P osamezne Številke: Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—. »TABOR- ixh»ja v»«k dan, raiven nedelje in paznikov, ob 18. uri a datumom naj£ednj<*ra dne ter stane mesečno pttigsCti D !£'—’•> xa ino* semstvo D doatfinjcn na dom D izkaznice D 10*— 9 initfW$a! po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA*-MARIBOR Jurčičeva ulica štev. 4, Poštnina plačana v gotovim Cena današnje Slav. 1 ©in. TABOR P ©oamezne sstsvilkot Navadne Din ~'7* ob nedeljah Din !■—. OREDNrSTVO »e nahaja v Mari bwi. Jurčičevo ul. H. 4, L nad« ?i££PJC# Telefon intararb. št. 27\ UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici at. 4, pritliffiri desno. fel*. foa stj 24. — Stib? poiitnoČ,nik. Stane mesečno samo 10 din. Prinaša v kratkih obrisih vse najvažnejše dogodke, ki jih drnei listi raztegnejo "a dolgo in široko. Madžari in AdriJa. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko. — Jugoslavija naj z ugodnimi tarifi pomaga Madžarom v italijanske luke. seveda kompenzacije. Ker je madžarska delegacija predložila te zahteve svoji _ BEOGRAD, 21. januarja1. Trgovinski [minister Š urim! n Ije izjavil zastran naših Pogajanj z Madžarsko, da se nadaljujejo in sicer je trenutno v raizpravi vprašanje železniških tarifov. Madžari polagajo veliko važnost na tranzitni promet čez naše ozemlje v italijanske luke in se tudi italijanska delegacija, veliko trudi, da bi se to vprašanje uredilo zadovolji vo za Madžarsko. Naša vlada zahteva vladi, se zadeva še ni pomaknila dalje. Madžari se posebno trudijo, da, bi si za-sigurali za svoj uvoz isn izvoz luki Reko in Trst. Tudi bi bili zadovoljni s sušaš-kim pristaniščem, pravijo pa, da bi večji promet občutno motilo posredno vkrcavanje in prckrcavanje blaga " tej lukj. Lov na anarhiste v Sofiji. SOFIJA, 20. jan. Policija je že delj časa sledila neko skupino nevarnih a narhistov. Danes je zasačila dva elana te skupine, ki pa. se nista hotela n dati, vsled česar je policija hišo obkolila. Ker sta se še vedno zoperstavljala, ju je policija ubila, portem ko sta bila zažgala del hiše, ki jo je polici ja oblegala. Boj 7 draginjo na Češkem, PRAGA, 21. jan. »Bohemia« javlja, da vlada pripravlja energično akcijo zatiranja draginjo na raznih področjih, oso-bito Pa v trgovini z živili. Baje se pripravlja popisovanje zalog. Protiboljševiška fronta, Anglija in Romunija. LONDON, 21. jan. »Daily News« pišejo, da ni več dvoma, da obstoji močen pokret za ustvaritev enotne evropske fronte proti sovjetski propagandi. Baje je s tem1 vprašanjem1 v zvezi tudi prihod romunsko misije v London. Pravijo pa, da Chamberlainov n, pot v Rimi .ni bila v zvezi s proti boljše viškim odporom:. — Zunanji minister Bratianu je izjavil dopisniku »Financial News«, da bi Enmu-ntja bila srečna, ako bi lahko navezala —o— normalne stike 7, Rusijo, toda najprej mora, sovjetska vlada priznati rotenunske pravice v Besarabiji. Španski pisatelj in španski kralj. PARIZ, 20. jan. Parlament je razpravljal o interpelaciji nekega poslanca, ki je zahteval pojasnila, zakaj je vlada u-vedla preiskavo zoper založnika knjige, ki jo je spisal znani špansni pisatelj Blasco Ibanez o političnih razmerah v Španiji kakor t-udi zoper pisatelja samega, ki živi v Parizu. Kakor znano, je šlo za žalitev španskega kralj«, ki je potom pariškega poslaništva zahteval preiskavo. Danes pa je Herriot v odgovoru na interpelacijo izjavil, da bo zadeva likvidirana, ker španski kralj ne zahteva, več, da bi se preganjalo pisatelja Ibaneza. Borza. CURIH, 21. jan. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 27.93, Beograd 8.55, London 24 77, Praga 35.60, Milan 21.11, Newyork 518.75, Dunaj 0.007295. ZAGREB, 21. jan. Pariz «22.50—327.50, Švica 11.74—13.84, London 290.32 -293.32, Dunaj 0.0851—0.0871, Praga 182.10-385.10 Milan 248.05—251.05, Newyork 60.05—61.05 Bodočnost Harihora. Nadaljujemo in zaključujemo razgovor z velikim županom, g. dr P,irkmiayerjem o vprašanjih, ki so v zvezi z mariborsko oblastljo. Prvi del glej »Tabor« z due 21. trn. 5. Kcdo prihaja tu še v poštev? Razni specijalni Interesentje. Gotovo tudi država, četudi ta ni neposredno in-teresirana na ugodnem razvoju mesta Maribora, ki je važna obmejna oporna točka ter zasluži že radi tega izredno podpiranje. Na raznih uradih, šolah in zavodih imajo neposreden interes vsi oni, katerim služijo. Posreden in poseben. interes pa nimajo na teh ustanovah kraji, v katerih leže, ne le ker se jih morejo v prvem redu in naglo posluževati, temveč ker so doležui dotoka konsumen-tov, katere take ustanove privabljajo. Kaj so žrtvovala prej kedaj naša mesta v tem cilju"! Da so se v jih nastanili vojaki, uradi in javni nameščenci, so ■gradili kasarne, uradna poslopja, stanovanja itd. Smo trima občinska politika mora Uti vedno za tem, da se dotok prebivalcev v občino poveča, ker taste s B'm konzivm in zaslužen ter davčna sila. Brez žrtev to ni nikdar Šlo; ali vsaka žrtev v tem pogledu se je ge vsikdar obrestovala, čo ne direktno pa pc drugi poti. Tako pridemo zopet na občino bot glavnega interesenta. Na primerni nastanitvi uradništv.n je.gotova interesira-na tudi država, ker je to tako splošen fcocijalni Problem, da država ne more mimo njega brez uvaževanja obpfrječib težav ter brez odpomagamja s svoje strani. Prizadete so nadalje vse pridobitne panoge, ki vegetira jo v Mariboru, ker Čakajo na razgrnil zjrazvojem inesla. Neposredno so interesirnul na gradbeni akciji vsi krogi, ki danes trpijo vsled pomanjkanja stanovanj, v pivem redu uradništvo, najemniki pa tudi hišni posestniki; prvi, da pridejo do primernih stanovanj, drugi pa da se rešijo omejitev, katere jim nalaga edino v pomanjkanju stanovanj upravičen stanovanjski zakon, 6. Kaj ho zahtevala najbližja bodočnost glede novih prostorov? Nikakor se ne bo mogoče izogniti stavbi večjega novega poslopja za namestitev uradov, zlasti finančne uprave ter policije, ker bodo sicer ti uradi radi pomanjkanja prostorov ostali nepopolni ter se bodo vrzeli neprijetno občutile. 7. To poslopje bo morala graditi gotovo država? Zeloti bi seveda bilo. Ali ne veni, če Maribor ne bo rabil večjih investicij od strani države na drugi strani, kjer je privatna ali občinska udeležba nemogoča. Naš kolodvor n. pr. ne bo dolgo zadostoval našim potrebami Meni bi bilo bolj simpatično, ako bi država sezidala v Mariboru moderen obmejni kolodvor z dovoljinimi prostori za carinairno. 8. Kake zgradbe so po Vašem mnenju še nadalje potrebne? Tudi oblastna samouprava (skupščina, odbor, uradi) bo rabila svojo prostore. V toku tasa si bo mogla to gotovo z lastnimi sredstvi dograditi, da se s tem oddolži Mariboru, ki bo rabil pri izvedbi gradbenic akcije pomoči tudi od te strani. Nastanitev državne gozdarsko šole positaja vedno bolj a.ktuelna, ker bi mogli S šolo takoj pričeti, kakor hitro iina-tuo. prostore, Kog zgradba poslopja pro- računsko ni predvidena, jo bodo morali dati na razpolago lokalni faktorji oziroma intersentje, kakor je to navadno pri strokovnih šolah. Tudi srednja kmetijska šola. še nima svoje lastne strehe ter je razvoj tega zavoda nemogoč, ako se to vprašanje ne reši. 9. To so državni zavodi, za katere bi morala oskrbeti streho država sama! Res je, in dobro bi bilo; ali bodimo veseli, da smo te zavode dobili. Ako bi država morala povsod še le graditi poslopja, ne vem, kedaj bi prišli do onih kulturnih in gospodarskih institucij, ki pomenijo nekak plus tega, kar je država dolžna nuditi. Država proračunsko rie zmore naenkrat horenduih postavk za te gradnje, zato plačuje obroke ali najemnino. Tu morajo lokalni činitelji sodelovati in pomagati, ako hočejo postati deležnidobrin takih institucij. 10. Ali bi se ne dali bolj ekonomično izrabiti objekti, katere ima sedaj vojaštvo v uporabi? O tem niserni informiran. D ver jen pa sem', da nam bodo šli vojaški krogi v vsakem oziru na rolko, ker gotovo uvi-devajo izredno težek položaj, v katerem se nahajajo n. pr. državni uradi radi nastanitve. Ako je kak primeren objekt prazen ali se da izprazniti, bom vsekakor zaprosil zanj. Seveda s tem interesi vojske ne smejo trpeti. Saj ima Maribor največji interes na tem, da je kolikor mogoče mino,go vojaštva tu. 11. Kaj pa »Vesna«, se Vam zdi, da to poslopje služi pravemu namenu? V kolikor vsebuje »Vesna« dekliški intornat, se tak zavod v Mariboru pri današnjem pomanjkanju prostorov gotovo 110 da opravičiti. Stvar občine je da to poslopje določi nujnejšemu namenu, kaikor je dekliški internat, katerega bomo brez posebnih pretresi ja jev mogli za nekaj let pogrešati. 12. Kaj pa stanovanja za uradništvo in delavstvo? Tudi to vprašanjo se brez inicijat.ive občine praktično ne da rešiti. Gradbo stanovanj mora vzeti v roko v prvi vrsti občina, država pa bi naj sodelovala s cenim kreditom. V tem pogledu so bili prvi poskusi že storjeni, sedaj bo treba stvar z vso resnostjo realizirati tako, da se bo z razpoložljivimi sredstvi napravilo kar največ. Po mojem mnenju, ni se z adaptacijo bivše konjeniške vojašnice, ki .je last j^Iov. banke« ter propada, moglo največ stvari koristiti. Gotovo se bo budi lastnica morala odločiti k kakemu aramžmanu, ki bo ekonomično izrabo teh poslopij zasigaral. Stanovanjske stavbe pa morajo v Mi/riboru zgraditi tudi one samoupravne socijalne institucije, ki pobirajo v naši oblasti zavarovalne prispevke, pa v omiljen je stanovanjske bede pri nas še niso prav nič žrtvovale, medtem ko v drugih mestih, ki imajo ugodnejše stanovanjske prilike, gradijo nesorazmerno velike palače. V prvi vrsti mislim tu na delavsko zavarovalnico, glede katere mdr&vno zahtevali decentralizacijo poslovanja ter sredstev. Denar iz našega območja se miora v glavnem tu plasirati, ker ne moremo pridi do gospodarskega ravnovesja ako se denar le črpa i.n odvaja. Pokojninski zavod si je dal dopovedati, da je treba Mariboru priti na pomoč ter se zgradba stavb že pripravlja. 13. Ali sicer, mislite, ni pričakovati kakega gradbenega gibanja? čudim se odkrito, da se edino v Mariboru od strani privatnikov do sedaj ni storilo skoro nič. Ni bil vodno tako neugoden čas glede kreditov oziroma obrestne mere, kakor danes in kljub temu nimamo zaznamovati bistvenega napredovanja glede novogradb. Mnogo jo krivo pomanjkanje podjetnosti od strani domačega občinstva, v kolikor je petično. Poprej ni-kdo ni računal s tem, da čaka Maribor tako ugoden razvoj, danes pa so težave s kapitalom. Ali pri vsem tem upam, da bodo naši domači krogi, ki razpolagajo ® sredstvi. In to ni res, da Imamo v Mariboru le beračijo — prišli prav sko-io do odločitve, da se z novogradnjo ne sme dalje čakati, ker bodo sicer domači pridobitni krogi še huje prizadeti. Zastoj v gospodarskem življenju v Mariboru ima svoj glavni vzrok v popolnem! počivanju stavbene obrti. Vsled tega trpi delavec, ki nima zaslužka, obrtnik, trgovec,_ industrija!ec, pa tudi uradniki im nrugi nameščenci, ki ne dobijo stanovanj, 14. V čem leži glavni vzrok, da se pri nas ne gradi? To vprašanje je že bilo tolikokrat predmet javnih razprav, da se morami omejiti na glavne točke. Stanovanjski zakon gotovo ne pospešuje ambicije, da bi postal kdo hišni lastnik. Davki in zlasti. doklade pa dajajo najemodajalcem vlogo davčnih eksekutorjev, ne da bi bili vsikdar za ta posel primerno1 nagrajeni, ka j se le da bi prišli do pravične najemnine. V tern pogledu se je minulih letih mnogo grešilo na hišnih lastnikih 1 tu moramo iskali glavni vzrok za današnjo nasprotstvo med hišnim lastni* kam in najemnikom. Za bodoče je poskrbljeno, da z dokladami ne bo noben hišni lastnik neprimerno obremenjen, zlasti dokler plačuje socijalni davek z uepovišl.jivostjo najemnine. Tudi podnajemnik ne ho mtogel ostati sredstvo za preživljanje najemnika, na račun hišnega lastnika. Ko odpadejo te anomalije, se bo čutilo prvo olajšanje stanovanjske bede. Strah pred novo gradnjo1 pa ima vi mnogi meri svoj vzrok v naših splošnih! gospodarskih prilikah, ki se karakteri-zirajo v visokih mezdah, v nesorazmernih cenah za material, v pomanjkanju! kapitala oziroma v visokih obrestih. 35. Kako bi se dalo prebresti te ovireD Priznam, da to ni lahko, ker za Maribor sam ni mogoče ustvariti boljših’ prilik kot so drugod. Ali baš to, da so tudi drugod, kjer se i stot ako gradi, take prilike, nas mora bodriti k večji’ podjetnosti. Počivanje stavbene podjetnosti ne pomeni le škode za stanovanjsko vprašanje, ono pomeni ogromno gospodarsko nazadovanje vseh strok, ki so posredno ali neposredno v zvezi s stavbeno obrtjo. Zato je treba na vsak način, in če treba tudi za ceno trenutna zgube, iz te stagnacije v aktiviteto! —1 Cim dalje se čaka, tim večja je zguba;. Koliko^ odpade na obrestih za stavbeni materija!, ki leži že leta neizrabljen ter je obsojen na propadanje. Treba je priti čimprej do obratovanja. Stavbena podjetja, opekarne, tovarne in obrti so brez zaslužka. Iz teh vrst mora priti iniclj.ativa, ker so ti krogi interesirami s svojo eksistenco na tem vprašanju. —* Naj prevzamejo na svoje rame del obresti za kapitalu, deloma naj kapital sami prispevajo ter naj stvori jo gradbeno in financijsko podjetje, da oživijo njihovi ■sicer na izumiranje obsojeni obrati. Ako to ni mogoče naj se jim pridruži eventualno občina ali kaka zadruga s kapitalom. Konečno bi se dala glavna ovira, namreč drag kapital odpraviti s tem, da bi država podpirala stavbene zadruge uradnikov, katerim bi dajala brezobrestna posojila, tu bi se odtegovala stanarina za odplačilo posojila. Tudi v tem) pogledu bo treba uvesti resno akcijo zla-siti, da se privabi v Maribor kolikor mogoče sposobno in dobro uradništvo. 16. Kako bomo prišli v stvari naprej? S tem ta velevažen problemi seveda nikakor ni izčrpno obravnavan. Vendar upam, da s tem razgovorom privedemo Maribor do resnega premišljevanja o njegovi usodi, prizadete kroge pa spodbudimo, da so čimprej resno loti jo gradbenega vprašanja. Da izdelamo konkretne načrte, katerih se naj prizadeti činitelji čimprej lotijo, se bom posvetoval s posameznimi interesiranimi faktorji na posebni en-keti, katero sem sklical za 23. Itn, in — Ssrrtna kesa. Dne 19. tm. ob IS. uri je umrl v celjski javni bolnici g- Karol Vizjak, učitelj na deški okoliški šoli v Celju Pokojni se je preselil pred 4 loti iz L«’obtočne pri Vojniku, kjer je služboval dolga leta kot šolski upravitelj, v Cm j e, da bi si tukaj ustvaril nekoliko udobnejše življenje. Na .svojem- prej-.mjem in sedanjem mestu je bil vsled svojega blagega značaja in kot odličen Solnik splošno znan in priljubi jen. Pred vsem ga je oboževala kot učitelja in ve,gojitelja šolska mladina. Vedno je bil odločen narodnjak in marljiv napreden delavoc. Pogreb blagopckojnika se vrši v četrtek cine 22. tm. ob 15. uri iz javne bolnice v Celju. Preostalima naše iskreno sožalje. — Svetozar Pribičevič o opoziciji. — Prosvetni minister Pribičevid je v razgovoru z urednikom zagrebške »Riječi« demontiral vesti o nesoglasjih v vladi, nato pa je izjavil glede takozvane ob-znane: Predvsem obznane ni, temveč imamo zgolj vladino objavo o pruneni zakona za zaščito države. To ni ni kak izreden ukrep, temveč odredba v okvirju obstoječih pozitivnih zakonov. Sklep o tem je bil v vladi soglasio sprejet in se neki zagrebški list zaman trudi, da bi napravil iz tega mioijo osebno politiko. Opozicija preliva zastran razpusta Radičeve stranko krokodilske solze, v resnici pa se veseli vsa po vrsti, ker špekulira na to, da bo dobila Radičeve mandate ali vsaj znaten del teh mandatov. Ni ga primera, v katerem bi bil kedaj kdo toli neodkritosreen, kakor je topot opozicija v napadih na vlado zbog 1zv. »Obznane«. Ob tej priliki bi lahko radi-čevefi vzdihnili: Bog nas obvaruj prijate Ijev, sovražnikov se bomo varovali sa-mii. — O shodu v Varaždinu je dajal minister Pribičevic: Zborovati je je bilo resnično veličastno. Nimam« besede, s katero bi zadosti opisal grandijozuost te manifestacije v srcu Hrv. Zagorja, pri kateri so sodelovali sami Hrvati. Pove m vam: Zagorje bo nepremagljiva trdnjava naše politike narodnega in državnega jedinstva,! — Ameriški Jugoslovani za politiko narodnega in državnega jedinstva. Znano je, d.a so Jugoslovanski odbor financirali večinoma ameriški Jugoslovani, osobito nekateri naši bogataši iz Južne Amerike. Od te podpore je živel tudi dr. Aute Trumibid, sedanji advokat habsburškega himnopevea in notornega proti-državnega hujskača Radiča. Naši izobraženci v Južni Ameriki so- tudi po osvobojen ju in ujedlnjenju pokazali z besedo.i» dejanji, da so iskreni patrioti nove države. Nljih želja je, da bi bila na- ša kraljevina močna, ugledna in napredna. Niso se strinjali z vsem, kar se je dogajalo pri nas v taboru pristašev narodnega in državnega jedinstva, obsojali so razne napako in slabosti. Kot čisti patrioti brez vseh osebnih ali strankarskih interesov pa so dobro vedeli, da je treba državno idejo ločiti od ljudi in da zaradi posameznih napak in slabosti ne sunemo rušiti temeljev, na katerih sloni moč in napredek nove države. V tem smislu so podpirali do neke mere rudi takozvane srednjelinijaše, ker so mislili, da jih vodi čista ljubezen do domovine. Znane so> v tem oziru izjave milijonarja Petrinoviea, ki se je nedavno mudil v Zagrebu in v Beogradu. Odkar pa so pristaši takozvane srednje linije presedlali v Radičev tabor in odtam žolčljivo napadajo vse, kar j>e v zvezi z idejo državnega in narodnega jedinstva, so u-gledni pr edstavd tel ji ameriških jugoslo-vanov, ki se zbirajo okoli Jugoslov. narodne obrane, zavzeli odločno stališče proti državnemu defetizmu in zlasti proti dr. Trnmibiču, ki danes brani izrazite državne nasprotnike in pomaga rušiti državo, ki je bila zgrajena v težkih in krvavih dneh. V proglasu, ki ga je poslala v domovino Jugoslov. narodna obrana v Južni Ameriki, čitasmo med drugim: »Proti Radičevi politiki se ugotavlja, da si s suženjskim duhom prežeti življi. proti katerih volji se je vršilo veliko delo osvobojen ja, žal vedno bolj pridobivajo vpliv ter skupno z drugimi razvratnimi silami doma in v tujini pripravljajo rušenje države, katera je z g ra jena na .mislih najboljših mož in kosteh milijonov junakov našega naroda.« V nadaljinenr se izjavljajo proti srednji liniji, obsojajo jako ostro dr. Tram biča, ki se je izneveril ideji državnega in narodnega jedinstva in postal -učitelj države. Dalje poziva Jugoslov. narodna obrana v Južni Ameriki vse patriote na delo za nacionalni blok ter izresa zvestobo in udarnost kralju Aleksandru. — Tako sodijo o naših političnih razmerah značajni možje, ki daleč od domovine in njenih strankarskih razprtij ljubijo •svoj narod in njegovo svobodno državo. — Bombalu bo prepovedan prihod v: našo državo. Minister notranjih zadev Maksimovič je izjavil, da ima vlada pismene dokaze, da je bil Radič dobro poučen o pravem značaju kmečke interna-oijonate. Najboljši dokaz je Dommalovo pismo, ki je bilo včeraj objavljeno. O prihodu Dombala kot priče v Radijevem procesu je izjavil minister Maumovič, da mož ne bo smel čez mejo. Pravzaprav ga vodi semkaj prozoren namen. Hotel ha zainteresirati zase ti.sk in napraviti iz Jugoslavije tribuno, raz katero bi govoril vsemu svetu. Tega veselja pa mu mi ne bomo privoščili. — Prekrasni zavezniki. Radijevci so izdali navodila glede volilne taktike. Zanimivo je, da tu odločno prepovedujejo svojim pristašem, voliti Davidovi če ve liste, ki so »srbske in hrvatskim intere- TAM) izgUM pMVO p&!STWO TX%XT!L;. n. 11 ilil BS* lil® •■So: T;. v •' '«• JMraaki raašeis fasa« (K znanemu umoru klobasičarja Koudelke v Budimpešti). »AH je Koudelka bedel, ko ste ga u-morili?« je vprašal policijski uradnik prilično oblo in lepo blodinko, ki je stala pred njim. Gospa Marija Ledererje« va, rojena Sehvvarzova, je odvrnila s slabotnim glasom: »Ne. Najprej sva ga uspavala. Moj imož je nekaj časa ugibal, kaj hi počel, ker ni imel nobenega uspavalnega sredstva. »Zanesi se name, sem anu rekla, boš videl, da bo kmalu zadremal«. Mož je odšel v kuhinjo, jaz pa sem v ponočni halji sedla k Koudelki tik divana, ga jela božati po obrazu in se mu laskati, To je trajalo talko dolgo, da je zaspal. Oprezno sem vstala in poklicala svojega moža, ki je nato Koulolko ul ii, medlem iko sem se jaz »nudila v kuhinji. K< <-cr začul a strel, sem urno pohitela v sobo. Vprašate me, ali fierni lahko mirno pogledala mrliča, ki ,em! se niti m lcaj minut poprej laskala? Da, lahko »eni ga pogledala docela mirno, četudi sem verna katoličanka Sinu pa »e čudim kako neki sem morja omagati pri razkosanju trupla. Bila je to neka vrsta blaznosti. Prej ali slej bom st mila samomor. Več vam ne moren roči.* To ijo karakteristika dvaintridesetletne žene naših dni, kakor jo je podala sama-Doma je — skoraj bi tema ue verjeli — iz Štajerske. Tz Rottennianna v Selztha-lu halje poteka. Živela je na Dunaju, spoznala je zgodaj ogenj razvrata, v 14. letu je povila otroka. Pot iz Štajerske v Budimpešto jo je vodila preko Bratislave, kjer je poznejša nadporočnik kova gospa bila blagajničarka v raznih dnevnih in nočnih kavarnah. Dnevne in nočne kavarne! V prejšnjih časih se ni ni kdar zgodilo, da bi si kraljevi ogrski orožniški oficir iskal zakonsko ženo v nočnih kavarnah. Večinoma ne delajo tega niti dandanašnji. Videti je, da se Madžarska vendarle ni mogla popolnoma zavarovati pred duhom demokracije. Vsekakor ie moralo nekaj tega duha prodreti celo v samo madžarsko armado, sicer bi se nadporočnik Lederer ne mogel brez kavcije poročiti z žensko, ki ni njega vrednega stanu. Ali — to je bržčas edina koncesija, ki so jo dali Mad žari demokraciji. O nje prospehu se je lahko uveril klobasičar Koudelka v svoji poslednji noči. • • Po hannoveranslkem Haarmiannu, po miinsterb erskem čl o vek ožeru Denku sta nadporočnik Lederer in njegova žena junaka časopisnih senzacij, ki marsikomu ne dado mirno spati, o katerih se govori v kavarnah in razpravlja v družbi učenih zdravnikov za duševne bolezni. Oglejmo si to zanimivo žensko, ki se nam zdi podobna mački, katera najprej prijetno prede in te zvabi, da jo vzameš v naročje; ko pa je pri tebi, ti zasadi kremplje v meso. Gospa Ledarerjova je ena izmed onih, ki so bogato obdarjene z domišljavostjo, o katerih veš, da sila rade lažejo in v vsem pretiravajo. V letih, ko jo plavala v bogastvu, o kateremu ni nihče vedel, odkod ga je bila vzela, je rada razlagala cele štorije o veliki dedščimi, ki se ji obeta z Dunaja. Tam je bojda njena teta. Pa še eno ded-ščino pričakuje in zanijo pravkar teče tožb a. Če se zaključi v njeno korist, bo dobila razkešino grajščino v Italiji z dragocenim starinskim pohištvom........... Ponudili so ji baje že 50.000 dolarjev, ali... »Veste, gospa ravnateljeva, kako bi se pač mogla odločiti za talko sramoto, da bi bila prodata starodavni grad našega vodu « In tako naprej. Gospe j ravnateljevi so se, kajpa, široko odprle oči. Ah, grad v Italiji.... Gospa nadporočmikova se je bahala, da je članica proslulega madžarskega športnega kluba MAC. Tam igra. — kajipai — z najodličnejšimi damami tenis. Imenovala je tudi imena. Gospe sosede so kar zijale... Toda v jeseni ji je začela presti trda, to se pravi: umaknila se 4o v ozadje. Denarja, ki sta ga za-imela izza prejšnjih let, l.l bilo mili so romantični časi, ko je mogel terorist in zapadnoogrski vstaš Lederer zaslužiti težek denar na račun patriotizma in narodnega navdušenja. Od gaže v znesku dva in pol milijona miagy ar- ko r on a, ki jo dobiva poročnik v tej kraljevini brez kralja, se ni dalo tako živeti, da bi gospe sosedo zijale od samega rešpekta pred »italijansko grofico^ Gospa nadporočnikova je morala poseči po delu. Jela je vezti. Navidez le zbog kratkočasja. Njeno vezenine so bile zelo lepe, fine, okusne. Včasih je dobila zanje nekoliko kron, da ni bilo treba neprestano zahajati v zastavljalnico. Tik pred božičem pa je gospa Lede-rerjeva zopet oživela. Imela je dovolj denarja in si je kupovala v bližnji delikatesni trgovini najslastnejših jestvin. Koketirala je s prodajalcem delikates in mn pripovedovala, da je v veliki zapuščinski pravdi nastopil zanjo ugoden preobrat. Nagovarjala je obrtnika, ^da naj bi skupaj z njo kupil večjo grajščino. Piri tem mu je demonično zrla v oci in ga zapeljevala s pogledi. Sama mu je ponudila, da naj pride k nji v stanovanje, da se domenita o tej reči. »Sedaj bi ležal brez glave, razčetve-ren n.a kdove koliko kosov«, pripoveduje obrtnik radovednim gostom, ki jih zločin v ulici Tolggfa zvablja v to trgovino. Njegova žena pa meri radovedneže z zaničljivimi pogledi... * Medtem) pa leži mojster Koudelka v ledenici peštanske mrtvašnice, razrezan na dvaindvajset kosov. Glave še niso našli, ostali deli telesa pa so kolikor toliko že vsi zbrani. Vseučiliščni profesor Minich meni, da je oseba, lei je razrezala truplo^ klobasičarja, morala imeti že dokaj vaje v raztelešanju organizmov. Grozna usoda. Nehote se spomni te sl l asnega prizora iz Zolajevega »Polnima«, kjer frank timi* ji zvežejo in zakoljejo nemškega špijona na enak način kot so doma klali svinje. Pred njim pa ihti njegovo dekle... V tem primeru, ki je bližji duhu naših vojnih in povojnih dni. pa je drugače. Ona, ki se je uda.iala ki o-, oasičarjevi ljubezni je oounapula klati/ som sovražne« ter v Sloveniji popovske, t. j. Koroščeve liste. Vzorno zavezništvo, prav kakor naročeno za tem večji uspeh Narodnega bloka! Klerikalcem res -od srca častituimio! Njihovi listi mukoma umiva,jo Radiča in delajo zanj ogromen hrup, vse to pa v goljufivi nadeji, da bodo radičevske kmgljiee v -Sloveniji frčale v klerikalno Skrinjico. Zaman! — Radičevsko vodstvo daje strog ukaz: Popovcem nobenega glasu! Tak; h zaveznikov je res treba iskati s povečalom po vsej zemeljski kroglji. No, pa bilo srečno, tudi če ni tečno! — Čevljarji, pozor! Osrednje povelj-ništvo drž. varnostne straže ra Slovenijo razpisuje dobavo čevljev za zbor var-nostrte~straže.-»Ponudbe je staviti do 27. januarja 1925. Natančnejše glej »Uradni list« za ljubljansko in mer'bonsko e.b-last glave št. 4 od 17. jan. 1925. — Pomanjkanje soli v Sloveniji. Y Sloveniji se kaže že izza jeseni 1. 1924. občutno pomanjkanje soli. Na intervencijo Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je monopolna uprava naročila skladišču v Senju, da takoj pošlje skladišču soli v Ljubljani potrebno množico soli. V celem je avizirauih 20 vagonov, od katerih dospe prva pošiljka (8 vagonov) že 20. tmi v Ljubljano. * — Avstrijsko-švicarska trgovinska pogajanja. V Brnu, so se 15. tm. pričela trgovinska pogajam ja med Avstrijo in Švico. Predivsem gre za opustitev najvažnejših uvoznih in izvoznih omejitev. — Statistika inteligence. Asistent psihologijo na univerzi v Princetouu doktor Charles Brigham je izročil Narodni akademiji znanosti v Nepryorku obsežno studijo o prirojeni inteligenci raznih narodov. Svoje poskuse je izvršil v 116.000 primerih. Preiskal je duševno »stanje 31.000 belopoltnih ameriških do--mačinov, 12.000 belcev iz neameriških držav in 23.000 črncev. Izsledek njegovega dela je sledeča tabela, ki naj kaže, kolike prirojene inteligence imajo razni narodi. Prvi so Angleži, nato pa slede Po vrsti: 2. Skoiti, 3. Holandci, 4. Nemci, 5. Amerikanci, 6. Danci, 7. Kanadi j,ci, 8. Švedi, 9. Norvežani, 10. Belgijci, 11. Irci, 12. Avstrijci, 13. Turki, 14. Grki, 15. Rusi, 16. Italijani, 17. Poljaki in 13. zamorci. Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. oosluje ob nedeljah od VstO.—V211. ure in ob četrtkih od 18.—7220. ure mladin. oddelek ob sobotah od 18.—. 19m*e £S!te)(č3[a)[eite)£e)ncg|@(šl[e)®®ia in še kako klati!... Profesor MirJch pravi: »Zločinca sta ravnala neverjetno surovo. Najprej sta ogulila kožo, poteral pa sta razsekala truplo kraj hrbtenice in iztrgala rebra. Vrat je bil odrezan pri grlu. Nekatere dele telesa sta zna-kazila. Sploh je bilo njuno ravnanje z mrl ičeim ži val sko.« * Oseba nadporočnika Ledererja je za javnost veliko bolj temna. Na Madžarskem je vojaštvo kasta zase, ki tvori državo v državi. Ima seveda lastna sodišča. Gospodje avdiitorji se kaj malo zmenijo za takoAmenovano javnost ali javno ia-dovednost. Izdali so suhoparno vojaško izjavo, da je Lederer priznal svojo krivdo, pa basta. Sicer je o Ledererju znano, da je bil nenavadno surov, nasilen, neprijazen mož, ki je rad visoko vihal nos nad civilno »bagažo«. Bil jo tipičen častnik nove madžarske narodne armade in je le čudo, zakaj so neki bas njega re-aktivirali, dočim je moralo tisoče dale-ko sposobnejših častnikov vstopiti v pokoj. Tembolj, ker je Lederer doma iz Bratislave, kjer je njegov oče krojač v nemškem dolu mesta in govori ic prav »tabo madžarski. Ali v Ledererje verni stanovanju, nad divanom, kjer je klobasičar Koudelka pod laskanjem »vražje žene« zaspal svoj zadnji sen, visi velika slika državnega upravnika Ilorthija. —-Ej, režimu je bilo treba, brambovcev in ni tolikanj povpraševal po značaju, poglavitna reč je bila pasja /vestno a. J« to je Lederer imel, saj je _svnije dni zbežal v Szeged, da je vstopil v prve čet« admirala Horthyja, ki so imele vreči Madžarski z obraza rdečo umsko in jo nadomestiti z belo, nadaljujoč teror pod novo firmo. Potem Pa se je začela listal »vitežka. domoljubna doba«, v kateri .ia lahko bil tudi Lederer »narodni junak«. No, naposled je ta borec za »čisto madžarsko raso« pokazal junaštvo nad bogatim a sladostrastni,m in olmieljer 'nj klobasičarjem... Da, junaki našega čaf sa! (Prosto po »Lidove Noviuy«fc Palar v Gornji Bistrics Maribor, 21. jan. Včeraj smo na kratko poročali, da je t noči od nedelje na pondeljek izbruhnil v Kobi.jevi pilami v Bistrici nad Mariborom velik požar. Gorelo je ves včerajšnji dan in šele proti večeru se je posrečilo požar popolnoma zadušiti. Podjetje je razsežno in je imelo velike zalege lesa. Umljivo je, da je bilo gašenje jako težko, tembolj, ker je ne-dostajalo vode. Pilama leži namreč blizu Pohorja. Bližnji potok je oddaljen skoraj 1 krm. N a gorišču so neumorno delali gasilci iz Maribora, Bistrice, Peker, Limbuša. Studencev in Kamnice. Nazadnje je morala priti iz Maribora četa vojakov, ki je pomagala gasilcem Sn so s skupnim naporom končno vendarle obvladali razdivjani ogenj. Pilama, ki je last g. Drago Kobija Oziroma »Lesne, industrije«, ,ie zgorela popolnoma. Škoda še ni precenjena, vendar pa je verjetno, da je višja nego zavarovalnina, ki iznaša 3 milijone dinarjev. Doslej še ni dognano, kako neki je nastal ta velik požar, ki je ogrožal tudi okolico pilarne. Širijo se razne govorice, kot običajno ob takih nesrečah. Volilu® gibam®. VOLILNI SHOD NARODNEGA. BLOKA V MARIBORU bo v petek 23. tm. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. KANDIDAT JAKOB ZEMLJIČ je imel v nedeljo 18. tm. dva lopo uspela shoda: k Križevcih na Murskem polju in v Staricesti. Na prvem se je zbralo nad ISO ljudi, med njimi velik del pristašev SLS, ki so po par uvodnih medklicih mirno poslušali naše govornike gg. Zemljiča, Cmerekarja in dr. Barkača. — Na Staricesti se je zbralo nad 70 odličnih valilcev. Proračunska sefe občinskega sweta. Proračun sprejet. — Občinski dolgovi.-—Občina in Narodno gledališč' ki se ne bodo povišali. — Občina in vojaški erar’ Podrobna debata. m Četniška sekcija Orjune Maribor ima svoj sestanek v četrtak dne 22. tur. v tajništvu v Narodnem domu. Udeležba obvezna! Dopisš. . ,®v* ^ccbari v Sl. gor. imajo zelo domišljavega dopisuna za »Slov. gosp. in »Stražo«, ki piše, da tam-rSaji g." nad učitelj naznanja posestnike davčni ©kr, oblasti za osebno dohodnino. Poročamo s tem, da učiteljstvo nima. nobenega o pravka z osebno dohodnino, to je edino Postavno delo- izvoljene okrajne komisi-JS gg.: Vodlaka, Recerja, Stupice in Fr. Uraijnca, mesarja in gostilničarja v Št Juriju v Slov. goricah, ne pa barbarske ga^ nadučitelja, ki se prav nič ne briga kaj kaiteri premore. Dotičnemu dopisu nu lažniku se priporoča, da. se poprej Prepriča, da ne bode laži trobil in omalovaževal svoj list. Zaradi volilnih sho-dov naj se pa tudi poprej prepriSa o tor ničnosti, potem gotovo ne bo lagal o Sl PL kajti vse> kar je načečkal, je podla laž in vse njemu podobno. Pove se mu da g. nadučitelj niti vc-del ni za demokratski shod 6. t-m., torej tudi ni mr/gel mu prisostvovati. Toliko v ved mst dostojni obhki. Mozirje. Podpisano šolsko vodstvo se najpriisrčnejše zahvaljuje gospodu Anto nu Miklavcu, sodavica,rju v Mozirju, g. Josipu Kostanjšeku, trgovcu v Mozirju in gospodu Franc Leskovšeku, trgovcu v Mozirju, za blagodušni dar v znesku 1.100 din. katerega so imenovani gospodje ‘blagovolili nakloniti revnim šolskim otrokom tukajšne osnovne šole ob priliki neke kazenske poravnave centra Rudolf Peve-c v Mozirju. — Šolsko vodstvo v Mozirju. Knzdoblanje v Prekmurju. Tik «b avstrijski meji je bila. redka slavnost. Šol-a ^e.ca priredila v proslavo rojst. dne Njeg. Vel. kralja Aleksandra I. dne «1. decembra 1924 in 11. jan. ponovno slavnost z igro »Šivilja Klara«. Po patriotskem govoru v dialektu je očarala ži-nj. sl]ka »Bože pravde« vse občinstvo, za murskopesmi' ki jih prC'k_ In s palčk' • sprejem i,a z vsem srcem. n;;3čKrYb *° Svotovnoslavna umetniška družba Ku-dožestvenikov. ki je gostovala lansko sezono v našem glecDhV-u - -H m mi ore.d-stavnmi, in ki gostnie ta čas z velikim! uspehom v Hambugu, Berlinu in Pragi, namerava koncem tega meseca oz. začetkom februarja zopet poseliti mariborsko gledališče. Upravitel jstvo Hudože-stvene družbe nam javlja, da potuje koncem tega mesca oz. zičeficoir prihodnjega na daljše gostovanje v Bolgarijo in bi bilo pripravljeno na poti sk >zi Maribor z ozirom oa prisrčen sprejem' in nepopisno navdušenje njihovega prvega gostovanja v Mariboru, pri. nas prirediti tri predstave in sicer Gorkije-vo krasno dramo »Na dno« (prvo sezono vprizorjeno tudi pri nas), dalje veleza-bavno Gogoljevo komedijo »Ženitev« (vprizorjeno pri nas lansko sezono) ter velezanimiv dramatiziran roman genija Dostojevskega »Bratje Karamazovi«.— Ker je gostovanje zvtzaim r velikimi troski, mora imeti glcd, uprava že po. preje garancijo, če bo jpo-očc to gostovanje. Zato naj s vsa k, ki reflektira na te predstave javi de roV’-. 92, tm. pri gledališki blagajni kjer takoj lahko rezervira vstopnic*. Gene so 'ste kot lansko leto o priliki teira gostovanja. Fjc-pričani smo s kor o, da si jo vsak, ki Je videl lanskoletne predstave i«h odličnih umetnikov, tudi 'etos takoj rezerviral prostore, ir d« ,t-t c-, način v četrtek 22. tm. na intere- sentov lahko javili IludožestveniloP' da jih Maribor željno pričakuje. Kultu ra m umetiiotft. x Sladkosti rodbinskega življenja. Veseloigra v treh dejanjih. Po daljšem odmoru v drami smo dobili IIcmemyni-novo veseloigro »Sladkosti rodbinskega življenja« v režitii g. Železnika. Veseloigra je ena izmed neštetih oodMunih oel, ki gredo leto za letom preko odrov, nasmejejo publiko in so še v isti sezoni take pozabljene, kakor da jih bito ni. Najsi se tolikanj razlikujejo po motivih, je vendar osnovni ton vsem isti: malo zmerne salonske dovtipnosti, večja ali manjša doza fantazije, nekaj lascvnosti in ravno toliko naivnosti, praviloma pa srečen in vesel konec. Take reči publika prebavlja tako rada kot ncHterarhe romane. Sicer pa so »Sladkosti« še prilič-no deber »Thcaterstuck«; tudi 'vžise-r se jo potrudil, da bi igra. tekla gladko in kav najbolj efektno. Kaj več krit povprečen gledališki komad s povprečno i-gro pa »Sladkosti« ne nudijo. Vloge so bile dobro razdeljene; g. Grom je bil kakor nalašč za barona-striea, g. Kokot se je pokazal dokaj samostojnega v igri, gdč. Kovačičeva pa j e ugajala kot svojeglava in raznežena Anetia. G. Železnik je svojega grofa vendarle malo pretiral. Sčrafi l-‘ »T A 1? O K* V Mai-iBoli^aTcine 22. *anu.irja' 'Ifl2.7 slasti mestoma že mlučno pretvarjanje glasni se je zdelo nekoliko' preveč ta" tersko, dasi je ibil sicer v igri dober. Gosp. RaSbergecr je posreeno zadel gospoda Thilandierja, vloge gdč. Petkove in Sa>-vinove ter g. Tovornika so bile prav tako v skladu s celotnimi nivojem igre. — Vsekakor je komad za širše občinstvo jako zabaven in se čudimo, da je bila tretja predstava tako slabo obiskana. * . , ...... x »Nova Evropa«. 2. številka znane zagrebške revije prinaša med drugim Ijaza Popovičev članek »Potreba velike ideje i njeno izvodjenje«, Petrovičev prispevek o invalidskem! vprašanju v Jugoslaviji ter več političnih, gospodarskih in umetniških prispevkov. — 3. številka, ki je pravkar izšla, objavlja raz-tmotrivamje I. Rolheja: »Jugoslavija na poti reakcije«, Radoševiieev članek o an-tiboljševiški fronti in Ivtršnerjev o zakonu o zaščiti države. V političnem pregledi! beremo prispevek sira Charlesa Omana o nalogah britanske vlade, v ekonomskem pregledu pa dr. Belinov pregled našega gospodarstva v 1. 1924. Dalje poroča K. Shajnič o razstavi znanega umetnika P. Doibroniča v Pragi. — »Nova Evropa« se naroča v Zagrebu, Preradovičev trg br. 9. x Jubilej ruskega pisatelja Vasilja J. Nemiroviča Dančenka. Te dni so v Pragi slovesno slavili 80 letnico patri-'jarha ruskih pisateljev in novinarjev Vasilja Ivankoviča Nemiroviča Dančenka. Cehi in Rusi so se zbrali v obilnem številu v praškem ohacnem domu in počastili sivolasega pisatelja z govori, predavanji in petjem'. Pozdravno pismo mu je poslal tudi minister dr. Beneš. Nemi-rovič Dančenko je znan ruski p;salte!j, sila plodovit in mnogostranski vitez peresa. Osobito se je odlikoval kot vojni poročevalec. Izbaija iz velike generacije šestdesetih let (Turgerujev. Dostojev-eflcij, Tolstoj). Dasi se ne mero meriti z velikani te dobe, ki so bili takrat na. zenitu, je vendar prodrl s svojimi spisi širom' Rusijo in tudi v tujino ter si zagotovil častno mesto v ruski literaturi. Bil je vedno in je še daines odločen pristaš slovanske ideje. x Iz poljskega kulturnega življenja. Pravkar je izšla statistika o stanju poljskih šol m številu obiskujoče mladine. Dognano je, da bi moralo obiskovati šole 5,430.000 otrok, v resnici pa jih obiskuje samo 3,395.370. V srednjih šolah je o-paziti, da so nižji razredi prenapolnjeni, višji pa napol prazni. To pa vsled tega, ker večina dijakov ne dozori za višje razrede in morajo preje izstopiti. Jako daha postavka v solski bilanci je tudi visok odstotek nekvalificiranih učiteljev. Poljski novinarji so sklenili, da se bodo odločno borili zoper pornogra-fično literaturo in so v;e izključili izsvo-jega sindikata nekaj članov, ki so se komprclmitiral i z izdajanjem takih tiskovin. — Natistarejši poljski list »Ga-zeta Varsza.ivslka« je prinesel te dni prevode pesmi Vodimika, Jenka in Gregorčiča. x Schonhcrr, Zemlja. Živi jenska kn-Sriledilja v treh dejanjih. Poslovenil M. Skrbinšek. Oder, zbirka gledaliških iger 8. zv. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Schiinherrjeva drama Zemlja je zaljeta iz pristnega kmečkega življenja. Godi se visoko v gorah v oibližju ledenikov na posestvu 72 let starega Kremena, ki noče izročiti svojega posestva 46 letnemu sinu Janezu, ki bi se rad; oženil z očetovo1 deklo Rezo ter postal samostojen. Upanijo so mu vzbudi, ko udari očeta konj, da začne hirati. Ve-dno ga je manj, vsak dan je slabši, tako da jo na zadnje sam' prepričan, da ga »hoče imeti zemlja«. Zato si da napraviti rakov, kii stoji odslej poleg njegove postelje, v kateri prelezi vso zimo. Janez se pripravlja medjem, vedno pričakujoč očetove smrti na ženitovanje. Pridno teše zibelko za otroka, ki so mu iimia naro-diti. Ko pa zapihajo .prve pomladanske sape, tedaj prešine živlijonslka sila tudi starega Kremena, da se mu obrne na bolje, razbije rake v in prekriža sinove račune. Reza mora od hiše in se omoži z Ledenimi gruntarjem, Janez pa ostane še nadalje očetov hlapec. Pisatelj je hotel v Zemlji pokazati hmetiškega človeka v njegovi veliki ljubezni do zemlje in v hrepenenju po lastnem kosu zemlje. Ljubezen do lastne zemlljo pride do naj-krepkega izraza v starem Kremenu, hrepenenje po njej pa v Rezi in Katri. Janez po svoji naravi ni kmet, ker tega hrepenenja ne pozna. Njemu gre le zato, da IX)stane samostojen in da si ustanovi lastno-družino. »Zemlja« je drama polna učinkovitih scen. Našim diletantskim odrom bo izredno dobro došla in zato naj 30 takoj narooe pri Tiskovni zadrugi v Ljubija ni. Sokolstvo. o Sokolska telovadba. Za elane se vrši obvezna telovadba v pondeljkih, sredah in petkih, za vrsto starejših članov v pondeljfcih v realki, za člane dijake na iste dneve kot za prve v gimn. telovadnici. Začetek za vse ob 20. uri. Za članico se vrši odslej tudi Škrat tedensko obvezna telovadba na iste dneve kot za člane v gknnaz. telovadnici od 18.30 do 20. ure. Telovadnice itn garderobe so zakurjene. Bratijo in Sestre, prihajajte vsi redno in točno k telovadbi!' Tekme in nastopi se bližajo, bodimo nanje temeljito pripravljeni! Vršite sok. dolžnost .in pokoravajte se disciplini Zdravo! Prednjaški zbor. o Sokolsko društvo v Mariboru ima svoj volilni sestanek za izbiro in predložitev kandidatov občnemu zboru v četrtek ob 20. (8.) uri v zgornjih prostorih Grajske kleti Vhod spredaj. Članstvo se poživlja, da se udeleži tega važnega sestanka v čim večjem številu. Te dni za čne razpošiljati društvo svojim članom »Izvestja« o svojem delovanju v minulem1 letu, da članstvo lahko že pred občnim zborom razmišlja o njih odobritvi in da pripravi tudi evenluelne predloge, ki jih lahko vsakdo stavi na občnem zboru. Oni bratje in sestre, ki teh »Izvestij« ne bi prejeli radi nepopolnih naslovov, naj se javijo v soboto od 18.—19. ure v društveni pisarni. Odbor. o Plesne vaje II. oddelka se me vršijo v petek, ampak v nedeljo 25. trn. ob običajni uri. SporS. ISSK Maribor. V slučaju lepega vremena so vrši v nedeljo dne 25. tm popoldne s pričetkom točno ob 2. uri tre ning dveh klulbovih moštev. — Dotičn: igralci bodo pozvani potom tega časnika v petek. Da se vsi pozvani treninga sigurno vdeleže, ima skrbeti g. Justus Herščaik. Obenem se igralce opet-ovano opozarja na red in disciplino. Iz žiwli©nia In §wetaB Še nekaj o ljudožreu Denkeju. V stanovanju ljudožrea Denikcja Miinsterbergm še vedno brskajo razno komisije, ki razkrivajo nov dokazilni materija!. Na nekem skritem mestu so našli 15 raznovrstnih moških telovnikov, ki nosijo vsi sledove krvi nekdanjih lastnikov. Bili so čvrsto zvezani z ozki mi jermeni, katere j c Donke izrezal iz človeške kože. Dalje so našli papirje, ki razodevajo doslej še neznane umore. — Med njimi je več pogrešanih delavcev Z gotovostjo se da sklepati, da je Benke umoril in snedel 15 ljudi, ni pa izključeno, da je število znatno večje, kajti papirji so v velikem neredu, mestoma- iztrgani. tako da jo težko ali nemogoče dognati, kdo je še pustil svojo kožo in mast v kašči miinsterberškega meščana Den-keja. Zanimivo je, da so med temi morilskimi dokumenti ležale -razno verske knjige, med njimi velika knjiga: »Mit Gott voran«. Nemoralnih knjig niso našli, ker jih Donki sploh čital ni. Dognano je tudi, da si jc Denkc delal celo trake za čevlje iz človeške kožo. Ta groze-polni zločinec — ljudožerec našega časa — je nnijlbržc računal, da je človeška koža veliko cenejša kot kravja. V njegovi kuhinji so našli zadnji lonec mesa, ki si ga jo bil prapravil za kosilo, a so ga pred kosilom radi suma nekega umora odgnali v zapor. Natančna preiskava je dokazala', da jo bilo v loncu človeško meso, kar pomeni, da si je ta mož, ki jc sicer čital knjigo »Mit Gott voran« (česar sredin j eaf riški kanibali ne berejo, zato so veliko pošteneljši!), petek_in svetel: omirsil z mesom svojega bližnjega, ki bi ga bil moral ljubiti. Ljubezen v Indiji ali princ in trgovec. V Mobami — tam daleč v Indiji, mogočni deželi slonov, svetega Gangesa, Budilkinih templjev, Mahatme Ghandija in Rabindratha Thaikurja — mnogo govore o ljub av ni zgod bi nekega princa. Pravzaprav ni na tej dogodivščini nič izvan-rednega; k večjemu to, da v Indiji ljubijo nekoliko bolj romantično kot pri nas, sicer pa Arnor tudi tam' kaj rad namaka svoje -pušico v zlato. Zdi sc, da si je v ljubezni več človeški roti enak. Čnj-mio tedaj, kaij sc jo pripetilo princu, čigar ime so nam angleški poročevalci iz kurtoazije zamolčali. Princ je vladar enega milijona duš in ima_okoli štiri milijone dolarjev letnih prejemkov razven ogromnega zasebnega premoženja. Vsekakor zanimiva partija! Pa se je zaljubil v egipčansko plesalko Muntaz, ki je živela pri njem in jo je dvakrat! vzel s sabo na -pot v Anglijo. Teda ljubezen se je imela boriti z dvorskimi spletkami in naposled je stara nevoščljivost prepodi- la lahkonogo in zalo Egipčanko z dvora. J Pobegnila je- v Bombaj«. Tu se je seznanila z brhkimi bombayskim trgovcem Abduro Baulo, ki. je imel takisto veliko pod palcem' ter ji je lahko ponudil ljubezen in azščito. Tako 'to pa Muntaz za menjala princa s trgovcem in je videla, da je prav storila. Ali zaljubljeni princ ni miroval in je pripravil iz užaljenosti in jeze grdo maščevanje. Ko sta se plesalka in trgovec onda-n vračala ponoči z neko veselice, jih je v zakotni ulici napadla zakrinkana tolpa. Trgovec je bil pri tej priči ubit, Muntaz pa je dobila težke rane, zlasti v obraz, ki ji je bil popolnoma in za vedno skažen. Streljanje v tej ulici je privabilo iz bližine angleške častnike, ki so priskočili na pomočili ubili enega izmed napadalcev, dočim so ostali izginil i v te mah i nd i jskega velemesta. Pri Ubitem tolovaju so našli veliko denarja in sodijo, da so bili ti možje najeti iu plačani od maharadže v Mobami. Xavier de Montepin: SkršTOOst rdeče hiše. Roman iz francoskega življenja. 42 XXI. Nebo se oblači. Tako je minevalo življenje obeh žensk v hišici, ki sni o jo pravkar opisali. Zopet so meseci za nami. Nič se no čudimo, da jc goispa Chesnel nestrpno čakala, kedaj se bo pojavil na pragu hiše snubec, kakor si ga je že zdavnaj slikala v domišljiji. Zato pa jc bila Margherita brez skrbi in nobena temna misel ni kljuvala v njeni lepi glavi. Bila jc že stara sedemnajst let. V svojih molitvah je izpovedala edino željo, da bi mati o-stala kar najdalje živa in da ne bi nobena izprememba kalila vedrega miru njunega življenja. Toda usoda je bolela, da deklične molitve niso bile uslišane. Nekega jutra je namreč mati občutila, da je zelo šibka. Bila je tudi jako bleda v obraz. Hčerka je to koj opazila in se rn-ečno prestrašila. — Mati moja! — je vzkliknila. — Kaj je s teboj 1 Mar si zbolela1? — Nič mi ni, draga hčerka, — je odvrnila Marija, sama preverjena, da govori resnico. — Nocoj sem slabo spala in sem nemara vsled tega nekoliko bleda in slabotna, vendar pa bo to hitro minulo in se no smeš prav nič vznemirjati. V resnici je vdova še ves tisti dopoldan opravljala hišna dela. — Glej, da sem imela prav, ko sem ti rekla, da se ne smeš vznemirjati! In deklici je res prešla trenutna bojazen. Ali popoldan it tega dne je mati padla v nezavest in bi se bila zgrudila na tla, če jc ne bi Marija o pravemi času prestregla in posadila v naslonjač. Deklica je prvič v življenju videla na Vendar pa se Margerita ni dal zlahka potolažiti, saj je bila tako prestrašena in zmedena, da je .jedva čula grofove besede, ni pa razbrala njih pomena. V onomer je vihtela roke in tarnala: — Mati jc mrtva! Tedaj jo je grof prijel za roke in ji odločno pogledal v oči; rekoč: — Poglejte me in slučaj te — to mora b i ti! Dekle je odločeni nastop obvladal in jc res trenutno nehalo ihteti. Grof pa je nadaljeval: — Pravimi Vam, da je Vaša mati živa. Mar me ne razumete? — Da, — ,je zatnrmljala deklica polglasno. — Potrebuje nujne pomoči, zato vas moram pustiti samo, ker grem po zdravnika. Ob teh besedah so se zopet vlile solze iz dekličinih oči, ki so trenutek preje nehale teči. Grof je nadaljeval s prejšnjim odločnim glasom: — Življenje in smrt matere je v vaši rolki! Dekle ga je začudeno pogledalo. — Da, — je rekel poveljnik še krepkeje — to Pa iz teh razlogov: Če -e ne pomirite, vas v takem stanju ne morem pustiti samo, če pa so ne podvizam po zdravnika, se utegne zgoditi, da umrje mati brez pomoči. Ali :.ue sedaij razumete, Margerita? — Da. da, — je zamirntrnla deklica. — Razumem vas: moji materi ie 1reba ~ ' brž po Pojdi! lastne oči popolno telesno onemoglost, od katere postane človek podoben mrliču. V prvem hipu je že mislila, da je mati mrtva. Skoraj nagonsko sc jc spustila na kolena pred njo in ji ihte poljubljala; onemoglo viseče roke. K sreči je prav v tem trenutku vstopil v sobo grof de Ferney. Skušal je pomiriti ubogo dekle, potem pa je vzel maijhno zrcalce in ga pomolil Mariji pred usta. Kmalu se je pojavila na njem lahna rosica. Potem je rekel deklici: — Glejte, drago dete, da jo mati še živa. Mogoče je, da, celo verjetno, da trenutna omedlevica niti ne bo imela slabih posledic. zd rav n i šk e pcinvoč i, zdravnika —-------- — Ali ste mirni? — Skušala bom biti mirna. — Ne, ne skušajte samo, ampak bodite zares mirni! Margerita j c napela vse moči, da bi se obvladala. Solzo ji niso več lile, mrtvnškobledo obličje je izgubilo izraz zmede in odrevenelosti in stokanja ji ni več dvigalo prsi. — Saj vidite, da sem mirna; lahko mo tedaj ostavite samo z materjo. Pohitite in ji privedite zdravnika! Ko jo ostala sama, jo je obvladal prejšnji obup in jo nemočno ihtela: — Mrtva! Mrtva! Kaj bo, če je resnično mrtva? Cez četrt uro se 'je poveljnik vrnil V družbi zdravnika. ICo je Margerita zaoula korake, jo ne-utegoma posušila solze in skušata kolikor moči zabrisati prejšnjo prestraše-nost. Zdravnik je brž pristopil k vdovi in ji potipal žilo. Poveljnik in Margerita sta z nepopisno nestrpnostjo in strahoma čakala, da bi slišala prvo njegovo besedo. Ko pa sta videla, da 'o je na zdravnikovih ustnah pojavil smehljaj, je oholjo oblilo sladko občutje radosti._ — Prav imate, gospod poveljnik — je reke] zdravnik. — Potem pa je pristavil, obrnjen k Margeriti: — Nikar se ne bojte, gospodična; mati je padla v globoko omedlevico :n to jo vse. — Torej sploh ni nevarnosti? — jc vprašal grof. — Ne! — Kaj nameravata storiti? _ — Pustil ji bom kri. Pri sebi imam1 lanceto in obveze, gospodična pa mi naj prinese skledo vode. Margerita je kuj odhitela v sosedno sobo in prinesla skledo vode, ki jo je sama držala. Moderni Mignonklavir, kratek, damski kuž.ihovinasli plašč in svilena trikotobleka na prodni. Kojžar ova ul. 28, priti. 173 Govedina po Din 17*50—19 pri Francu Klon, mesarju,Slom Škov trg 8, Maribor. 170 Par lahkih konj Meljska cesta 29. na prodaj. 156 Zamenjam stanovanje obstoječe iz štirih sob, sobe za deklo in bakona, za lepo man;3e stanovanje. Ponudbe na upr pod „V parku“. 172 Ttratak glasovlr se po ugodni ceni proda. Naslov v upr. 163 Rodovitn® posestvo, 3 velike njive, travniki za 5 glav živine rediti, sadonosnik, zidana hiSa, hlevi, tik farne cerkve blizu Maribora za 125.000 Din naprodaj Pojasn. daje Regvavt Maribor, Grajski trg 2. 175 Smoking obleka, elegantna, nova zelo po ceni na prodal pvi krojaču Boinjak, Koro čeva ulica 2, dvorišče 176 Učenec se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga. Izve se v upravi lista. 178 Išče se stanovanl® na periferiji mesta pri Kičevini, obstoječe iz t sobe in kuhinje. Ponudbe na upravo lista pod 1. 11. 1925 najkasneje do 26.1.1925. 177 Lepa soba, nasproti glavnemu kolodvoru z eleklr. razsvetljavo se r d da dvema ali enemu gospodu. Naslov v upravi. 164 Loka| sposoben za zajutrkovtd-nico ali bufet v prometni ulici Maribora sc vzame takoj ali pozneje v najem. Cenj. ponudbe je poslati na upravo rTabora11 pod „Zajutrkovalnica“ Lepa elegantna soba, z eleklr. razsvetljavo in posebnim vhodom se odda samo boljšemu gospodu. Naslov v npravi. 171 Boljlšo deklico za vso z dobrimi spričevali, katera zna tn ii nekaj kuhati in ‘iva‘i iSče dobra majhna družina za takoj ali s 1. D. 1925 v Zagrebu. Potni stroSki sepovrneio po 6. mesecih. Plača do Din 400 Ponudbe poslati na: Milan Sachs, Zagreb, Istarska ul 10. 17-1 Gospodična, poštena, prijetne zunojnosti, z večletno prakso in dobrimi spričevali išče službe kot plačilna natakarica v boljši gostilni ali kavarni r Mariboru. Sprejme tudi službo v delikatesni, papirni ali prodajalni kruha, slaščičarni ali trafik'. Gre tudi za blagajničar-ko h kakemu podiet]u. Cenj, ponudbe pod ..Poštenost1* na upravo tega lista. 134 nnrniB ikuui pubu nu za kovaško obrt, kurjavo I. t. d. dobavi po znatno znižanih cenah na debelo in drobno 132 MARIBORSKA MESTNA PLINARNA ESBBBBEBatBnssBB&iaannHB zatcnsnjGEBnaHBKn' Lipnik iu izdajatelj: Komoccij»Tabor«. Glavni in odgovorni urednik: .Vekoslav Špindler, Tiska Mariborska tiskarna d. du