Poštnina plačana v gotovini. V LjuDijoni, v četrieM dne 29. septembra i 1921, Lele XLtt. • SLOVENEC« velja p« pošti u v«a strani Jugoslavije In v Ljubljani: u oelo leto naprej. K MO-— *a pol leta „ .. n 120*— aa četrt leta „ .. „ BO-— sa en mesec „ .. „ 20-— Za Inozemstvo celoletno K 4SO>. a Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 40 — sa Inosemstvo ,. , „ j« '-— Inserati.' Knostolpns petitvrsta (»9 um Sirota in a mm visoka ali >Jo prostor) sa enkrat ... po K 8*— poslana Itd. . . po K 8-— Pri veojera naročilu čopast, HajmonjM oglas .''9/Om'i 15. Izhaja vs<\k dan Ir.viemšl ponedeljka tn ilneva po pršu« nlkn ob 5. nri rjntraf. lesočna priloga: Vestnik SKSZ Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi Stev. 6/lfl. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejomajo. Uredn. telef. štv. 50, upravn. štv. 328. Političen lis! za slovenski naro; Oprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poatne liran. t ljubljanske št. 650 za naročnino ln St. 349 za oglf.se, I avstr. In češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-iioro. 7583. I ■ ji B >»»-<•• ■ irVIWMr.,.7. 7 -.-t VI V^aJ. Prosvetni minister. Imamo prosvetnega ministra, o katerem trdijo celo njegovi najožji prijatelji, da gotovo že vsaj deset let ni prečital nobene knjige. Zalo smo bili zelo radovedni na baje krasen govor, ki ga je imel minister prosvete g. Pribičevič pretekle dni na prvem sestanku združenih naših profesorjev v Zagrebu. Našo radovednost je zadovoljilo s>Jutro , ki je najprej zabeležilo samo »viharen aplavz , s katerim je kongres jugoslovanskih profesorjev pozdravil ministrova izvajanja, a v številki od 28. sept. je osrečilo slovensko javnost tudi z besedilom znamenitega govora. Zaman iščemo v najnovejšem govoru ministru prosvete samo ene nove misli o našem šolstvu. Ponavljal je, kar smo že neštetokrat culi pri njegovih strastnih strankarsko-političnih govorih, da je treba tudi v šoli širiti idejo narodnega edinstva. Gospod prosvetni minister je tukaj pozabil dati profesorskemu društvu eno važno zagotovilo. Gotovo je, da ideja narodnega edinstva živi v celem narodu, da jo profesorji in učitelji negujejo ludi v šolah, a g. minister P r i b i č e v i č je v naši državi glavni krivec, ki s svojo prosvetno i 11 upravno politiko ubija med narodom idejo narodnega edinstva. Nihče ne dela toliko razločka med Srbi in Hrvati in Slovenci kakor ravno gospod Svetozar Pribičevič in njegova stranka. In če je naša država, kakor je g. minister trdil v. Zagrebu, v pospeševanju šolstva storila ogromen korak naprej, potem je to zasluga dosedaj kolikor toliko avtonomne šolske politike posameznih pokrajin, najmanj pa Pribičevičeve, ki je pri Hrvatih in Slovencih napredek in razvoj šolstva zaviral, kjer in kadar je le mogel. Kdor tega ne verjame, naj se informira samo pri naših univerzitetnih krogih, profesorskih iu slušateljskih, in izvedel bo, kako neprijazno stališče je g. minister baš v najnovejšem času zavzel napram ljubljanski tehniški in medicinski fakulteti. Zvedel bo tudi, kako se za različne učne pripomočke vseučiliškega obrata ne slori niti najmanjše, tako da vlada v tem oziru naravnost neverjetno pomanjkanje in velika revščina. A istočasno pa vemo, da »regionalizem in plemenski partikulari-zem« g. ministra Pribičeviča žrtvuje v abundantni meri dobrote svoje naklonjenosti Belgradu in Subotici. Tudi zatiranje bunjevškega elementa v Vojvodini tvori lep prinos k ilustraciji ideje narodnega edinstva, kakor jo pojmuje sedanji g. minister prosvete. Kako zastruplja g. Pribičevič idejo narodnostnega edinstva kot šef naše notranje uprave s svojo protihrvat-sko in protislovensko politiko, s politiko hegemonije enega brata nad drugima, o tem nam pač nt treba izgubljati uiti besede. Z ozirom na vse to bi mogla domovina biti edino le vesela in zadovoljna, ako bi g. Pribičevič v Zagrebu gg. profesorjem dal zagotovilo, da tudi sam ne bo več s svojo šolsko in upravno politiko ubijal ideje narodnega edinstva. Žal, g. Pribičevič tega ni storil! Da si zasigura : viharen aplavze, je na velikih in novih idejah siromašni g. minister prosvete Zagrebu ponovil tudi svoje večkrat v ustavotvorni skupščini govorjene besede: Naša šola je državna. To znači, da naša šola ni privatna ali cerkvena, da naša šola pripada državi kot taki in za smer šolske politike je mero-dajna država. Sama naša ustava tam, kjer govori o privatnih šolah, govori samo kon-dicionalno.« G .Pribičevič pojmuje državo po Heglovi šoli kot absolutno gospodarico nad državljani, kot onmipotentnega, pre-zentnega boga, mi pa kot 0110 skupnost ljudi, ki ima varovati prirodna prava ar-žavljanov in skrbeti za njihovo blagostanje. Zato država kot taka, država kot juri-dično-tehnični oblastveni aparat, nima pri šoli glavne besede, nmpak živ narod, na šoli najbolj interesirani činitelji, to so starši šolske dece. Cerkev si nikdar ni lastila pravice, da mora šola biti cerkvena, tudi takrat ne, ko jo je Pribičevičev pre-zentni bog : še popolnoma zanemarjal, pač pa je in bo vedno zagovarjala stališče, da je Kristus ustanovil cerkev ter jo pooblastil, da ona skrbi za religiozno vzgojo iu življenje narodov. Krščanska država jo ima pri tej nalogi dovoljno podpirati. To je edino pravilno in naravno naziranje glede razmerja staršev, cerkve in države do šole in vzgoje. Od pomanjkljive splošne izobrazbe sedanjega ministra prosvete, ki žc leta iu leta zajema vse svoje znanje samo iz dnevnega časopisja, seveda globljega naziranja o šolstvu ne moremo pričakovati. Sedanji minister prosvete si tudi v Zagrebu vkljub burnemu, več minut trajajočemu {ploskanju ni popravil svoje slabe reputacije, ki jo uživa v profesorskih in vseh resnih javnih krosih. tfsk.iir; Zagreb, 28. sept. »Novosti« poročajo iz Belgrada: Na železničarskem kongresu, ki se je vršil te dni v Belgradu, se je sklenilo, izročiti vladi, t. j. prometnemu ministrstvu spomenico, v kateri se navaja med drugim, da je krivo vseh zmešnjav in korupcije na železnicah samo ministrstvo in posamezne direkcijc. Železničarji odklanjajo vsako odgovornost za tehnične ali politične posledice, ki bi mogle naslati, ako ministrstvo takoj ne popravi teh po-greškov. V resoluciji, ki obsega 46 točk, sc zahteva izboljšanje gospodarskega in materialnega stanja železničarjev. V desetih točkah je govor o pretidržavni akciji nekaterih elementov, za katere se zahteva, da se takoj odpuste iz službe, ker tudi na zadnji poziv niso hoteli optirati za naše državljanstvo. Nadalje se zahteva v reso- luciji, da se imenujejo za železniške ravnatelje strokovnjaki, ne pa slrankarji. Zadnja točka pravi, da se bodo železničarji borili legalnim potom proti ministrstvu, če bi bil odgovor na resolucijo negativen. Spomenico so izročili pomočniku ministra za promet Jeliču, ker je bil minister ravno takrat odsoten. Danes pa je izjavil minister delegatom železničarjev, da so njihove zahteve razen nekaterih pretirane in cla jih večinoma ne more zadovoljiti. Delegati nato niso odpotovali, ampak so sklicali zborovanje osrednjega odbora železničarjev, na katerem so sklenili, poslati ministrskemu predsedniku zadnji protest. Če bi ministrski predsednik tudi ne ugodil njihovim zahtevam, so železničarji izjavili, da bodo pozvali vse svoje organizacije, da ustavijo delo. Belgrad, 28. septembra. (Izv.) Na današnji seji finančnega odseka je doživel finančni minister g. Kosta Kumanudi liho blamažo. Ko so ga vprašali, kako visoko ceni njegov urad število kron, ki se imajo še zamenjati, ni vedel nikakega odgovora. V teku nadaljnje debate je bil prisiljen izjaviti, da plačujejo davke redno samo Slovenija in Hrvatska, o Srbiji pa se ni mogel izraziti tako ugodno. Zborovanje muslimanov. Belgrad, 2S, septembra. (Izv.) Te dni sc sesta.ne muslimanski klub, da sklepa o razmerah v Sandžaku. Razpravljali bodo tudi o pomenu Protičeve akcije. med radikali iti okrati. Belgrad, 28. sepl. Glavni odbor radikalne stranke je odobril navodila za delegate, ki imajo izvesti pogajanja z demokrati glede programa skupne vlade. Seja radikalcev, na kateri so bila ta navodila odobrena, je trajala do 12. ure. Govorilo sc je tudi o političnem položaju ter so bili v tem pogledu sprejeti nekateri važni sklepi. Albanija. Lo;s ion, 28. sepl. Diplomatični dopisnik Daily Telegrapha : poroča svojemu listu, da se je dosegel med Anglijo in Italijo v vprašanju Albanije popoln sporazum. Rim, 28. sept. Agenzia Štefani javlja: Ko se je med kabinetoma v Londonu in Rimu dosegel sporazum glede Albanije, je o tem italijanski poslanik v Parizu obvestil francoskega min. predsednika Brian-da. Briand je takoj izjavil, da se s tem strinja francoska vlada. Zagreb, 28. sept. Današnji »Jutarn|i List« poroča iz Belgrada: Ministrski predsednik Pašič bo še ta teden odpotoval v Pariz, kjer bo poročal kralju o našem političnem položaju. Njegovo potovanje v Pariz se spravlja tudi v zvezo z misijo pri po-slaniški konferenci v vprašanju razmejitve z Albanijo, kjer bi imel baje ministrski predsednik Pašič predočiti velesilam posledice, ki bi mogle nastali vsled neprijaznega zadržanja tiranske vlade za mir. Itafšjansko- francosko prijateljstvo. Pariz, 28. sept. Pariški listi se živahno bavijo s sprejemom francoske komisije v severni Italiji po italijanskem prebivalstvu. Brzojavke iz Rima poročajo, da je vlada proti krivcem, ki so se kompromitirali povodom sprejema francoske komisije, | podvzela stroge ukrepe, zlasti pa radi iri-! cidentov v Milanu in Benetkah. Klofač pri Hardlngu. Praga, 28. septembra. (Izv.) Senator Klofač, ki se sedaj mudi v Ameriki in proučuje razmere med tamošnjimi Čehi, jc bi! pred par dnevi sprejet od Hardinga, ki se je živo zanimal za položaj v Češkoslovaški. eš—Banffy. Budimpešta, 28. sept. (Izv.) V budim-peštanskih krogih je vzbuil veliko zanimanje članek o sestanku mažarskega ministra Banffva z dr. Benešem, ki je izšel v oficielnem : M«gyar Ujsagu . V članku se pravi, da je bil glede zapadne Mažarske med obema ministroma dosežen sporazum in sicer na ta način, da dobi Ogrska Egen-burg z okolico t. j. il občin. Položaj za Ogrsko se smatra kol iako ugoden. V članku se pravi: Mi smo si na jasnem, da je trud g. dr. Beneša, ki ga poznamo kol realnega politika, radi lega tako velik, ker hoče na vsak način ohraniti mir s sosedi, predvsem z Mažarsko. Dr. Beneš bo svoj predlog predložil eutenti. Budimpešta, 28. sept. (Izv.) V krščan-sko-soeialnih krogih je bila sprejela vest glede sporazuma, ki ga predlaga dr. Beneš, cla dobi Mažarska samo Eggenburg in 9 občin, s precejšnjim nezadovoljstvom. mja čeških železničarjev. Praga, 28. sept. (Izv.) Kakor znano, so železničarji poslali vladi nove zahteve za zboljšanje materielnega stanja. Včeraj so se vršila med zastopniki železničarjev in med železniškim ministrom pogajanja, ki j>a niso privedla do nikukih rezultatov. Gibanju železničarjev so se pridružili tudi železniški uradniki, ki zahtevajo tudi zvišanje plač. Ge se jim ne ugodi, bodo tudi oni sodelovali pri dvcurni protesln.' stavki 8('». t. tn. Razpoloženje med železničarji je zelo samozavestno in je položaj jako resen. Zveza nemških železničarjev so je obrnila na Češko za točne informacije. Program poljske vlade. Varšava. 28. sepl. Ministrski predsednik Poniko\vski je na včerajšnji plenarni seji zbornice podal program vlado. Vlada stremi v zunanji jmliliki po mirnih odno-šajih /, vsemi sosedi: Kar pa se tiče go-renješlezijskega vprašanja in vprašanja Vilne, stoji poljska vlada na stališču samoodločbe narodov. Finančni položaj ni brezupen. Vlada bo predložila zbornici v kratkem zakonsko načrte o pobijanju komunizma. (Jede razmerju ti" sovjeiske Rusije je izjavil ministrski predhodnik, da bo sovjetska Rusija gotovo uvidela, da mora i/.-polniti določbe riške pogodbe. »V z a j e m n o s t«, društvo slov. kat. duhovščine, je v svoji seji dne 20. septembra 1921 sklenilo sledeče: »Ker že nekaj časa z zlobno vztrajnostjo gotovi ljudje po brezvestnih časopisih blatijo in sumničijo slovensko duhovščino kot ilojalno, nepatriotično, naravnost sovražno ujedinjenju troimenskega naroda SHS — društvo »Vzajemnost« v imenu celokupne slovenske duhovščine to podlo sumničenje z vso odločnostjo odklanja in obsoja kot najhujše obrekovanje slovenske duhovščine. Zgodovina slovenskega katoliškega duhovnika jasno govori, da jc bil slovenski duhovnik edini, ki je vztrajal na braniku za pravice svojega naroda i^isproti komurkoli v vseh časih. Koroška, obmejna Štajerska, Prekmurje, tuž-na Istra in solnčna Goriška ild. nam o tem živo pričajo. Zgodovina ludi priča, da lo ni bilo drago plačano rodoljubje, da je to bila in jc to nesebična, požrtvovalna liubczen, ki da vse za ljubljeni narod. Navduševati se in nazdravljati pri banketih domovini SHS, ko se dobro je in pije, ko se živ i brez skrbi na stroške domovine SHS — lo še ni pristni patriotizem. — Toda delali v pomanjkanju za nravno in gmotno povzuigo narodu, navajati narod zopet na red in delo, zidati na moralnih razvalinah, ki jih je zapustila svetovna vojna in obenem odbijati strupene, narodu tolikanj škodljive proti-verske napade ter potrpežljivo prenašati javno zasmehovanje po gotovih časopisih z nizko »farško gonjo - — to je eminentno občudovanja vredno delo za narod in državo!! Ne od lega, če je visela zastava {črna ali Irobojna), ne cd če jc ccrkvenik daljši aH krajši čas zvonil ob narodnih in državnih svečanostih, bo imela država SHS korisl in bodočnost, temveč od požrtvovalnega dela med narodom za njegov versko-moralni in gospodarski povzdig. Slov. duhovščina pa je in bo vršila domovinsko dolžnost ne zaradi plačila ali odlik, temveč, ker ji lo veleva krščanska dolžnost. Odbor »Vzaiemuosti«. Včeraj so došle v Ljubljano »Službene Novine z dne 25. septembra ,;lev. 214, kjer je priobčena nova uredba o trgovini z devizami in valutami. Uredba stopi v veljavo z dnem objave, to je 25. septembra. Prvotno se je nameravalo vpeljaii novo uredbo šele s 1. oktobrom. Kupčije z devizami in valutami bedo smele vršiti samo Narodna banka in njene podružnice Icr banke, ki imajo najmanj deset milijonov kron vplačanega kapitala, a ne, kot se je prvotno poročalo, 12 milijonov."Uredbo bodo predvsem čutili belgrajski »menjalcih, katere najdeš pod imenom sarafi« na vsakem oglu belgrajske ulice. Toda kdo ve, ali se končno tudi leh ne bo vlada usmilila, saj imajo v ministrstvu veliko »žlahte«. Ker morajo formalno vse banke — tudi one z dclnico nad desel milijonov kron, vložiti prošnjo pri ministrstvu za trgovino, da smejo prodajati in kupovati devize, je belgrajska borza že v ponedeljek ustavila poslovanje, a zagrebška borza dejansko danes. Toda to uredbo tolmačijo žc danes lako, da bodo smele banke do prihoda lega dovoljenja vseeno vršili svoje devizne posle; drugače bi to pomenilo zastoj trgovine za nedoločen čas. V splošnem jc nova devizna uredba, čc sc bo praktično lako izvajala, kot je zamišljena, dobra in skoraj bi rekli boljša, kakor smo pričakovali. Opaža se, da jc izšla iz kovačnice precej opiljena in milejša, kakor so jo prvotno — v prvem mrzličnem razburjenju — pripravljali. Upali je, da bi sc pri racioneltiem narodnem gospo-j dnrstvu 111 pri boljši državni finančni poli-| liki kol do danes, dalo vendarle na ned-I lagi tc uredbe vsaj nekoliko dvigniti de-' spvrat.no stanje naše valute. Toda človek zre po dosedanjih izkušnjah tudi to uredbo z gotovo porcijo skepse in se nehote spominja Goethejevcga-izreka: » Slišim blago-vest, a nimam vanjo vere.« Sicer bomo pa videli. V glavnem je nova uredba sledeča: Uvoz valut vseh držav, ki so priznane po mednarodni pogodbi, kakor tudi tranzit je dovoljen brez omejitve. Izvoz zlatega in srebrnega denarja je brez izjeme prepovedan. Ravnotako je zabranjen izvoz vseh valut in deviz. Privatne osebe smejo pa izvoziti v inozemstvo enkrat na mesec protivrednost tujih valut do 3000 francoskih frankov brez vsakega posebnega dovoljenja ter dinarskih novčanic v znesku do 3000 dinarjev (ne kakor je bilo prvotno zamišljeno 2000 din.). Za izvoz tujih valut preko 10.000 francoskih frankov je potrebno dovoljenje kontrolnega odbora pri Narodni banki v Belgradu, v Zagrebu, v Ljubljani, Sarajevu in Skoplju. Dovoljenje za izvoz preko 10.000 dinarjev daje edinole finančno ministrstvo. Za kupčijo z zlatom in srebrom se vodi posebna stroga evidenca, _ Trgovina z devizami in valutami je v rokah Narodne banke ter bančnih zavodov z glavnico preko 10,000.000 kron. Banke morajo zaprositi tozadevno pri finančnem ministrstvu v to potrebno dovoljenje. Vse, v našo državo prinešene tuje valute in devize se morajo prodati edinole Narodni banki ali za to pooblaščenim omenjenim bančnim zavodom po dnevnem kurzu zagrebške ali belgrajske borze. Za nakup in prodajo deviz vodijo pooblaščene banke poseben natančen register. Izplačila v inozemstvo smejo kupovati le protokolirane tvrdke, ki se izkažejo, da so plačale davke za nazaj in za tekoče polletje in se obvežejo, da bodo uvozile tekom treh mesecev blago v protivrednosti kupljenega tujega izplačila. Ako trgovec v določenem roku nc uvozi tega blaga, zapade državi 25% iznosa kupljene devize. V splošnem se za izvoz domačih produktov ne zahteva zavarovanje valute Zavarovati pa se mora valuta pri izvozu žita in moke, živih živali, mesa in masti, surovih in strojenih kož, vseh mesnih izdelkov, lesa, sušenega sadja ter sadnih konzerv (razen pekmeza) in jajc. Tretjino zavarovane valute mora izvoznik prodati Narodni banki ali neposredno, ali potom pooblaščenih bank. Kontrolni odbori pri Narodni banki v belgradu ter njenih podružnicah v Zagrebu, (Ljubljani, Sarajevu in Skoplju, so sestavljeni iz zastopnika finančnega ministrstva, zastopnika Narodne banke, zastopnika trgovskih in obrtnih zbornic ter predsednika, delegiranega od glavnega odbora Narodne banke. Stroške kontrole nosijo pooblaščeni bančni zavodi in sicer morajo plačati za naprej 2V-i pro mille od plačane glavnice na leto. Prestopki se kaznujejo po posebnem zakonu za pobijanje draginje. Ministrski svet je podpisal to naredbo dne 23. t. m. Včeraj popoldne se je vršila seja ljubljanskega občinskega sveta z dnevnim redom: Volitev župana. Starosta občinskih svetnikov g. ravnatelj Janko Jeglič (SLS) je otvoril sejo točno ob 5. uri. Prečital je sledeče dopise, ki so došli mestnemu magistratu: 1. Razpis pokrajinske uprave za Slovenijo z dne'9. avgusta 1921, št. 22.410, ki se glasi: »Vsled brzojavuega razpisa ministrstva za notranje zadeve z dne 6. t m. razveljavljajo se na podlagi člena 18. zakona o zaščiti iavne varnosti in reda v državi od 3. avgusta 1921 (Službene No-vine St. 170 a vsi mandati vseh občinskih odbornikov in namestnikov ter starešinstev, koji so bili izvoljeni "na podlagi komunističnih kandidatnih list, to je predvsem liste, ki so nosile označbo »delavska kmetska republikanska«. Na event. izjave posameznikov, da niso nikdar bili ali da niso več pristaši komunistične stranke, se ne sme ozirati.« . Na podlagi tega ra/.pisa bili so razveljavljeni mandati 6 občinskih odbornikov in sicer: Ludovik Vencajz, Arnošt Bartulovič, Josip Pokovec, Ivan Makuc, Rajko Osterc, Franc Čepeljuik, ter njih namestnikov iu obstoja sedaj občinski odbor le iz 42 članov. , . 2. Nadalje je doSel magistratu dopis pokrajinske uprave za Slovenijo i dne 11. avgusta 1921, št. 22.779, ki se glasi: »Minister za notranje zadeve glasom razpisa z dne 3. avgusta, St 349, izvolitve g. Antona Peska ljubljanskim županom ni mogel predložiti na Najvišje mesto v potrditev v smislu § 20 obč. reda za mesto Ljubljana.« 3. ln slednjič je došel razpis pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 10. septembra 1921, št. 26.321, ki se glasi: »Pozivno na tukajšnje razpise 7. dno 12. avgusta 1921, št. 22.778, z dne 41. avgusla 1921, št. 22.779, in z duc 81. avgusta 1921, SU 24.800, naznanjam mestnemu magistratu, da je g. minister za notranje zadeve z odlokom z dno 6. septembra 1921, št. 379, sledeče odredil: Z ozirom na dejstvo, da v uredbi o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji ni predvideno, ali in kako dn se inuijo vršiti dopolnilne volitve za slučaj, da je cela skupina že pravilno izvoljenih občinskih odbornikov in namestnikov ene stranke na podlagi zakona zopet razrešena svoje občin-sko-odbornllke dolžnosti ter z ozirom na nadaljno dejstvo, da v tem slučaju niti pokrajinska uprava, V G 3 niti ministrstvo ni upravičeno avtentično interpre-tiiati navedeno uredbo, -e za dan 20. septembra 1921 že razpisana dopolnilna volitev za mestni zastop ljubljanski odloži, dokler se v zakonodajnem odboru, kamor je uredba o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji predložena, ne donesc avtentična interpretacija v smislu člena 130 ustave. Da pa zaniore med tem časom občinski zastop ljubljanski pričeti z rednim delovanjem, naročam vsled gori navedene ministrske odrfedbe, da mestni magistrat takoj vse potrebno ukrene, da se takoj skliče seja občinskega svetu, v kateri se ima voliti novega župana.« Z ozirom na te razpise je treba tedaj ponovno vršiti volitev župana. Nadalje naznani g. ravnatelj Jeglič, da je občinski svetnik g. Anton Pesek naznanil 27. septembra pokrajinski vladi, da odloži svoj mandat, To vzame občinski svet na znanje. Na mesto g. Peska je vpoklican v občinski svet g. Zorko, ki je navzoč. G. Jeglič konstatira, da je navzočih vseh 42 občinskih svetnikov. K besedi se je priglasil g. obe. svetnik Kocmur, ki je podal naslednjo IZJAVO: Stoječ neomajno na stališču občinske avtonomije, protestirajo klubi občinskih svetovalcev SLS, NSS in JSDS proti kršitvi občinskega volivnega reda za Slovenijo, ker se je današnja županska volitev odredila proti jasnemu določilu § 8. o. v. r. za Slovenijo. Da pa vendar že enkrat omogočimo redno poslovanje v mestni občini ter tako preprečimo še nadaljno gospodarsko škodo, ki jo dosedanji položaj povzroča mestu in prebivalstvu, izjavljamo, da ce današnje županske volitve udeležimo, odklanjamo pa vsako odgovornost za očividno kršitev zakona, ki se je zgodila z odreditvijo današnje seje. Dalje izjavljamo, da ne prevzemamo nobene odgovornosti za vso škodo, katera se je zgodila v mestnem gospodarstvu na račun ljubljanskega prebivalstva v tej dobi, ko je na mesto od ljudstva izvoljenega župana gospodaril po nalogu vlade mestni uradnik sam.« Takoj nato se je pričela volitev. Oddanih je bilo 42 glasov s sledečim izidom: Dr. Tone Jamar (NSS) 22 glasov, dr. Karel Triller (JDS) 18 glasov, 2 glasovnici sta bili prazni. G. ravnatelj Jeglič konstatira, da je g. dr. Jamar z absolutno večino izvoljen za župana ter ga vpraša, če sprejme. G. dr. Jamar izjavi nato: »Večini občinskega sveta se zahvaljujem na izvolitvi za župana. S tem se je izrekla tudi zaupnica NSS. Izjavljam pa, da ne sprejmem izvolitve.« G. predsednik Jeglič je nato odredil novo volitev, ki je izpadla sledeče: dr. Lju-devit Perič (soc. dem.) 21 glasov, dr. Triller 18 glasov, 2 glasovnici prazni, ena se je glasila na g. Jegliča. Ker ni nihče dobil absolutne večine, je bilo treba ponovne volitve, pri kateri je bilo zopet oddanih 42 glasov. Od teh je dobil dr. Perič 23 glasov, dr. Triller 19 glasov. G. predsednik Jeglič ugotovi, da je dr. Perič z absolutno večiuo glasov izvoljen za župana. Na tozadevno vprašanje izjavi dr. Perič, da sprejme izvolitev ter se zahvali za zaupanje. Obenem izjavlja, da kot novoizvoljeni župan odlaga mesto podžupana. Občinski svetnik g. Franc Kremžar (SLS) predlaga, naj se takoj vrši volitev novega podžupana. Dr. Ravnihar (JDS) izjavlja v imenu svoje skupine, da nima nič proti temu. G. predsednik Jeglič odredi nato volitev podžupana. Pri volitvi je bilo oddanih 42 glasov. Dobil je učitelj Josip Ambrožič (NSS) 22 glasov, Rupnik 1 glas, praznih glasovnic je bilo 19. G. predsednik Jeglič ugotovi, da je z absolutno večino izvoljen za podžupana g. Josip Ambrožič, ki izjavi, da izvolitev sprejme. Nato je bila seja zaključena. Po duhu in metodi jih spoznaš. — V pravdi g. Peska so nastopali kot priče sami pristni demokratski učitelji, najzvestejši oprode liberalne učiteljske organizacije Udruženja, vzgojeni v najčistejšem duhu starodavnih tradicij »Učiteljskega Tovariša«, Ti demokratski učitelji so pokazali sedaj javnosti psihologično resničnost ozadja Kraigherjevega romana »Kontrolor Skro-bar«. Brezobziren boj v časopisju, blatenje in omadeževanje osebe in družine, brezmejna surovost srca in duše, cinično veselje nad žrtvijo, pri tem pa zaničevanja vredno sklicevanje na svobodo, pravico in resnico — to vse smo videli pri tej žalostni pravdi. Ali so mogli ti »pedagogi« pokazati kaj drugega, če jim je zastrupljeni vzgojni duh in brutalnost metode napram drugače mislečemu prešla v meso in kri? Poglejte »Učiteljskega Tovariša« nekaj desetletij nazaj! Sami osebni napadi, blatenje, zaničevanje, sramotenje nasprotni-I ka. Lc spomnimo se samo na dobo po prevratu. Kako brezstidno so grmeli proti j bivšemu šolskemu nadzorniku dr. Opeki, nadzorniku Lavtižarju, neštetim članom Slomškove zveze, predsedniku višjega šolskega sveta Vadnjalu, dr, Bezjaku, kdo bi naštel vse one, ki so jih že obrizgali s svojim blatom? Plodove te kulture smo videli v Ptuju, razumemo jih, ker njihova metoda in njihov duh je izšel iz istega okuženega ozračja. Smili se nam slovensko učiteljstvo, še bolj pa naše ljydstvo ... Nestrpnost demokratskega učiteljstva. Učiteljstvo si je ustanovilo zadrugo »Tvorniea učil in šolskih potrebščin«. Pred dvema letoma sta bila v odbor izvoljena tudi dva člana »Slomškove zveze«, eden v upravni svet, drugi v nadzorstvo. Pred nekaj časom so bile ponovne volitve v nadzorstvo in to priliko so porabili liberalni učitelji, da niso več volili višjega šolskega nadzornika Gabrška, klerikalca, pač pa so si izbrali vnetega demokrata učitelja Bla-gajneta. To jc sijajna ilustracija, kako li ljudje razumevajo »nadstrankarstvo« učiteljskih strokovnih organizacij! Slomškova zveza. Širša odborova seja v soboto popoldne cb 5. uri v tajništvu. Š. Jugoslovanski profesorji v Včeraj dopoldne ob tričefrt na 11. je prispelo v Ljubljano okoli 250 hrvatskih in srbskih puofesorjev od kongresa v Zagrebu, da posetijo Slovenijo. Na kolodvoru jih je pričakala velika množica in razni zastopniki. Iskreno jih je pozdravil ravnatelj g. dr. Val. Korun. Srbski in hrvatski profesorji so bili polni navdušenja in njih govornik belgrajski profesor g. dr. Jeremija Živanovič se je ginjen zahvalil Z3 sijajni sprejem ter proslavljal lepoto Slovenije. Pozdravili so goste nadalje vodja oddelka za uk in bogočastje dr. Skaberne v imenu vlade, polkovnik g. Polak v imenu vojaštva in glavni urednik g. Smodej v imenu ljubljanske sekcije Udruženja jugoslovanskih novinarjev. Zvečer je priredilo slovensko profesorsko društvo v veliki dvorani hotela »Union« banket, katerega se je udeležilo okoli 500 oseb. Ravnatelj dr. Korun je v vznešenem govoru pozdravil profesorski zbor in se spominjal srbske vojske in njenega vrhovnega vodje pokojnega kralja Petra. Predsednik sarajevske sekcije prof. g. Števo Markovič se je govorniku imenom srbskih in hrvatskih profesorjev zahvalil za lep sprejem in za tople besede predgovornika. Nato so govorili še dr. Skaberne v imenu vlade, polkovnik Ni-količ, rektor univerze dr. Krek, češki konzul dr. Beneš, zastopnik mesta dr. Zamik, višji šolski nadzornik Wester, v imenu slovenskih časnikarjev glavni urednik Smodej, Joksimovič iz Prištine, ravnatelj Ču-kovič iz Sarajeva in prof. Srdar, odbornik zagrebške sekcije. Med banketom je igrala godba dravske divizije pod vodstvom dr. Čerina. »Ljubljanski Zvon« je prepeval srbske, hrvatske in slovenske pesmi. Vsi gostje so nad lenoto naše pokrajine in mesta Ljubljane zadivljeni in oolni hvale. Želimo milim gostom, da bi se v naši ožji domovini najbolje počutili in odnesli iz Ljubljane in Slovenije najboljše in najpri-srčnejše spomine, PoSItffiM* mrm. + Narodna Radikalna Stranka Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je izdala posebno brošuro, katero je natisnila Učiteljska tiskarna. Brošura obsega 24 strani. Pet strani dolgi uvod nosi podpis Poverjenišlvo Narodne Radikalne Stranke za slovensko ozemlje, kateremu se piše pod naslovom: Dr. Niko Županič, Ljubljana, Komenskega ulica 4. Na 14 straneh se objavljajo: »Sklepi Radikalne konferencije o programu v Beogradu v dneh od 25. do 28. septembra 1920.« Za označbo Narodne Radikalne Stranke je njeno poverjeništvo za slovensko ozemlje uvedlo kratico NRS. + Rumunski poslanik pri Pašiču. — Rumunski poslanik Diamandi je včeraj po-setil ministrskega predsednika in se je, kakor se doznava, razgovarjal z njim o zadržanju naših dveh držav napram Mažarski ter o prometni konferenci med Rumunijo ln našo kraljevino. + Nezaupanje? »Novosti« poročajo iz Belgrada: V tukajšnjih diplomatskih krogih se govori, da bo francoska vlada od-poklicala svojega dosedanjega poslanika na našem dvoru Clemcnta Simonsa -f- Politična kazen. Iz Rima poročajo: Radi dogodkov povodom potovanja francoske misije skozi Benetke so bili policijski ravnatelj in drugi visoki uradniki v službi javne varnosti kar najstrožje kaznovani. Težkoce dunajske borze. Dunaj, 28. septembra, (Izv.j Vodstvo dunajske borze je sklenilo, da bo prihodnji teden borza odprta samo tri dni za promet in sicer v ponedeljek, sredo in petek. Ta sklep je gotovo v zvezi z vladnimi poskusi, da se omeji špekulacija. V nekaterih krogih je vzbudil ta sklep mnogo ogorčenja, V drugih zopet mnogo kritike, češ, da bo to znalo slabo vplivati na kurz avstrijske krone v inozemstvu. — Gospodom katehetom v vednost. Okr ujnini šolskim svetom se je zdaj vendar naročilo, cla naj vpošljejo deželni vladi seznam dejanskih učnih ur v preteklem šolskem letu za vsakega posameznega ka-teheta za odmero nove nagrade po 26 K od učne ure. Ministrstvo vere je sklep višjega šolskega sveta potrdilo že dne 14. junija, dejansko izvršil se bo šele zdaj. Ob enem se je naročilo: 1. da naj v novem šolskem letu vsak katehet, ki ne dobiva letne plače, vodi za vsako posamezno šolo dnevnik o verouku in da naj ta izkaz učnih dni in učnih ur potom šolskega vodstva polletno predloži knjigovodstvu deželne vlade v Ljubljani; 2. da naj predloži tudi izkaz dejanskih potov o priliki verouka; posebej je treba navesti razdaljo med bivališčem in šolo, kakovost pota: ali je cesta, ali je pešpot, ali je pot hribovita in strma ali ravna; 3. cla naj radi odškodnine za hrano še tudi poroča, ali se je učilo samo dopoldne ali tudi popoldne; to pa samo za šole, k> so oddaljene manj kot 5 km. Šolsko vodstvo mora vse izkaze uradno potrditi in predložiti višji inštanci. — Povišane katehetske nagrade. Gospodje, ki imajo opraviti s temi zadevami, pravijo, da pridejo nove katehetske nagrade v državni proračun šele za leto 1923. Do tega leta bi se mogle izplačati iz kakega izrednega kredita. Takih izrednih kreditov pa za katoliško duhovščino ne bo, dokler bo dr, Mehmed imel v Belgradu še kako besedo. Sicer pa bodo naši poslanci vse storili za našo duhovščino, kar se bo dalo. — Katehetske nagrade. Naredba deželne vlade za Slovenijo štev. 361 z dne 14. februarja 1919 določa glede izplačila katehetskih nagrad v § 11. sledeče: »Zahtevki naj se uveljavijo po šolskem vodstvu pri deželnem knjigovodstvu v Ljubljani najkasneje do dne 15. januarja, oziroma do dne 15. julija vsakega leta.« Katehet naj torej skrbi, da bo šolsko vodstvo naznanilo pravočasno njegovo terjatev naravnost deželnemu knjigovodstvu, pa se bo nagrada redno plačevala. Če kdo uči 20 ur (začasni katehet), naj to po šolskem vodstvu potom okrajnega šolskega sveta koj v začetku šolskega leta naznani višjemu šolskemu svetu. — Ustanovitev »Županske zveze« za novomeški politični okraj se vrši v ponedeljek 3. oktobra ob 10. uri v Rokodelskem domu v Novem mestu. — Župani, občinski svetovalci, odborniki in njih nagi paniki, kakor tudi drugi, sodnih okrajev Novo mesto, Trebnje in Žužemberk se vabijo, da se polnoštevilno udeleže ustanovitve. — Poroča predsednik »Županske zveze za Slovenijo« poslanec Stanovnik. — Ugotovitev. »Pondeljek« in »Jutro« sta poročala, da je zastopnik zasebnega obtožitelja g, A. Peska g. dr. K r eč med znano ptujsko razpravo, ko se je zagovornik obdolženca nadučitelja g. Kle-menčiča g. dr. Fermevc protivil zaprisegi g. A. Peska, »bil tako dirnjen, da je začel ihteti«. Kot časnikarski poročevalec sem prisostvoval celi razpravi pod firmo zaup-ništva, ker drugače ne bi bil imel pristopa. Kot očividec ugotavljam, da zgoraj omenjeno poročilo »Pondeljka« in »Jutra« ne odgovarja resnici, Viktor Čenči«. — O združenju češke narodne cerkve s pravoslavno izvemo sledeče podrobnosti: r>Vesnik«, organ srbske pravoslavne duhovščine, konstatira, da se škof Dositej ni podal na Češko niti na lastno željo niti na željo vlade, marveč vsled sklepa arhijerej-skega sabora. To pa na stvari nič ne izpremeni, Fakt je, da je arhijerejski sabor dobil v to svrho od vlade kredit, kakor je to že svoj čas naglašal v svoji interpelaciji poslanec dr. Šimrak, na kar ni še do danes dobil nobenega odgovora. Dobil je takrat 100.000 dinarjev, pozneje pa gotovo še toliko ali pa še več, ker je bila omenjena vsota naznačena samo za enkrat. Glede uspeha tega propagandnega dela se nam poroča, da ni velik. Dositej je nabral vernikov večinoma le v velikih mestih, kjer pač ni našel veliko religioznih ljudi; največ mu je dala Praga, namreč 100.000. Med Rusini v podkarpatski Rusiji pa je bil rezultat minimalen, saj je znano, kako zvesto se grškokatoliški Rusini oklepajo svoje vere. Interesantno je, da »Vesnik« konstatira, »da je češkoslovaška narodna cerkev sprejela vse dogme pravoslavne vere in vse bistvo svetotajstev, obenem pa dosegla kanonizacijo mistra Jana Husa«. Kakšno protislovje vsebuje ta trditev, se razvidi iz tega, da je tudi pravoslavna cerkev učenje Jana Husa zavrnila kot ne-pravoslavno, kar se more čitati v vsaki pravoslavni učni knjigi dogmatike. V čem obstoji bistvo svetotajstev, kakor jih je priznala češka narodna cerkev, >Vesnik« ne pove. Opomniti pV Ljubljano jo dajmo.« Poznamo že vrle naše igralce, ki so tudi letos v poletnih mesecih, v času največjega dela, uprizoriH-že tretio igro. vendar so nos posebno pri zadnji predstavi presenetili. Dobro proizvajana igra je nudila vsem nbvzočim dovolj pouka, še več pa poštene zabave. Opazili smo tudi pri tej predstavi, da so neslani medklici nekaterih preveč razposajenih fantov med igro precej utihnili, vendar ne še popolnoma. Krasno proizvajan dvo-spev g. nadučitelja Intiharja in njegove soproge s spremljevanjem harmonija, je na vse poslušalce vplival tako blažilno, da je ves čas med petjem vladala v dvorani popolna tišina, ki smo jo sicer pogrešali. Na zahtevo občinstva sia dvospev ponovila.« Primerna in posebno za prijazni Rob značilna je bila zadnja točka predstave, pesem: »Spomladi se men' luštno zdi,« ki jo je lepo in živahno zapel društveni pevski zbor. — Iskreno čestitamo našemu društvu na vidnih uspehih, ki jih je ro» dilo njegovo delovanje v naši župniji. G. naduči-telju in njegovi g. soprogi pa vsa čast, ki kljub rahlemu zdravju žrtvujeta toliko moči izobraževalnemu delu tudi izven šole, ko s takim veseljem in ponosom nastopata na našemu odru skupno z našimi fanti in dekleti in jim tako kažeta pot k pravi izobrazbi in omiki, saj so je nekateri župlja-ni še tako potrebni! — Pozor obrtniki! Trg Cerkuica rabi nujno solidnega in samostojnega mesarja, sobosli-karja, kleparja in mizarja. Vsi bodo imeli velik delokrog in dober zaslužek. — Velike poljske tatvine so se pojavile na poljih pri Trbojah. Na treh njivah Rud. Komurka je bilo izkopano in ukradeno 1400 kg krompirja in je Komurka oškodovan za 6100 kron. — Nezvesta služkinja. Svojemu gospodarju je ukradla Ivana Karun v Šenčurju denarja in drugega blaga v vrednosti 1340 kron. — Smola valutnega tihotapca. Neki trgovec iz Češke je hotel pred par dnevi iztihotapiti preko meje 480.000 kron. Da kontrolni organi ne bi našli pri njem denarja, ga je skril na znanem prostoru. Ko je nevarnost minula, je šel po denar, ali videl je, da so se dobri ljudje že pobrigali, da ne bi kontrola našla denarja. V jezi nad toliko izgubljeno vsoto je prijavil stvar policiji in 8 tem seveda tudi samega sebe... lj Osebna vest. Na dopust je odšel prvi državni pravdnik g. Niko Domenile, nadomešča ga državni pravdnik g. dr. Robert Ogoreutz. lj Krščansko žensko društvo ima danes ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne važno sejo. lj Profesor dr. Zalokar je dne 27. septembra odpotoval in se vrne v novembru. 3557 lj Kdor v svojem življenju šc ni imel sreče, naj poseli v soboto, dne 1. oktobra t. 1. ob pol 8. uri zvečer prireditev »Organizacije javnih nameščencev, somišljenikov SLS« v veliki dvorani hotela »Union«, kjer ga bo sreča gotovo doletela, kajti radi obilice dragocenih dobitkov, za katere se bo vršilo srečkanje, skoraj ni mogoče, da bi kdo odšel domov praznih rok. Da se med prireditvijo ne bo dolgočasil, za to bodo skrbeli številni komični nastopi, godba dravske divizije, petje, šaljiva pošla, vin- ska trgatev itd. Izborile jedi in pijače seveda tudi ne bo manjkalo. Vstopnice po 2 ozir. po 1 dinar se dobe v predprodaji v trgovini Ničman, Kopitarjeva ulica. lj Stolna Elizabetna konferenca ima danes ob 6. uri zvečer sejo v »Dobrodelnosti«. lj Konservatorii Glasbene Matice ▼ Ljubljani. Orkestalna šola. Vsi oni gojenci, ki so se doslej vpisali, in oni, ki se nameravajo vpisati v orkestralno šolo za flavto, oboo, klarinet, fagot, rog, trobento, pozavno, violo, čelo in kontrabas, naj pridejo v četrtek dne 29. t. m. popoldne ob 3. uri k razdeljevanju ur pouka imenovanih inštrumentov v sobo ravnateljstva konservatorija. Vsi talentirani, zdravi in resno se učeči gojenci te stroke morejo po absoliv-ranem konservatoriju doseči uvaževanja vredno umetniško in socialno urejeno eksistenco. Potreba domačih, dobro izvežbanih orkestralnih glasbenikov je v vsej Jugoslaviji še velika. lj Slabo razumevanje. »Narod« nam očita, da smo se mi zavzemali za osebo g. Peska. »Narod« našega stališča očividno ni razumel. Mi smo se zavzemali prvič za to, da vodi preiskavo proti g. Pesku neodvisno sodišče, in sicer takoj, in drugič, da se ne sme v posle neodvisnega sodišča vtikati odvisna administrativna oblast, in če je še tako objektivna v konkret-n i h slučajih. Tu gre za princip, ki določa, da se ne sme mešati administrativa z judikaturo. To bi »Naroda že lahko razumel pri vsej svoji konservativnosti. — Sicer pa tudi mi mislimo, da je te afere zadosti. lj Kako je rekel strokovnjak. Z ozirom na ljubljanske županske volitve je rekel naš dobri prijatelj g. Turk, po domače Bolčev Pepe: »Če še Iblana zgebema, kje sma pa?« — Včeraj po volitvi je pa rekel: »Še sma u Iblan'k lj Zakaj vse to? JDS je uprizorila silno gonjo zoper narodne socialiste o priliki zadnjih županskih volitev v Ljubljani. Včeraj je bil izvoljen za župana socialni demokrat dr. Perič. — Kje je politični dobiček ? lj Zadruga brivcev opozarja slavno občinstvo, da bodo brivnice v Ljubljani od 1 oktobra pa do 31. marca odprte od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 1. do 6. ure zvečer, ob sobotah do 7. ure. Gospode naročnike se Erosi, da se drže določenih ur, ker drugače se o morala za delo pred ali izvedn delavnega časa računati dvojna cena. (K) lj Neosnovane obdoliitve. Pri Edvardu Fantl-niju na Večni poti stanuje g. Franc E'..., o katerem je sklenil g. Fantini, da ga mora spraviti iz stanovanja. Šikaniral ga je, kar ga je mogel in ga s svojo ženo Valerijo ob vsaki priliki žalil z zelo prostaškimi psovkami, ga celo obdolžil, da je kradel beguncem mobilije, da je kradel ua njegovem vrtu cvetlice, kar se je razblinilo v nič. G. Frauc E... je bil prisiljen proti Fautinijevema od meseca julija 1920 naprej vložiti devet tožb. G. nadsvetnik Potrato je 28. septembra po večurni končni razpravi razglasil sodbo, s katero je obsodil Edvarda Fantinija in njegovo ženo Valerijo vsakega na en mesec zapora, katero kazen je spremenil Edvardu Fantiniju na 3000 in Valeriji Fantini im 1500 kron denarne globe; dalje mora plačati tudi bivši služkinji gospoda E..., ker jo je nekoč oklo-futal, 80 K za zdravniško izpričevalo in 100 kron za bolečine. lj Tedenski zdravstveni izkaz ljuhljanske občine. V času od 18. do 24. 1. m. se je rodilo 15 moških in 13 ženskih, skupaj 28 otrok; od teh je bil 1 mrtvorojen. Umrlo je 17 moških in 8 ženskih, skupaj 25 oseb, od teh je bilo 12 tujcev. 10 oseb je umrlo ua griži. Od nalezljivih bolezni je bil prijavljen 1 slučaj trebušnega legarja in 32 slučajev griže. lj Ponesrečeni železničar. Zavirač Južne železnice, 261etni Anton Avguštin je ponesrečil v Slatini v Slavouiji, ko sta trčila dva vlaka. Težko ima poškodovano levo nogo. lj Napad v Rudniku. Na cesti iz Ljubljano v Rudnik so napadli trije neznanci hlapca Avguština Ziberta, ga pretepli in »ežko ranili na glavi. Dijaški vestnik. d Dijaški Orel Ljubljana ima danes, 20. sept. ob pol 5. uri v Jugoslovanski tiskarui fantovski sestanek. Na sporedu je važno predavanje o Čeho-slovaški in priprava za občni zbor. — Pridejo naj tudi vsi novi člani, da bodo imeli na občnem zboru pravico glasovanja. — V petek, ob 7. uri, ,vsi k telovadbi v Ljudski dom! — Bog živi! Katoliški vestnik. c Katoliški biblijski kongres v spomin pet-najststoletnice sv. Jcronima so obhajnli letos od 16. do 19. julija v staroslavnem vseučiliščnem mestu v Cambridge-u. Shoda sta sc udeležila dva kardinala, nam znani nadškof westminstcrski, kardinal Bourne in kardinas Gasquct, predsednik za izdajo revidirane Vulgate, ki je tudi sam predaval. Udeležence ie pozdravil v mestni hiši cam-briški župan sam. Obravnavali so sami strokovnjaki aktualna biblijska vprašanja: »Katoliška cerkev in biblija« (dr. Arcndrcn in dr. Downey|, »Inspiracijai (P. Hugh Pope, O, Pr.), »Mozesov zakon« (dr. Bird); »organizacija cerkve v novi zavezi (Knox); »revizija vulgate« (kardinal Gasquet); »sv. Jcronim in vulgala« (kanonik Barry); »oseba Jezusa Kristusa« (P. Martindale S. J.); »preroki« (P. Lattey S. J ); »kako nastaja uiithus« — kritika nove teorije o postanku Tobijcve knjige (Škof Saftordski]. S predavanji so bile združene disku-zije, vsem udeležencem pa je bila na vpogled zbirka izbranih katoliških knjig o sv. pismu. Pripravljalni odbor je tudi izdal poseben almanah i. opisom mesta, programom shoda in kratko, nad vse zanimivo zgodovino katoliškega pokreta v tem, svoj čas tako ekskluzivnem svetišču anglikanske vede. P. Latlev S. J. pa ie zbral večino predovani v posebni knjižici z naslovom »religija sv. pisma« (tho religions of the seriptures. Cambridge. \V Hef-fer & Sono. 1021). Biblijski kongres bo broz dvu|be močno puglubil krščansko misel na Angleškem, zakaj kdor ne pozna sv. pisma, ne pozna Krisla — je rekel sv. Jeronim. »Ignoranlia Scriplumtum — ignorantia Christi.« Ali bi ne bil podoben kon- gres potreben — seveda v skromnejšem obsegu — tudi drugod? c Zastopniki francoskih redov pri papežu. Kot poročajo listi iz Rima, je sproiel papež v av-dijenci zastopnike fraucoskih redov, ki so se udeležili mednarodnega kongresa. Na kongresu je bilo nad 5000 zastopnikov vseh narov in držav sveta. Narodno gledišče. Repertoir za 1. teden. D r a in a: Sobota, 1. oktobra: »Požar strasti :. Izven. Nedelja, 2. oktobra: Ob 3. uri popoldne »Razvalina življenja,;. Izven. Nedelja, 2. oktobra: Ob pol 8. uri zvečer »Komedija zmešnjav«. Izven. Ponedeljek, 3. oktobra: »Požar strasti«. Abon. E. Torek, 4. oktobra: Zaprto. Sreda, 5. oktobra: »Komedija zmešnjav«. Abon. C. Četrtek, 6. oktobra: »Ljubezen«. Abon. B. Petek, 7. oktobra: »Požar strasti«. Ab. D. Opera: Sobota, 1. oktobra: »Boris Godunov« I. del. Izven. Nedelja, 2. oktobra: »Boris Godunov II. del. Izven. Ponedeljek, 3. oktobra: Zaprto. Torek, 4. oktobra: »Vaška šola«. »Šeherezada«. Abon. D. Sreda, 5. oktobra: »Boris Godunov« I. del. Abon. A. Četrtek, 6. oktobra: »Boris Godunov« II. del. Abon. A. Petek, 7. oktobra: »Dalibor«. Abon. C. * * * Otvoritvena predstava v drami. Dramsko gledališče prične letošnjo sezono dne 1. oktobra ob pol 8. uri zvečer z Josipa Kosora izvirno dramo »Požar strasti«. Ko-sor je gotovo najbolj nadarjen jugoslovanski dramatik. Slovensko občinstvo ga doslej, žal, ni poznalo, dasiravno si je celo v inozemstvu stekel mnogo priznanja. Dramo »Požar strasti« so igrali na Dunaju, v Pragi, v Hamburgu in drugod, povsod z velikim uspehom. Kosor, ki je bival za časa vojne v Rusiji in Ameriki, je sedaj uradnik v umetniškem oddeljenju ministrstva prosvete. Gledališko vodstvo ga je povabilo, da prisostvuje svoji slovenski primi-eri. — Druga dramska noviteta letošnje sezone bo v nedeljo dne 2. oktobra ob pol 8. uri zvečer. Vprizori se Shakespeareova »Komedija zmešnjav«. Obe noviteti sta popolnoma na novo opremljeni. Nedeljske popoldanske predstave. Mnogo deželske in mestne publike ne more posečati gledališča ob drugem času, kot v nedeljskih popoldnevih. Da bo tudi temu občinstvu ustreženo, so vpeljane ob nedeljah in praznikih popoldanske predstave. Prva taka predstava bo v nedeljo 2. oktobra ob 3. uri popoldne. Igrali bodo Finžgarjev narodni igrokaz »Razvalina življenja pr Konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani. Dramatična šola. V smislu sklepa odbora Glasbene Matice v Ljubljani in sklopa profesorskega zbora dramatične šole se poživljajo vsi oni inteligentni slovenski igralski talenti, gospodje in gospodične, ki čutijo v sebi talent in resno voljo posvetiti se gledališki igralski umetnosti, da se zglase do dno 1. oktobra 1021 v pisarni Glasbene Matico. V nedeljo, dne 2. oktobra ob 10. dopoldne naj vsi novi in stari gojenci dramatične šole konservatorija pridejo v dvorano Glasbene Matico, Vegova ulica 7/11. Tu so bo vršil sprejemni izpit novih gojencev in razgovor s starimi gojenci. — Dramatično šolo bodo lotos vodili in poučevali na nji: mojster Putjata, režiser šest, profesorica P o 1 j a k o v a in drugi. — Naše Narodno gledališče, ki naj bi bilo sposobno najvišje dvigati lastno uarodno kulturo, more procvitati in živeti svoje lastno, umetniško, narodno življenje samo tedaj, ako bo Imelo iz lastnega naroda zdravih sadik, mladih sil, ki se po svojem taleutu hočejo posvetiti veliki službi gledališča. Pri ljubljanskem konservatoriju se jo preskrbel in uredil program za dramsko šolo prave umetnosti ln najlepšega stremljenja. Učiteljski zbor vabi v šolo one, ki pojmijo veliko nalogo gledališča v kulturnem življenju, ki verujejo v njegovo veliko bodočnost in so pripravljeni na veliki trud, ki je potreben v službi popolne umetnosti. Poudarjamo, da je trud velik, da gledališče in šola zahtevata od človeka vse sile iu ves čas. Torej naj ne pridejo k nam tisti, ki mislijo najti v gledališču veselo življenje in lahek kruh in v šoli samo kratkočasje. Tem se nikdar ne bo posrečilo dospeti do cilja umetnosti. — Program je velik, resen, lep, šolanje pa nič tminje. Gospodarstvo. BORZA. Zagreb, 28. sept. Ker vlada še ni določila bank, ki bodo smele izvrševati promet z devizami, zagrebška borza ne posluje z devizami, temveč trguje samo z valutami. — Valute se glase: Dolarji 216—220, avstr. krone 10.50-0, carski rublji 10—22, češkoslovaške krone 255—0, 20 kron v zla-lu 0 —800, napoleondor 750—775, nemško marke 185-100, rum. loji 180-0, ital. liro 905-920. Belgrad, 28. sept. Devize: Loudon, 206, Pariz 375, Milan 2.8, l'raga 61, Berlin 48.75, Dunaj 2.70, Sofija 37.50, Bukarešta 50.50. Valute: Angl. funti 200, dolarji 54, rum. leji 50. Curih, 28. sept. Devize; Berlin 4.45, tlolan-dija 185.50, New-York 579, London 21.58, Pariz 41.05, Milan 23.80, Praga 5.90, Budimpešta 0.80, Zagreb 2.60, Bukarešta 4.58, Varšava 0.09, Dunaj 0.37, nem.-avslr. krone 0.24. g Cone hrvaški slanini v Ljubljani. Ker je bilo pomanjkanje slanine na ljubljanskem trgu, ki je trajalo 6 tednov, nevzdržno, se je kupilo v svrho orientacije -10 prima prašičev na državnem posestvu Belje t Baranji po prolekcijski ceni 48 K kg žive težo, loco Belje. V Ljubljano postavljeni so stali prašiči 52 K kg žive teže. Za poizkušujo so jo za- klalo dva različna prašiča in uradno stehtalo. Prvi prašič jo tehtal 199 kg žive teže; slanino jo imel 112 kg, mesa je imel 50 kg. Glava in parklji se ra- čunnjo za delo. Ziv prušič je stal 10.348 K. lzku-piček za Špeli in meso, ako bi se računal ves špeh 1)0 75 K kg iu meso po 38 K, ker se meso hrvaških prašičev podeta večinoma za klobase in ima nižjo ceno, znaša 10.300 K. Drugi prašič je tehtal 151 kg žive teže; špeha je imel 85 kg. mesa 51 kg. Živ piašič je stal 7852 K. Izkupiček za špeh in meso zuaša S313 K, ako se računa slanino po 75 K in meso po 38 K. Iz topa sledi, da ni mogoče razpro-dajati točasno na ljubljanskem trgu težkih praii-cev pod gornjimi conami. To občinstvu v informacijo in svetujemo, da se sami prepričajo o klavnih rezultatih. Slanina domačih kranjskih prašičev, ki se plačujejo po 30 in 35 K kg žive teže, stane 50 do 55 K kg. g Graski semeni ie obiskalo včeraj 120.000 oseb. I udi posebne izložbe po mestu so poslane zoper vsako pričakovanje. Iz inozemstva ie prišlo zlasti mnogo obiskovalcev ia (Nemčije. Jugoslavije in Italije, i t Svi,,arstv° Da Bolgarskem. Letošnji pri* delek svilopreie je nad vse pričakovanje bogat. Kacuna se prav sigurno z 1 |/3 milijona kg kokonov. od katerih bodo večino izvozili v inozemstvo v sirovem stanju, zakai na Bolgarskem imajo samo eno moderno sušilnico, namreč v Hermani i. ki more posušiti 200.000 kilogramov kokonov. ter nekoliko primitivnih sušilnic, ki vse vkup ne napravijo tega kar samo cn modern zavod. g Cene na Angleškem. Ako vzamemo za podlago povprečno cene najvažnejših življenj« skih Dotrebščin 1. 1920. ter jih zaznamujemo o : so • , konca av3usta t. 1. iste Dadte na S to,rei sk°rai za polovico. Od januarja teta 1920. do avgusta so se znižale cene cerealij 2'asom, takozvanih indeksnih številk od 84-4 iS*k' odL93 na ,81,3' dru*'h hra,»l od 106-5 na 63, bombaža od 111-4 na 35-3, drugih tekstih! od 116 na 47-9, železa in jekla od 82-9 na 53-7, drugih kovin in goriva od 100-6 na 68, različnih drugih potrebščin od 114-8 na 53-3, testvin skupno od 96-3 na 73-5Ldruglhi potrebščin skupno od 101-9 na 51-4. Tako je, na Angleškem, kjer imajo ustavno monarhi o! brez ustave, pri nas pa imamo ravno po spre-ietiu ustave večjo draginjo kot kedaj poprej. Vrednost denaria pri nas pada, ker vsled slabe uprave in nesposobnih ljudi na odgovornih mestih pada zaupanje v državo, kajti danda-našim papirnati denar sloni skoraj izključno na državnem kreditu Res da je zopetni padec nase valute povzročila tudi brezvestna špeku-acna na tuph borzah, glavni vzrok pa vendar lezi v naseni slabem državnem gospodarstvu.! g Pohska Narodna banka (Polska Kra-.i jowa Kasa Pozyczkowa) javlja, da bodo bankovci pa 20, 5 in 1 M, izdani 17. maia 1919 potegmenj iz prometa ter veljajo kot plačilno sredstvo le še do 30. septembra 1921. Zatem »h bo le še mogoče zajnenjati pri Narodni Danki m njenih podružnicah do konca t. 1. g Pridelek pšenice v Kanadi in Združenih državah. Pride ek pšenice v Kanadi se letos ceni na 290 milijonov bušljev, v Združenih državah pa na 705 milijonov bušljev. V Kanadi, ki ima le 9 milijonov prebivalcev, bo ostalo za eksport, če se odračuna množina, potrebna za seme. okrog 200 milijonov bušljev, v Združenih državah, ki imajo prehraniti celih 105 milijonov prebivalstva, pa le okrog 105 milijonov bušljev Kanadska pšcnica bo stal« iranko atlantska luka okrog 1-90 dol ner bušelj. ' p Odprto pismo višjemu vinarskemu nadnoruiku g. Fr. Goinbani. Ker so se o najinih pogovorih glede prodaje viua na ljubljanskem volesejuiu širile resnici ue odgovarjajoče govorice, sem primoran to reč javno pojasniti. 24. avgusta t. 1. ste prišli Vi k meni in ne jaz k Vam. Ne da bi Vas kaj vprašal, je bila Vaša prva beseda: »Cotič, zdaj imate priliko, da pri nas lahko zaslužite 10—12 tisoč krou.c Nato ste rekli, da potrebujete na sejmu v paviljonu za to. čenje vina praktično in trezno osebo, da nadzoruje postrežniško osobje in pazi zlasti na »Unionovo« zalogo vina, ki se je v paviljonu točilo. Dasi imam veliko opravila doma. sem ponudbo rad sprejel, nakar sle sprožili vprašanje glede pravice točenja vina in ste me nagovorili, da dobim jaz polom' svoje gostilniške koncesije ^licenco« za velesejm.i ker jc Vam samim kot takim obrtna oblast nej more podeliti Tudi temu sem uslregol in sem ta-, koj drugi dan šel na magistrat, da radi dovoljenja' za točenje viua ukrenem vse potrebno. 1. septem-! bra sem potem bil pri Vas v pisarni, kjer sva se' razgovarjala glede podrobnosti, kako stvar v paviljonu urediti tor sva sevedn prišla ua vprašanje moje odškodnine. Prvo sle mi omenili, da je neka gospa odslopiia nekim Rusom svojo :-licenco« ra 1000 kron, potom slo pripovedovali, da bo treba plačati okoli 1200 kron davka od moje »licence«, potem ste me pa vprašali, koliko zahtevani jaz odškodnine za to in za svojo sodelovanje, na kar sem odgovoril, da ne zahtevam 10 ali 12 tisoč kron, kakor ste mi 24. avgusta sami obljubili, ampak samo 5000 K. Nato ste rekli, da bodo drugi gospodi*« težko temu pritrdili, da bi pa Vi bili za to, toda pod pogojem, da plačam davek zn licenco, okoli 1200 K, kakor ste Vi cenili. Tudi to sem sprejel! 3. septembra pa, ko se je velesejni začel, sem šel zjutraj na magistrat, kjer so mojo prošnjo rešili r. izrečno pripombo, da sem jaz, ker sem dobil licenro za paviljon št. 194, za vso tam odgovoren in da magistrat lam nikogar ne bo poznal in nikogar v slučaju potrebe poklical na odgovor nogo inem';. Ko sem s lo licenco prišel k paviljonu, ste mi Vi na moje začudenje, ki sem navajen lojalnosti, rekli na kratko, da >mi ne potrebujemo no vas, no vaša licence!« Ker sem mož, ki no poznam vsiljivosti in prilizljivosti, sem se vrnil na magistrat in licenco vrnil; na podlagi katere licenco se je pa potem v paviljonu št. 194 vino ločilo, mo nič ne briga. Res-nlcl na ljubo pa tudi povem, da jo bil g. višji vinarski nadzornik Gombač tisti dan še tako šarman-ton, da mi je stroške zn kolke pri licenci vse povrnil. Ker mi je kot preprostemu Človeku v svrho sestavo natančnega naslova g. Gombaču v tem odprtem pismu bilo veliko ležeče na tem, da se ne zmotim, sem odprl moj »arhiv« staro >Vipavske vinarske zadruge«, kjer som naslov g. višjega vinskega nadzornika posnel z nokona njegovega pisma name, ozir. na zadrugo z dne 29. svečana 1912.. < Ljubljana, dne 26. septembra 1921. JOŽE C0TIC. I I UUrfJulIVU zelo veščo v računstvu, strogo pošteno in marljivo, išrom r» trgovino delikntes in tivil. Hrana in stanovanje event. v hiši. Ponudbe prosi 'a-koj: Mastnimi Zngur, Nlkollčeva ulica ti, Zagreb. • 3516 Sa dvakratno obiavo v tednu ■• računa 16 kron.) BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. a ČRKOSL1KAR. Bricelj Franc, Šelenburgova ul. 6. FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošič »va c. 6. 1ZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna. Pred Škofijo. Sprejmemo v Priporočalo sledeče domače tvrdke: KROJAČ. Slapar Oroslav, Ravnikarjeva ul. 13. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olnp Josip, Pod Trančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 PARNA PEK ARIJ A Jean Schreya nas!, Jakob Kavčič. Gradišče štev, 5. PISALNI STROJI. Bar Fran. Ljubljana, Cankar, uabr. 5 PKLOBLEKOVALNICA KLOBUKOV za DAME iu UOSPODE: Barborič-Završan, Mestni trg 6—7 RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, uabr. 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9. Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, B!eiweisova cesta 15. Žuran Martin, Mestni trg 12. KLOBUKI iu KONFEKCIJA: Kunovar Ivan, Stari trg 10. TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA. Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino štev. 10. (Ceno in točno) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Woltova ulica 3. (Za dvakratno ouir.vc oduu se računa 16 krsn.) TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvasorjev trg št. 7, Sušnik Alojzij, Zaloška cesta M. ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV: Cihlar Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7, delo spretne in izurjene za šivanje .transmisijskih jermen \ tovarni »INDUS« d. d., prej Carl Pollak, Ljubljana, Sv. Petra ccsta n|.lQ za gospodinjstvo in kupčijo UC&SC dobi vse prosto in plačo. — Kje, pove Slovenec, pod štev. 3521. starejša in boljša moč, dobro izurjena v manufak-turni iu špecerijski stroki, ki bi bila zmožna samostojno voditi podružnico, se li). oktobra t. 1. sprejme. — Stanovanje, hrana in perilo v hiši — Istotam se sprejme tudi 1 učene«. — Ponudbe pod: »Podružnica« 3540 na upravništvo lista. Služba organista in cerkvenika y Dolu pri Ljubljani je razpisana. Plača — žitna bera, pšenica, ajda — dohodek treh njh in mesečni prispevki cerkve. Nastop v začetku novembra. — Župni urad Dal pri Ljubljani. Cankarjevo (prej Frančevo) nabrežje štev. 5 zopet ordinira od 1. do 3. V stalno službo sprejme- mn- Upravitelja za večje hotelsko "l0, podjetje. Poslovodjo za večjo kavarniško obrt. Sklad iščarja, obenem kletarja. — Pogoji: Reflektant mora biti od poklica, priden in vesten. V poštev pridejo le oni z letnim spričevalom. Pismene ponudbe^ s sliko in prepisom spričeval tej zahtevo plače je poslati ca upravo tega lista pod šifro: Upravitelj, Poslovodja, oziroma Skladiščar. Hrana iu stanovanje v hiši. Če vrla ženska moč, jo tudi sprejmemo. 3526 Obvestilo. Uradniška menza v Ljubljani ^eSrpouudte krompir, fižol, Ll r zelje, jabolka. P. 11. občinstvo obveščamo, da gosp. > Ivan FAJFKR iz Drulovke 1?, p. Stra-j žišče pri Kranju, ni naš potovalni urad nik ter nima pravice sklepati nikakih j zavarovalnih pogodb in ne pobirali za-datij. Od naših potovalnih uradnikov zahtevajte povsod pooblastilo. 3511 Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Na veieposestvu želi brez- j • ■ ** ** " """" se vrsi plačno I v nedeljo. 2. oktobra ob 1. uri popoldne stopiti v službo kot pomočnica gospodinji' v Kloštru pri Kostanjevici (Dolenjsko), (kuharici) absolventinja enole^ie gospo-. Prodajalo se bo: pohištvo, velike češnje-dinjske šole. da bi se tudi praktično iz- ve omare, postelje na peresih, žiniuati ■ obrazila. — Ponudbe naj se pošljejo na modroci, stol naslanjač za bolnike ia I Upravništvo 2Slovenca pod štev. 3545. ' razno drugo blago. 3541' znanilo. Modna trgovina H. Sinkovic, našle d. K. Soss naznanja, da se prodaja zopet vrši v popolnoma prenovljeni iti na novo urejeni trgovini v Ljubljani, Mestni trg št. 19. Posebno priporoča svojo na novo došlo zalogo perila za dame, gospode, oiroke in novorojence. — Velika zaloga pletenin, steznikov, svile i. t. d. Vse potrebščine za krojače in šivilje. — Galanterija. Postrežba točna in solidna. Postrežba točna in s oP. dna. Cene priznano nizke! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X X X X X X X X K K X K K X slvrEeiimLjub^ finski sesalni motor 12 „, Biljar (Su*s v v w (»llova ulica štev. 12. 3534 7' generatorjem, hladilno napravo in vse-, dobrem stanu ceno proda KAVARN I , i mi potrebnimi cevmi IM?- se proda, —j »SLON«, LJUBLJANA. 3 a&2 prepeličar (koks) f&^PBff"* kunuio in dnevne cene Kurjava z antracitom, 18 kg ua 10. ur. i Motor, ki je bil samo 2 leti v obratu, je' popolnoma inlakten, za takojšnjo vporabo. Na vpogled pri »Strojnih tovarnah in j livarnah d. d., Ljubljana«. 3550 Motovličevo seme poroča trgovina s semeni Sever & Knmp, Ljubljana, WoKova ulica št. 12. 3515 ! Posestvo: ^fTzt B do lil 30. covi t. m. h rlra 12 sežnirv' lePib 11 LSI ¥ in suhih . i mani ia prodaj. Dalje imam tudi Kranja Zebre. roj. Stroj naznanja v svojem in v imenu sorodnikov in otrok: Silve, Bogomile, Rosnadc, Vladimire, Dcmetrija, Svetozarja in Tatjane prežalostno vest, da je njen nadvse ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, in stric, gospod ALOJZIJ ŽEBRE višji sodni svetnik dne 27. septembra, v starosti 56 let, umrl po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti. Truplo blagopokojnikovo se prenese dne 29. septembra 1921, ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska ccsta štev. 7, It večnemu počitku k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. septembra 1921. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. J go obrt, z živino, premičnino in vsem na prodaj 8 prašičev za pleme iu 3 krat«. i zemljiščem, vse v ravnini, ua prodaj v' Cena po dogovoru. Matija Kozamernik. Gosposvetska cesta Stev. S. Rudniku št. 17 pri Ljubljani. — Cena po'posestnik iu lesui trgovec, Dobrova št. 33 jsr Prosim za ponudbe! -m. d°g°voru- 3510 i'ri UuMjani. IEZ£liSJ6SaE&BSHEffiBHg8323aH ščetine, žimo in vSe I surovine za izdelavo krtač in čopi- [|čev Ignac Piatz 3537 iWien II., Haffimer Burgstallgassc! . , . . , ...................., S1 ,