http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
ČETRTEK,7.N0VEMBER / ŠTEVILKA 1323, LETO XXV / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
iferfi
TOPLE MALICE IM KOSILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com
KHost^vatna^So m

Dovolj jasna nejasnost, da so jo nekateri razumeli
Namen pravne države je postaviti pravila. Pravila pa so napisana zato, da se kršijo in tako, da za te kršitve ne odgovarjamo. Vsaj tisti ne, ki njihovo nejasnost dovolj dobro razumejo.
(Aljoša) Ustavno sodišče je včeraj razveljavilo »sporni« člen Zakona o medijih, ki zahteva, da zasebne slovenske radijske in televizijske postaje namenijo 20 odstotkov svojega časa slovenski glasbeni produkciji. Gre za člen, ki je še bolj kot varovalka za varovanje slovenščine, nekakšna varovalka za varovanje slovenskih ustvarjalcev, v tem primeru glasbenikov. Jasno, odziv javnosti je bil povsem različen.
Po eni strani imamo tiste, ki se tega določila veselijo, saj jih je tista ena slovenska ob štirih tujih očitno dovolj zmotila, da so svoje veselje prelili na tipkovnico. Nato imamo tiste, ki bi želeli, da je vsa glasba na radijskih programih slovenska, ali pa vsaj zahodna, nikakor pa ne balkanska, in v tej odločitvi Ustavnega sodišča vidijo nevarnost balkanizacije slovenskega naroda.
Imamo še tiste, ki se z glasbo ukvarjajo, ali pa se preprosto zavedajo težav slovenskih glasbenikov v borbi, ne samo z amerikanizacijo življenjskega sloga slehernega Evropejca, temveč tudi s korporacijami, glasbenimi lobiji, ki v izkoriščanju avtohtonih prispevkov za avtorske pravice vidijo kuro, ki leže zlata jajca.
A odločitev Ustavnega sodišča lahko razumemo tudi drugače, izven glasbenega ali umetniškega konteksta. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da so deli spornega člena v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti predpisov iz 2. člena Ustave, ki je eno izmed načel pravne države. Ta ugotovitev je že sama po sebi smešna, saj nisem imel občutka, da bi »načelo jasnosti« bil izraz, ki
ga lahko uporabimo, ko govorimo o zakonih in o pravnemu žargonu. Prej se mi zdi, da je »načelo nejasnosti« tisto, ki vodi uradnike, ko zapisujejo zakone tako, da jih bodo eni razumeli na več načinov, drugi pa na nobenega.
Kako bi si sicer lahko tolmačili odpis 29 milijonov evrov sinu ljubljanskega župana, ki je šel v stečaj med vožnjo v dragih avtomobilih in obedovanjem v dragih restavracijah? Kako bi sicer razumeli zakaj je bila Občina Izola prisiljena plačati savinjskemu podjetju R Mercuri dva milijona evrov za izgubljeno priložnost, ko pa sama, opremljena z uradnimi cenilci, ocenjuje zemljišča v neposredni bližini na desetino te vrednosti?
Ah pa zahtevke po odškodnini kranjskih policistov, ki so med delovnim časom v marici prevažali mladoletnico in skupno praznih steklenico žganja? Ah pa ugotovitev sodišča, da spolni napad na spečo žrtev v resnici ni posilstvo, niti spolna zloraba, temveč le »prisiljenje«? »Načelo nejasnosti« je temelj sodobnega sodnega sistema, ki ščiti predvsem tiste, ki se te nejasnosti zavedajo. Zato res ne razumem odločitve Ustavnega sodišča. Razen, če je namenjena temu, da bo ob še manjši koncentraciji slovenščine, ta postala javnosti dovolj obskurna, da bo še pravna »jasnost« nejasna, »nejasnost« pa temu primerno prilagodljiva. A le tistim, ki jim je to jasno, seveda.
nnn
1NTFS4 SNsIPAOLO BANK
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI
tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si y
Nauki časa
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni, a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Otroku je bilo ime Ibrahim Award Ibrahim al Badri al Samara. Po plemenski pripadnosti, vsaj tako so pozneje trdili njegovi pristaši, je pripadal plemenu Kureishi, iz katerega je bil tudi prerok Mohamed, in je torej bil njegov neposredni potomec in naslednik.
Bil je dober dijak, odličnjak, končal je vse šole, kar jih je lahko, vse do medrese in doktoriral je na Islamski univerzi v Bagdadu iz poznavanja svete knjige Korana. Ko so ameriški vojaki začeli osvobajati Afganistan (in še danes ga osvobajajo, skupaj s svojimi podaniki), pa Irak, pa vse po vrsti, da je le bila nafta v bližini, mu ni bilo prav, ampak ni še prijel za orožje. Čeprav so ga osvoboditelji zaprli za osem mesecev, za vsak slučaj. V ameriškem zaporu Čamp Bucca je spoznal al Kaidine privržence, njihove ideje in njihovo ideologijo in tako je dokončal svoje izobraževanje. »Dobro poglejte moj obraz. Dobro se me boste zapomnili,« je sporočil, ko so ga izpustili iz zapora.
Od al Kaide do ISIS-a
Takoj se je vključil v vojaške in teroristične akcije al Kaide, vse dokler ni padel Osama bin La-den. Tega je na vrhu organizacije zamenjal egipčanski zdravnik al Zavahiri, ki pa je bil preveč neaktiven in toleranten in premalo zloben, vsaj tako je bil prepričan Ibrahim Avvard Ibrahim al Badri al Samara. In je odšel, spremenil ime v Abu Bakri al Bagdadi in razglasil svojo državo, Islamsko državo, in svojo ideologijo in gibanje Shura, pa še sebe za Ibrahima kalifa ka-lifata Islamske države od Iraka do Levanta. Kar ni šlo brez uničevanja, požiganja, posiljevanja, ubijanja, za kar denarja ni manjkalo. Nafto je pod ceno prodajal Turčiji, pa še komu, ker Erdogan ni edini erdogan na svetu, imel
je najsodobnejšo oborožitev, ki jo je dobil od najemnikov, ki so zbežali iz Čada, kjer so pred domorodci ščitili francoska naftna, diamantna in ostala bogastva, kot tudi od iraških vojakov, ki so dobili od Američanov najsodobnejše tanke in rakete, da le ne bi obudili Gadafija. Imel je tudi prostovoljce iz vse Evrope in prostovoljce v Evropi, ki so izvajali teroristične in samomorilske akcije od Londona in Nice do Pariza, Osla in Berlina. Življenje je končal, vsaj tako trdijo, ko se je sam razstrelil, da ga ne bi ujeli živega, ob tem pa razstrelil še dve ženi in otroke. Kolateral-na škoda dobro načrtovane in uspešno izvedene vojaške akcije v borbi civiliziranega sveta proti terorizmu.
Vsak ima svoje teroriste
Civilizirani svet triumfira. Svojim teroristom in zločincem prireja spektakularne sodne procese, od Nurnberga do Jeruzalema in Haga, medtem ko je arabske dovoljeno uničevati kot stekle pse in plevel, čeprav so pobili manj ljudi in žena in otrok, na enako živalski način, kot so jih v Evropi Hitlerji, Mussoliniji, Paveliči, Miloševiči in podobni. A terorizem se nadaljuje. Islamska država je že objavila, da je mesto ubitega vodje zasedel Abdullah Quarda-sh, ki se podpisuje tudi kot Kar-shesh. Evropi se ne piše dobro, o tem je treba razmišljati, ne pa o tem, kdo je koga kadroval v Sovo.
Čas je sveta vladar
Vse to se je dogajalo prav v času, ko smo poletni čas zamenjali za zimski. Nenormalni čas za normalnega. Ker poletni čas je stvar dogovora, še od davnih dni naše, kar pomeni evropske, vojaške in druge učinkovitosti namenjene ubijanju. Dve združeni vojaški sili, Avstroogrsko cesarstvo in Nemčija, sta naložili svojim podanikom, da 30. aprila leta 1916 svoje ure premaknejo za 60 minut naprej. Tri tedne kasneje, 21. maja, so poletno merjenje časa uvedle Velika Britanija, države Antante in veliko držav, ki so bile v vojni nevtralne.
Po končani vojni so vse po vrsti prenehale s premikanjem kazalcev. Kar so spet začele početi v drugi svetovni vojni, ko je Hitler, spet Nemcem, vsaj tistim, ki so imeli ure, uvedel premikanje normalnega časa v poletni. In so ga vsi ubogali. Pa nehali, ko se je vojna končala in ko je Hitler naredil samomorilski teroristični atentat. Brez eksplozivnega jopiča, Eva je bila samo kolateralna škoda prekomerne uporabe tablet.
Do tretjega uvajanja poletnega časa ni bilo treba čakati tretje svetovne vojne. Dovolj je bila naftna kriza, do katere je prišlo zaradi Jomkipurske vojne, ko je OPEČ dvignil cene nafte kot odgovor na ameriško podporo Izraelu. Poletni čas je, vsaj tako pravijo, eden boljših načinov, da se varčuje z drago energijo. Tako je rojen novi mit, pozabljeni pa zgodovinski razlogi za uvedbo poletnega časa: dve svetovni in več lokalnih vojn. Ker takrat je bila cena soda nafte ogromnih šest dolarjev. Danes se ta giblje okoli 70 dolarjev, kar pomeni, da ko politika in politiki, vsaj kot se Evrope tiče, ne vedo kaj bi, potem se vrnejo h koledarju in petsto-evrskim bankovcem. Tako, kot je v svoj zagrebški dnevnik zapisal Josip Horvat, 8. maja leta 1945: »Partizani vstopajo. Ob osmi uri zvečer smo spet naravnali ure na normalen čas. To je zadnja odrešitev od Tretjega Reicha.«	Zoran Odič
Martinovanje
Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo v petek, 8.11.2019, organizirali Martinovanje v vasi Sela na Krasu. Prijave sprejemamo od ponedeljka, 21.10.2019 dalje do zapolnitve mest.
Predsednik Dl Izola: Poropat Franc
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.

Kdo si je premislil glede hitre ceste?
Nadaljevanje gradnje hitre ceste od Jagodja proti Livadam je nepričakovano mirno dobilo soglasje krajanov Jagodja in Dobrave, tudi Občina Izola ni nič ugovarjala, čeprav je bilo jasno, da bo gradnja temeljito posegla v istrsko krajino. Nekateri niso dobro razumeli, drugi pa so ob tem zaslužili. Zdaj se zgodba morda ponavlja.
Prebivalci tistega območja dobro vedo, kdo je bil zadovoljen, da mu je država odkupila zemljišče ali staro barako za gradnjo hitre ceste, vedo tudi, da na javnih obravnavah v krajevni skupnosti nikoli ni bil sprejet odklonilni sklep, kot so to, veliko kasneje, storili v Luciji in piranski občini.
Psi lajajo, karavana gre ...
Državni lokacijski načrt za hitro cesto Jagodje - Lucija je bil ponujen kot rešitev za tranzitni promet do Hrvaške preko ene lepših dolin v Istri in s tunelom, ki bo bistveno spremenil videz te krajine. Investitor je pohitel z odkupom zemljišč za gradnjo, čeprav je bilo jasno, da v občini Piran niso posebej naklonjeni tej varianti hitre ceste.
Še nekaj let kasneje, natančneje leta 2017, je bila predstavljena druga trasa enake tranzitne ceste, Koper - Šmarje - Dragonja, še malo kasneje pa so obalni prometni strokovnjaki predlagali traso s tunelom pod Baredi. Pomembna prelomnica je bilo lansko odklonilno mnenje piranske občine glede trase, ki naj bi presekala Lucijo in srečanje novoizvoljenih istrskih županov s primorskimi poslanci, na katerem so soglasno vztrajali pri tem, naj država najprej zgradi hitro cesto Šmarje - Dragonja, potem pa se bo pokazalo ali je trasa Jagodje - Lucija sploh potrebna. Mimogrede, gre za bistveno dražjo traso od drugih predlaganih.
Si je kdo premislil?
Po naših informacijah so si istrski župani pri odločanju pomagali tudi s strokovnjaki s področja prometa in urbanizma, ki so odločno zagovarjali gradnjo proti Dragonji, zato se je že zdelo, da bo država, hočeš nočeš, morala pozabiti na drago gradnjo viadukta čez Strunjansko dolino in tunela do Lucije. Pred kratkim pa se je razširil glas, da te enotnosti istrskih županov naenkrat ni več.
Da bi preverili te informacije smo vsem štirim istrskim županom naslovili vprašanje s to vsebino in do zaključka redakcije smo dobili odgovore treh občin, ki se jih ta poseg v prostor posebej tiče: Občine Piran, Občine Koper in Občine Izola. V vseh treh odgovorih so zapisali, da nič ne vedo o spreminjanju sprejetega stališča do gradnje hitre ceste.
Iz Pirana so odgovorili, da govorice o odmiku prioritet težko komentirajo in da na to vprašanje najlažje odgovorijo na ravni države ali ministrstva.
“Stališče Občine Piran je sicer glede omenjene tematike nespremenjeno: najprej je treba rešiti tranzit (Šmarje - Dragonja) in šele nato začeti z gradnjo cestne povezave Jagodje - Izola. Velja dodati, da ni država pri reševanju tranzitnega prometa na območju piranske občine žal nikoli pokazala dovolj velikega interesa.”
Tudi iz Mestne občine Koper so odgovorili, da govorice, ki jih navajamo, ne držijo.
“Mestna občina Koper skupaj z ostalimi občinami slovenske Istre vztraja, da mora država prednostno rešiti vprašanje tranzita s čimprejšnjo umestitvijo hitre ceste med Bertoki in Dragonjo v prostor, in sicer način, da bo v največji meri upošteval specifiko območja in trajnostnega razvoja slovenske Istre ter njenih prometnih tokov”. Iz izolske občine pa so odgovorili, da so župani posebej zaradi te problematike ustanovili posebno komisijo, ki bo preučila celotno gradivo in pripravila jasno sporočilo ministrstvu, glede prioritet gradnje hitre ceste.	ur
Italijanska skupnost spet na volitve
Nadaljevanka s številnimi zapleti in presenetljivimi zasuki, ki se je zaključila z razrešitvijo dolgoletne direktorice Osnovne šole z italijanskim učnim jezikom, Simone Agnelini, je povzročila tudi precejšnjo kolateralno škodo.
Bolj ko so se stvari na šoli in v vrtcu zapletale, bolj so si hodila navzkriž nekatera stališča in ravnanja članov skupnosti, ki so bili v svetu šole, kot starši ali učitelji oziroma vzgojitelji. Na koncu se je zgodilo tako, da je ena od dveh predstavnic Skupnosti v svetu šole ravnala drugače od tistega, kar so ji naročili v Skupnosti in zato so jo razrešili.
To pa je povzročilo nezadovoljstvo med tistimi člani vodstva skupnosti, ki so podpirali njeno odločitev in zato so kar štirje od devetih članov Sveta Samoupravne italijanske skupnosti podali svoje odstopne izjave. Po besedah predsednika skupnosti Marka Gregoriča, je svet klub temu še vedno sklepčen, a za sprejem zaključnega računa, februarja 2020, potrebujejo dvotretjinsko večino, zaradi česar so že sprožili postopek za sklic nadomestnih volitev.
Te bodo na sporedu ob koncu januarja, začetku februarja naslednjega leta.
Na fotografiji je stavba v kateri je trenutno razstava oziroma bienale sodobne umetnosti v Benetkah. Na pol razpadajoče a statično zaščiteno poslopje gosti umetnike vsega sveta.V Izoli imamo takšnih objektov kar nekaj, vendar gostijo le golobe in podgane.
Izola
Samomorilno nagnjenje našega mesta
Mesto lahko umira počasi, lahko se ga tudi ubije, še največkrat pa stori samomor. Takšno odločitev največkrat sprejmejo kar prebivalci nekega mesta, oblast pa jim tega noče ali ne zna preprečiti. Najbližji primer je Piran, Izola pa se iz tega očitno ni nič naučila.
Pa ne bomo začeli s Piranom ampak z zapuščeno vasico na Tolminskem, kjer so stare, na pol porušene hiše, začeli kupovati Angleži, Nizozemci in Belgijci. Skoraj vse so naprodaj, saj tam ne živi nihče od domačinov.
Pred leti smo bili v podobni vasici s podobno usodo. Imenuje se Fun-getto in leži ob francosko - italijanski meji pod Cuneom. Prelepa vasica na pobočju ob glavni cesti, ki pelje proti Ventimigliji je bila prazna. Edina osvetljena hiša je bila gostilna v kateri sta lastnika veselo pozdravila edine goste tistega dne. »Tukaj ne živi nihče več. Domačini so vse hiše prodali Nizozemcem, ki pridejo sem poleti, ostanejo mesec ali dva in se vrnejo domov. Vas je mrtvec«, sta povedala in se tudi onadva pripravljala na odhod.
Kaj pravijo sosedje
V Portoroški Civilni iniciativi, ki ima celo vrsto pripomb na njihov osnutek Občinskega prostorskega načrta so zapisali, da v Portorožu in Fiesi že ni več prostora za bivanje domačinov, ker tam parcele kupujejo lahko le vlagatelji v nepremičninske mešetarske posle. Zemljišča so predraga za mlade občane z prenizkimi dohodki, in plačami, ki se sedaj izplačujejo v panogah turizma in ribištva območja občine. Ta prostorska politika vodi do tega, da se poselitev obale omogoča pretežno le prišlekom-»vikendašem«. Tovrstni turizem počitniških vikend stanovanj in vil tudi ne podaljšuje turistične sezone.
Smo Izolani boljši?
Nismo, le malo zamujamo, sicer pa smo priče povsem istim navadam in ravnanjem, ki so Piran in druge dele Istre pripeljale v stanje »vikendaških destinacij.«
Tudi v Izoli namreč zasebni lastniki nepremičnin prodajo hišo ali stanovanje najboljšemu ponudniku, kar je seveda logično in njihova pravica. Nihče nima pravice terjati od otrok, ki so po smrti staršev podedovali njihovo staro stanovanje sredi mesta, naj ga prodajo mladim domačinom, ki bodo ohranjali mesto pri življenju. Tega od njih enostavno ni mogoče zahtevati.
Zato pa bi morala Občina, ki je naj večji lastnik nepremičnin, poskrbeti, da si mesto samo ne zadrgne štrika okoli vratu, ampak bi morala z dolgoročno strategijo razvoja mesta in občine poskrbeti, da se ohrani še sprejemljivo razmerje med tukaj bivajočimi stanovalci in poletnimi vikendaši ali Airbnb sobodajalci.
Občinska strategija
Iz urada župana so nam odgovorili, da Občina Izola nepremičnine v starem mestnem jedru obravnava od primera do primera, saj je staro mestno jedro specifično zaradi starosti zgradb. Za vsako nepremičnino posebej se preuči smotrnost bodisi prodaje bodisi obnove. Ko je obnova smiselna, se pristopi k obnovi, ko pa ta ni smiselna, se nepremičnina proda in kupnina nameni za bodisi obnovo bodisi novogradnjo stanovanj.
V	letu 2019 je bilo tako prodanih sedem stanovanj, ki so bila v izredno slabem stanju in ne bivalna. Eno stanovanje je trenutno na dražbi. Strošek obnove bi bil v teh primerih izredno visok in nesorazmeren glede na končno vrednost. Kupnina prejeta od prodanih stanovanj se investira v obnovo celotne stavbe na Smrekarjevi 52, s čimer se pridobi tri popolnoma prenovljena stanovanja, in v preureditev kletnih prostorov v stavbi Južna cesta 20, s čimer se pridobi pet novih stanovanj.
V	letu 2020 je planirana prodaja treh stanovanj v starem mestnem jedru, ki so prav tako v zelo slabem stanju in bi bila obnova nesmiselna. Kupnina se bo namenila za novogradnjo stanovanj na Cegnarjevi ulici 2-4 (predvidoma štiri nova stanovanja), in za obnovo štirih stanovanj v stavbi Krpanova 5. »Občina Izola želi ohraniti poselitev v starem mestnem jedru., zato tudi obnavlja stanovanja, ki jih nato podelijo kot neprofitna stanovanja in to večinoma mladim družinam«, so še zapisali.
Ali bo takšna, zgolj ekonomsko podprta strategija, zadoščala pa bomo žal kmalu videli.
Vprašanje tega tedna
S podeželja, natančneje s Kort sprašujejo, kako to, da ob državnih praznikih v njihovem kraju Komunala že nekaj časa ne razobeša zastav. Sicer jih je tudi drugod le za vzorec, pri njih pa ni nobene.
Občina je kupila Malo Opremo
Stečajni upravitelj Primorja je za včeraj razpisal javno dražbo nekdanjega proizvodno - skladiščnega objekta Male Opreme na Dantejevi ulici 2. Zemljišče z objekti so prodajali na javni dražbi, ker Občina Izola ni imela klasične predkupne pravice, ker pa se nepremičnina nahaja v vplivnem območju starega mestnega jedra Izola, ki je z odlokom razglašeno za urbanistični spomenik bi jo lahko imela na podlagi 62. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine.
Vseeno se je morala za nakup krepko potruditi in vplačati skoraj dvakratno izklicno ceno. Izklicna cena za 3.351 kvadratnih metrov veliko pozidano stavbno zemljišče je znašala 380 tisoč evrov. Tokratna dražba je bila že tretja in zato je bila izklicna cena bistveno nižja od začetne, ki je presegala milijon eurov. Občina Izola je zemljišče kupila za 660 tisoč evrov, saj so se dražbe, poleg Občine Izola, udeležili še trije dražitelji, med njimi je najdlje vztrajalo podjetje Gasspar naložbe iz Portoroža, ki je najprej ponudilo 510.000 Eur in vztrajalo do 660 tisočakov.
Župan, Danilo Markočič se je o nakupu tega objekta že pred tem pogovoril s predstavniki strank in list občinskega sveta in dobil podporo vseh, saj gre za centralno območje bodočega urejanja mesta, ki ga bo treba, tudi ob upoštevanju številnih urbanističnih delavnic in že predstavljenih skicah urejanja, umestiti v bodoči Občinski prostorski načrt. Občinski svetniki in Izolani pričakujejo, da na tistem območju ne bo možna stanovanjska ali poslovna gradnja ampak mora biti prostor namenjen javni rabi. Morda bi bil celo primeren kot lokacija bodočega kulturnega centra.
Sicer pa je Občina Izola že leta 2014 pričela pripravljati prostorski akt za ureditev tega dela Izole in tam predvidela ureditev parka in kulturnih vsebin s poudarkom na kulturno zaščitenem škveru, ki bi postal tehnični muzej na odprtem, in z repliko nekdanje pralnice, kjer so v prejšnjih stoletjih izolske perice prale perilo z uporabo vodnega vira Ricorvo.
Občina mora sicer prej rešiti tudi odnose s sosednjimi lastniki območja Ribe, ki seveda niso navdušeni nad tem, da tam ne bi mogli graditi oziroma vsaj korektno ovrednotiti območja, ki ga imajo v lasti, toda z dogovarjanjem bi lahko našli rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse. Zdaj, ko je nakup opravljen pa čaka občinske svetnike sprejetje spremembe načrta razvojnih programov in prerazporeditv sredstev v občinskem proračunu oziroma njegov rebalans.	ur
Kažete in kmetije 21. stoletja
V predverju izolskega kulturnega doma so odprli razstavo izdelkov študentov ljubljnske Fakultete za arhitekturo in urbanizem, ki so se na delavnicah lotili projektiranja vzorčnih kažet, kakršne bi lahko postavili na izolsko podeželje. Narisali pa so tudi tri vrste kmetij.
Vožnja po več tirih hkrati je očitno izolska specialiteta. Tudi v primeru reševanja problema ta-koimenovanih kažet oziroma pomožnih kmetijskih objektov, se dogaja nekaj podobnega.
Medtem ko se zakupniki in lastniki teh “črnih gradenj” tudi s pomočjo Civilne iniciative za ohranitev kmetijstva v Izolski občini, borijo za to, da problem rešijo brez nepremostljivih stroškov za nekaj sto popoldanskih kmetovalcev, pa Občina Izola išče rešitev v stilu enotnih vrtičkarskih hišic v Ljubljani in Mariboru.
Namreč, že po dogovoru s prejšnjim županom Igorjem Kolencem so na Fakulteti za arhitekturo pripravili 30 idejnih rešitev za t. i. kažete. Med njimi naj bi Občina Izola skupaj s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov in z Zavodom za varstvo kulturne dediščine izbrala najprimernejše.
Slovenska ali istrska kažeta?
V petek so izdelke študentov arhitekture in urbanizma predstavili dvema prisotnima občinskima svetnikoma in nekaj uradnikom, zdaj pa so na ogled javnosti v prostorih predverja izolskega Kulturnega doma. Študentje in njihovi mentorji so pripravili nekaj idejnih rešitev za kažete in sodobne kmetije. Pri tem zmoti dikcija “tradicionalna slovenska kmečka hiša”, saj v tem primeru nimamo opravka s tipično slovensko ampak z istrsko ali mediteransko arhitekturo.
V spremnem tekstu k skici takšne “kažete” so zapisali, da agrarni način življenja in dela nikoli ni bil ločen na delo in prosti čas. Že v preteklosti je kmet istočasno delal, počival in preživljal prosti čas v okviru kmetije in spremljajočih dogodkov. Tudi danes je tako, celo v primeru, ko je uporabnik polkmet in mu mala kmetija služi samo za dopolnilno, popoldansko dejavnost. Bistvo novih bivalnih kompleksov temelji na stikanju in v sožitju med notranjim prostorom in zunanjo krajino.
Kmetija nove generacije
Druga študentska delavnica je obravnavala problematiko ruralnega okolja občine Izola, znotraj katere se pojavlja veliko število starih, zapuščenih kmetijskih objektov in prostorov, ki so tekom časa izgubili svojo prvotno funkcijo. Istočasno je na območju vrsta novih potencialnih lokacij, znotraj katerih bi s pomočjo programske revitalizacije kmetijskega programa in dejavnosti prostor obogatili.
DOMEK
Zavese, karnise, senčila in tekstil za dom
www.zavese-domek.si Prešernov trg 1 trg Muda - KOPER!
svetovanje, šivanje, montaža
031-398 097 Manuela
Obratovalni čas : Pon. - Pet. 08:00 do 17:30 Sobota 08:00 do 12:00
Vljudno vabljeni!
Delavnica je na podlagi obstoječe problematike obravnavala tri različne koncepte sodobnih kmetij, ki s svojo raznolikostjo in prenovljenim konceptom privabljajo nove generacije ter skrbijo, da se razvoj podeželja odvija dalje. V prvem primeru gre za samotno turistično kmetijo, kjer se vsak posameznik zopet poveže z naravo, v Eko-life kmetiji ponujajo širšo izkušnjo kulinarike in turizma.
V	tretjem primeru kmetije gre za sodobno kmetijo, ki prideluje vino in vzpostavlja tudi reprezentativne prostore, namenjene turizmu.
V	razmislek in spodbudo
Pričujoči izdelki zagotovo med sedanjimi lastniki kažet ne bodo doživeli ovacij, saj nekako ne sodijo v istrski prostor, čeprav so na prvi pogled lični in sodobno zastavljeni. Vendar študentom ter njihovim mentorjem tega ne bi smeli šteti za slabo, saj je njihova generacijska dolžnost, da pristopajo do prostora na manj obremenjen način kot to počnemo mi.
Razstava je zanimiva za ogled o njeni koristnosti za rešitev težav zakupnikov pa malo dvomimo. ur
Vedno nekaj novega
Javnosti odprte seje imajo zapisnike, ki nimajo oznake tajnosti. Tudi seje izolskega občinskega sveta so javne in celo v neposrednem televizijskem prenosu, zato so bili nekateri svetniki takoimenovane ne-županove pozicije presenečeni, ko so izvedeli, da morajo vsi svetniki soglašati s sklepom, da se magnetogram seje da na vpogled nekemu občinskemu svetniku.
V obrazložitvi strokovnih služb je bilo povedano, da je takšna zahteva v skladu s sklepom o imenovanju zunanje pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, ki ga je sprejel župan Igor Kolenc, na osnovi nove evropske zakonodaje (GDPR) že julija lani. Tako smo zdaj tudi novinarji izvedeli, da je kot zunanja pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov (DPO) v Občini Izola imenovan Siniša Plavšič, univ. dipl. pravnik, zaposlen v Intelektumu iz Maribora.
Glede na sklep, so bili podatki o tej odločitvi očitno objavljeni na spletni strani Občine Izola, obveščen pa je bil tudi Informacijski pooblaščenec kot nadzorni organ. Koliko to stane Občino pa bomo še izvedeli.
In kakšne so naloge te pooblaščene osebe? Obveščanje občine in zaposlenih o njihovih obveznostih v skladu z novo evropsko zakonodajo, spremljanje skladnosti z GDPR v zvezi z varstvom osebnih podatkov, vključno z dodeljevanjem nalog, ozaveščanjem in usposabljanjem osebja ter sodelovanje z nadzornim organom.
Če doslej niste še nič razumeli bo morda v pomoč določilo, da je Občina dolžna zagotoviti vse potrebno, da bo pooblaščena oseba za varstvo podatkov ustrezno in pravočasno vključena v vse zadeve v zvezi z varstvom osebnih podatkov na Občini. Očitno se je to zgodilo v tem primeru, kar pa preseneča, saj v poslovniku Občinskega sveta piše, da se seje snemajo za namen sestavljanja zapisnika. In ker občinski svetniki potrjujejo zapisnik so zagotovo upravičeni do posnetka oziroma magnetograma seje. Seveda pa so dolžni, tako kot občinski uslužbenci, varovati osebne podatke.	ur

Izola in širše
Iz dežja smo šli pod kap
Osemnajst let je trajala borba za gradnjo Centra slovenske Istre v Ankaranu. Osemnajst let so se strarši otrok s posebnimi potrebami, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja bivali v različnih inštitutih po vsej Sloveniji, borili za to, da bi tudi naša regija dobila primeren inštitut, v katerem bi skrbeli zanje. Danes center imajo, ampak to je tudi vse.
Kot je povedal Mario Gianni Gerge-ta, nekdanji izolski občinski svetnik, danes predsednik sveta staršev Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič na Igu, so prišli iz dežja pod kap. »Kot vsi vedo, smo se osemnajst let borili za to zgodbo, hodili od vrat do vrat, da smo m koncu vendarle dosegli gradnjo in odprtje enote na Debelem rtiču. To je za nas starše, mnogi smo že v letih, pomenilo ogromno, saj je bila redna vožnja do oddaljenih predelov države že zelo naporna. Na žalost pa ta center, vsaj zaenkrat, še ni tisto, kar smo pričakovali in tudi potrebovali.« Mario Gergeta še pravi, da pogoji za oskrbovance na Debelem rtiču niti na daleč ne spominjajo na tiste, ki so jih imeli v centru na Igu, katere dislocirana enota center v Ankaranu tudi je. »Prva težava je povsem kadrovske narave. Trenutno je v centru nastanjenih sedemnajst varovancev. Gre za težke invalide, od katerih jih je nekaj nepokretnih, nekaj delno pokretnih, eden je slep in en avtist s težko prizadetostjo, osebje v Ankaranu pa ni bilo dovolj izkušeno za delo z njimi. Zato je bilo dogovorjeno, da bodo oskrbovance sprejemali postopoma.« Mario Gergeta pravi, da se zaveda, da je težko dobiti usposobljene kadre, zato je bila odločitev, da se postopoma srečujejo s težkimi pacienti povsem razumljiva in pravilna, ampak do sprememb je prišlo ob zamenjavi vodstva CUDV Dolfke Boštjančič, kjer so »na hitro« odstavili dotedanjo direktorico Valerijo Bužan, vodstvo inštituta pa dodelili v. d. direktorici Tatjani Popovič. »Pogoji so se od zamenjave vodstva hudo spremenili. Na hitro, kar čez poletje, v času dopustov in zaradi tega dodatne kadrovske podhranjenosti, je vršilka dolžnosti direktorice v centru na Debelem rtiču napolnila kapacitete.
Zdaj je tam naseljenih sedemnajst oskrbovancev, in poudarjam, težkih invalidov, za katere skrbi le sedem varuhinj, od katerih je ena noseča, ostali sta še dve medicinski sestri in dve oskrbovalki, ki čistita objekt, a zaradi kadrovskih težav tudi hranita oskrbovance.« Mario Gergeta pravi še, da bi za tako težke invalide moral biti predviden vsaj en varuh na osebo, saj zahtevajo veliko dela, čez noč pa vsaj en varuh in ena medicinska sestra. »Trenutni kader se trudi po svojih najboljših močeh, delajo tudi po dvanajst in več ur na dan, zato se bojimo, da bodo pregoreli. Kljub temu pa ne uspejo zadostiti potrebam oskrbovancev, ki so zaradi tega bili ves oktober, kljub lepemu vremenu, zaprti v domu, ponoči, v primeru nujnega opravila, pa varovance celo zaklepajo v sobe, saj drugače ne gre. Poleg tega je treba vsaj šest oskrbovancev ponoči redno obračati, za kar pa potrebuješ dve osebi, da to narediš pravilno.«
Mario Gergeta pravi, da so zaradi tega zahtevali že več sestankov z novim vodstvom CUDV Dolfke Boštjančič, a brez uspeha. »Vodja centra na Debelem rtiču je bila celo odstavljena po enem od teh sestankov, ko je stopila na stran nas, staršev. Ob tem pa se ne odzivajo niti na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki so nam zagotovili, da bodo do sredine avgusta sanirali napake na kopalnicah v sobah oskrbovancev, a od tega ni bilo storjenega nič.«
V novem obejktu so namreč predvideli po eno kopalnico na sobo, ampak zaradi napake pri gradnji oziroma načrtovanju, je uporabna le ena sama za vse oskrbovance. »Kopalnice nimajo padca in niti odtoka, zaradi česar morajo ob kopanju oskrbovancev pomočniki stati z nogami v sprani vodi, ki nato odteka v sobo in na hodnik.
Sicer pa celoten dom ni primerno načrtovan za to, čemur je namenjen. Dnevni prostor je premajhen za vse oskrbovance, od katerih so nekateri v invalidskih vozičkih, jedilnico pa čez dan uporabljajo varovanci varstveno dnevnega centra. Teh je sedem, zanje skrbijo štirje pedagogi in šofer, prostore centra pa uporabljajo od osmih zjutraj do enih in ko grejo, gre z njimi tudi to pomožno osebje, za katero pa v. d. direktorice pravi, da je na razpolago tudi ostalim oskrbovancem. To pa je navadno sprenevedanje.« Težave Centra slovenske Istre v Ankaranu pa se s tem na končajo. Mario Gergeta pravi, da je okolica objekta povsem zanemarjena, na novo posajena drevesa so že suha, streha pušča, težave pa imajo tudi z zdravstveno oskrbo. »Vodstvo CUDV nas prepričuje, da nam ne pripada osnovna zdravstvena oskrba v eni osebi, torej da bi imeli vsi istega zdravnika, ki bi oskrbovance dobro poznal. Starši smo bili zato primorani poiskati osebnega zdravnika, ter urejati recepte za zdravila in vse ostalo kar potrebujejo. Zaradi pomanjkljive zdravstvene oskrbe pa so že nekajkrat poklicali starše, ko je prišlo do težav, naprimer ko je eden od oskrbovancev imel pretres
možganov in ga je bilo treba nujno odpeljati na urgenco, ali pa ko je drugi imel močan epileptični napad, osebje pa ni ne znalo, niti imelo dovolj kadra, da bi ga oskrbelo. Gre za osnovno oskrbo takšne ustanove, ki so jo na Igu imeli, tukaj, kjer je dislocirana enota iste ustanove, pa naj jim ne bi pripadala.«
Uporabniki nezadovoljni, vodstvo pa dviga cene
Ob vsem tem pa se dogaja, da želi vodstvo CUDV Dolfke Boštjančič dvigniti ceno oskrbe. »Že zdaj plačujemo 2000 eur na mesec, želijo pa nam to dvigniti še za dodatnih 10%, kar je ogromno, posebej če upoštevamo, da je oskrba slaba. Zato svet staršev zahteva, da se najprej uredijo kadrovske in ostale težave, torej sanacija kopalnic, ureditev enega večjega dnevnega prostora in šele nato bomo sprejeli dvig cene storitve. Ker tako, kot je zdaj, s to nismo nikakor zadovoljni.«
Mario Gergeta se je za ustanovitev centra boril skoraj dve desetletji. Najprej v izolskem občinskem svetu, kjer si je prizadeval, da bi danes zapuščeni objekt Drevo življenja na Medljanu namenili za uporabo ali vsaj souporabo osebam s posebnimi potrebami naše regije. Ker to ni uspelo, se je delo društva Sožitje, ki združuje starše in družine oseb s posebnimi potrebami na Obali, osredotočilo na gradnjo objekta na Debelem rtiču, saj so nam najbližji tovrstni centri, v Novi Gorici ali na Igu, preprosto predaleč. »Ne morem mimo občutka, da so bili politiki polni sladkih besed v času volitev, potem pa so pozabili na nas. Moram pa se zahvaliti vsem trem domačim poslancem, še posebej dr. Telice Žiži za vso pomoč, ki nam jo nudijo v tem času.« V upanju, da bo vsaj ta pomoč končno zaključila zgodbo, ki se že predolgo vleče in je žalostno, da moramo še vedno o njej pisati.	am
S svetilnika so skrivnostno izginili vsi smetnjaki razen enega. Je temu kriv konec sezone ali pa morda navajanje občanov in turistov, da smeti odnašajo s seboj, tako kot je to urejeno v nekaterih evropskih mestih, kjer sploh nimajo smetnjakov.
Starejši za starejše
Kot vsako leto do sedaj smo v okviru Tedna starejših občanov občine Izola prostovoljke programa Starejši za starejše, ki delujemo v Društvu upokojencev Jagodje-Dobrava, v sodelovanju s koordinatorko programa za južno Primorsko ga. Slavico Frelih, pripravile okroglo mizo s tematiko, zanimivo za starejšo in tudi mlajšo populacijo.
Mag. ga. Hribernik iz Obalnih lekarn nam je predavala o varni rabi zdravil. Opozorila nas je na previdno rabo prehranskih dodatkov, vitaminov, mineralov, tako posamezno kot skupaj s predpisanimi zdravili. Podučiti se moramo tudi o kompatibilnosti predpisanih zdravil z dodatki, ki jih po lastni presoji jemljemo. Prav tako moramo biti pozorni na kakovost takih izdelkov, posebno pri tistih rastlinskega izvora. Ne nazadnje nas je opozorila na previdnost pri nakupih preko spleta.
V nadaljevanju sta nas mag. ga Kržin in ga. Klemenčič seznanili s problematiko inkontinence, naj male kapljice postanejo izziv in mišice medeničnega dna ostanejo močne.
Poučili sta nas, kaj so mišice medeničnega dna, kaj je urinska inkontinenca, kako lahko začutimo mišice medeničnega dna ter poskrbimo za njih z ustreznimi vajami. Te vaje so nam bile tudi nazorno prikazane in skupno smo jih ponovile. Seznanili sta nas tudi s pripomočki, ki so na razpolago za zaščito pri inkontinenci ter kako priti do njih (naročilnica zdravnika, samoplačniško).
Za zaključek je ga. Frelih, koordinatorka programa Starejši za starejše za JP, podala pregled izvajanja programa v devetih mesecih tega leta, društev, vključenih v program na južnem Primorskem je 17. Skupno je bil opravljenih 1.739 obiskov in nudenih 1.254 pomoči , kar predstavlja 3.600 opravljenih prostovoljnih ur. Od tega na našem-izolskem- območju 170 obiskov in preko 200 pomoči (prevozi, druženje, paketi RK) oziroma 400 prostovoljnih ur, vse to v rokah 10 prostovoljk in občasno tudi kakšnega prostovoljca.
Vabljeni v našo skupino!
Vanda Hlaj
39. Teden starejših občanov
Ves prejšnji teden je bil v Izoli vesel in zanimiv predvsem za starejše občanke in občane, saj se je vse od ponedeljka pa do sobote nanizala bogata bera dogodkov vse od ponedeljkove uvodne prireditve, na kateri so nas zabavali otroci iz obeh vrtcev ter šolarji iz vseh treh šol, pa tudi dramska skupina iz Kopra in naši igralci skupine Steps.
Že ponedeljkov popoldan je prinesel prvi turnir: v hotelu Delfin se je pomerilo trinajst igralcev taroka, pokal pa je odnesel Miran Zajc. Po turnirju so igralci še pokramljali in se družili v prijetnem vzdušju.
V	torek zjutraj se je začel balinarski turnir na balinišču Arrigoni. Tekmovale so ženske ekipe in sicer osem ekip društev upokojencev Južne Primorske in iz Umaga. Medalje so tokrat dobile: 1. mesto DU Pivka, 2. mesto DU Postojna, 3. mesto DU Piran, 4. mesto DU Koper Naša ekipa se ne more ravno pohvaliti. To pa ni skalilo veselja in dobre volje vseh udeleženk. Tekmovalke so naši organizaciji in dobremu vzdušju namenile zelo veliko pohval.
Sredi dopoldneva je ga. Marina Hrs v Domu upokojencev predavala o radosti življenja, zvečer pa je izolsko KD harmonikarjev pripravilo lep koncert.
In že smo pri sredi. Rdeči križ je kot vsako leto organiziral merjenje pritiska, sladkorja in holesterola, v kavarni hotela Delfin je potekala okrogla miza na temo varne rabe zdravil in o projektu Starejši za starejše, ob istem času je potekal turnir med domoma upokojencev Izola in Koper. Popoldan smo organizirali tekmovanje v reševanju križank v prostorih Medgeneracijskega centra. Lotilo se ga je pet tekmovalk in en tekmovalec. Največje možno število točk je bilo 100 točk, uvrstitve pa so bile 1. mesto Marija Bolje 100 točk, 2. mesto Lidija Brenc 96 točk, 3. mesto Alojzij Miklavčič 94 točk
V	četrtek dopoldan sta humorist Toni in harmonikar Ivan Šekuranja popestrila in razveseljevala Izolanke in Izolane v domu upokojencev. Petkov dopoldan je bil spet zabaven v domu upokjencev, kjer smo pripravili pravi kostanjev piknik. Pol urice pozneje pa je postalo napeto v Medgeneracijskem centru v Livadah, kjer sta se na malem turnirju v pikadu pomerili ekipi DU Izola in Društva invalidov. 1. mesto je dosegla ekipa Društva invalidov (Marica Glavina, Marija Korenika, Marija Herle, Sonja Poropat), 2. mesto ekipa DU Izola (Marijana Veber, Olga Novak, Zdenka Gojak, Stanka Bernik).
Tekmovalka z največ zadetki je bila Marjana Veber in bila odlikovana z medaljo. Vse medalje je podelil Franc Poropat, predsednik Društva invalidov.
Zadnji dan, v soboto, smo imeli priliko videti veliko število zelo lepih slik in fotografij, plod IX. slikarskega in foto ex-tempora in zelo lepih izdelkov - ročnih del - članic Društva invalidov in DU Jagodje Dobrava. Slednje so svoja ročna dela predstavili brez kakšnih tekmovalnih namenov, medtem ko sta oba Ex tempora dala tudi priznanja in skromne nagrade mlajšim in starejšim ustvarjalcem.
O nagrajencih, mladih in starejših na obeh Ex temporih si preberite zanimiv članek Univerze za tretje življenjsko obdobje. Sicer pa smo teden starejših občanov zaključili ob prelepo zapetih pesmih ženskega pevskega zbora DU Izola Sinji galeb in v veselem druženju številnih obiskovalk in obiskovalcev zaključnega dneva.
Ostane nam samo še pomembno sporočilo in zahvala: zagotovo bi ne mogli pripraviti tako prijetnega dogajanja skozi cel teden 39. Tedna starejših občanov v Izoli, če bi bilo vse odvisno od enega samega društva. Zato gre velika zahvala in čestitke vsem, ki so prispevali k uspešnemu in zanimivemu tednu: obema društvoma upokojencev - Izola in Jagodje Dobrava, Društvu invalidov, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Morje, OO Rdečega križa Izola, Domu upokojencev Izola, Medgeneracijskemu centru Izola, vsem trem osnovnim šolam, obema vrtcema ter seveda Občini Izola in Centru za kulturo, šport in prireditve ter vsem sponzorjem.
Breda Pečan


Igrišče so zapustili sklonjenih glav
Glavo gor, fantje!
RD Butan plin Izola - MRK Krka 25:29 (12:14)
Butan plin Izola: Hušič (V), Be-ganovič 2, Brumen 3, Miklavec 4, Logar (V), Gačevič (4), Zorič -Stepančič 3, Jurič 1, Novak, Ales-sio (V), Beganovič 1, Petrovič 1, Poberaj, Gašperšič 1 in Čolič. Trener: Fredi Radojkovič.
Naši rokometaši so po Ribnici in Dobovi s porazom proti No-vomeščanom podaljšali rezultatsko negativno serijo domačih nastopov. Če bi bili Ribnica in Dobova morda spričo njunih uspešnih dosedanjih nastopih lahko nepremostljivi oviri, je bila Krka v derbiju ekip z dna lestvice tekmec, ki bi mu Izolani morali spodrezati krila. Žal ni šlo po predvidevanjih, kajti Izola ni v tem dvoboju niti enkrat povedla, niti enkrat pa ni prišla do izenačenja. Kot že nekajkrat je zatajil napad, kjer je poleg pomanjkanja idej šepala realizacija. Tudi igra v obrambi je bila daleč od tega, kar znajo Izolani prikazati. Učinek posameznikov je bil daleč od pričakovanja. Nihanja v igri so še vedno prisotna, kar potrjuje, da Izolani težko sestavijo šestdeset minut konstantne igre. Omeniti gre, da je tokrat posegel v domače vrste tudi zdravstveni vidik, vendar ne tako izrazito in to ne bi smelo biti odločujoče.
Krka sicer slovi po zelo čvrsti obrambi. To se je potrdilo že na začetku tekme, ko domačini niso uspeli priti do izenačenja. Po 20-tih minutah je bil Fredi Radojkovič pri 7:11 primoran vzeti minuto odmora.
Ukrep je nekoliko zalegel, saj so Primorci po prvem delu zaostanek znižali na dva zadetka. V nadaljevanju je v izolska vrata stopil Luka Logar, ki pa ni imel svojega dne. Ob vrzelih v domači obrambi gostje niso imeli težkega dela in so prednost že po petih minutah nadaljevanja povišali na pet golov. Z nekoliko bolj organiziranim nastopom so Izolani zatem naskok Krke uspeli nekoliko znižati. V 48. minuti sta dva zaporedna zadetka mladega Vida Miklavca ob izidu 21:23 še ponujala možnosti za morebiten priključek. Vendar Krkaši niso dovolili presenečenja ter so rutinirano prišli do zasluženega uspeha. Vid Miklavec: »Odigrali smo slabo. Rezultatski krizi ni videti konca. V obrambi smo povsem odpovedali in zgrešili tudi nekaj čistih strelov. Če bomo nadaljevali v takšnem slogu, bo prvoligaški status Izole zelo ogrožen.«
Razočaranje nad prikazanim je bilo videti tudi na tribuni in naši fantje so sklonjenih glav zapuščali parket. Pogled je zdaj potrebno usmeriti v prihodnost, predvsem v iskanje recepta, kako prekiniti to serijo negativnih na-
stopov. Izola zna in zmore igrati dobro in rešitev treba iskati v lastnih sposobnostih. To pa je odvisno od vseh, ki nosijo modro--beli dres. Obup je zdaj najslabša izbira, zato glave gor, fantje!
Izola odhaja v soboto na gostovanje k mariborskem Braniku, (bv)
Dekleta remizirala
Naše rokometašice so igrale na Ptuju in s 25:25 prišle do nove točke. Trenutno so sedme. V soboto gostujejo v Ljubljani pri ekipi Z dežele.
Namizni tenis
Zlata Lea Paulin
V nedeljo je v Puconcih potekal 1. odprti turnir za mlajše kadete in kadetinje ter hkrati tudi za člane in članice U-21.
Pri mlajših kadetih se je v glavni del turnirja uvrstil Matija Gorup, ki je v tekmi za med 16 najboljših s 3/2 premagal Iva Franka. Na poti v naslednji krog ga je ustavil Zal Šešek iz NTK Vesna, ki je bil boljši s 3/0. Omeniti velja tudi borbeno igro Mattea Iliča, ki se je v malem finalu prebil do 3. mesta. Pri kadetinjah sta se v finalni del turnirja med 16 najboljših uvrstili Layla Turk in Vita Kocjančič Pri članih U-21 se je najbolje odrezal Taj Lavrič, kateremu je uvrstitev med 8 najboljših preprečil Aljaž Frelih, ki je bil boljši s 4/2.
Najboljši rezultat za NTK Arrigo-ni je dosegla Lea Paulin, ki se je brez izgubljenega niza uvrstila v glavni turnir. Po prostem kolu je sledil trojček zelo napetih obračunov, prvi proti Špeli Trelec, ki ga je Lea dobila s 4/2.
Sledil je pravi maraton proti Ani Tofant, Lea je po vodstvu s 3/1 v nizih nekoliko popustila in o zmagovalki je odločal sedmi niz. Tokrat je boljšo igro pokazala Lea, kijev zadnjem nizu nasprotnici prepustila le 7 točk. V finalu se je srečala s Katarino Stražar, trenutno najboljšo članico v Sloveniji. Lea je začela suvereno in povedla s 3/0 v nizih, vendar Katarina ni vrgla puške v koruzo in rezultat znižala na 3/2. V šestem nizu pa se je Lea ponovno zbrala in po prikazani odlični igri slavila s 4/2. Z osvojeno zlato medaljo je tako prevzela vodstvo na lestvici članic U-21.
Dekleta ostajajo neporažena
V	soboto se je v dvorani NTK Arrigoni odvila tekma 4. kroga l.SNTL za ženske meddoma-činkami in gostjami iz NTD Kajuh Slovan. V prvi tekmi sta se pomerili Urška Čokelj in mlada Enya Moltara, ki je letos naredila ogromen skok v igri in po tekočem traku premaguje nasprotnice. Po zelo izenačenih štirih nizih je Urška v petem popustila in Kajuh je povedel z 1/0. Sledil je niz zmag Arrigo-nija, Lea Paulin je premagala Aljo Benčino in Enyo Moltara, Jana pa je po izredno napeti tekmi, v zadnjem nizu le uspela streti odpor Lare Opeka. Sledil je dvoboj med Urško in Opeko, katerega je dobila slednja s 3/0, vendar je bila Urška prav v vsakem nizu zelo blizu zmage in z nekaj sreče, bi se lahko tekma odvila drugače. V šesti tekmi je Jana suvereno s 3/0 premagala Benčino, sledil pa je večni derbi med Leo in Opeko.
V	prvem nizu je sicer Lea suvereno zmagala, vendar je bila v ostalih Opeka tokrat premočna in Kajuh je znižal zaostanek na 3/4. Ponovno je bila odločitev o zmagovalcu v rokah Jane, ki ni pustila nobenega presenečenja in Moltaro premagala s 3/0. Naša dekleta tako po štirih krogih ostajajo neporažena in zaradi boljše razlike v nizih kraljujejo na vrhu lestvice pred ŽNTK Ljubljana. 2. novembra jih čaka tekma v gosteh proti novinkam v ligi, NTK Inter Diskont.

KAPUČINO
Lin Pletikos 29. na MER
Na mladinskem svetovnem prvenstvu v razredih laser do 21 let, ki je ta teden potekalo v Splitu, je Slovenijo zastopala pet članska reprezentanca: Lin Pletikos (JK Portorož) in Maja Žibert (JK Ljubljana) med dekleti ter Nicolo Kravanja (JK Burja), Andrej Fras (JK Izola) in Janez Zabukovec (JK Jadro) med fanti. Celotno prvenstvo je vse do zadnjega dne močno zaznamovalo brezvetrje, tako da so organizatorji J.K. Mornar šele zadnji dan uspeli zagotoviti veljavnost prvenstva.
Najbolje je med našimi reprezentanti odjadrala Lin Pletikos, ki je odlično začela in v prvi regati mladinskega svetovnega prvenstva v cilj prijadrala kot
2.,	nato pa na koncu po petih odjadranih plovih zaključila na 29. mestu. Maja Žibert se je na svojem prvem prvenstvu uvrstila na 65. mesto. Zmagala je Poljakinja Wiktoria Golebio-wska, drugo in tretje mesto pa je pripadlo Rusinjam, sledili sta Valeria Lomatchenko in Mari-ia Kislukhina.
Tudi pri fantih so organizatorji uspeli dokončati pet plo-vov, najbolje pa se je odrezal najmlajši reprezentant Janez Zabukovec, ki je to mladinsko svetovno prvenstvo končal na 88. mestu, Nicolo Kravanja je bil 123., Andrej Fras pa je zaključil na 135. mestu. Zmagal je Argentinec Juan Pablo Car-dozo, ki je hkrati zmagovalec kategorije do 19 let, drugi je bil Čilenec elemente Seguel La-camara in tretji Vishnu Sara-vanan iz Indije.
Izolski strelci uspešno začeli sezono
Prve tekme so znanilci sezone, zato se izolski strelci lahko obetajo dobrih rezultatov. Mladi so se 19.10.2019 v Ljubljani udeležili L turnirja mladih za pokal SZS. Z zračno puško so bile mladinke ekipno šeste (Lara Frank
6.,	Manca Kermc 11., Eneja Zečo 13.), mladinec Mark Rožac je bil s pištolo 16., kadet s pištolo Martin Memon 8., s puško pa kadeta Vito Kavalič 5. in Aljaž Bajt 13. Dekleta so na tekmovanju Strelski upi 26.10.2019 v Ormožu še pomerila moči z državno konkurenco in pridobila dragocene izkušnje (Lara 10., Manca 19., Eneja 25.).
Prvi turnir Primorsko-notranj-sko-kraške (PNK) lige Zahodne regije pa je bil za marsikaterega, predvsem mlajšega tekmovalca ognjeni krst, saj je po uspešni predstavitvi na Lonki v okviru dogodka »Športajte z nami« ter aktivnostih ob »Dnevih odprtih vrat izolskega športa« v izolske vrste pristopilo precej novincev, od katerih so si nekateri prislužili že medalje. Rezultati: Mlajši dečki (ekipno 1.mesto): Matija Močnik L, Colin Devin Furlan
3.,	Leon Meze 4.mesto. Dečki (ekipno prav tako prvi): Jaša Ba-rut L, Daniil Norkin 3., Matija Frančeski 6., Žiga Frančeski 10. in Vito Radujko 12. mesto. Med Deklicami je bila Dea Grisonich
4.,	med Starejšimi dečki pa Benjamin Hadžič na 6. mestu. Člani (ekipno 3.): Aljoša Frank 5., Ivan Božič 7., Bojan Šuštar 13.mesto. Veteranka 50 Dolores Šuštar 1. mesto. Veteran 60 Giuliano Rito-ša 10. mesto (ekipno Zmesto).
Pištola (skupno ekipno 4. mesto): Andrej Jakomin 4., Ivan Božič 15., Aleš Mahnič 17., Antonio Enea 18. mesto. Starejši dečki s standard zračno puško (ekipno 2.mesto): Martin Frank 2., Vasja Kitič 4., Tadej Frančeski 5.mesto. Starejša deklica Katjuša Gačnik 2. mesto. Kombinacija: Ivan Božič 5. mesto.	dš
Mark Rožac 5. na Evropskem pokalu v Kopru
Koper je zadnji vikend gostil tretje leto zapored Evropski pokal v judu za kadete in kadetinje do 18 let pod okriljem evropske judo zveze. Nastopilo je 380 tekmovalcev iz 25 držav. Največ kolajn je osvojila Italija, pred Švico in Srbijo. Slovenija je zasedla skupno 7. mesto.
Med nastopajočimi je za barve Slovenije nastopal tudi Izolan Mark Rožac, ki je v skupini nad 90 kg osvojil 5. mesto. Po zmagi nad predstavnikom Luksemburga Da Silvo je nato izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu, Srbu Stojkovu. V repasažu je najprej premagal Catiča iz BiH, ter v četrtfinalu Italijana Urbanija. V borbi za bronasto kolajno pa je bil boljši Nemec Ploehnert.
Judo klub Izola se zahvaljuje za pomoč vsem članom, staršem in prostovoljcem za pomoč pri izvedbi organizacije pokala.
V ponedeljek 28.10.19 je bil v kavarni hotela Delfin Izola odigran zadnji oktobrski turnir v taroku za posameznike, sicer pa že 36. v letošnjem letu za občinsko prvenstvo.
Vseh možnih 9 točk ni osvojil nihče. Po 8 točk sta osvojila Cveto Ličen z razliko +1284 in An-
ton Sevčnikar z razliko +842. Tudi po 7 točk sta osvojila dva ta-rokaša, Zvonko Glušič z razliko -98 ter Boris Debeljak z razliko -295. Naslednja dva tekmovalca sta osvojila po 6 točk. Uspešnejša je bila Veronika Jakopič z razliko -149 pred Igorjem Mezejem, ki je zbral razliko -350.
Po 36. kolih suvereno vodi Cveto Ličen z 250,5 točkami in najboljšo razliko +23856. Na drugem mestu ostaja Boris Debeljak z 218 točkami in razliko +8608. Na tretjem mestu je ponovno prišlo do spremembe med rivaloma. V vodstvo je prišel Anton Sevčnikar z 207 točkami in razliko +7401. Le pol točke zaostaja Igor Meze, ki je osvojil 206,5 točk in razliko +4163. Na petem mestu ostaja Marija Bolje z 184,5 točkami in razliko -2498.
Naslednji turnir bo v ponedeljek 4.11.19 s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin Izola. Do konca letošnjega prvenstva pa bo odigrano še sedem kol.
V ponedeljek 4.11.2019 je bil odigran prvi novembrski turnir, sicer že 37. turnir v taroku za posameznike za prvenstvo občine Izola.
Za mizo v tretjem kolu, ki je odločala o prvaku turnirja, so sedeli Boris Debeljak, ki je v prejšnjih kolih zbral 6 točk in Vera Jakopič ter Anton Sevčnikar, ki sta v zadnje kolo prinesla po 5 točk. Zmagal je Boris Debeljak in tako osvojil vseh 9 možnih točk in prvenstvo turnirja. Anton Sevčnikar je osvojil drugo mesto in skupaj 7 točk, Veronika Jakopič pa tretje mesto in skupaj 6 točk. Naslednji turnir bo 11.11.19 v kavarni hotela Delfin Izola s pričetkom ob 16.00 uri. Komu bo prinesel zmago Sveti Martin bomo pa videli.
db
IZOLANI - OD ANBOT DO DANES
Guido je edini Merlot, ki se ne kvari
Že leta zabava ljudi s pripombami, da ni lep, zato pa ima izjemno telo. Ali pa izvablja skrite nasmeške finih gospa s posebno verzijo pesmi o Premanturi. Guido Merlot mu pravijo vsi, ni pa jih več dosti, ki vedo, da je v resnici Gvido Zlatič.
Poznam ga že od osemdesetih, ko smo prišli v Izolo pa tudi že pred tem sem ga srečeval na različnih zabavnih prireditvah. Potem sva nekajkrat sodelovala, od tombole in briškolade v Ljubljanski do Mandra-čeve fešte s pandolom in celo alko na svetilniku. Potem je nekam izginil in se nenadoma pojavil na mega koncertu Noč z Modrijani v celjski dvorani Golovec.
-	Doma se zdi, kot da smo te pozabili, v Celju pa poješ pred 6000 obiskovalci.
-	In to je pomembno. Sem v tistih letih, ko sem že nekakšen old timer, potem pa dobim klic s katerim me vabijo v Celje na tako velik dogodek. Kaj da rečem? To je Amerika.
-	Kje so vas našli?
-	V življenju sem veliko nastopal. Nastopal sem s Faraoni, Kameleoni, s katerimi sem pel Datemi una lacri-ma per piangere, ansambla I corvi, potem pa so tu še Štajerskih sedem, Primorski fantje in še mnogih drugih ansamblom, tudi z Ottaviom Brajkom. Imam že kar nekaj kilometrine.
-	Veliko si nastopal tudi sam.
-	Ja, ogromno. Največ na porokah, kjer se je dalo dobro zaslužiti. Poklicali so me kot animatorja, kar še vedno delam, aktiven pa je še vedno v Idili. Animacije, igrice, ples, veliko je tega in tudi kakšno šalo povem, čeprav poznam predvsem tiste, bolj mastne, ki niso ravno za otroke.
-	Si eden najbolj pravih Izolanov. Živeli ste v starem delu mesta.
-	Tako je, v Aljetovi, v hiši, ki je ni več, kjer je zdaj parkirno mesto. Stavba je bila stara že takrat, ko smo tam živeli in ko smo šli na stranišče, smo morali držati stene, sicer bi na nas padle opeke.
-	Si pripadnik italijanske narodnosti?
-	Prijatelj sem z vsemi, ker če hočeš delati, ne smem delati razlik. Mati je bila Italijanka in doma smo govorili italijansko, oziroma to našo primorsko italijanščino in pri tem ostaneš. Moje srce ni razdeljeno na pol, ker ko ga dam, dam celega, ne samo eno polovico.
-	S katerim ansamblom si nastopal zadnje čase?
-	Ansamblov skoraj ni več, ostajajo še terceti. V Delfinu, z ansamblom Ottavia Brajka, čeprav Ottavio ne igra več, pa z Damjanom.
-	Te je bilo kaj strah, ko si moral zapeti v Celju?
-	Strah me ni bil nikoli, ker če te je strah je boljše, da niti ne greš na oder. Bil sem predvsem presenečen. Dobil sem kurjo polt, ko sem videl toliko ljudi. Je pa to bil vsekakor trud mojega življeja. Kot tudi pan-dolo na Svetilniku. Ljudje pozabljajo, da je bila to moja zamisel, ne pa od kakšnega Koprčana. Veste, ko so Koprčani objavili pravila za pando-lo, so jih prepisali od naših. In to je bilo ob 25. obletnici Faraonov, in vem, da je bil takrat gospod župan Zvonko Grahek, ki sem ga javno imenoval župnik.
-	Nastopil si s Koradom.
-	Ja, poznala sva se že prej, saj sva skupaj nastopila tudi na Melodijah morja in Sonca s Prizmo. Korado je nato odšel iz Obale, se pa slišiva in vidiva vsakokrat, ko se vrne. Smrt Brendija ga je zares dotolkla. Veliko smo se že prej družili, in v Kortah me je prosil tudi za Premanturo.
-	Ta je bila tvoja, kajne?
-	Ja, ampak rad povem, da ne živim od spominov. Se pa rad spomnim.
M.D.
Guido Merlot in Aleksander Kerin sta na lanskoletni mega prireditvi Noč Modrijanov predstavila tisto: E la, žigu žigu zagu, sem potegnu špagu... V naslednjem Mandraču bo gost te rubrike nogometaš Miki Jerman.
O arheologiji Sredozemlja
Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem in Inštitut za arheologijo in dediščino bosta med 15. in 17. novembrom 2019 gostila 23. mednarodno konferenco o arheologiji Sredozemlja, katere glavna tema bo Mednarodna trgovina v Sredozemlju.
Ob tem bodo udeležencem predstavili delo in projekte, povezane s podvodno dediščino Arheološkega parka Simonov zaliv, našega morja in rek, muzejske zbirke na obali in dediščino reke Ljubljanice na razstavi Moja Ljubljanica, ki je prejela Unescov znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino.
S kolesi iz Izole na konec sveta
Z novega, zahtevnega popotniškega izziva, kolesarjenja po Patagoniji v dolžini več kot 2.000 km, se vsak teden oglašata naša someščana, Saš in Tatjana Kravos. V Čile sta prispela v ne preveč mirnih časih.
Po varnem pristanku na letališču Puerto Montt in kratkem avtobusnem transferju do hostla MaPatagonia v Puerto Varasu, naju je tam sredi noči pričakal njegov karizmatični lastnik, Francoz Pierre Pascal, ki je to svoje kultno zbirališče popotnikov z vsega sveta, odprl že pred dvanajstimi leti. Letošnja nagrada za najboljši hostel v Čilu zgolj potrjuje, kako dobro izhodišče za najin dolg in naporen kolesarsko-pohodniški izziv sva izbrala. Skoraj 30-urna pot od domače Izole do Puerto Varasa je bila seveda dober razlog za nekaj počitka. Čeprav sva sprva predvidela tridnevno aklimatizacijo na patagonski vsakdan v tem zelo simpatičnem turističnem mestecu ob jezeru Llanquihue, se je le-ta podaljšala še za tri noči. Za to sva imela kar nekaj razlogov.
Prvi je bil v aktualnih političnih razmerah, saj so nemiri po večjih mestih izbruhnili ravno en dan po najinem prihodu. Kot ste verjetno že zasledili iz medijev, je bilo v prvih nekaj dneh v Santiagu celo več kot deset smrtnih žrtev, razplet krize v državi pa naj bi bil nepredvidljiv. Čeprav v Puerto Varasu razen mirnih demonstracij neke velike napetosti ni bilo čutiti, pa je bila v tistih dneh vendarle delno motena oskrba, tudi trgovine in banke so odpirali in zapirali brez kakšnega vnaprej predvidenega urnika.
Ko smo že pri nemirih v Čilu, verjetno ne bo odveč, če samo v nekaj besedah povzamem svoj pogled na trenutno stanje v državi. Kljub splošnemu prepričanju, da Čile velja za najbolj urejeno in tudi gospodarsko najbolj »uspešno« državo latinske Amerike, pa je resnica o kvaliteti življenja domačinov precej drugačna. Osnovni problem je vse večja neenakost med prebivalstvom. Le peščica pretirano bogatih družin s pomočjo korupcije in ogromnega vpliva na delovanje državnih institucij, na račun velike večine preostalega prebivalstva, svoje bogastvo še povečuje. Po drugi strani pa omenjena elita ob podpori tako novih, kot tudi starih, a žal še vedno veljavnih zakonov iz časov diktatorja Augusta Pinocheta, dodatno zmanjšuje že tako mizerne, vsaj za naše pojme povsem osnovne socialne pravice. O javnem šolstvu in zdravstvu praktično ni več govora, pokojninski sistem pa niti slučajno ne omogoča golega preživetja starejših. Vse je torej plačljivo, pri tem pa so cene zelo visoke, celo za naše razmere. Čile za Slovence nikakor ni poceni država!
Kultura
Comics je akademija po meri mladih
Jurij Devetak prihaja z one strani meje z Italijo. Njegov oče Boris je novinar, glasbenik in humorist, njega pa je zaneslo v slikarstvo. Risbe z naslovom Pa vendar nasmejani še do jutri razstavlja v Plaču Izolanov.
- Nekaj takšnega je tudi risanje
-	Pri svojih dvaindvajsetih letih si vsekakor eden mlajših razsta-vljalcev v Plaču Izolanov. Kako si začel?
-	Še sanjalo se mi ni, da bom šel po tej poti. Ob vpisu v srednjo šolo sem se odločil za smer elektronike, kjer sem izgubil pet let svojega slikarskega življenja. Šele za tem sem se odločil, da je prav slikanje tisto, kar bom počel v življenju in sem se odpravil na študij v Ljubljano, kjer pa mi fakulteta ni ravno ugajala, zato sem se odločil za vpis na akademijo Comics v Padovi.
-	Za kakšno šolo gre oziroma, v kaj se lahko tam specializiraš?
-	Specializacij je več, saj se akademija osredotoča na animirane filme, stripe, kar je tudi moja smer, nato so tu še grafika in oblikovanje, pa ilustracija, video igre in zvočno oblikovanje. Gre za resnično sodobno šolo s sodobnimi vsebinami.
-	Danes, z uporabo grafike tudi v računalniškem svetu, je verjetno takšno znanje kar uporabno.
-	Ja, danes je že risanje na papir prava redkost, saj so risbe predvsem digitalne in tudi izjemno hitro potujejo po svetu.
-	Ti rišeš klasično, s svinčnikom?
-	Ja, ampak tudi z grafično tablico, torej digitalno in, priznam, če bi imel možnost, bi verjetno risal tudi po zidovih (smeh). Moram povedati, da je svinčnik moj velik prijatelj, ki se ga bom vedno držal.
-	Tvoje risbe mejijo že na hiper realizem.
-	Ja, tako je. Počasi se mu približujem, se pa oziram tudi v druge smeri. Vsekakor se bom osredotočil tudi na drugačne tehnike, takšne, kjer lahko risbi dodam tudi nekaj svojega.
Delfinove! so peli tudi v Pulju
Pevci MoPZ Delfin so prejšnji teden preživeli ob petju. Začelo se je ob komemoraciji ob spominu na padle na Trgu padlih, nadaljevalo v Puli na 16. dnevih vokalne glasbe v spomin na velikega istrskega avtorja Matka Brajše, in nadaljevalo ob odkritju spominske table Območnega štaba Teritorialne obrambe. Posebej gre izpostaviti ravno nastop v Puli, kjer so kot edini slovenski zbor predstavili nekaj domačih pesmi, Brajševo Pojmo, pojmo ter istrsko ljudsko Brkiča je, ob kateri je pela zraven vsa dvorana.
Ob priložnosti je predsednik zbora Stanko Nezič prinesel pozdrave župana Danila Markočiča in predal v dar buteljko županovega vina ter knjigo o Izoli. Da se je zbor pokazal v lepi luči govori tudi dejstvo, da so jih že povabili na 17. dneve vokalne glasbe, zagotovili pa so si nastop tudi na otoku Krku.
ilustracij za časopise.
-	Ja, recimo za Primorski dnevnik, kjer tedensko rišem karikature za športno prilogo.
Sicer pa za druge časopise rišem tudi bolj abstraktno.
-	Pa ti risbo naročijo ali si sam izbereš temo?
-	Za Dnevnikov Objektiv mi po mailu pošljejo besedilo, jaz pa na to temo narišem ilustracijo.
-	Misliš, da bi lahko od tega živel?
-	To je težko, ker si je težko izboriti življenje v tem umetniškem ambi-entu. A, če si vztrajen, si lahko izboriš marsikaj.
-	Kdaj pa bo nastal tvoj prvi strip?
-	Z Žanom Papičem se že nekaj časa dogovarjava, čeprav se že kar malo vleče a mislim, da se bova lotila resnega dela čez kakšno leto, ko bom zaključil študij na akademiji.
-	Si želiš, da bi narisal svojega junaka, ki bo postal svetovno znan?
-	Seveda in upam, da bi tudi meni
prišel na pomoč (smeh). A najraje bi si ga delil s prijateljem. Eden piše, drugi riše.	m.d.
IX. Ex tempore “našega mesta”
Zaključna prireditev z otvoritvijo razstave ex- tempore je bila v soboto, 26.10.2019, v mali dvorani Kulturnega doma v Izoli.
Univerza za tretje življenjsko obdobje »MORJE« Izola je ob tej priložnosti, organizirala že tradicionalni deveti, fotografski in slikarski ex-tempore. K sodelovanju so povabili člane likovnega društva LIK in TUBA, učence višjih razredov osnovnih šol v Izoli in druge občane.
Za slikarski del in osnovne šole je bil enoten naslov: »IZOLA MOJE MESTO«. Odrasli in učenci so s svojimi deli spoznavali in odkrivali skrite kotičke našega mesta. Za slikarski del ex-tempora je svoja dela oddalo 10. odraslih in 15. mlajših udeležencev. Slikarski del prireditve je izpeljala ga. Maja Alessio.
Mlajši nagrajenci za slikarska dela:
1. mesto OŠ VOJKA ŠMUC - Noemi Bača, 2. mesto OŠ LIVADE - Ema Rizvič, 3. mesto OŠ DANTE Alighieri - Darija Kotova.
Starejši nagrajenci za slikarska dela:
1. mesto Dorica Benčič, 2. mesto Irena Jelenčič, 3. mesto Majda Bandelj
Mentor fotografske skupine Remigio Grižonič je poskrbel za fotografski del ex-tempora. Tema za fotografski del ex-tempora - odrasli, je bila »ŠPORTAJTE Z NAMI« . Namen fotografov je bil, da s fotografijami prikažejo dejavnosti v športnih društvih in tako sodelujejo v akciji odprtih vrat izolskega športa, ki se odvija v mesecu oktobru. Letos so se jim pridružili člani foto kluba iz Sežane, s Kopra in drugih krajev. Vsa prispela dela sta pregledali strokovni žiriji, posebej za fotografska in posebej za likovna dela. Izbrati po tri dela iz vsake kategorije ni bilo enostavno.
Na letošnjem ex-tempore je bilo za fotografski del že tretjič izpeljano glasovanje voks populi/glas ljudstva, s tem so angažirali vse prisotne, da sodelujejo pri izboru najboljše fotografije po svoji presoji. Odziv je bil odličen in je potrdil izbor strokovne žirije. Nagrada za najboljšo fotografijo po izboru obiskovalcev je prejela Neila Kanurič, OŠ Vojke Šmuc. Sledila je podelitev nagrad za izbrana fotografska dela Mlajši nagrajencia: 2. mesto OŠ LIVADE - LEJA ŠUŠTERŠIČ KOBAL in 1. mesto OŠ Vojke ŠMUC - NEILA KANURIČ
Starejši nagrajenci: 3. mesto KRISZTINA DOLTAR, 2. mesto JOŽEF FABJAN in 1. mesto TANJA MASK.
7.11.	četrtek
17.00	Manziolijeva palača
Zeliščarska delavnica
Ketty Zonta predstavila pripravo balzamičnega kisa. 20 prostih mest. Prijave (se-greteriabesenghi@gmail.com) ali pa pokličite na številko 041778 234
18.00	Pretorska palača v Kopru
otvoritev razstave Katja Smerdu & Paride Di Stefano
19.00	Galerija Alga
Otvoritev slikarske razstave avtoric
Nada Marija Golob Pignatari in Maja Cerar
Glasbeni program: MOPZ Izola
8.11.	petek
od 11.00 dalje Alt kino Odeon, Kulturni dom Izola
Srečanje mladih filmarjev in video ustvarjalcev
Tradicionalna prireditev / Manifestazione tradizionale
19.00	Mestna knjižnica Izola
predstavitev knjige
Attha: Prebujanje v žensko esenco avtorice Tamare Mihalič.
Attha: Prebujanje v žensko esenco je prvi literarni otročiček ženske in mame in ljubimke - Tamare Mihalič, ki je, tako kot vsaka izmed nas, mnogo več kot le seštevek svojih vlog. In ravno o tem zaobjemanju, otem sprejemanju vseh obrazov, ki jih kot ženske dnevno kažemo sebi in svetu, govori moj literarni prvenec. 20.00- Kulturni dom Izola
Gledališka predstava Dragi, doma SOm! Produkcija: MGL / Osemintridesetletna Judy, ki je imela včasih zahtevno, a dobro plačano delo v finančnem svetu, sije pred nekaj leti izbrala povsem drugačen način življenja: pustila je službo in se odločila, da bo postala gospodinja.
9.11.	sobota
11.00	Galerija Plač Ljubljanska 32
predstavitev koledarja za prihajajoč leto 2020 in otvoritev razstave fotografij Foto kluba Portorož ki ga krasijo
DOBRODOŠLI 2020
17.00	Kulturni dom Izola
predstava za otroke Plesne modne muhe
Ples skozi različna zgodovinska obdobja, natančneje plesni stili in zvrsti od renesanse in baroka do sodobnega Street dancea, prikazani na inovativen način in s humorno parodijo.
19.00	Manziolijeva palača
27. Koncert Prijateljstva
tradicionalno srečanje pevskih zborov. Nastopajo mešani pevski zbor »Haliaetum« iz Izole, »Komorni pevski zbor« iz Celja in pevski zbor »Foltej Hartman« iz Pliberka (Avstrija).
21.00	Hangar bar
Bogunov + Partija (rockn roll)
10.11.	nedelja
od 13.00 dalje Manziolijev trg _ cerkev sv. Marije Alietske
Martinovanje
Prireditev se bo začela z blagoslovljenjem vina, med mašo v cerkvi sv. Marije Alietske, in se bo nadaljeval z govorom strokovnjakov vinarskega sektorja ter z degustacijo vin lokalnih vinogradnikov. Večer bo popestril kulturni program: Mešani pevski zbor Brnistra in Kompanija Izolana.
11.11.	ponedeljek
17.00	Mestna knjižnica Izola
delavnica Dolga kača besed (Un lungo serpente di parole)
na kateri bomo s pomočjo iskanja besed sestavili dolgo kačo. Iskali bomo italijanske besede, jih prevedli v slovenščino, nato pa postavili v dolgo kačo. Da bi bil izziv pravzaprav izziv, jih bomo v kačo postavili tako, da se bo vsaka beseda nadaljevala na zadnji dve črki prejšnje besede. Delavnica je namenjena starejšim otrokom, ki bodo utrdili nekatere italijanske besede in s tem jezik, pri tem pa se zabavali. Znanje italijanskega jezika ni pogoj. Priporočljiva starost: 7+
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje Mitje Jereba
Kako s telekinezo do notranje moči in zdravja.
Mitja je pred 22-mi leti po hudi prometni nesreči doživel življenjsko prelomnico. Od takrat dalje se mu je spremenil način mišljenja, čustvovanja ter čutenja, kar ga je popeljalo na zanj popolnoma novo mentalno in psihološko raven. Skozi na novo pridobljene zmožnosti vizualizacije je začutil srčno željo, da bi v korist narave in ljudi izboljšal tehnologijo. Intenzivno se je podal na 20 letno pot pridobivanja čim širšega spektra znanja in pri tem raziskoval področja tehnike, strojništva, metalurgije, elektronike, biologije, kemije, ekologije, etnologije, glasbe, alternativne medicine, itd.. Vendar se Mitja tukaj ni ustavil saj se je v njem porodila močna želja pomagati obolelim ljudem. Tako seje podal na pot zdravilca.
Galerija Alga
V četrtek 7.11.2019 ob 19:00 vas vabimo na otvoritev skupinske slikarske razstave
Maja Cerar in Nada Marija Golob Pignatari
Glasbeni program: MOPZ Izola
Galerija Plač Ljubljanska 32 V soboto 9.11. ob 11.00 uri vas vabimo na predstavitev koledarja za prihajajoč leto 2020 in na otvoritev razstave fotografij Foto kluba Portorož ki ga krasijo
DOBRODOŠLI 2020 Foto klub Portorož
Galerija Insula
razstava
MILAN ERIČ V iskanju izgubljenega časa
MILAN ERIČ je letošnji dobitnik dveh najpomembnejših nacionalnih priznanj za likovno umetnost, nagrade Hinka Smrekarja za ilustracijo in najprestižnejše stanovske nagrade,
nagrade Rihrada Jakopiča.
Sončna dvorančlEEMEll
razstava
Zoran Krajnc: ŽIVLJENJE
Zoran Krajnc je uporabnik dnevnega delovnega terapevtskega centra Barčica in stanovanjske skupine Val.
Uporabniki teh ustanov so osebe z dolgotrajnimi ali ponavljajočimi se duševnimi motnjami.
Razstava bo na ogled do 9.11.2019 po urniku: tor,- čet.: 10.00 -12.00, pet.- sob.: 16.00 -18.00.
Mestna knjižnica Izola
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
Adrijana Mandalenič
Proti svetlobi
Jack Lorget
Ikarove sanje
Tanja Mask
Virtualni prijatelji
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA _tOrkOVa PRAVLJIČNA URA vsak torek ob 17h
Namen pravljičnih uric je, da otrokom omogočimo prve prijetne izkušnje s potovanjem v svet pravljic, se z njimi pogovarjamo o zgodbicah in jim damo priložnost, da pravljico podoživijo. V čudoviti svet pravljic so vabljeni otroci od 4. leta starosti. Ure pravljic potekajo v Pravljični sobi Mestne knjižnice Izola.
_razstave
Razstava STARI KROŽNIKI IZ KERAMIKE IN PORCELANA, ki sta jo pripravila zbiratelja JANEZ IN MARIJA JANEŽIČ., fotografska razstava z naslovom SAMOA, ki jo je pripravila ANJA KOŽUH ter in pregledna razstava slik 25 LET ŠTUDIJSKIH KROŽKOV V MKI, ki sojo pripravili zaposleni v MKI
Dve slikarki v galeriji Alga
MAJA CERAR IN NADA - MARIJA GOLOB PIGNATARI
Maja Cerar _ Študirala je tudi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, v Italiji pa je obiskovala šolo o kolorizmu in različna predavanja. Ustvarja z akrilnimi barvami in lopatico. Maja Cerarje razstavljala doma in na tujem. Razstava Maje Cerar nagovarja publiko, naj razmisli kakšen je realen odnos do intuitivnega, mističnega in poduhovljeno filozofskega prostora v sodobnem slikarstvu. Umetnica ugotavlja tudi, kako in na kakšen način njene abstraktne lirične krajine energetsko delujejo v notranjosti prostora in na kakšen način vplivajo na gledalca. Akademska slikarka Maja Cerarje koloristka, ki se ukvarja s prepletom barv, ki v njenih delih izžarevajo energijo.
Nada - Marija Golob Pignatari_ ... Že vstopam med oblake ustvarjalcev, nanašam na paleto nove barve, mešam, slikam in ustvarjam,« je v pesmi za eno izmed razstav napisala Nada Marija Golob Pignatari iz Ljubljane. Za svoje likovno ustvarjanje je našla več časa po upokojitvi, ko so vsi štirje otroci odrasli in ko ni več opravljala profesorskega poklica, pri katerem je tudi s pridom uporabljala likovno sporočilnost. Ko se je začela približevati upokojitvi, se je vključila v likovni atelje Lapajne, kjer se še vedno izpopolnjuje pod mentorstvom akademske slikarke Nuše Lapajne Čurin in drugih umetnikov, tudi kiparke Dragice Čadež in akademske slikarke Sladžane Mitrovič. Kot pravi, je veliko znanja in vaje v risbi prejela tudi od akademskega slikarja Toneta Račkija. Poleg tega je članica društva likovnikov Ljubljane in likovne skupine Želve, ki deluje pod okriljem univerze za tretje življenjsko obdobje. Rada se udeležuje slikarskih kolonij in razpisov javnega sklada za kulturne dejavnosti. Razstavljala je že na skoraj stotih skupinskih razstavah.
V Plaču Izolanov bodo v soboto, 9. novembra ob 11.00 odprli razstavo fotografij, ki so jih za koledar leta 2020 ustvarili člani Foto kluba iz Portoroža. Fotografije se tokrat vsebinsko navezujejo na besedila Draga Misleja Mefa za različne izvajalce. Uprizorili in fotografirali so uspešnice, kot so: Črta, Veter z juga, Ti si se bal, Lahko noč Piran, Portorož 1905, Dobrodošli, Najboljša leta in še nekatere. V soboto bo dišalo po Prizmi, Bazarju, Faraonih, Aniki, Tinkari in podobnih. Lepo bo.
Ob Tednu starejših občanov so članice Društva invalidov in DU Jagodje Dobrava pripravile razstavo ročnih del, ki bo obiskovalcem zagotovo ostala v lepem spominu. Skupaj z njihovo mentorico, Travico Družina, so pripravile nov zanimiv program. Za prijetno vzdušje je poskrbel Ženski pevski zbor DU Izola » Sinji galeb«.	M G
Katja in Paride v Pretorski palači
Katja Smerdu in Paride Di Stefano sta uspešna mlada obalna likovna umetnika. Kot življenjska sopotnika si delita tudi atelje-galerijo, ki sta jo poimenovala »Apeiron«. Indikativen naziv »prapočelo, začetek in neskončnost«, njunega delovnega prostora v Izoli, nakazuje na splošno vsebino njunega dela. Katja je kiparka, ki raziskuje svet skozi skulpture, objekte, ukvarja se tudi s risbo, Paride je prvenstveno slikar, ki v ustvarjalni izraznosti posega tudi na video področje. Njuno delo je pomembno tudi v edukativnem smislu, saj že nekaj časa prirejata tečaje in likovne delavnice za otroke in mladino.
Kot rečeno Katja je kiparka. Kiparjevo delo je v osnovi odkrivanje forme, sledenje in apliciranje forme. Verjetno je najpomembnejša avtorska opredelitev in atribut njenega kiparskega ustvarjanja izbran izvedbeni način. Smerdujeva kipari z uporabo žice. Žična pletenina je material iz katerega nastajajo njeni artefakti. Jeklena žica se v »vitičenju« in prepletanju pod njenimi rokami razvija v mrežno strukturo, ki se izraža kot naravno tkanje, nekakšna gnezdna struktura z naturalno evokacijo. Vsekakor pa kot materialna podlaga z močjo ustvarjanja vizualne iluzije, ki se pretvarja v narativni izrek. Kljub temu, da gre pri njenih delih za precej odprte forme je Smerdujeva še vedno naklonjena figuralnosti. Znotraj običajno dinamično kreirane oblike prepoznamo v njenih skulpturah figure ljudi, vegetacije, predmetov, ki vsebinsko vodijo v določen tematski okvir. Antropomorfna figuralika, ki je ujeta v različnih prizoriščnih stanjih, poseduje določeno gestikulacijo, držo, ki je izrazno nagovorna. Tako delujejo tudi vegetativne in druge organske »tvorbe«, ki s pomočjo avtoričinega napotila v naslovih izpolnjujejo sugestivno vsebino. Katja je v svoji intimni izpovedi predana vzorcem zasebne ikonografije, ki tematsko skoraj obvezno posega v odnose med ljudmi in naravo. Značilne kapljaste, solzne, kroglne oblike, vegetativne forme, razpotegnjene figurice feminilne značajskosti so simbolni nosilci, ki nakazujejo na problematike sodobnega sveta.
Paride Di Stefano v svojih slikah precej deklarativno izpolnjuje načela izvedbe likovnega dela v načinu klasičnih mojstrov. Njegov kredo je izdelan. Načela visoke renesanse z izpostavljenim humanističnim okriljem zelo neposredno odsevajo v njegovem kompleksno zastavljenem opusu slikarstva, grafike, pa tudi videa in ambienta. Skratka, avtorska izjava Parida Di Stefano, njegova pripoved je direktna in realistično naslikana.
Kljub povsem različni izvedbeni maniri in načinu dela od Smerdujeve, gre pri Di Stefanu za podobno orientacijo ustvarjalnega profila. V vsebinah sta avtorja sorodna. Slika sveta v kateri domuje homo sapiens sapiens, človek je pravzaprav slika človeštva.
Tako Paride kot Katja se v podstati lastnega dela ukvarjata predvsem z medčloveškimi odnosi oziroma odnosi človeka do narave. Monumentalna človeška figuralika, ki je lahko vezana na mitološko, ujeta v morsko, vodno okolje ali izgubljena v prostrani neskončnosti vesolja je značilna za Di Stefanovo nadrealno, magično podobo. V odlični realistični uprizoritvi so figure metamorfozično spremenjene, transformirane v fantastična bitja. Lepota izdelane telesnine, ki je lahko erotična, vsekakor pa estetsko pozitivna upodablja različnost možnih stanj, medfiguralnih odnosov in odpira zapleteno simbolno sfero, ki jo poleg človeških protagonistov prefinjeno predstavlja niz krajinskih in drugih elementov.
Vsekakor likovni svet, ki ga posredujeta Katja Smerdu in Paride Di Stefano je prepletena mešanica historično slikarskih citatov in inovativnih oblikovnih posegov, ki se na podlagi izvrstne tehnične izvedbe in izraznosti v pomenskem zaokrožajo v fabulativnost sodobnega. Tu izstopajo ekološke, socialne, etične problematike.
Dejan Mehmedovič
Otvoritev razstave, bo v četrtek, 7. novembra ob 18. uri v Pretorski palači v Kopru. Razstava bo na ogled do 9. decembra 2019.
Le uganke življenja še ni rešil
Lani je pri založbi Libris izšel zanimiv Dvodelni ugankarski slovar, ki je pravo življensko delo našega občasnega sodelavca Šimeta Sučiča.
Uk • ^	r
Dvodelni ugankarski slovar je smiselno razdeljen na dva dela in vsebuje kar 12.400 gesel: v prvem so po abecednem vrstnem redu razporejena besedna gesla z razlago, drugi del pa vsebuje opise gesel po abecedi. Slovar je Sučičevo življenjsko delo, saj je nastajalo vztrajno in natančno kar trideset let.
-	Še kot otrok sem se začel zanimati za enigmatiko in opazoval moje sovaščane, ki so si krajšali čas z reševanjem križank. Čez nekaj časa sem se lotil tudi sam s svinčnikom v roki in križanko pred sabo. Zdelo se mi je zelo zabavno in ne tako lahko na prvi pogled. Toda jaz sem vztrajal in brez kakršnih koli pripomočkov vpisoval črke v kvadratke. Ta konjiček mi je bil iz dneva v dan in iz leta v leto vse bolj zanimiv.
-	Kdaj je nastala ideja o slovarju?
-	Veliko let pozneje. Pri reševanju križank je seveda ostalo precej gesel nerešenih in nekega dne sem se odločil zapisovati vsa gesla, ki jih nisem znal, seveda potem, ko je v ustrezni ugankarski reviji bila objavljena pravilna rešitev. Leta so minevala in moj zvezek je bil iz leta
v leto bogatejši z novimi gesli. O slovarju sem začel razmišljati vrsto let pozneje in sicer po prihodu v Slovenijo.
-	Leta 1973 ste se preselili s Hrvaške v Slovenijo. Kaj se je dogajalo v novem življenjskem okolju?
-	Nadaljeval sem z reševanjem križank, seveda v nekoliko manjšem obsegu zaradi nepoznavanja slovenskega jezika, toda vztrajal sem in se hkrati učil slovenščine. Ni bilo lahko, toda dobra volja je premagala vse težave. Da bi lažje reševal križanke sem si moral pomagati s slovarji in tako se je začelo.
Moje zvezek je bil dobesedno poln do zadnjega lista, tako da sem gesla začel pisati na vsak papir, ki sem ga dobil. Ko sem zbrana gesla dal pod drobnogled sem se vprašal: Zakaj pa ne slovar? Tako je leta 2010 padla končna odločitev: Slovar v knjižni obliki z vsemi zbranimi gesli.
-	Slovar ste prvotno želeli izdati kot samozaložnik?
-	Ja, to je bila moja želja, a se je na žalost končalo drugače. Ko sem se pozanimal pri davčni upravi, kakšne so moje obveznosti glede izdaje slovarja v samozaložbi so mi odgovorili da moram postati samostojni podjetnik. Druga možnost je bila poiskati založnika, kar sem tudi storil. Knjigarna in založba LIBRIS iz Kopra je v obojestranskem dogovoru prevzela del obveznosti in delo je steklo.
-	Vsak založnik želi imeti zagotovljeno tako imenovano finančno konstrukcijo?
-	Da bi dobil nekaj potrebnega denarja sem pravočasno odposlal številne ponudbe za pokroviteljstvo mnogim podjetjem in ustanovam, a odzvali so se le trije. V pomoč so mi priskočili sorodniki, nekaj malega pa sem prispeval sam. Založnik pa je poskrbel za lektoriranje gradiva, ter oblikovanje in tisk.
Zaradi velikega števila gesel je vse to trajalo dobrih enajst mesecev. Slovar je zagledal luč sveta 24. aprila 2018, predstavili pa smo ga konec maja leta 2018. Moj ugankarski slovar šteje natančno 12.380 gesel, največ gesel ima črka S (924), najmanj pa črka Č in sicer 243. Za računalniško obdelavo gradiva sem kot avtor porabil »reci in piši« natančno 1.358 ur.
Na koncu pogovora je povedal, da je bil njegov slovar narejen z ljubeznijo do ugankarstva in ne zaradi denarja. Pa bi moral biti, kajti Šime Sučič, 79-letni upokojenec iz Kopra, že skoraj dvajset let živi pod pragom tveganja revščine. Po 36 letih dela njegova pokojnina, z varstvenim dodatkom vred, ne preseže 490 evrov na mesec.
Zaposlen je bil v koprskem Tomosu, enajst let delovne dobe pa je pridobil na Hrvaškem, v istrskih premogovnikih in železarni v Si-a sku in to je eden od vzrokov, da je I njegova stiska še večja. Toda Šime se ne da. Piše na vse mogoče inštitucije in skuša dopovedati, da ni kriv za razpad Jugoslavije in posledično tako različno vrednotenje minulega dela v posameznih republikah, hkrati pa rad daje videz pravega “gospoda v letih”, takšnega z aktovko v kateri se zagotovo skriva vsaj en izvod njegovega ugn-karskega slovarja.
Z nakupom njegovega slovarja lahko naredite tudi dobro delo za človeka, ki revščine ne prizna, čeprav jo živi.	ur
V Mandraču bomo v znak spoštovanja do njegovega dela začeli objavljati personalizirane križanke, ki jih bo, na stari način, ročno in “z glave” sestavljal Šime Sučič. Če želite, da jo sestavi z vašim imenom kot geslom, nam to sporočite na urednistvo@mandrac.si ali tel. 040 211 434 in dobili boste lepo darilo za rojstni dan ali kakšno drugo obletnico. Za začetek smo mu mi ponudili ime - geslo. Katero pa boste morali ugotoviti sami v prvi objavljeni križanki.
Koncert Ipavske iz Vipave v Kortah
Ob 220. obletnici posvetitve župnijske cerkve v Kortah in 200. obletnici prve slovenske šole v Istri Kulturno društvo Korte v sodelovanju z 01 JSKD Izola prireja koncert komornega zbora Ipavska iz Vipave pod vodstvom Damjane Vončina. Sodeluje tudi ženski pevski zbor Kulturnega društva Korte pod vodstvom Barbare Barač.
Koncert bo v dvorani Kulturnega doma Korte v nedeljo, 10. 11. 2019, ob 17.00. Vstop prost.
Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887
Jk .	LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI
šifra	NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o.
www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net
OBALA V MALEM Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002
Četrtek, 7.november 2019, št. 1323
---------------------------------------------------------- Predzadnja
ZGODOVINO DELAJO ZGODBE
RUBRIKA ZANIMIVIH ZGODB IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA MESTA
KNEŽAK JE BIL GLAVNI
Američani so, po razkolu med Titom in Stalinom, postali naklonjeni Jugoslaviji. Dobivali smo ameriško pomoč v raznih oblikah, od letal, lokomotiv, vojaške opreme, ribiških ladij in še marsičesa. V okviru te pomoči je prišla v Izolo tudi ladja, ki je pri nas dobila ime Knežak. Bila je zgrajena za lov na tune, pri nas pa so jo postavili na čelo izolske ribiške flote. Njen dolgoletni kapitan je bil izolski štajerc Jože Hameršek.
Na fotografiji je z zastavami okrašen Knežak na enem od tradicionalnih ribiških praznikov. (Srečko Gombač)
Ogoljufali so ga
Občan je podal kazensko ovadbo za kaznivo dejanje goljufije, ker naj bi ga znane osebe ogoljufale za 29.000 evrov. Policisti zbirajo obvestila.
Z dvomi kolesi iz marine Uporabnik marine je naznanil, da so mu iz skupne garaže ukradli kolo znamke Pinarello in kolo Fo-cus. Oškodovali so ga za 6000 evrov. Grozil je z bencinom Obravnavali smo kaznivo dejanje nasilje v družini, ki ga je naznanila ženska. Bivši partner je z bencinom polil njene predmete in je grozil, da jih bo zažgal. Za tem je z bencinom polil še njo. Izrečena je prepoved približevanja.
Vlom v barko
Nekdo je s plovila ukradel dokumente in 1500 evrov gotovine.
Vlom v stanovanje
Vlomili so v pritlično stanovanje in
iz njega ukradli gotovino in zlato.
Spet nasilje
V Izoli so policisti obravnavali kaznivo dejanje Nasilje v družini, kjer je 23-letnik prišel na naslov, kjer stanuje 25-letna bivša partnerica in jo verbalno napadal, ter izvajat nasilje nad njo, jo udaril v predel ustnice ter jo vlekel za lase. Policisti so moškemu izrekli prepoved približevanja..
Vsega po malem
Obravnavali smo prometno nesrečo, ki jo je povzročil voznik osebnega avtomobila. Voznik nima vozniškega dovoljenja, vozil je pod vplivom alkohola, avto pa je bil neregistriran, z nameščenima različnima registrskima tablicama. Vozilo so mu zasegli, sledi mu ob-dolžilni predlog.
Ukradli so moped
Nekdo je ukradel zaklenjen moped Piaggio Fly 50 4T (25 km/h), reg. št. KP3H-Z2, vreden 1000 evrov, iz vrtne ute pal kosilnico znamke AC-TIVE. Škode je za 150 evrov.
RAZNO
-	Prodam 2 sedežna kavča Lofallet:
-	3 sedežni kavč Lofallet svetlo rjave barve, dimenzije širina 218 cm, globina 88 cm in višina 88 cm
-	2 sedežni kavč Lofallet bež barve, širine 179 cm, globina 88 cm, višina 88 cm. Obe ceni po dogovoru po tel ali po ogledu. Kontakt: 040984263,
- Prodam enostavno napravo za čiščenje oljk na kolesih. Informacije na tel. št. 041 721 220
ODDAMO
Oddamo 2 sobno stanovanje v Izoli v pritličju stanovanjske hiše. Stanovanje je lepo in suho. Oddaja se za daljše obdobje! Info na 069 685 417.
Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola
MEEEEIJSKICEEB IZOLA CEEOIEEEEIOEE ISOLA
www.medgeneracijskicenterizola.si
NEDEUA, 10. in 17.11. 2019
18.00	- 19.30: Vadba čuječnosti PONEDELJEK, 11.11. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba / 9.00 - 10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj - MD Svetilnik / 9.00 -12.00: Kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom) / 12.00 - 14.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 12.00-13.00,13.00-14.00) /14.00 -15.00: Vaje za krepitev spomina
15.00	-17.00: Igre s kartami: briškola, remi, šnops, enka ...
17.00	-18.00: Popoldanska telovadba
18.00	-19.00: Joga nidra / 19.30 - 20.30: Martinov koncert MoPZ Delfin Izola
TOREK, 12.11. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba / 9.00 -10.30: Nadaljevalni tečaj angleškega jezika (zbiramo prijave) / 10.00-12.00: Šah
11.00	- 13.30: Kuharska delavnica: brokolijeva kremna juha, testenine z gobami, solata, panakota (zbiramo prijave)
13.00	-15.00: Skupaj z DPM Izola pomagamo otrokom pri domačih nalogah
14.00	-15.00: Osebno posvetovanje s socialno delavko iz Doma upokojencev Izola
14.00	-15.00: Klepet v angleškem jeziku
15.00	-16.00: Pomoč pri praktični uporabi vašega pametnega telefona ali osebnega računalnika (zbiramo prijave)
15.00	- 17.00: Informacije in nasveti za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper / 16.00 -17.30: Gibam se - delavnica (zaključena skupina)
16.00	-18.00: Tarok /17.30 -18.30: Varna vadba v nosečnosti SREDA, 13.11. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00	-11.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 9.00-10.00,10.00-11.00)
11.00	-12.30: Začetni tečaj ruskega jezika (zbiramo prijave)
14.30-15.30: Zdravilne lastnosti česna
15.30	-18.00: Skupaj rešujemo križanke / 16.00 -18.00: Tarok
17.00	-18.15: Veselo popoldne s Tonijem Karjolo - Andrejem Jelačinom
18.30	-19.30: Joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK, 14.11. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00	-10.00: Družabni plesi 1 - plesna delavnica za začetnike 10.15 -11.30: Družabni plesi 2 - plesna delavnica za nadaljevalce
11.00	-13.30: Kuharska delavnica: kremna juha, testenine z zelenjavo, rolada (zbiramo prijave) / 11.30-13.00: Gledališki klub / 13.00-14.00: Klepet v italijanskem jeziku
14.00-	15.30: Začetni tečaj mednarodnega jezika esperanto
15.00-	17.00: Ustvarjalne delavnice: poslikava kamnov, rožice in bižuterija, pletenje in kvačkanje / 15.30-17.30: Zdravo hujšanje-testiranje (zaključena skupina)
16.00-	18.00: Šah / 17.30- 18.30: Varna vadba v nosečnosti
19.00	- 20.00: Tango - plesna rekreacija za dušo in telo PETEK, 15.11. 2019
8.00	- 10.00: Testiranje psihofizične kondicije telovadcev v izvedbi študentov aplikativne kineziologije FVZ /9.00-11.00: Meritve krvnega tlaka in pulza ter zdravstveno vzgojno posvetovanje / 10.00 - 11.30: Terapevtska vrednost eteričnih olj - predavanje / 11.00-12.00: Pikado
15.00	-17.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 15.00-16.00,16.00-17.00)
17.00	-18.30: Zdravi in veseli čez zimo z ajurvedo - predavanje
V medgeneracijskem centru so vse dejavnosti brezplačne!
IN MEMORIAM
V 82. letu starosti nas je zapustil mož, oče, dedek in pradedek
STANISLAV RAKUŠA
(1937 -2019)
Od dolgoletnega, znanega izolskega obrtnika - tapetnika in v prostem času lovca, se bomo poslovili v četrtek, 7. novembra na izolskem pomolu.
Od njega se bodo najprej poslovili lovski prijatelj, nato ga bomo ob 11.30 predali neskončni tišini morja.
Žalujoči:
žena Marija, hčerka Nataša in sinova Dušan in Stanko z družinami Izola, november 2019
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Nedelja 10.11. ob 19.00
Dan suverenosti, ki ga praznujemo ZS.oktobra, so slovesno obeležili s prireditvijo v Vrtu spominov in tovarištva v Petanjcih v Prekmurju. Ob tej priložnosti sta predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever zasadila spominsko drevo, slavnostni govornik pa je bil prvi predsednik slovenske države, Milan Kučan. Spremljevalni kulturni program, ki ga je izvajala Marjetka Popovski s svojimi glasbeniki, pevkami in recitatorjem, je s pesmimi in recitacijami obogatil slovesnost.
Sicer pa je pevsko-glasbena skupina z Marjetko v teh dneh gostovala po številnih krajih širom Slovenije in s samostojnimi koncerti ljudskih in partizanslih pesmi polnila dvorane kjerkoli so zapeli in zaigrali. Do zadnjih sedežev so obiskovalci zasedli prostore kulturnih domov tako v Hočah pri Mariboru, v Domžalah in Vrtojbi. Prepevali in so tudi na Cerkljanskem in številnih komemoracijah padlih borcev med NOB v domačih krajih. Pred tem so gostovali tudi v Ljubljani, Mariboru, Hrpeljah, Kanalu ob Soči, Dobrniču, Kostanjevici ob Krki.... in tudi v domači Izoli. Člani Marjetkine spremljevalne skupine so: Savo Kralj, Miran Pečenik, Marko Petelin, Massimo Ferrara, Igor Rojc in pevke Cvet v laseh Navdušeno občinstvo jim je povsod izkazovalo pohvale kar s prepevanjem, ploskanjem in izzivi večkratnih “ bisov”. Izmenjavah so si prijateljske pozdrave in skupina se je vračala domov polna lepih vtisov, doživetij in številnih povabil še v druge kraje.
majice M0LAT
nalepke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke
splet: stiskarna.mandrac.si
fb: lululu. facebook.com/mandrac.si
mail: stiskarna.mandrac@gmail.com
Stiskama [Jlandrač -366 040/43-29-43