OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU
'ir.
bvrsujemo Tsakomtlii« Ibkovlne
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), AUGUST 11, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 158
"JOSEPH BATIS
. ^0 dve-mesečni težki bolezni J® preminil v Lakeside bolnišnici °®eph Batis st., star 66 let, sta-na 13801 Darley Ave. Do-^ je bil iz vasi Kranj, fara Va-kjer zapušča štiri" brate in sestri ter več sorodnikov. V ^®riki se je nahajal 45 let in J® bil član ter blagajnik društva l ^ej, št. 5 SNPJ. Delal je 22 ^ P""! Fisher Body Co.
^ukaj zapušča žalujočo sopro-Mary, rojeno Gros, doma iz Prekopa, fara Uransko pri ]U na štajerskem, pet otrok; Joseph nil,, Ludwig, Max, Stan-y in Edward, štiri vnuke in več o<inikov. Pogreb se vrši v sre-Popoldrie ob 1.30 uri iz po-
do
zavoda Joseph Žele in ^vi, 458 E. 152 St.
PALČIČ
V četrtek je bila zadeta od ^youda Helen Palčič, rojena ^^■ševec, stara 70 let. Odpelja-,. J® bila v Lakeside bolnišnico, gp je umrla v soboto zjutraj, ^ovala je na 6518 St. Clair Doma je bila iz vasi Marti-
Gjak
pri Rakeku, fara Cerknica
AMERIKA ZOPET POSREDUJE MED IRANOM IN AN6LE2I
WASHINGTON, 10. avgusta—Iranski ministrski predsednik Mossadegh je stavil Britancem nov predlog, kako naj se uredi anglo-iranski petrolej ski spor. O tem predlogu se bodo vršili med Amerikanci in Angleži razgovori v Washingtonu začetkom prihodnjega tedna.
Poznavalci razmer niso opti-
^ Notranjskem, kjer zapušča Johano Zgonc, brata in več sofprbj^rAv'T'^il. j^%i se je nahajala 47 let Si X, "Jk članica društva Naprej, ^ SNPJ
zapušča žalujočega so-ga Franka, doma iz vasi Vrh-jjv fara Stari trg pri Ložu, Mrs. Helen Bernard, sina tri vnuke in dva pravnu-g. ter več sorodnikov. Pogreb ^^rši v torek popoldne ob 1.30 pogrebnega zavoda Joseph sinovi, 6502 St. Clair Ra Highland Park pokopa-
^^GET M. RESNIK
Hjstiri-mesečni mučni bolez-gy ®'^rla v cvetu svoje mlado-kofti	Marie Resnik, stara
^	stanujoča na 3599
12 sj St. Z odliko je graduirala x^^^^ymount High šole. Med šolskim letom in po gra-je delala pri North Amer-Q ^%ki. Rojena je bila v JG aktivna med Vrstnicami in zelo pri-med vsemi, ki so jo po-^led	je članica društva
20 SDZ in društva sv. ®^ca, št. 63 KSKJ ter Mari-^^užbe.
in j*&j zapušča starše Jakoba dvg Resnik, rojena Blaž, Mrs. Jean Gonzales in ta ^ Mildred Globokar, dva bra-in Pfc. Albina v Fort ^oui' P°^t)rata Cyrila in ^ ter strica Joseph Blaž ^jutr • ^'^ši V sredo ob 9. uri stvQ^ iz hiše žalosti pod vod-?avo(^ ^''dinovega pogrebnega Gatg ^ ^ cerkev sv. Lovrenca in pokopališče Calvary.
misti, da bi ti razgovori dovedli do kakega pozitivnega uspeha. Vzroki so različna stališča tako Amerike, kakor Velike Britanije do Irana. Obema državama je skupni interes, da ne pade Iran v sovjetsko interesno sfero in oblast. To je pa edina skupna poteza, ki ima za posledico tudi to, da obe državi vidita le v osebi Mossadegha tisto iransko osebnost, ki bo znala preprečiti, da Iran ne pade v roke svojetskemu imperializmu.
Predsednik Mossadegh potrebuje denarja, da plača svoje uradništvo, pa tudi policijo in redno vojsko. Kako priti do denarja?
Britanci stojijo na stališču, da je iranski petrolej njihova lastnina in se držijo pogodbe. Petro-lejska družba kot taka izjavlja, tudi iz ust britanske vlade, ki je več kot polovična solastnica družbenega premoženja, da bo blokirala vsak iranski poskus, da se izvaža petrolej pod upravo Irana.
Ameriško stališče je pomirjevalno. Uradni krogi v Washing-'■.onu vidijo v novi ponudbi Mos-•siacgnu znamenje dobre volje, da se začnejo razgovori in torej Mossadegh ne odklanja v naprej angleških proti-ponudb. Amerikanci svetujejo pamet posebno še, ker gre za državo Iran, za katere interesno sfero se že davno tolčeta dva območja rusko in britansko, sedaj tudi ameriško, to območje pa je trenotno naravnost kritično, ker bo Sovjetska zveza uporabila vsa sredstva, da odvrne Iran od Zapada, da se ga pa od svoje strani polasti na eni ali drugi način.
Mossadegh išče v Ameriki manjša posojila, katerim bo verjetno Velika Britanija nasprotovala. Negotovost v položaju se je povečala tudi radi nastopa iranskega senata, ki se protivi zahtevi, da bi Mossadegh imel diktatorsko oblast za pol leta.
BUČAR
iHinjj	3. avgusta je pre-
cvet^j^ par-mesečni bolezni v staf.	Dorothy Bučar,
v T 22 let. Rojena je bi-^^%tu, Pa., kjer je umrla, starše George in Sallinger, brata ^"^orge mL, tu v Cleve z&pušča sestre Kather-in Arlene, in druge ®®lle na 2. stranD
Ali bo dovolj mleka?
Po zadnji statistiki znaša produkcija mleka v prvih šestih mesecih leta 1952 2% manj kot v istem času leta 1951. Leto 1951 pa je bilo v produkciji mleka zo-pot za 3% nižje kot leto 1950.
Zadnja suša je na produkcijo mleka močno vplivala. Računa se, da je na splošno vzeto vplivala na znižanje produkcije mleka v višini treh do štirih odstotkov.
Znižanje produkcije mleka zna vplivati tudi na splošno gospodarstvo, ker je eden od vsakih petnajstih ameriških delavcev zaposlen v mlečni industriji, mlečna industrija na drugi strani pa rabi več motoriziranih transportnih sredstev, kakor katerakoli druga industrija.
KONEC URADA "DP"
WASHINGTON, 10. avgusta —Predsednik Truman je ukazal, da se likvidira komisija, ki se je bavila z vseljevanjem v Zedinjene države raznih razseljenih oseb DP. Program zvezne vlade, ki je dovoljeval posebno izjemo razseljenim osebam, preneha veljati z 31. avgustom 1952. Poslej se bo mogoče naseljevati v Zedin jene države le na podlagi novega vse-Ijeniškega zakona po kvotah po posameznih državah.
RADI AMERIKE V SMRT
BERLIN, 10. avgusta—Wolfgang Kaiser, 28-letni inženir kemije, je bil po komunističnem sodišču obsojen na smrt. Obtožili in obsodili so ga, češ da je špijoniral za Ameriko in pripravljal sabotažna dejanja v vzhodnem Berlinu in v Nemčiji. Kai-serju je sodišče očitalo tudi to, da je strokovnjak v kemiji in kot takemu bi mu bilo lažje, da vrši sabotažo. Z njim vred so bili trije obsojeni na dosmrtno ječo, tudi iz razlogov špijonaže.
Pozdravi
Pozdrave iz Zagreba, kjer so zbrani v večji skupini, pošiljajo Mike Lah, sestra Marija Marn, nečakinja Josie Krašovec in nečaka Julij in Ivan.
Iz Spokane, Wash., pošiljajo pozdrave vsem znancem in prijateljem Mr. in Mrs. Ernest Slo-kar in sin Robert.
SPREMEMBE V 50 LETIH
Poznani pisatelj in urednik Frederick L. Allen pripoveduje, da je našel v zadnjih 50 letih ameriškega zasebnega in javnega življenja tele važne spremembe:
Leta 1900 polovica ameriškega prebivalstva avtomobila še videla ni. Danes ga ima skoraj vsaka hiša.
Leta 1900 so bile ženske posvečene svojemu prirod-nemu cilju gospodinje in matere in so se kot take ti\di obnašale. Danes tekmujejo z moškimi na vseh poljih, tudi v obnašanju.
Leta 1900 je prevladovalo fizično, danes prevladuje delo stroja. Posebno na polju elektrike zaznamujemo ogromen napredek.
V začetku tega stoletja je znašala povprečna mezda na leto $400 do $500. Če vzamemo današnje višje cene in nato spravimo valuto v sklad z današnjo vrednostjo dolarja, bi bila takratna povprečna mezda letno $1,200 do $1,500. Danes je povprečna mezda, predvsem industrijskega delavca, najmanj $3,000 na leto. Odtod tudi njegov standard.
Bližamo se brezrazredni družbi, pridobivamo na spoštovanju clQveka kot človeka v brigi za zmanjšano delo in za starostno ter bolezensko oskrbo.
Leta 1900 se je z raznim športom bavilo le nekaj bogatašev. Danes so" igre Splošna last.
Danes živimo izven strogih predpisov. V državnem pogledu pa nas bolj opri-jemlje država kot kdajkoli popre je. Toda sprememba je najvažnejša na zunanjem polju. Samotna Amerika iz leta 1900 je danes mednarodna svetovna moč prvega razreda.
Stevenson postaja konkretnejši;
Mitchel novi šef demokratov
Vile rojenice
MORALA AMERIKANCEV JE VISOKA
WASHINGTON, 10. avgusta —Mrs. Anna Rosenberg, pomočnica obrambenega tajnika, katere polje je rekrutiranje ameriškega vojaštva, se je vrnila v Ameriko, potem ko je bila štiri tedne na inšpekcijskem potovanju po Evropi in v Afriki,
Rosenberg je izjavila, da so se odnošaji civilnega prebivalstva do ameriških vojakov zboljšali. Ameriška vojska je na višku morale in v redu. Tudi slučaji bolezni med ameriško vojsko so se znižali, kakor niti ni bilo mogoče predvidevati.
Gospodarski zid med obema blokoma
NEW YORK, 10. avgusta— Gospodarsko poročilo Združenih narodov trdi, da je imel svobodoljubni svet z državami sovjetskega bloka le 2% trgovske izmenjave blaga. Isto poročilo trdi, da se je pojačila trgovina med svobodnimi državami, kakor še nikdar doslej.
Trgovina z državami sovjetskega bloka pa je po tem poročilu v stalnem upadanju. Pri tem je zanimivo, da je z gospodarsko blokado sovjetskega bloka na-
stopila najučinkoviteje Amerika, za njo Kanada, Japonska in države Južne Amerike. '
Obratno pa izkazuje britanska trgovina še dokaj živahno izmenjavo blaga s sovjetskim blokom. V letu 1951 je ta britanska trgovina z državami za železno zaveso porastla za $109,200,000 več kakor v letu 1950.
Iz poročila se nadalje razvidi, da se je močno pojačila izmenja va blaga med Ameriko in zapad no Evropo, bodisi, da gre za surovine, ali pa za gotove izdelke
Vile rojenice so se zglasile 26. julija pri družini Mr. in Mrs. Frank Gorjanc in pustile v spomin zalo hčerkico, ki je druga v družini. Družina je preje stano vala v Clevelandu, sedaj pa v Chicagu, m. Mlada mama je hči dobro poznane družine Mr. in Mrs. John in Mary Vrh, ki vodita gostilno na 1401 E. 55 St., ki sta postala četrtič stari oče in stara mama; srečni oče je pa sin poznanega Mr. John Gorjanca, ki je postal drugič stari oče.
Pri družini Mr. in Mrs. John Dobravski, 22750 Arms Ave., so se prošli ponedeljek zglasile vile rojenice in pustile krepkega fantka-prvorojenca, ki je tehtal sedem funtov in 12 unč. Mati in dete se nahajata v Glenville bol nišnici in se dobro počutita. Dekliško ime mlade mamice je bilo Lillian Peklay, ter je hči Mr. in Mrs. Jack Peklay, 19420 Ty-ronne Ave., ki sta postala šestič stari oče in stara mama. Srečni oče je sin družine Mr. in Mrs. Dobravski v Pennsylvaniji, ki sta postala drugič stari oče in stara mama. Čestitamo!
STEVENSON O REALNEM PRORAČUNU IN DAVKIH
SPRINGFIELD, 10. avgusta—Samostojnost akcije je pokazal predsedniški kandidat Stevenson s tem, da je imenoval v osebi čikaškega advokata Stephena Mitchela nove ga načelnika izvršilnega odbora demokratske stranke. Mitchel je irski katolik, rojen v Ameriki. V zvezi s tem imenovanjem se napoveduje, da bo šel Stevenson pri volitvah leta 1952 tudi v drugih slučajih svojo samostojno pot.
Kandidat Stevenson je tudi pojasnil svoje stališče do zveznega proračuna. Toda ne kot Taft ali Eisenhower. Slednji je vrgel v svet številko 40 milijard dolarjev, na katero da bo znižal zvezni proračun. To trditev Ei-senhowerja je Stevenson označil naravnost za neumno.
S svoje strani Stevenson predvideva, da se bo dalo začeti z zniževanjem federalnega proračuna v letu 1954, potem ko bo dograjena ameriška obramba,
razen seveda če ne nastopijo kaki izredni dogodki.
Stevenson in Sovjetska zveza
Stevenson je prepričan, da se 3o sovjetski sistem še nadalje vzdržal na površju. V tem času se ob ojačil blok svobodnih držav, s katerim se bo morala Sovjetska zveza pogajati, ker bo uvidela, da je ta blok močnejši fdt njeno območje.
Stevenson priznava težkoče na -Coreji, je pa za to, da se pogaja nadalje in ne preide v sovražnosti na celi črti, ker bi to pomenilo razširjenje vojne in velik riziko za zah^ezniške interese ne samo na Koreji, ampak tudi v Aziji.
Stevenson bo branil Formozo,
če bi jo hoteli napasti komunisti in iztrgati iz rok Ciang Kajšeku.
Eisenhower in njegov krog so začeli z agitacijo proti Steven-sonu na tej bazi, da Stevenson ni dovolj poznan v Ameriki, v zunanje političnih vprašanjih, ki 3odo v bodočih letih za Ameriko najvažnejša, pa da Stevenson ni doma.
Demokrati sto-odstotno edini
SPRINGFIELD, 111., 10. avgusta—Pri demokratskemu kandidatu Stevensonu se je mudil Mr. McKinney, dosedanji predsednik demokratske stranke, ki je odstopil, ker je Stevenson imenoval novega načelnika stranke osebi Mitchela.
Po razgovorih s Stevensonom je McKinney zatrdil, da so de-mokratje prvič po 12-tih letih zopet sto-odstotno edini.
Kaj bodo storili rudarji?
Washington, lo. avgusta Danes se je sestal voditelj rudarjev John L. Lewis, ki predstavlja 475,000 organiziranih rudarjev, z lastniki rudnikov. Sestanek se je vršil v White Sulphur Springs, W. Va. Konferenca ima namen, da ugotovi, ali je v ameriškem premogu mogoč mir, ali pa je stavka, ki bo blo-boko pretresla ameriško gospodarstvo, pred durmi. Do sedaj so dobivali rudarji $16.35 na dan, toda delali so redko kdaj več kakor štiri dni v tednu.
Industrija od svoje strani na-glaša, da je morala prodajati premog 10% nižje kakor Je to določil urad za stabilizacijo cen, ah za 15% nižje kot je bil to slučaj leta 1948. Tudi produkcija je za 36,000,000 ton nižja kot je bila prejšnjega leta. Letošnja produkcija kakor tudi izvoz premoga sta bila nižja kot v letu 1951.
Lewis od svoje strani je vajen stavk, dela brez sodelovanja z uradom za stabilizacijo cen mezd in je bil svoj čas po sodišču obsojen na 2,000,000 dolarjev kazni.
Konec Evinih ceremonij
BUENOS AIRES, 10. avgusta —Truplo pokojne Eve Peron je bilo položeno danes v stavbo "Glavne delavske zveze" k začasnemu počitku.
Končni počitek bo Eva Peron dobila v mavzoleju, ki pa še ni zgrajen. Ta spomenik Eve Peron se bo postavil v središče mesta Buenos Aires s prostovolnimi prispevki argentinskega delavstva.
Evi Peron so bile pri pogrebu izkazane najvišje vojaške časti. V prerivanju za časa žalovanja je bilo osem oseb ubitih, na stotine pa ranjenih.
Mesto La Plata, ki je sedež ene od argentinskih provinc In ki leži 30 milj južno od Buenos Airesa, je važno pristanišče in ima 300,000 prebivalstva. Mesto je svoje ime prekrstilo v "Evo Peron."
Pevski zbor "Slovan"
Pevce zbora Slovan se prosi, da pridejo v torek ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanski center na Recher Ave., odkoder se skupno podajo v Žele-tov pogrebni zavod, da se izkaže zadnjo čast pokojnemu Joseph Batis. Prosi se pevce, da so točni
Zopet zdrava
Mrs. Anna Žele, vdova pokojnega Antona Zele iz 21086 Arbor Ave., je prestala bolezen in ^zdravje se ji obrača na bolje Najlepše se zahvaljuje krožku št. 3 Prog. Slovenk za poslano darilo, kakor tudi vsem sorodnikom in posebno sosedom, ki so ji stregle v bolezni.
EVROPA NA POTI K EDINSTVU
LUXENBURG, 10. avgusta— Ustvarjen je bil urad s komisijo, ki bo upravljala produkcijo jekla in premoga Francije, Zapadne Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luxenburga. S tem se je realizirala zamisel francoskega zunanjega ministra Schuma-na, da se začne z gospodarskim edinstvom zapadne Evrope.
Letna produkcija jekla teh držav znaša 40,000,000 ton in 220,000,000 ton premoga. Produkcija jekla v tem delu Evrope je za 10,000,000 ton višja od produkcije jekla Sovjetske zveze.
Enotna uprava jekla in premoga bo imela za posledico, da se bodo ukinile razne carine, sistem kvot in druge omejitve, ne samo glede polfabrikatov in
končnih izdelkov, marveč tudi glede surovin. Postavljena komisija bo poleg uprave jekla in premoga nadzirala tudi produkcijo kot tako in dajala pobude za nove investicije v svrho večje produkcije.
Tudi prodajalni in plačilni pogoji pri nakupu in prodaji jekla in premoga bodo za vse države članice te zveze povsod enaki.
MESTO POGAJANJ— BORBE
SEOUL, 11. avgusta—Obe delegaciji, ki se pogajate za premirje na Koreji, ste imeli sestanek, ki je trajal le 35 minut, nato pa so se seje zopet odložile za en teden.
Včerajšnji idan je bil dan o življenja bojev in bombardiranja, ki je veljalo postojankam na ta-{0 imenovanem hribu Siberija. Vojaki so trdili, da vsi znaki kažejo, da so komunisti v začetnih pripravah nove ofenzive,
V	AMERIKO SE GRE OPRAVIČITI
LIVERPOOL, Anglija, 10. avgusta—Dr. Geoffrey Fisher, can-terburški nadškof in dejanski šef anglikanske cerkve, je na poti v Ameriko. Namen njegovega potovanja je v tem, da se opraviči pred Amerikanci radi nastopa svojega podrejenega tako-zvanega "rdečega dekana" Hew-letta Johnsona, ki ne neha z očitki, da vodijo Amerikanci na Koreji bakteriološko vojno. Dalje pa hoče Amerikancem pokazati, da on in pa dekan Johnson nista eno in isto, marveč dve različni osebi.
INDIJCI GREDO
V	AMERIKO
NEW DELHI, Indija, 10. avgusta—Prosvetni minister indijske vlade je najavil v parlamentu, da bo šlo iz Indije 65 študent-tov v Ameriko, da tam konča svoje študije. To je najvišje število študentov, ki se iz Indije pošljejo v eno državo. Amerika je torej prva v tem oziru. Druga skupina indijskih študentov bo poslana na študij v Veliko Britanijo ,toda štela bo samo 40 članov.
ŠE EN KRALJ ODSTOPIL
BEIRUT, Lebanon, 10. avgu sta—Kralj Jordan v Palestini mora odstopiti v prid svojemu 18-letnemu sinu, ki je sedaj štu
dent v Angliji. Vzrok odstopaj Domov se vrneta v kralja naj bi bila bolezen.	Srečna pot!
V staro domovino
Jutri gresta iz Clevelanda Mr. in Mrs. Joe in Agnes Planinšek iz 20130 Nicholas Ave. proti
New Yorku, kjer se bosta v sredo vkrcala na ladjo za obisk stare domovine. Obiskala bosta Švico, Italija in Trst ter Ljubljano, kjer ima Mr. Planinšek brata in štiri sestre, Mrs. Planinšek pa mater, dva brata in dve sestri.
novembru.
GTRAN 2
ENAKOPRAVNOST
it
ENAKOPRAVNOST
J9
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. #231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
_ Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 . 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
NA POTI DEMAGOGIJE?
Beseda demagogija pomeni zavajanje in apeliran je na nerazsodne ljudske instinkte. Samo kar vleče.
Demokratski kandidat governer Stevenson je napovedal za svojo volilno borbo, da se bo držal načel stvarnosti. Njemu ne gre za to, da uniči ameriške republikance. Volilno borbo pojmuje kot vzgojno politično delo, da se volilci opozorijo na notranje in zunanje politične naloge, ki čakajo Ameriko kot celoto.
Vdova Eleonora Roosevelt je izrazila svoje prepričanje, da bo letošnja volilna borba na višku spodobnosti in stvarnosti, ker gre za dvoje kandidatov, katerih imena jamčita za to stvarnost.
General Eisenhower je kot republikanski kandidat povedal že vse, kar je imel povedati kot svoj volilni program. Zadnja njegova izjava pa je, da se noče odkriti, kakor se ni hotel kot vrhovni zavezniški poveljnik zavezniške vojske do sovražinika, kje in kako ga bo napadel.
John Foster Dulles, ki se smatra za ameriškega državnega tajnika, če bi bil izvoljen Eisenhower, pa je po zunanje politični konferenci z Eisenhower jem podal karakteristično izjavo:
Demokratska administracija, če se bo nadaljevala, bo privedla ameriški narod v največjo nevarnost kot jo beleži ameriška narodna zgodovina.
Sovjeti trgajo nase kos za kosom svobodnega sveta in če se bo ta razvoj nadaljeval, potem bo porušeno ravnovesje sil in splošna vojna ne bo mogla biti preprečena, ker bodo imeli komunistični voditelji prepričevalno upanje do zmage.
Demokratski kandidat, sicer vse časti vredna oseba Stevensona, nima skušenj, ne pogojev, še manj pa moči, da bi se v usodnih svetovnih dogodkih pametno odločil. Vse to pa ima republikanec Eisenhower.—Tako John Foster Dulles.
Eisenhower se je o svojem nasledniku generalu Ridg-wayu, ki je bil popreje komandant vojnih operacij na Koreji in ameriški vrhovni komandant Dalj njega vzhoda, izrazil, da je opravil odlično delo, ko je bil na Daljnem vzhodu. Eisenhower je bil tisti, ki je zagovarjal ameriško pomoč Evropi, končno je bil Eisenhower tisti, ki je po nalogih pokojnega Franklina Roosevelta in sedanjega predsednika Harry a Trumana izvrševal to, kar mu je narekovala Bela hiša, je te naloge tudi osebno smatral za pravilne.
Mi smo posvetili osebi John Foster Dullesa nekaj člankov v jiašem časopisu. Karakteristika Dullesa, ki je bil do nedavnega aktivni sotvorec ameriške zunanje politike, četudi je pripadal republikanski stranki, je bila tale: Ko se izvaja ameriška zunanja politika, naj ne bo kontrole nad kontrolo, naj ne bo uradniškega birokratizma. Poverite določeno nalogo na polju zunanje politike določeni osebi, dajte ji možnost, da jo izvrši in izvršeno nalogo preglejte ali je pravilna.	*
Tako je delal John Foster Dulles, ko je snoval in končno dovršil mirovno pogodbo z Japonsko, o kateri bi se lahko reklo, da je njegovo osebno delo. Tako je delal isti John Foster Dulles kot svetovalec glede nemškega vprašanje. Dulles je sprevidel, kakor drugi strokovni poznavalci razmer, da bo pač Nemčija razdeljena med vzhod in zapad in ostala kot je, dokler je nepričakovane razmere in časi ne spremenijo. To misel je v zadnjem času izrazil tudi sovjetski diktator Stalin, čeprav je bil o njej prepričan že od vsega početka.
Isti John Foster Dulles je pristaš ideje regionalnih državnih dogovorov, to se pravi: Ker ni vsled sovjetskega sistematičnega negativnega stališča do vsega, kar ni sovjetskega, mogoča' nobena kolektivna varnost v pravem pomenu te besede, naj se sklepajo dogovori s posameznimi državami tako, da bo ravnotežje sil vsaj enako, če se ne bo tehtnica nagnila v prid zazpadnemu bloku. To politiko je v ostalem kot ameriški koncept zunanje politike vodila celotna demokratska Trumanova administracija.
Repubikanci nimajo notranje političnega programa, ki bi bil sodoben in republikanci to dobro vedo. Izolacio-nisti kot so, se spravljajo naenkrat na polje zunanje politike, ki bo v volilni borbi nedvojbeno odločilna. Toda— ali se bosta Eisenhower in Dulles kot mednarodni osebi spozabila tako daleč, da bosta prešla na polje enostavne demagogije in bosta pozabila, da kot mednarodno imeni škodujeta celotni Ameriki?	L.Č.
nekaj vtisov z obiska domovine
ŠMARJE pri Ljubljani 15. julija—Obljubil sem, zato sem dolžan napisati nekaj vtisov iz Slovenije. Saj bi mnogim rad osebno pisal, zakar bi pa potreboval več časa. Ako bi imel tu avto, ki me v Clevelandu čaka, bi bilo vse nekaj drugega. Poleg transpor-tacijskih-neprilik imamo pa tudi vročino. Vse to so ovire, ki se nam stavijo na pot letovanja po Sloveniji, dasi nisem omenil, da sem že prva dva dni vročih cest in belega peska po ljubljanskih ulicah dobil na moje podplate (ne čevlje) podplute.
Nisem verjel, da se je od leta do leta v mene vselilo mnenje, da smo ljudje in njih običaji bolj podobni tam in tu. Verjel sem celo, da imajo tu bolj sistematično vrejeno življenje. Toda fakti so ravno, obratni, kajti nikjer, celo v Angliji in Nemčiji ali pa Franciji ni tiste stabilizacije in živ-Ijenskega reda. Nestabilnost denarnih valut in menda politična napetost povzročata negotovost v trgovini, cenah itd. Vse to valovi in čaka spremembe, med katerimi je tudi pričakovanje, kaj bodo naredile Zedinjene države po volitvah.
Vse to in mnogo drugih problemov drži v šahu tudi od vojne izčrpano Jugoslavijo. Kmetje in profesorji, učitelji in drugi povprečni ljudje danes to vedo, čutijo in tudi govorijo. Nova generacija je živahna, vljudna ter polna idealnih pogovorov. Nič zato, če so slabo oblečeni, nič zato, če se čaka v dolgi vrsti na vozne listke ali v trgovini na blago. Vseeno jih na tisoče odide v gore, jezera ali k Jadranu koncu tedna. Vlaki so polni, enako av tobusi, kar povzroči nam celo neprijazno potovanje. Gorenjski vlak kot drugi pripeljejo te izletnike v Ljubljano zvečer vsak po 500 do 1,000 ljudi. Nahrbtnike nosijo skoraj vsi, tudi ženske, ki se tu kosajo z moškimi v fizični vztrajnosti.
Naj se nikdo ne moti, da te ljudi čakajo avtotaksiji pri postaji. Saj jih na prste ene roke sešteješ, in to so 1932 Hudson ameriški, par italijanskih Fiatov tudi enake starosti, nemški Opel ali Folksvagon, pa še par drugih, ki bi vsi skupaj že pred 10 leti pri najboljši priliki šli v pokoj v Zedinjenih državah.
Zelo nepreviden bi bil, kdor bi smatral Jugoslavijo zaradi tega slabo deželo. Je še mnogo drugih stvari, ki so bolj porazne in ki jih ljudje čutijo vsaki dan in celo mi, ki smo začasno tu. Vse' to je treba razumevati. So namreč zelo tehtni vzroki, da je tako in ker to, kar imajo tu sedaj, smatrajo povprečni ljudje precej boljše kakor pa je bilo pred nekaj leti. Kaj sem vse slišal in videl, bom pač lažje povedal kot pisal, rečem le toliko, da se čudim, da so ljudje ostali normalni po grozotah, katere so videli in občutili.
Obiskal sem Dolenjsko, katero sem prvič videl v mojem življenju. Z avtom smo šli preko Grosuplja, Višnje gore, Trebnje, Mirna peč, Novo mesto. Od tam pa ob reki Krki proti Žužemberku nazaj. Na mnogih krajih smo se ustavili. Na primer sera obiskal mater rajnkega Louis Adamiča, ki je skoraj neozdravljivo bolna, ter druge naselbine. Moj bratranec J. Smole (pri Pelha-nu) nam je mnogo povedal v tako ravnodušnem slogu kakor bi vse bilo le špas:
"Hiše v tem naselju so ostale podrte, razpokane, ter je naravnost grozen pogled razdejanja. Ljudje pohabljeni in kolikor je zdravih, delajo, da žive. Glavno vprašanje je prehrana in kdo more misliti na popravo hiš, ko je vzelo stoletja, da se je vse to zgradilo. Kar je ostalo, je tako razpokano, da ni varno živeti no-
tri, toda drugega ni. Streljanje talcev in ljudi, ki so se branili dati zadnji rep iz hleva, so povesti vsakogar. Upadi partizanov in maščevanja. Najbolj pa bolijo razne vesti o izdajstvu domačih ljudi po slepi veri, da branijo vero po navodilih tudi oslepele duhovščine. Zgrešili so pač svoj poklic."
Da, tudi Sv. Urha cerkev sem obiskal, to je krona vseh groz. K sreči posnemam slike z aparatom, da bom mogel obdržati v spominu vse te dele naše lepe domovine in njene grozne čase. Prišel je 17 let star deček, ki so ga menda pozabili ubiti ter nam povedal, kje in kako so rezali ude živim ljudem in šele predno so umrli, so jih zaklali ali ubili, da niso preveč upili. Železni kovelj v velbanem kevdru in neki cer kovnik, ki je baje sedaj v Cleve landu, ter par drugih, so bili pravi mesarji. Ljudje šele sedaj govorijo in grobovi pričajo, kakor tudi živi ljudje, da so ti ljudje izgubili vse, kar mora imeti v sebi človek, ki sme hoditi po dveh nogah. Da ne govorimo o veri ali kaki dostojnosti. Da, to je bolelo in še boli. Toda v tej bolesti gre čas naprej svoj tempo.
Ljudstvo dela, dela tudi mladina, ki je vešča časa preporoda. Bistro čaka na vsak pojav, da brani to revno in borno življenje, ki ga ima, ker ve, da mu nikdo ne bo boljšega na krožniku prinesel, pač pa vzel še to, kar ima.
Progresivne Slovenke so pripeljale Slovenski izseljenski matici nov Station vagon, izdelan po General Motors Corp. in deležni smo včasih vožnje na krajše izlete. Posebni šofer je nas odpeljal na omenjeno točko. Šli smo jaz in moja nečakinja Josephine Krašovec, Mrs. Mikuš, Joe Ponikvar iz Clevelanda ter Mrs. Kapelj iz New Yorka in Dr. E. Seliškar iz Ljubljane. Še na Bled, Kamnik, Postojnsko jamo in Trst gremo 25. julija, nato se pa pripravimo na dolgo pot preko morja. Na svidenje!
Michael Lah.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
sorodnike. Pogreb se je vršil pro-šlo sredo iz hiše žalosti v cerkev sv. Marije v Uniontownu in nato na pokopališče v Lemontu, Pa.
FRANK DOMSKY
V petek je preminil Frank Domsky, star 64 let, stanujoč na 1284 B. 55 St. Rodom je bil iz Poljske. Pogreb se bo vršil danes ob 1. uri popoldne iz Zakrajško-
vega pogrebnega zavoda.
#
MILOŠ LAKICH
Kakor smo že poročali, je v Californiji preminil Miloš La-kich, čigar truplo je dospelo v Cleveland za pokop. Pokojni zapušča v Fohtani, Cal., soprogo Mary in dva sinova. Mike in Steve. Pogreb se vrši danes ob 1. uri popoldne iz -Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Save in nato v družinsko grobnico na rusko pravoslavno pokopališče.
kaj so zapisali svetovni popotniki o stari ljubljani
11. avgusta 1952
TUDI SPOMIN NA VOJNE GROZOTE
ATENE, Grčije, 10. avgusta— Kan&dska "Ženska zveza" je podarila grški vasi Masovouno, ki leži v zapadni Macedoniji, traktor za obdelovanje zemlje. Vasica Masovouno ima 130 družin in 600 akrov zemlje. Toda vasica Masovouno ima še to posebnost, da je brez odraslih mož. V zadnji f^vetovni vojni so Nemci, ki so zasedli Grčijo, pobili v tej vasi dobesedno vse odrasle moške.
- Poleg domačega zgodovinarja barona Vajkarda Valvazorja, ki je v svojem znamenitem delu "Slava Vojvodine Kranjske" opisal tudi Ljubljano v zemljepisnem, zgodovinskem in narodopisnem oziru, je ohranjen eden izmed najstarejših potopisov o slovenskih krajih in sicer od Angleža Simona Klementa. Ta je potoval leta 1715 skozi Madžarsko, Slavonijo, Hrvatsko, Fur-lanijo, Kranjsko in Štajersko.
Anglež Simon Klement je pri-jahal 30. avgusta 1715 skozi Logatec in Vrhniko, kjer je opazoval tovorjenje blaga na konjih in vozovih, okrog poldneva pa je prijahal v Ljubljano, ki mu je zelo ugajala. Opisuje jo takole;
"Zgrajena na obeh straneh reke in ima dva mostova, na katerih so lične, majhne trgovine, zidane na avstrijski način in krasne palače, "v katerih prebiva plemstvo. Mesto je obdano z obzidjem in ima velik grad na visokem hribu. Tukaj so tudi banke, dobro razvite trgovine in premoženje. Vino v teh krajih ne raste, temveč ga kupujejo in dovažajo iz Hrvatske, od Gorice in iz drugih krajev, a pijejo 'ga v Ljubljani več kakor tam, kjer vino kupujejo."
Iz Ljubljane je nadaljeval pot skozi Črni graben na Štajersko.
"Ljubljana je zelo prijazen kraj in mi ugaja kot mesto bolj kakor Celovec."
Leta 1799 je potoval po slovenskih krajih Kari Gottlib Kut-ner, domači učitelj in vzgojitelj v Švici, na Angleškem in Irskem. V Ljubljano se je pripeljal z poštnim vozom 4. maja čez Ljubelj, skozi Tržič in Kranj. O tej poti piše:
"Pokrajino med Kranjem in Ljubljano smatram za najlepšo med onimi, ki sem jih videl, odkar sem zapustil Dunaj. To jutro sem videl množico kmetskih ljudi v procesiji. Smo v tako imenovanem prošnjem tednu, ko ljudje skoraj vsak dan s posebnimi obredi obiskujejo svoja polja. Večina je bila prav lepo oblečena, v debelih sivih suknjičih, rdečih rutah in po večini tudi rdečih telovnikih. Vrat imajo gol. Ženske so nosile tudi bele rute, ki jim prav dobro pristojajo in bele lašče čez pol života. Nekateri, ki pa niso hodili v procesiji, so imeli dolge ovčje kožuhe. Tukajšnji narod se od onega na Štajerskem, zlasti na Gornjem Štajerskem, zelo razlikuje. Ljudje so tukaj mnogo lepše rasti, večji in imajo bolj zdravo polt. Tudi njihove poteze so finejše. Na Zgornjem štajerskem sem med stotimi ženskimi obrazi videl, komaj enega, ki je bil znosen."
O Ljubljani pa piše sledeče:
"Ljubljana je zelo prijazen kraj in mi ugaja kot mesto bolj kakor Celovec. Tukaj je mnogo velikih znamenitih in zelo lepih hiš, med njimi mnogo javnih poslopij. Nekatere cerkve kažejo, zlasti v svoji notranjosti, mnogo boljši okus, kakor se to navadno vidi v Nemčiji, zlasti notranjost stolnice mi je prav posebno ugajala. Ima veliko podobnega z notranjščino cerkve sv. Petra v Rimu. Slikana je vsa na presno; povsod se odraža bližina Italije. Javne šole so v velikem in lepem poslopju.
"Deželnoknežji grad, ki stoji na griču tik mesta, obiskujejo zdaj le še zaradi razgleda, kajti ni nič drugega nego stara baraka, v kateri so nastanjeni novinci in čete na pohodu. Toda njegova lega je romantična in razgled z zelene trate tik njega je čaroben. Roka Ljubljanica teče skozi mesto enakega imena in je tukaj plovna, a to se le malo uporablja."
"Zunanjost Ljubljančank me v mnogem spominja na italijanske lepotice!"
Leta 1800 je zapisal neki francoski oficir v svojem potopisu, ki je izšel v nekem časopisu
v Leipzigu o Ljubljani tole;
"Ljubljana leži v zelo prijazni in rodovitni dolini. Mesto s svojim visokim gradom, stolpi in cerkvami je videti že od daleč zelo odlično ter vzbuja pričakovanje, da je veliko in premožno. O tem se prepričamo že, ko do-spemo v predmestje. Vrste lepih in velikih hiš, ki so večinoma novejše stavbe, napravijo prijeten vtis. Med njimi zapazimo veliko vojaško bolnišnico, vojašnico, vrtove s pavilijoni in razna odlična zasebna poslopja, ki jih moremo imenovati gradove. Mesto je večje kakor sem pričakoval. Ker je bil ravno tržni dan, je seveda tudi okoliško prebivalstvo pripomoglo do živahnosti. Vendar ceste tudi pozneje niso bile popolnoma prazne. Na trgu stanujejo najodličnejši trgovci in drugi premožni zasebniki v hišah s tremi in štirimi nadstropji.
"Tu naletiš na proizvode iz Orijenta, Italije in Nemčije. V mestu opaziš na prvi pogled, da mora tukajšnje trgovstvo delati dobre kupčije. Povsod zapaziš veliko premoženje kakor v velikih trgovskih mestih. Dokaz dobrih razmer je tudi to, da je v mestu malo beračev in ni videti slabo oblečenih in v cape odetih ljudi.
"Prebivalci so v splošnem lepi ljudje. Moški se odlikujejo po okretnosti, kakršne v Nemčiji sicer ni mnogo zapaziti. In ženske? V mestu sem jih videl le malo in še te le mimogrede. Že to je zadostovalo, da se je v meni porodila želja, spoznati jih bliže v drugačnih razmerah. Njihovo obleko določa gospodoval-ka moda, njihova zunanjost pa me v mnogočem spominja na italijanske lepotice."
Med zanimivostmi Kranjske je bilo pošiljanje človeških ribic tujim naravoslovcem	'•>!
V januarju 1802 je potoval skozi Kranjsko nemški pesnik in pisatelj Johann Gottfried Seu-m§. Pripotoval je skozi Gradec, Maribor, Celje in čez Trojane. Čez leseni savski most pri Črnu-čah se je bližal Ljubljani. Tudi ta je opazil tržne stojnice na mostovih Ljubljanice. V svojem potopisu navaja dve osebi, s katerima se je tu seznanil, Merka in Schantrocha. Prvi, takratni knjigarnar in izdajatelj lista "Laibacher Zeitung" je opozarjal popotnika na razne posebnosti in zanimivosti Kranjske, med njimi tudi na človeške ribice, ki so jih pošiljali raznim naravoslovcem v tuje dežele. Ravnatelj in rešiser Schantroch ga je opozoril na ljubljansko gledališče, kjer je opazil veliko udobnost, desno in levo od vhoda v kavarno in biljardno igralnico. Pohvalno je omenjal ljubljanske kavarne. Glede javnih pravnih razmer med oblastmi in meščani, ali kakor se izraža v svojem potopisu med dednim plemstvom in tlačani, je spoznal, da je vse skupaj še velika, groba, neurejena zmeda, mešanica pravnega zatiranja in stare sužnosti.
O ljubljanskem barju omenja v svojem potopisu, da sp se ponudili Nizozemci, da bi ga osušili, a s pogojem, da bi bili za daljšo dobo let prosti vseh davščin. Ne da se prav razumeti iz kakšnih vzrokov se vlada doslej še ni dala pregovoriti. In tako je ta pokrajina še vedno pusta in prazna ter dela voda vedno večjo škodo.
S temi besedami pisatelj Seu-me zaključuje svoj obisk v Ljubljani, iz katere je odnesel vsekakor najboljše vtise.
Česar ni našel na sončnem jugu je videl v Ljubljani
Meseca oktobra 1815 je potoval s poštnim vozom z Dunaja skozi Ljubljano neki Jožef Kreil. Najzanimivejše se mu je zdelo, da mesto ni imelo obzidja. Ljudje so bili zelo delavni in tesno družbeno med seboj povezani. Šel je tudi v Opero, ki jo sicer ne pohvali, pač pa piše, da je videl
v loži lep ženski obraz, neizrekljivo mil, sveto ponižen in deviško čist. Ker v Italiji ni videl takih ljudi, je bil prepričan, da jii je tam ustvarila na platnu le ži-va domišljija slikarjeva. Cesar ni našel na sončnem jugu, to j® videl v Ljubljani "sredi tako ne-grškega slovanskega naroda." Avstrijski kancelar knez Metternich nad lepotami Ljubljane
Ob priliki ljubljanskega kongresa leta 1821 se je mudil v Ljubljani tudi Metternich, ki j® primerjal Ljubljano z okolif divne pokrajine,Terracino inl^^ apljem. V svojem, pozneje natisnjenem dnevniku, je napisal« Ljubljani tole:
"18. aprila: Žal mi je, da bo" moral zapustiti to lepo dežeb Zdaj je zares lepo, ko vse zelei" in visoki sneženi vrhovi Alp
krožajo širno obzorje
Ot
pogledu na divno naravo se s®' srce, ki se je pri konferenčni i®'' zi zadrgnilo."
15. maja: "Pomladanski so tukaj prekrasni, imamo 18 20° toplote, ugodni vpliv son# dela s polno silo. Šel sem na ro, s katere lahko razgledaš lepšo pokrajino več milj dal^ (najbrž šmarna gora). Mesto 7 postalo vas, ceste prazne, ^ mine, celo veličina Ljubljane-Ljubljančani, ne veste,
kako ste srečni!
Skozi Kranjsko in Ljublj^^ je trikrat potoval znameniti gleški učenjak Sir Humpb'"^ Davy in sicer v letih 1818, in 1828. Trdil je, da je do# j Save od Ljubljane do Podkoren najlepša, kar je sploh v videl. V Ljubljano je prišel | njič 4. maja 1828 in se nasta^' v Detelovi gostilni, kjer mu j® , pred desetimi leti v hudi bole^' zelo skrbno stregla domača . žina. Gostilna je stala na pros'''^ ru današnjega hotela "Unio^ Glede našega jezika je opazil« je zelo soroden z ruskim jezik"
SQ se celo ruski vojaki^' ttro razumeli s kmetskimi mi. O domači vojski je ugoto^
da so "taki oficirji kakor mo
lepi ljudje, ki so videti v svoj"? belih in svetlomodrih uniformi zelo stasiti."
V nadaljnih desetletjih jc ^ tovalo skozi Ljubljano še raznih inozemcev.
V drugi polovici prete stoletja je bil v Ljubljani znai®^ niti breslavski slikar Schramm. On je zapisal sV* vtise s temi besedami:
"Ljubljančani! Ne veste, ko ste srečni! Občudujte v**, enkrat^ iz globočine src okoli''" Na eni strani vidite Švico, žI" j, ledene planine. Na drugi str^ ' pa se vam smehlja ljubka, Pr jazna dolina. Z eno besedo:
(Slovenska Izseljenska n""
ni ste!"
ZAPRT V HLADILNIKS
HANOVER, N. H., 10. sta—Zgodba, da otroci zaW^j v nerabljen hladilnik in avtomatično zaklenejo, , tudi s smrtnim izidom, se n® „ ljuje. Triletni Gary Smith ^ Springfielda je zlezel v nerabl^\ hladilnik in vzel seboj živo čko-mačkico.	,
Dečka Smitha so odkrili f 48 urah v nezavestnem staP^ mački se ni ničesar zgodilo-srečo je imel hladilnik neko , prtino, da je nekoliko zraka hajalo vanj. Stanje dečka, ki nahaja v bolnici, je kritično-
rUDI AMERIŠKI ZAKOI^
REDWOOD CITY, Cal-, avgusta—Poročila sta se na Barbara McClain in James Griffin. Poroka se P vršila po vseh predpisih, in 1^" , čno s privoljenjem staršev. ^ j ši obeh so dogodek kvitif^^',^
javo: "Par se je prvič ^ "ed šestimi meseci in se bil. Nima nobenega smisla, se nasprotovalo poroki . . •" jjo
Poročno dovolilo je odob^ tudi sodišče.	^
James Griffien jo zaposl^''.], trgovini, ki prodaja avtom'' ske potrebščine.

ENAE0PRAVN0S13
' RHLAN 3
razstava devetih čipkarskih šol
Iz idrijskih rudniških arhivov J® razvidno naslednje o razvoju ®ipkarstva:
O prvih začetkih čipkarstva so ® Ugibanja in ustna izročila, ki si ^asprotujejo. Znano pa je, da je ■^0 v letu 1834 v Idriji zaslužka ^ čipke 4000 goldinarjev. Naj-pa je pripomogla k razvoju ®Pkarstva Ivana Ferjančič iz (roj.. 1859), nadarjena •^Pkarica, ki se je šla izpopolnje-v čipkarstvu v Konsberg na /šolsko. Ko se je vrnila domov, ^ ^^■čela izdelovati nove vzorce, ' so odprli idrijskim čipkam pot svetovni trg. Ona je leta 1876 ^stauovlla v Idriji čipkarsko šolo. . JG kupčija s čipkami v Idriji ®®<|alje bolj cvetela, so na Du-postali pozorni na daljno ^Jo in je avstroogrska država P^'^vzela kupčijo s čipkami v svo-roke. Odprli so čipkarsko cen-° na Dunaju in od tu pro-P^rali čipkarstvo po vsej Ev-
ropl
Iz Idrije se je razširilo čipkar-vo v vso njeno okolico, v Po-J^Osko in Selško dolino in po ibih tja do Gorice. Zadnji poslanki čipkarstva na Primor-sta čepovan nad Gorico 2^ Veliki Dol pri Komnu, dve uri ^oje do Trsta.
^0 prvi svetovni vojni smo iz-S^bili Primorsko, kjer je čipkar-
Stvo
" zivelo naprej. Toda Italijan-
%
! trgovci niso kupovali idrij-
cipk, klekljanih iz značilne-
10—12 mm širokega idrijske traku, pač pa so zahtevali spletene iz ožjega, 4 mm ^'rokega italijanskega traku, ki ^ ^je in vije v neskončnost, ne ^ bi med svojo potjo orisal kak ^''^•vilni lik ali cvetje, listje in ži-kakor idrijski. Kljub temu, pri tem traku ni potrebno sko-nikakršno znanje čipkarstva, ga ženske nerade oprijele, °da zmagal je trg. V teku 30 let pozabile že vse čipkar^^e g, in jim je ostal le italijQi-Ozki ris. Čipkarska šola v si je neprestano prizadeva-J Poglobiti znanje čipkarstva, ^ ker trg ni zahteval lepših ^^Vodov, šola ni zmagala. , ^9' naši slovenski strani pa je
%
^.fstvo ubiralo svojo pot. Iz ^ ^prostega idrijskega risa so čudovite čipke, prava ična polja, cvetoči grmiči.
^Mli,
dajni zavod za domačo in umetno obrt v Ljubljani, skrbi za čipkarski material in odkup čipk. Ustanavlja 14-dnevne čipkarske tečaje, kjer se odrasle delavke učijo novih vzorcev. Res skrbi za razvoj čipkarstva, vendar bi spričo svojih velikih možnosti lahko skrbel še bolj, da ne bi zmanjkalo sukanca in naročil ter da bi čimprej nakazoval denar za izdelke.'
Zaslužek čipkaric za njihovo precizno delo je res majhAi: 6 do 10 din na uro. Za fin prtiček premera 25-30 cm. potrebuje odrasla delavka od 80 do 110 ur in dobi zanj od 600 do 1100 din.
Tudi davek na čipke je prevelik, mislim, da 50 odstotkov, zato so čipke kljub majhnemu zaslužku drage.	P.N.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
^^^Pleteni s pajčevino v jutranji ga ^ vsega tega in podobne-V Se spomniš ob pogledu na te %Pke.
osvoboditvi je nekaj bistrih j^,Pfeizkušenih partizanskih ma-začelo širiti čipkarstvo. Na Vil	iniciativo so ustano-
čipkarsko šolo v Materiji, ^ri pešhoje do Trsta, Veli-pri Komnu, Ilirski Bi-°^^°vile šolo v Cepovanu, ariovile zimske tečaje v Dolu ok	ob veliki podpori
^^■jnih ljudskih odborov.
ciiu je danes v Sloveniji 9 fed	šol, v katere zahajajo
učenke od 5. do 13. leta tr	izredne starejše, ki po-
2 ^jejo pouka in izpopolnitve
-	čipkarstva ob novih
^Ofcih.
Yi^'^^ovite izdelke teh šol lahko -I-® v Ljubljani na razstavi v ^ Saleriji in v šolskih prosto-iia Novem trgu.
^ola

za umetno obrt je matica
čipkarskih šol. tej. j® dala učni načrt, v ka-ske ^ vključene vse čipkar-nadalje pošilja na šole vzorce ter svetuje in L,. ^ kontrolo nad izdelki s sode-
klik Sveta za prosveto in
Na'" LRS.
^•Un , ^^^tavi lahko vidimo vr-'^^kl izdelke 10—14 let starih §eo ' P^jČGvinaste, klasične, li§jj^®^^ične, folklorne in cvet-odj	da se ne boste mogli
katere so najlepše. skigff'^'^ostavnejSe so čipke, iz traku, redkega ali K	zvit v kroge, špira-
it(I' 8 pomočjo teh niora učenka pridobiti cve^-j-. i"očno spretnost za fino ali pajčevinaste čipke. ^®kaj. "Dom," državni pro-
ZMEDA V KRAJEVNIH OZNAČBAH
Naša republika se oficielno imenuje United States of America. Toda Finci jo imenujejo Yh-dysvallat, Egipčani Alwellat Al-motaheda, Nemci Vereinigte Staaten- von Amerika, Japonci pa Beikoku, kar v njihovem jeziku pomeni Riževo deželo.
Od naše strani pa Finsko označamo za Finland, dasi jo domačini imenujejo Suomen Tasa-valta. Nemčija se oficielno imenuje Deutschland, v Ameriki jo imenujemo Germany, Francozi Allemagne, Švedi Tyskland in Japonci Doitsiu. Grčijo imenujemo v Ameriki Greece, oficielno pa se imenuje Vasilion Tis Ella-dos. Irsko imenujemo Ireland, oficielno pa se imenuje Poblacht Na H'Eireann. Japonci imenujejo svojo deželo Nippon. Norveška se oficielno imenuje Norge. Švedija je Sverige. In tako dalje. Jugoslavija se v Ameriki imenuje Yugoslavia ali Jugoslavia, kar je skoro točno v skladu z oficielno označbo dežele.
London se v italijanščini imenuje Londra, v grščini Londinon, v francoščini Londres. Glavno mesto Avstrije se oficielno imenuje Wien, v angleščini Vienna, v turščini Vyana v slovenščini pa Dunaj. V bivši Avstro-Ogrski so bila skoro vsem nenemškim krajem dodana tudi nemška imena, dasi jih prebivalstvo ni rabilo. Tako je bila Ljubljana Lai-bach, Celje Cilli, Krško Gurken-feld. Gorica Goertz itd.
V Zedinjenih državah izhajajo imena držav iz angleščine, iz indijanskih jezikov, iz francoščine in španščine. Nekatera tfeh imen so modificirana ali na en ali drug način nekoliko izpremenjena. Še več jezikov pa služi za podlago imen mest, mestec in našel j. Tu je najti angleška, indijanska, španska, francoska, italijanska, nemška, slovanska in drugačna imena. Nad izvorom teh imen se nihče ne izpodtika in se rabijo tako kot so pisana.
Znanstveniki v raznih deželah se trudijo, da bi se krajevne označbe rabile in pisale tako kot jih rabijo domačini v dotičnih krajih in kot se rabijo oficielno doma. Ppsebno hvalevredno in uspešno delo v tem oziru vrši ameriška organizacija The National Geographic Society. Ta družba poleg mesečne revije The National Geographic Magazine pogosto izdaja tudi zemljevide raznih pokrajin, držav in delov sveta.
Na teh zemljevidih se vedno upoštevajo oficielne krajevne označbe dežel ali krajev, katerih se tičejo, kjer je to mogoče izraziti z latinskimi črkami. Tako je Ljubljana označena kot Ljubljana, Celje kot Celje, Beograd kot Beograd, Praha kot Praha itd. V nekaterih primerih, kjer so že dolgo v rabi razne "po-kvarjenke," se poleg pravega in oficielnega imena v oklepaju navede tudi pokvarjeno ime. To je indirektno priporočilo, da naj bi vsi rabili in pisali imena kot jih pišejo domačini in ki so ofcielna imena, dotičnih mest, krajev in dežel.
—NOVA DOBA

IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1952
"Ameriško jugoslovanski center" na Recher Ave.
Predsednik Tony Vrh; podpredsednik Frank Žagar; tajnik Andrew O grin, 18508 Shawnee Ave., KE 1-1107; blagajnik Theodore Kir-cher ml., zapisnikarica Glisti Zupančič; nadzorni odbor: John Gerl, predsednik, Leo Bostjančič in John Barkovich; gospodarski odbor: Frank Derdich, predsednik. Frank Tegel in Frank Rupert; publicijski odbor: Frank Rupert, Gusti Zupančič in Andrew O grin; ostali direktorji: John A. Fakult, John Zupančič, Robert A. Kastelic in Frances Gorjanc; poslovodja John Žigman in oskrbnik Louis Mohar.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7.30 urL
"Cvetoči Noble" it. 450 SNPJ
Predsednik Frank Podboršek, podpredsednik Anton Vrh, tajnik Frank Tegel, 954 E. 239 St. RE 1-4399, blagajnik Justin Mar-tinčič, zapisnikarica Mary Do-dič, nadzorni odbor: Frank Mihe-lich, Fred Martin in Andy Jerman, zastopniki za Klub društev AJC Fred Martin, Frances Gorjanc in Anton Vrli; za Federacijo SNPJ Joe Parker.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 10. uri dopoldne.
"Carniola Hive" št. 493 L TM
Bivša predsednica Mary Bolta, predsednica Josephine Stwan, podpredsednica Christine Glavan, duhovna voditeljica Agnes Zobetz, spremljevalka Mary Mahne, vra-tarica Pauline Zigman, stražnica Mary Vesel, zapisnikarica in tajnica bolniškega oddelka Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 1-4758, finančna tajnica Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič, zastopnici za Klub društev SND Josephine Stwan in Julia Brezovar.
Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v dvorani št. 1 SND na St. Clair Ave., ob 7.30 uri.
"Cleveland" št. 126 SNPJ
Predsednik Louis Smrdel, podpredsednik Edward Branisel, tajnik John J. Gabrenja, 22100 Ivan Ave., RE 1-6268, blagajnik Frank Yako-vac mL, zapisnikar Blaž Novak, reditelj John Pire, nadzorniki: Anthony Yuretich, Victor Gruden, Louis Virant st; mladinski reditelj Andrew Curry (Korenčič), ml., zdravniki vsi slovenski zdravniki v Clevelandu in okolici.
Sprejema se članstvo od 16. do 50. leta in otroke od rojstva do 16. leta. Prosta zdravniška preiskava.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo dopoldne v SND.
"Collinwoodske Slovenke" št. 22 SDZ
Predsednica Fannie Brezovar, 305 E. 232 St.; podpredsednica Fannie Kromar, 665 E. 160 St.; tajnica Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., IV 1-6500; blagajničarka Frances Tomsich, 693 E. 160 St.; zapisnikarica Rose Šimenc, 799 E. 155 St.; nadzornice Filomena Se-dey, Mary Cernigoj in Stefi Kon-cilja; zastavonoša Mary Malovrh; zdravnika dr. Anthony Skur in dr. Victor Opaskar.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave., v spodnjih prostorih.
-k
"GLASBENA MATICA"
Predsednik Frank Bradach; podpredsednik Edward Kenlk; zapisnikarica Molile Frank; blagajničarka Carolyn Budan; nadzorniki: Alice Somrak, Ernie Zdešar, June Price; posredovalni odbor: Frank Bradach, Edward Kenik, Carolyn Budan, Ann Safred, Josephine Pe-trovčič, Josephine Bradach; pevo-vodja Anton Schubel.
Seje se vršijo vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri v sobi št. 2 v SND.
■k
"Klub društev AJC" na Recher Ave.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik A. O grin, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., tel. RE 1-4488, blagajnik Frank Tegel, zapisnikarica Mary Medvešek, nadzorni odbor: Mary Dodič, Mary Segulin in Frances Zajec, publicijski odbor: Mary Medvešek,Gusti Zupančič, L. Zgonik, Frances Julylia in M. Dodič.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu.
★
Klub "Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdich, nadzorni odbor John Ludvik, Andrew Ogrin, John Oshaben, kuharica Frances Gorjanc, stric Joseph Plev-nik, teta Frances Rupert in maršal Louis Starman.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu.
★
"Kras" št. 8 SDZ
Joseph Jerkič, 19071 Naumann Ave., predsednik; Stanley Koželj, 18931 Naumann Ave., podpredsednik; Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, tajnik; Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., blagajničarka; John Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar; nadzorniki: Joe Koporc, predsednik, Martha Batič in Mary Kobal.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri popoldne v Slov. domu na Holmes Ave.
■k
"Lipa" št. 129 SNPJ
Joseph Trebeč, predsednik; Andy
Skerl, podpredsednik; Mrs. Mary Stokel, 6922 Hecker Ave., tel. HE 1-0393, tajnica; John Sivec, blagajnik, Charles Penko, zapisnikar; nadzorniki: Stanley Pockar, Frank Pyke in Joseph Filipic.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v sobi št 4 SND ob 1. pop.
★
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blaga j nik-zapisnikar 'John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
★
"Lunder-Adamič" št. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wppotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okom, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, reditelj Jacob Žagar, za Klub društev SND William in Anton Wapotich.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo
v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
★
"Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik Frank Komidar, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., blagajnik John Prusnik, zapisnikarica Frances Sušel, reditelj John Ilovar, nadzorniki: August F. Svetek, Peter Adam in Frank Ludvik.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v
Slov. domu na Holmes Ave.
★
"Napredne Slovenke" st. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blagajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Jennie Skuk, Josie Krasovec in Mary Peternel, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Ar tel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND
na St. Clair Ave.
★
Dramski društvo "Naša zvezda"
Predsednik Andrew Ogrin; podpredsednik Joseph Vičič; tajnica Mary Medvešek, 21141 Goller Ave., tel. IV 1-3822; blagajničarka Frances Julylia; zapisnikarica Frances Modic; nadzorni odbor: Louis Mohar, John Korošec in Frances Gorjanc; arhivarca Mary Medvešek; mojster odra Louis Mohar.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v AJC na Recher Ave.
■k
"Mladinski pevski zbor SDD"
Predsednik John Ter lep; podpredsednik Jerry Pike; tajnik Mary Vidrich; blagajnik Katy Artel; zapisnikarica Jennie Skerl; nadzorniki: Jerry Pike, Jim Kozel, Anna Brenčič.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
■k
"Na Jutrovem" št. 477 SNPJ
Predsednik Peter Segulin, podpredsednik Anton Traven, tajnik Charles Basa, 10313 Reno Ave., blagajnik Joseph Bartol, zapisnikar Mike Ludvik, nadzorniki: John Samsa, Joseph Rolih in John Law-renčič. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. del. dvorani na Prince Ave. ob 10. uri zjutraj.
Asesment se pobira vsako prvo nedeljo v mesecu na seji v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Ave. ter istotam vsako četrto nedeljo v mesecu od 10. do 12. ure dopoldne.
★
"Napredni Slovenci" št. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A- Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
★
"Naprej" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk; podpredsednik Eddie Mramor; tajnik John Krebel, 6409 St. Clair Ave.; blagajnik Joseph Batis; zapisnikar Felix Strumbel; nadzorniki; Anton Zakrajšek, Anton Mihelič, Andy Turkman. Društveni urad se nahaja zgoraj v starem poslopju S1|0V. nar. doma na St. Clair Ave.
Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri zjutraj v SND, dvorana št. 1. novo Poslopje.
■k
Pevski zbor "Jadran"
Predsednik Louis Smrdel,; podpredsednik George Marolt; tajnik-blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nela-wood, E. Cleveland, O., LI 1-2102; zapisnikarica Wilma Glazar, arhivarca Florence Unetich, nadzorni odbor: Joe Planine, Tony Prime in Fred Cesnik; pevovodja Vladimir Malečkar, pianist Reginald Resnik.
Vaje se vrše vsako sredo zvečer ob 8. uri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
★
Krožek št. 1 "Progresivnih Slovenk"
Predsednica Anna Zaje; podpredsednica Frances Henikman; tajnica in blagajničarka Mary Vidrich, 15718 Grovewood Ave.; zapisnika-
rica Theresa Gorjanc; nadzornice; Frances Francel, Rose Pavlin in Rose Sanabor; prosvetni odbor; Bertha Dovgan, Jennie Princ in Antonia Tomle.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del domu na Waterloo Rd.
-K
"Progresivne Slovenke" krožek št. 2
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Mary Bozich, 19161 Monterey., IV 1-7074, blagajničarka Marie Zakrajšek, zapisnikarica Rose Retar, nadzornice Jennie Skuk, Helen Mikuš in Rose Fier, za Sans št. 39 Uršula Mulej, Katie Bradač in Amelia Božeglav, za Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za čitalnico Rose Retar.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v dvorani št. 2, SND na St. Clair Ave.
-K
"Progresivne Slovenke" krožek št. 3
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Mary Lokar, tajnica-blagajničarka Mary S ter, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzornice Frances Gorjanc, Frances Julylia in Anna Nagode.
Seje se vrše vsako prvo sredo v
mesecu v AJC\na Recher Ave.
★
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Frank Wirant, podpredsednik Anthony Kausek, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., zapisnikar Andy Sadar, blagajnik Anton Debel j ak, nadzorni odbor; Frank Debel j ak mL, Frank Lunder in Edward Herbst, za Klub društev SND Frank Debelak, za Sans št. 39 Joseph Champa; za AJC John Ko-matar in Frank Virant. V slučaju bolezni sporočite pismeno tajniku ali pokličite zapisnikarja HE 1-7805.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v solji št. 4, staro poslopje SND na St.
Clair Ave.	^
★
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Topile, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor; Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ; Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
★
"Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Hrvatin, tajnica Julia Žerovnik, 14919 Hale Ave., blagajničarka Ivanka Shiffrer, zapisnikarica Cecelia Subel, za Klub društev SND in Sans Mary Somrak, za Federacijo SNPJ Julia Žerovnik, za farmski odbor SNPJ Ivanka Shiffrer, nadzornice: Mary Somrak, Slavka Sadecak in Mary Zarnik.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
101 E. 235 St., RE 1-6316; blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St.; zapisnikarica Albina Brajdič; nadzornice: Albina Brajdič, Josephine Razinger in Elizabeth Belay. Vsi slovenski zdravniki so društveni zdravniki.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Pevski zbor "Slovan"
Joseph Durjava, predsednik; Joseph Ivančič, podpredsednik; William K. Gabrenja 19711 Mohawk Ave., KE 1-6829, tajnik in blagajnik; Ciril Ozbich, zapisnikar; nadzorni odbor: Andrew Ogrin, Milan Urbančič in Frank Urbančič; arhivar Joseph Ivančič, pevovodja Anton Schubel.
Pevske vaje se vrše vsak torek zvečer ob osmih v AJC na Recher Ave. Redne seje se pa vrše vsak drugi torek vsakega drugega meseca.
"Washington" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič; zastopnica za Sans št. 48 Mary Bozich.
Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
★
"Waterloo Camp" št, 281 WOW
Walter Lampe, predsednik: Anton Novak, podpredsednik; Edward Rozance, 15216 Lucknow Ave., tajnik; Vincenz Godina, blagajnik in zapisnikar; John Rozance, si)remljevalec; Peter Bukovnik, bolniški nadzornik; nadzorniki: Fra^ Stupar, Frank Puskarič, Valentine Malnar.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v SDD na Waterloo Rd. Asesment se pobira tudi vsakega 24. v mesecu v SDD, razen če pade
na nedeljo ali praznik.
★
"Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ
Predsednik Frank Žagar; podpredsednik Frank Mišič; tajnik Charles Žele, 20970 No. Vine St., KE 1-4640; blagajnik Andrew Ogrin; zapisnikar John l^dvik; nadzorni odbor; Frank Matko, predsednik, Maryv Segulin in Angela Ogrin.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu ob 8. uri v AJC na Recher Ave.
★
"Združeni bratje" št. 28 SNPJ
Joseph Godec, predsednik; John Krebely, podpredsednik; Peter Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, tajnik; nadzorniki: John Kikol, John Zaman, John Krebely; John Bohinc, zapisnikar.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
■k
"ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
Slov. nar. dom na St. Clair Ave.
Charles Vrtovšnik, predsednik; Frank Plut, podpredsednik; John Tavčar, tajnik; Josephine Zakrajšek, blaganičarka; Josie Petrič, zapisnikarica; namestniki: Cyril Ro-vanšek, Andrew Turkman, Andrej Tekavec, in Josephine Stwan; nadzorni odbor; John Pollock, John Centa, Anton Wapotich, Leon Poljšak in Frank Elersich; gospodarski odsek: Frank česnik, predsednik, Joseph Okorn, zapisnikar. Frank Wirant, Janko N. Rogelj, Anthony Zakrajšek, Joseph Fifolt in Stanley Dolenc.
Seje direktorija se vrše vsak drugi torek v mesecu. Vsa korespondenca, tikajoča se SND, se naj pošlje na naslov; SND, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Uradne ure so od 9.30 do 12., od 2. do 5.30 in od 7. do 9. zv. Ob sredah popoldne in ob nedeljah ni uradnih ur.
"Slov. moška zveza" št. 3
Predsednik Chas. Benevol, podpredsednik Anton Mavsar, tajnik Frank M. Perko, 1092 E. 174 St., [V 1-5658, blagajnik Joseph Hočevar, zapisnikar Jim gtopar, nadzorniki: Jim Kastelic, Joe Peru-shek, Martin Komachar; za Federacijo SMZ Anton Rudman in Martin Valetich.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. domu na Holmes Ave. Asesment se pobira 24. in 25. v mesecu od
6. do 8. zv. v Slov. domu.
★
"Slov. moška zveza" št. 5
Predsednik John Sever, podpredsednik Frank Cesnik, tajnik-blagaj-nik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor; Frank Kuhar, Lbuis Erste, Frank Petkovšek; za Federacijo SMZ Frank Brancel, Louis Erste, Frank Brancel in Frank Petkovšek; za Klulb društev SND in Čitalnico John Sever.
Seje se vršijo vsako tretjo so boto v mesecu, dvorana št. 4 staro
poslopje SND na St. Clair Ave.
★
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jen-ni,i Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambro-žič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, rediteljica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
★
"Svob. Slovenke" št. S SDZ
Predsednica Nežika Kalan, 1007 E. 74 St.; podpredsednica Jennie Skuk; tajnica Josephine Petrič,
Društveni koledar

zavoda
izkušeno
simpatično pogrebnlško postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDINA&'SONS Funeral Directors

VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega -proM revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
KOVAČ
izurjen
Plača od ure poleg komada THE STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 970 E. 64 St.
MATI IN HČI
OBE ZAPOSLENI NUJNO PO-TREBUJETI STANOVANJE S 4 ALI 5 SOBAMI. Pokličite kadarkoli. HE 2-0844
DELO DOBIJO ŽENSKE
TELLERS
Izvrstna prilika Dve bančni pomoči (moški ali ženske), v starosti 35 let ali manj, dobite dobro službo. 5-dnevni tednik. Stalno delo. Primerna plača. Prijetne delovne razmere z raznimi ugodnostmi. Plačane počitnice; skupinska zavarovalnina; bolniška in odškodninska podpora; hospitali-zacija in penzijski načrt. Zglasite se osebno. Vprašajte za Mrs. Sotak. THE STATE SAVINGS & LOAN COMPANY. 2945 Woodhill Rd.,
vogal Sophia Ave.
NAPRODAJ
AVGUSTA
17.	avgusta, nedelja—Piknik društva Nanos št, 264 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
SEPTEMBRA
7. septembra, nedelja—Piknik Mlad. pev. zbora na farmi SNPJ.
14. Sept., nedelja—Piknik zbora Triglav na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
38. septembra, nedelja—Veselica Slov. nar. doma na Stanley Ave., Maple Heights, O.
OKTOBRA
12. oktobra, nedelja—Koncert zbora Zvon v Slov. nar. domu, E. 80 St.
18.	oktobra, sobota—Jesenska veselica društva Brooklyski Slovenci št. 48 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
19.	oktobra, nedelja—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
19. oktobra, nedelja—Jesenski koncert in 15-letnica obstoja zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O.
NOVEMBRA
2.	nov., nedelja—Ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v AJC na Recher Ave.
3.	novembra, nedelja—Ples krožka št. 3 Prog. Slov. v AJC na Recher Ave.
9. novembra, nedelja — Igra dramskega zbora Naša zvezda v AJC na Recher Ave.
9. novembra,nedelja—Prireditev društva V boj št. 53 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
15. novembra, sobota—40-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slov. domu na Holmes Ave.
lastnik prodaja
$1,000 za inventar Dobroidoča trgovina—stanovanje Soda Bar - Grill - Delicatessen 1398 E. 66 St. EN 1-9628
Plačajte ko služite — zmerni pogoji
Ne zahteva se takojšnjega vplačila
DELO DOBIJO MOŠKI
"OLIVER"
POTREBUJE
OPERATORJE
Z A
RADIAL DRILL PRESSES SMALL SINGLE SPINDLE
DRILL PRESSES STRAIGHTENING PRESS PRESS HELPERS
POTTER & JOHNSON LATHE LIBBY LATHES ENGINE LATHES-
LARGE TURRET LATHES-
LARGE TURRET LATHES-SMALL
Incentivna plača takoj od začetka na incentivnem delu. Plačane počitnice in prazniki. Klavzula o življenjskih stroških. Avtomatično povišanje do povprečne mezde. Morate biti pripravljeni delati prvi, drugi in tretji šift. 5% premije na drugem šift. 10% premije na tretjem šiftu. Uposljevalni urad je odprt dnevno od 8. do 4.30 pop.
THE
OLIVER CORPORATION
19300 EUCLID AVE.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
OVČAR MARKO
POVESI
(Nadaljevanje)
Pa je malokdo slišal Podrobar-ja, ker so večjidel vsi gledali Tomaža, ki je namerjal Podlip-niku in se narejal hudega: "Mica je moja. Jaz Mice ne dam. Z bičem ti bom hlače izprašil, Cena, če te narajmam pod njenim oknom." In je odpeljal Mico na sfedo hiše, se vrnil še po Ančko, Franco in Rozalko, plačal godce, in plesal sam s štirimi dekleti, jih vrtil okrog sebe, hodil pod njihovimi rokami, poprijemal z vsako roko po dve in dve za roke, poskakoval in bil s petami skupaj, da so zvenele podkvice kakor ostorge.
Plesalci so ga gledali, privzdigovali noge in mahali z rokami, doklre ni Tomaž odvedel deklet, po dve in dve na vsako stran, nazaj k mizi.
"Tako smo po zmagah kirasir-ji plesali in druge v nič devali. Krajcpataljon!"
Spet so godli Bovčani in spet sta plesala Marko in Ančka. Viš-narjev Šimen pa je stal med vrati in jih opazoval. Ni se mogel premagati, da bi ne prišel pogledat za Ančko, ki mu je bila bolj všeč kakor njena dota.
Za prihodnji ples je Šimen prosil Ančko. Ančka pa se je izgovorila, da je že trudna in da ne bo več plesala. Višnarjev je sedaj prav dobro vedel, da ga ne mara in da ima Marka rada Odšla sta Podlipnik in Ančka. Marko je prisedel k Joku in Vr-banku in ujel konec Vrbankove-ga modrovanja: "Da bi le Pod-hpnik naredil, kar je rekel. Ker preveč bogastva na enem kupu ni kaj prida. Tako je naš Gospod Jezus Kristus učil. Bo že res."

A FOUH-FOOTED FRIEND in a foreign land lends aid to the U. S. Marinas. This is a picture which could have been taken almost anywhere and almost any time in the past ten years ... there may very well be others like it taken in the next ten years ... or more.
For in a time of unrest such as this, our country must be alert on many fronts—to keep the restless peace. This takes strength. Strength in manpower, strength in pur national economy, represented by YOUI	'
For you are an important part of our country's economy. .When you have a sturdy backlog of savings you are secure—and so is your country. And one of the best ways for you to build up and keep such security is by buying United States Defense Bonds—regularly. Your bonds and other forms of saving make you a solid, dependable citizen of an economically strong nation. And peace is only for the strong!
■ ;.'v
Buy Defense Bonds today ... and buy them regularly through the Payroll Savings Plan where you work. Strengthen your own future and that of your country by saving your money through bonds.
HERE'S HOW I BONDS'. NOW EARN MORE MONEY FOR YOU!
Now safe, sure U. S. Series E Defense Bonds pay an even better return than ever before ... thanks to 3 brand-new money-earning features just announced by the U. S. Treasury.
1. Now every Scries E Bond jrou buy bcpni etminf intereit after only S nonlht. It earn« 3%, compounded aemiannually, when held to maturity. It reachea full maturity value earlier (9 year« 8 month*) and the interest it pays is now bigger at the starti
2 . Every Series E Bond you own can now go on earning interest for 10 more years after it reaches the original maturity date—witiwirt your lifting a 6ngerl
3. During the 10-year extension period, every unmatured bond earns at the new, higher interest (average 3% compounded semiannually). Your original $18.75 can now repay you $33.67. $37.50 pays back $67.34. And so on.
Start now! Invest more savings in better-paying Series E Bonds—through the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Plan where you bank.
Peace is for the strong...
for peace and prosperity save with U. S. Defense Bonds!
7%c U. 3. Oov0rnm0rU don noi pay for this aduertuing. Thg Tr«a»ury DtpartmtrU thank*, for thair patriotic donotion^ Tk4 Adiwtiiing Council and
ENAKOPRAVNOST
Marko je preslišal in začel drugačen pogovor. Pa je bil razmiš-Ijen; v mislih se je še vedno pogovarjal z Ančko in krčma sfi mu je zdela zakajena in dolgočasna. Odšel je domov obenem z Jokom in Vrbankom.
Konjar Tomaž pa je še ostal. Spomnil se je, da ni še zapil zadnje atake, tiste od pomladi, ko je v skok pognal konje od krni-škega mosta proti Jezercem in ustrahoval za eno leto zverino, da se je morala umakniti v Srednji vrh, v svoje taborišče, ki ga bo še tudi razdejal, kadar bo suho in veter pravi.
Okrog polnoči je prinesel še Mežkov Joža svoj škant in je tako dobro pomagal Bovčanom, da so ga s sabo med godce vabili, in jih je zato Bajtnikova Mica ozmerjala. .
In ni hotelo biti konca:
"Drom pom na bas—"
*
Drobnega, suhega snega se je naletelo za dva prsta. Travo je pokril, stmišč pa ne. Pod hrasti je ostalo še kopno. Na cesti so ga hitro razvozili in v Rebri ga je vzelo popoldansko sonce.
Podlipnikov Cenek pa ni smel iz hiše ne v snegu ne, v soncu, ker ga je glava bolela in trebuh.
"Štrukljev si se preveč najedel," ga je tolažil ata.
. "Saj sem jih komaj dobro po-kusil," je ugovarjal Cenek.
"Nič ne m&raj. Ko pridem na zaj, boš zdrav kakor riba."
"Kam pa spet greste, ata? Tako malokdaj ste doma."
"Pozimi bom doma, pozimi, Ce nek. Sedaj pa moram še enkrat v kopnem pripeljati iz Trsta v Tržič,' kjer imam že cele krade blaga, ki ga bo vozil pozimi Miha s sanmi čez Ljubelj v Celovec, da konji ne zastanejo in da bo več zaslužka. Priden bodi in mamo lepo ubogaj, pa pojdeš enkrat z nami."
Cenek se je pa prijel za glavo in ni nič odgovoril Ata je odšel v kuhinjo.
"Anca! Kdaj se je Cenek tako prehladil?"
"Prehladil? Saj nič ne kašlja."
"Kaj pa naj bi mu bilo?"
"Že od poletja bolehajo ljudje za vročino. Stagnarjeva j e umrla."
"Ko že prej ni bila zdrava."
"Bolj prav bi mi bilo, da bi ne šel od doma in me ne puščal sa me v takih skrbeh."
Cena se je sprehodil po kuhinji : "Umrl ne bo. Če mu pa le he bi odleglo, pošlji v Tržič po pa-darja, po Venceljna Huša, ki zna zdraviti za vse doktorje. Se dobro poznava."
Ponoči je Cenek vso noč stokal in mama ni zatisnila očesa.
Zjutraj niso vedeli, o čem bi govorili. Pa tako lepo jutro je bilo. Triglav je rdel v snegu in zarji, cesta je bila pomrzla in na dvoru so stali že vsi trije pari-zarji zapreženi. Cena pa se je obiral in obiral, da so že konji neradi stali: "Kar poženita, vaju bom že dohitel," je ukazal in se še enkrat vrnil v hišo. Joža pa je držal in miril njegove konje, ki so hoteli za drugimi z dvora.
Stopil je k postelji in prijel fanta za roko: "No, Cenek, sedaj grem in ti bom nekaj prav lepega prinesel iz Trsta."
"Ata! Jaz sem bolan." Tako žalostno je izpr^ovoril Cenek, da se je vsem milo storilo.
"Pa ozdraviš in dorasteš," je bolj sam sebe tolažil Podlipnik kakor sina, "in bova prevozila še sveta—. Zbogom, Cenek!
"Srečno, ata!"
V veži je Cena še enkrat ustavila Anca: "Ali pa bi vendar ostal doma?"
"Bi. Pa ne maram, da bi ljudje rekli, kako sem navezan na otroka. Saj bom vozil, kakor za stavo."
Sedel je na voz in pognal "Hi!" Voz se ni premaknil. Udaril je z bičem. Konji so se bolj zmedli. Moral je v sedlo, da je odpeljal z dvora.
Mama in Ančka sta se molče spogledali: "Nesrečo vohajo konji." Ko je zginil parizar v stag-
nah, sta se obe vrnili k Cene-kovi postelji.
Cena je na cesti spet sedel na voz in z bičem pognal konje v tek. Pa ni malo udaril: "Mrhe!"
Pri Vrbju je dohitel prva dva voza. Sovražno je pogledal s snegom zapadle gore: "Ko bi bil Ljubelj kopen, bi ukazal pognati v Tržič in bi bil po jutrišnjem zvečer spet doma. Tako pa—" Počil je z bičem. "Poženi, Miha! Se mudi, kakor se še nikoli ni."
Pred praznimi vozmi so se spe-nili konji. V Ljubljani Podlipnik ni hotel naložiti tovora, čeprav so mu ga ponujali: "Da nas sneg ne ujame," se je izgovarjal. Prenočeval pa je že prvo noč na Vrhniki, ker se mu je mudilo kakor še nikoli ne.
Prav takrat, ko je ata na Vrhniki konje izpregel, jih je doma v Krnicah Cenek v vročičnih blodnjah zapregel in pognal: "Hi!" Pa je moral voziti po strašno strmih klancih navzdol, ker ni konj vso noč nikoli več pognal, ampak jih samo ustavljal: "E!—Oha!" In je vrtil z roko, kakor bi hitel zavirati: "Zavri! —Zavri!" In spet: "Coklo, coklo pod kolesa!"
Po strašno grdo r azvoženi cesti je moral voziti, ali pa po ledeni, ker je ukazoval: "Miha! Opri!" Pa si je hitro premislil; "Ne, ne, ne, ne! Steči, da te ne povozi." Potem se je voz prevrnil: "Naaa!" Razprostrl je roke: "Porežite vrvi in rešite konje!"
Proti jutru se je napol zavedel. Mama n Ančka sta bili objokani: "Zakaj pa vekata? Molita rajši, da ne bo ata povozilo, pot je tako ledena. Mi smo zvrnili in lisec se je ubil. Pa tako dobro je peljal."
(Dalje prihodnjič).
Vpliv opojnih pijač na človeka
Opojne pijače ene ali druge vrste so uživali ljudje že pred tisočletji in jih uživajo danes. Celo primitivna ljudstva, ki še eksistirajo tu in tam, producirajo in uživajo opojne pijače. Ako bi bil alkohol strup, kakor ga ozna-čajo fanatični zagovorniki pro-hibicije, bi bil človeški rod že izginil s površja zemlje.
Dva ameriška znanstvenika, ki se intenzivno bavita s tem problemom, sodita, da se v Ze-dinjenih državah poslužuje opojnih pijač okrog 51 mihjonov oseb. Velika večina teh pa uživa opojne pijače zmerno. Med 51 milijoni pivcev jih je samo 3 mihjone, katere se more označiti za nezmerne pivce ali alkoholike; samo ti predstavljajo težak in včasih tragičen problem.

Don't gomblo with fire-odds • ore against you!
m
Znanstveniki pravijo, da je alkohol v resnici neke vrste hrana kot je sladkor, in sicer premočna in enostranska hrana. Alkohol kot sladkor daje telesu kalorije, toda ne potrebnih vitaminov, minerahj in protejnov. Pravi pijanci mnogo pijejo in malo jedo; na ta način svoje telo izstradajo. Alkohola želodec ne prebavi tako kot drugo hrano. Kakor hitro pride alkohol v želodec, ga vsrkajo želodčne stene in ga potom lasnic takoj pošljejo v krvni obtok, odkoder doseže možgane. Tam vpliva na vrhnji del možgan in preprečuje, da možgani začasno ne delujejo pravilno. Alkohol ne povzroča direktno niti visokega krvnega pritiska niti otrdenja žil niti želodčnih uljes niti raka niti ledvičnih neprilik. Toda škodo tem organom povzroča lahko indirektno, ker nezmerni pivci premalo jedo in izstradajo telesni sistem, da lažje podleže raznim boleznim.
Velika večina pivcev uživa opojne pijače zmerno in tem ne povzročajo bolezni niti jim ne krajšajo življenja. Dokazano je, da zmerni pivci žive prav tako dolgo kot drugi, ki nikdar ne po-kusijo opojnih pijač. Mnogi nezmerni pivci pa prezgodaj umrje-jo enostavno vsled izstradanega sistema, ki ni dobival dovolj hrane.
Iz dosedaj nepojasnjenega vzroka pa so nekateri ljudje nagnjeni k čezmernemu uživanju opojnih pijač. Nekateri si opojne pijače lahko odrečejo ali pa nehajo piti o pravem času, medtem, ko drugi tega ne morejo. Zakaj je tako, znanstveniki še niso mogli ugotoviti. Prav tako, kot znanstvo še ni moglo ugotoviti, zakaj so nekateri ljudje alergični napram nekaterim jest-vinam ali celo napram gotovim zdravilom, drugi pa niso. Vsako telo je sistem zase. Znanstveniki so tudi mnenja, da včasih normalni ljudje postanejo pijanci vsled zunanjih vzrokov: vsled skrbi, žalosti, jeze, obupa itd.
Zdravniška znanost še dosedaj ni našla uspešnega zdravila za zdravljenje alkhoUzma. Vsekakor pa poslujejo razne ustanove, ki na razne načine zdravijo to človeško hibo, in nekatere s precej dobrimi uspehi. Na primer, organizacija Alcoholics Anonymous, ki ima okrog 400 postojank v tej deželi in v inozemstvu, poroča, da popolnoma odvadi pijančevanja 50% svojih pacijen-tov, okrog 25% pa deloma. Ta organizacija zdravi okrog 20,-000 novih "bolnikov" vsako leto. Tudi nekatere druge slične organizacije poročajo o prilično dobrih uspehih v tem oziru. V zvezi s tem je važno, da se kroničnega pijanca dandanes ne smatra več za nekak izvržek človeštva, ampak za nekakega bolnika, ki potrebuje neke vrste zdravljenja.
—NOVA DOBA
Zapadna Slovanska Zveza
GLAVNI URAD: 4676 WASHINGTON ST., DENVER 16. COLO.
je bila ustanovljena 5. julija 1908 na demokratični podlagi. Od leta do leta lepo napreduje ter že veliko let plačuje vse posmrt-nine in dividende svojim članom samo z obrestmi, ki jih zasluzi od investicij njenega premoženja. Zato še ni bila prisiljena zvišati lestvice za novopristople člane.
V zadnjih štirih letih je plačala po $6 dividende svojim članom xa vsak tisoč dolarjev posmrtnine ali "endowment'' zavaro-valmne. Enako vsoto bodo tudi letos prejeli člani, ki niso še dopolnili starost 70 let. člani, ki so dopolnili starost 70 let, bodo pa letos prejeli po $18 dividende za vsak $1,000 zavarovalnine, kajti tolventnost ZSZ je 138.89%. Umrljivost v članstvu je samo 37.45% in obresti pa zasluži po 4%% za vsakih $100 premoženja.
Vse rojake in rojakinje se prijazno vabi za vstop v to nad-solventno domačo organizacijo. Za vsa pojasnila se obrnite na
MRS. JOHANNA V. MERVAH.
7801 Wade Park Ave., EX 1-0069: MRS. ANTONIA TOMLE,,
14823 Sylvia Ave., PO 1-3549,
ki ste predsednici clevelandskih društev,
ali pa direktno na gL tajnika ANTHONY JERSIN.
4676 Washington St., Denver 16, Colo.
Pristopnina je prosta in provizija za novopridobl j ene člane pa od $5 do $10 za vsakih $J,000 novo vpisane zavarovalnine. Pristopite z vašo celo družino še danes!
Različne vrste zavarovalnine do $1,000 za otroke. V odraslem oddelku se zavaruje od 16. do 60. leta, po starosti, za $250 do $5,000. Izdajajo se različni certifikati kot: Cel o-ži vi j en j ski, 20-letno plačljivi in 20rletno "endowment." Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera vsako leto raste. Poleg smrtnine, ako želite, se lahko zavarujete tudi za bolniško podporo, kakor tudi za razne operacije in poškodbe.
Mesečni prispevki (asesmenti) so urejeni po American Experience tabeli z 3Vž% letnimi obrestmi.
Chicago, 111.
BUSINESS OPPORTUNITY
Good Buy — BAKERY — Well established business 25 years. Selling due to illness. Fine location. Best offer. See to appreciate.
Hilltop 5-1873
Here is a good buy — CLEANING STORE including route. Well established business. Selling due to other interest. Good location Harlem and Grand. Best offer.
NAtional 2-8060
Good Buy — TAVERN AND LIQUOR STORE. Good corner location. Established 7 years Fine for couple. 4 room living quarters. Best offer. See to appreciate.
1959 W. 21st St., Virginia 7-9559
RESTAURANT — Woodlawn district. Fine opportunity for couple who know the business. Owner has other interests. Reasonable.
DOrchester 3-9814
MANUFACTURING BUSINESS BUILDING, Tool room, production machinery, stamping and wire specialities. Owner retiring on account of health.
Write Box 1390, 139 N. Clark, Chicago 2.
TAVERN,
PACKAGE STORE AND BUILDING
2 apartments and 2 sleeping rooms on 2nd floor.
Income $120 month.
4 room apartment downstairs with tavern connected. 80 ft. frontage.
Next to I. C. Roundhouse. Must sell immediately at a reasonable price.
Good going business. HOMEWOOD 1143, Ask for Stella.
FEMALE HELP WANTED
WONDERFUL OPPORTUNITY For 2 Young Women
SWITCHBOARD OPERATOR
Experience desirable but not essential
CREDIT GIRL
Beginner Acceptable Must be able to type Famous Sears Employee Benefits SEE MR. INGRAHAM
Sears Roebuck & Co.
5938 W. CERMAK RD.
CICERO, ILL.
HELP WANTED MALE
MILLING MACHINE OPERATORS
Experienced and able to make own set-up Own tools essential
Group Insurance $1.75Vi per hour to start Bonus for night work Call or see MR. SLIEGER STANDARD PACKAGING CO. 1200 W. Fullerton Ave. DIversey 8-4000
MAN WANTED
FOR
FLOOR COVERING SALES DEPT.
Experience not necessary though desirable
WE WILL TRAIN Our business is good. We have need of additional salesman. Famous Sears Employee Benefits Inquire in person SEE MR. INGRAHAM
Sears Roebuck & Co.
5938 W. CERMAK RD.
CICERO, ILL.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
ssSI
REAL ESTATE FOR SALE
MAYWOOD: Immediate possessi*® BRICK BUNGALOW
Gas heat; 5 rooms and sun on 1st floor; 2 rooms up, one roo® 30x14 with picture window; "D' 17x13 half finished. Complete caf" peting in living and dining kitchen cabinets, 2 car garaga, • blocks from stores, transportaW' and schools. Ideal for large farw^' Priced for quick sale.
Tel. Fllmore 4-3891
TWO 1/Ž ACRE RESIDENTIAL' HOMESITES — Midway betw^ Glen Elyn and Lombard, in ^ Page County; Vz block south ® Roosevelt Rd. on Lawler Av®' Inquire of owner Elsie Willi^ DElware 7-872
1908 N. Clark, Chicago,
m
GRAYS LAKE — Substantia' roomy new home. 2 bedroo®^ economical gas heat,
garage. Resort and suburb^. features. For active children ^ retired couple. Must sell. ^ l ing $13,700 near Route 45 3" 120.
Call GRays Lake 3-33'
HELP WANTED
WANTED MAN OR WOMAN ^ For cooking and baking. ^ take as partner, if qualif'^ Business established 15 yearS'
Call CAnal 6-95^
INVESTMENTS
Attenlion — Sincere Man, A beautiful suburban lot A NEW PROTESTANT
SCHOOL COMMUNITY
is to be developed. Mp J immediately, which ^ appeal strongly to thousands of ■
people in the Chicago area. "O j ever, since some additional cap'L is^ needed to promote this
Christian Community Devtelopm® Project, we are going to	'
$2,000 lot to each of the first^^ who advance a small amount promotional capital to be repai® t limited time. For an appointm®!, acldress Box 765, Chicago 90,, ; (fucall Austin 7-5561 after 5 P' Wite or phone today.
WANTED TO RENT ^
RESPONSIBLE Couple, baby. ^ gently need 3-3 Vž room unf
of
nished apartment. Prefer or Oak Park, 6r will take N' N.W. Moderate rental.
INdependence 3-
----
RESPONSIBLE Mother and . children, school age, need room unfurnished apartm®"^ Any good location.
WHitehall 3-1®°! between *
.6
weds) need 3-4 room unfurnis^
______A______J.	T-l__J-____TkT
RESPONSIBLE Couple
apartment. Prefer NorthV^^^ Must be near Northwestern Moderate rental
ROdney 3
4 RESPONSIBLE Adults need ® j room unfurnished apartment-bedrooms. Must be Norths' Moderate rental.
STate 2-32^^
RESPONSIBLE Coupl6, son, 10 year old child, need room unfurnished heated aP® j ment N. or N.W. 14 years pr®®® address. Moderate rental.
ROckwell 2-'
RESPONSIBLE Civil Service
ployee for over 30 years, ^ J need 3VŽ-4 room unfurni® j, heated apartment. No child or pets. Will decorate. Mode*^ rental.	,d
ROdney 3^^% J 4"'
3 RESPONSIBLE Adults need room unfurnished, 2 bedr" apartment. S.W. preferred- .j years present address. Mode rental.	gg3
HUdsonS^
YOU
can be the woman of the year
PUP AM POR NUMINO^ A# Mod m##d«y prof**!«« ^ worn#* Im « Kartonol
To&lelh« OlrMtor at yeiir local hMpHal
10 ■ aoHaalata or ---« ^