čaja ni pil ni-| česar.	. j
Zanimivo je, da je Jaro pred' tremi leti opravljal težka dela v earigrajski luki in da je prenašal tovore, ki bi delali čast vsakemu mladeniču. Šele lani se je' umaknil v zatišje in sedaj živi od. pokojnine, ki mu jo nakazuje; vlada.
Tekom svojega življenja se je udeležil štirih vonj, poročen pa je bil enajstkrat. Deset žen, ki so mu rodile 28 otrok, je že umrlo, [ njegova sedanja žena pa je stara; 6-4 let. "Če mi jo Alah vzame", je pripomnil Jaro, "potem se gotovo še enkrat poročim". Od vseh njegovih otrok živi samo še en sin v starosti 64 let.
Kakor zatrjuje Jaro. se je udeležil v Siriji vojne proti Napoleonu, boril se je tudi v krimski voj-
ni. d asi je bil takrat že starček. Hotel je sodelovati tudi v grško-turški vojni, a ga niso pripustili k j polku. Baja se je tudi ob izbruhu I svetovne vojne prijavil k voja-kom, kljub dejstvu, da je imel že 114 križev na hrbtu. Seveda so ga odklonili, a njegova patrijotična gesta je napravila globok vtis.
TAJNO SKLADIŠČE OROŽJA NA DUNAJUč.
Te dni *o priobčili dunajski listi vest, da so našli v dunajskem arn • . - zarjavele dele orožja i inozemskega izvora in da je bilo j to staro orožje glasom mirovne j pogodbe izročeno zavezniški kon-J trolni komisiji. Tako se je glasilo kratko uradno poročilo, ki je pa skušalo resnico utajiti. Začetkom! aprila je prišlo namreč v dunaj-j skem arzenalu do burnih prizorov,' ki bi se bili kmalu zaklučili z dr-j žavljansko vojno. Avstrijska vla-f da, ki jo tvorijo meščanske stranke. ve dobro za skladišča orožja republikanske obrambne zveze. To orožje puške in strojnice s pripadajočim strelivom, se hranijo v ogromnih poslopjih dunajskega arzenala, kjer jih straži posebna delavska straža.
Nekega večera tik pred volitvami sta prišli v arzenal dve stotni--ji avstrijske vojne v polni bojni o-premi ter začelo nakladati orožje, ki sta ga našli v poslopju arzenala. Govorilo se je o ogromni množini modernih pušk. Orožje so nakladali na tovorne avtomobile in prevažali v vojaško skladišče Kai-ser-Ebersdorf. Še tisto noč je bila
VEZBANJE MED POClTNICAMI
• astew*■......." . .„ „.i Mzftfak »• -> * -š/LJvm j: i-.
i ■ ■ i m	■» T.
•Y kempi Kitteredge je vsako leto na počitnicah veliko število ste-nografinj. Da ne pridejo iz vaje. Se je celo pri kopanju urijo v stenografiji -
•zveza, ki je obkolila ostala poslop-|ja arzenala in hotela z orožjem , prepoditi vojaške oddelke. Vodite-. Iji soeijalne demokracije so pa še . ponoči posredovali pri vladi in ta-jko je prišlo med vojaštvom in dela vst vin do kompromisa. Obramb-[ na zveza je dovolila odpeljati o-■ rož je iz enega poslopja, vlada je pa pristala na zahtevo, da vojaštvo <>-i stalih poslopij ne bo pregledalo.
Tri tedne po volitvah je bil aretiran neki stotnik s soprogo in dvema sinovoma. Ta mož je igral več let vlogo dvoživke. Njegov za-upnik-socijalist je vedel za tajna skladišča orožja v arzenalu, toda •'podlegel je vplivu svojega predstojnika v uradu in izdal nekega i dne vojnemu ministru Vaugoinu tajno skritega orožja. Po nočnem j posetu arzenala je dobil dotični (Stotnik dopust. Socijalni demokrati so vedeli, da je mogel samo on izdati njihovo skrivnost. Vlada bi rada izvedela, kje je skrito orožje, kajti stotnik je povedal samo za neznaten del orožja. To-I da stotnik se je bal socijalnih de-, mokratov in ni hotel izdati dru-, gih skladišč. Ko ni šlo zlepa je se-,gla vlada po skrajnem sredstvu , ter aretirala stotnika in njegovo I rodbino. V zaporu je stotnik izpovedal vse. kar je vedel o skritem orožju v arzenalu.
Med drugim je izjavil, da je v arzenalu okrog 2000 modernih strojnic in več letal. Zavezniška! j kontrolna kemsija je izvedela zal ' stotnikovo izpoved in zahtevala j potom note. naj ji avstrijska via-' da izroči skrito orožje, f Zadeva je postala kočljiva, kaj-jti ogromne zaloge orožja so na-! rodno imetje, od katerega se je I težko ločiti. Takoj, ko je bila izročena vladi nota zavezniške ko-| misije, sta se sestala vojni mini-j ster in vodja socijalnih demokra-jtov ter sklenila to neprijetno afe-'ro potlačiti.
I Aretiranega stotnika so izpust i-[ li, zavezniška komisija je pa do-| bila tri tovorne avtomobile strojnic.
ŽENSKE LJUBIJO JUNAKE.
Ako bi izhajale novine z modno rubriko že v časih, ko se je klatil po svetu Heraklej, Odisej, Peer Gvnt ali Roland, bi lahko stal med članki o novem kroju figovega peresa, o modnih gubah tQg in frizuri a a babilonski stolp tudi naslov "Žene ljubijo junake", prav tako, kakor dandanašnji. Na svetu se marsikaj izpreminja, včasih so bile ženske podložne moškim, zdaj so možje ženskam, eno je pa ostalo neizpremenjeno in to je žensko navdušenje za junake.
Penelopa je natkala skoraj toliko kilometrov zaves kolikor kilometrov je prebrodil, Odisej po prostranem -morju. Moderne Penelope z letalskimi izpiti* z moškimi lasmi in moškim, klobukom in z mladeniškimi telesi pod letalsko obleko so v bistvu prav take, kakor so bile njegove pradavne prednice.
Kako velika je ženska ljubezen in navdušenje za junake, smo videli te dni, ko se je p? vsem svetu razpasla vest o d ranem poletu ameriškega letalca Lindbergha. Še : bolj kot moški so se zanimale zanj ženske, Kaj je delala njegova mamica med sinovim. poletom? Kaj je počel Lindbergh, ko se ga je lotevala utrujenost? Kakšne misli so mu rojil? po glavi, ko je zogle-dal pred "seboj francosko zemljo? Ta in nešteta drtiga vpral^jif ISo šla med ženskim svetom od ust do
1 * ■* -f 4 i	| 1 I----, ,	mm.,---------
/tfecMje parata? • SfumMiig
21.	Junija:*
Reliance. Cherbourg, Hamburg,
22.	JunfJa:
A qui um ta, Cherbourg; Ifealdant
Harding. Cherbourg. Bremen.
23.	Junija:
Pres. WUaon. Trat (Skupni Islet); Hamburg. Cherbourg. H&mburr.
25. Junija:
Amsterdam, Boulogne-surlier, Kotterdam: I'aria. Havre; Majestic, Cherbourg.
2®, junija:
Berengaria. Cherbourg; I'rea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
30, junija:
Westphalia, Hamburg. 2. julija:
Leviathan. Cherbourg; Republic Cherbourg. Bremen: lie de Franc«, Havre (Skupni izlet); Homeric. Cher-bourg: Rotterdam. Boulogne-aur-Mer. Rotterdam.
i	Julija:
_	Mauritania, Cherbourg; Columbug
Cherbourg. Bremen; Albert Ballln.
Cherbourg, Hamburg.
U	~
ust. Pa tudi ženska srca niso o-;e stala, zaprta, saj je Lindbergh dobil takoj po prihodu v Pariz ne-j. broj ženitbenih. ponudb.
Mlada dekleta in osamljene vdo-). ve, pa tudi mnoge zakonske žene ,a .so sanjale o njem kot o cilju svo-,-ljegji pritajenega hrepenenja. O-[venean s slavo je postal kar čez g- noč tarča, v katero je metal Amor n nešteto puščic, ki se pa njegovega ilisrca niso prijele, i J Časi se izpreminja jo, ženske so a j pa v tem pogledu vedno enake, a Vsako junaštvo odmeva v njiho-1-J vili srcih in za vsakega junaka ss a vnamejo, čeprav ni nobenih izgle-njdov, da bi ga ujele v svoje mreže. n|	-
11 SEDEM VOJAKOV ZGORELO V
SKEDNJU.
0	_
I" V vasi Kunovo v Poznanju na
t Poljskem se je dogodila ponoči
j.strašna nesreča, ki je zahtevala
>-1 sedem človeških žrtev. Več žrtev
katastrofe se bori s smrtjo.
V Kunovo je prispela te dni vo-
jaška patrulja, obstoječa iz 36
11 .mož. Po dolgi in naporni hoji so
°|bili vojaki zelo izmučeni in i.ska-
'"tli so prenočišča. Župan je patru-
11 Iji nakazal velik skedenj. Utruj?-
ni vojaki so se zleknili po meh-
x ikein senu in kmalu zaspali. Nihil
; Če ni slutil katastrofe. aj Ponoči je v skednju nenadoma a j izbruhnil velik požar, ki se je z a|b!iskovito naglico razširil in kma-l* lu je bil ves skedenj v ognju. V skednju samem so se odigravali Strahoviti prizori. Vojaki, ki so goreli liki žive baklje, so v smrt-C nem strahu begali semtertja. nihče si ni znal pomagati, nihče ni vedel izhoda.
Ko so gasilci ogenj pogasili, so potegnili izpod kadečih se ruševin in ostankov skednja ponesrečene vojake.
Sedem nesrečnežev je zgorelo. 15 vojakov je zadebilo težke opekline. tako da ni upanja, da bi o-krevali. Večina ostalih je tudi težko poškodovana. Trije vojaki so od groze zblazneli.
- ADVERTISE in GLAS NARODA
1	.	"	I
Pra? vsakdo-
r kdor kaj išče; kdor kaj j ponuja; kdor kaj ku-, puje; kdor kaj proda-1 ja; prav vsakdo, priznava, da imajo čudovit . uspeh —
MAU OGLASI
; v "Glas Naroda".
i
\
i _
Pozor citate!ji
Opozprite trgovce in obr^fei, pri katerih | kupujete ali naročate m «te z njih ^oftrezbo
jejo v Krtu "Glaa Naroda". 9 tem boste vatregH
vtem.	■ i
Uprava *Gh» Naro3a%
7. julija:
Martha Washington, Trtt.
». julija:
Aqultanla. Cherbourg: Franc«. Havre; Olympic. Cherbourg.
13. julija:
Berlin. Cherbourg. Bremen: Thu-rlngla. Hamburg.
13.	Julija:
Georg« Washington. Cherbourg. Bremen.
14.	Julija:
New York. Cherbourg. Hamburg.
1«. Julija:
lYes. Harding. Cherbourg. Bremen: Paris, Havre: MaJeatlr. Cherbourg.
20.	julija: Berengaria, Cherbourg.
21.	julija:
Muenchen, Cherbourg, Bremen: Deutachland. Cherbourg. Hamburg.
23. julija: Hor Tic, Cherbourg
27.	julija:	1 XI a u retail ia. Cherbourg: Pre*. ROO-
*«velt. Cherbourg, Bremen.
28.	Junija:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 1. avgusta:
AquitanUt, Cherbourg: Leviathan, Cherbourg: lie de France. Havre; Olympic, Cherbourg.
SEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnth parnikih:
FRANCE 9. julija — 27. avg. PARIS 16. julija. — 6. avg.
v posebni kabini 7. vwml modernimi udobnost} — Pijrs*a in »lavna francoska. kuhinja. Izredno nizke cen«. Zajamčite si prostor za prvo Vožnjo novega velikana
ILE DE FRANCE 1. avgusta
Vprašajte kateremkoli pi..b!aiičeneg^ agenta aH FRENCH LINE 19 State Street — — New York
ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO.
D. F. J. Kern bo vkratkem izda ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO.
Knjiga bo vsebovala navodila za izgovarjavo angleških besed, kratko slovnico, uvrščeno med pogovori in članki ter kratek slovar, ki bo ob,segal 1700 angleških in kakih 2000 slovenskih besed. Knjiga bo opremljena z lepimi slikami ter bo pripravna tudi za otroke, ki se bodo hoteli učiti slovensko.
Knjiga bo stala $3.00. Prodaja- . la jo bo in naročila že sedaj sprejema
Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York City.
Kako se potuje ? stari kraj in nazaj v Amerik.. "
Kdor ]• namenjen potoratl t etari kraj. Je potrebno, da jo panten o potnih listih, prtljagi in (tangih stvareh. Vnted nage dolgoletni IsknSnje Vam ml samoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo, redno le prvovrstne ferzaparnikl
Todl nedrlavljanl aamrrefte po* torati v atari kraj, toda preskrbeti ti morajo dorotjenjt aH permit !a Waahlngtnna. bodisi n eno leto sSS 6 mesecev in ae mora delati pro* Bnjo vsaj en mesec pred odpotora-njesa ln to naravnost ▼ Washington, D. O. na geaeraleta našelaS-ikesa komisarja,
Glasom odredbe, fel Je stopila T veljavo ti. JnllJto, Iff! ae nikamor 1 več ne poAje permit po poŠti, asa-pak ga mora Iti iskati vsak poeOss osebno, bodisi v najbilSnjl naaelnl-Ikl urad aH pa ga dobi v New Yo-kn pred odpotovanjem. kakor kodo v prošnji saprosl Kdor potaje vaa basa dovoljenja, potaje na srqjs lastna-odgovornost.
Kako dobiti svoje« b
Kdor UI dobiti sorodnika aH svojce is starega kraja, naj Baza prej pfife za pojasalla. Is Jogosla-vije bo prlpn%enlh v tem letti ptfseljencev, toda polovica te kvote Je določena ta ameriSke difai^ Ijane, ki Seie dobiti aem tarlie la otaoto od. 18. do 2L leta la SK a paUedaia^ deUvce.
•AmeriSki dXavljaaS pa asaMi jji dobiti sen lene «n otroke do 18 leta bre* da bi Mil Itetivkvoto. pa.
^naJa^pjAu"--ti*t*t? kakS kom^
FRANE S A i 5 51
JJJ.lčJ****^