Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefranjiirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHl
UpravnlStvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno . \ . K 25 — polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 96.
Telefonska številka 65.
Celje, v četrtek, dne 29. aprila 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Volilcem splošnega volilnega razreda okrajnih glavarstev Maribor, Ljutomer, Ptuj in Konjice.
Vsak dan dobivamo iz tega volilnega okrožja, kjer kandidira duhovnik dr. Korošec, pozive, naj postavi narodna stranua števnega kandidata. Naznanjamo vsem našim pristašem, da se temu pozivu iz zelo tehtnih taktičnih vzrokov ne more ugoditi, ter bi postavitev kandidata narodne stranke v danih razmerah stranki ne koristila, pač pa zadene klerikalno stranko z nepostavitvo kandidata narodne stranke občutna škoda. Naš glavni namen pa mora v danih razmerah biti, da trpi duhovniška stranka zaradi ošabne odklonitve kompromisnih predlogov kar najobčutnejšo škodo v ti ali drugi obliki. Mariborski duhovniki so svoj sklep oficijelno utemeljili z razlogom, da hočejo svoje pristaše v bojevanju vež-bati, da se bode klerikalna bojevitost poglobila. Narodna stranka bode klerikalcem v 7 volilnih okrajih njih pogum z resnimi narodnimi kadidaturami dovolj odkupila, kar bodeta pokazala 7. in 17. maj. Nespametno bi pa za nas bilo svoje moči preceniti. Najsla-bejši vojskovodja je oni, ki se da zapeljati v boj, ki le nasprotniku koristi. Okraje Maribor, Ptuj, Ljutomer in Konjice je od prvega početka smatrala stranka slogašev kot v njen delokrog spadajoče. V teh okrajih je duhovniška stranka sama storila toliko nevarnih napak, ki jo morajo same ob sebi uničiti, ne da bi se mi pri tem morali truditi in žrtvovati tisočake. V kmečki skupini Konjice - Slov. Bistrica je bila duhovniška stranka prisiljena odstaviti kandidata župnika Medveda in postaviti „liberalca"' Novaka. S tem uspehom smo mi tu popolnoma zadovoljni. V okrajih Maribor, Št. Lenart. Gornja Radgona je vsled našega prizadevanja odklenkalo predsedniku duhovniške stranke Roškarju in bode tam proti kmečki zvezi zmagal iz kmečke zveze izključeni Jakob Žemljic. Mar moremo želeti večjih neuspehov klerikalne stranke ? In vse to nas ne stane nič truda, nič žrtev! V okrajih Ptuj in Ormož nam popolnoma zadostuje, da pri tej volitvi prodre proti duhovniški stranki prejšnji kandidat duhovniške stranke dr. Ploj s tovarišem Kolaričem. Za splošno skupino vseh naštetih okrajev postaviti kandidata narodne stranke že samo ob sebi ni priporočljivo, ker bi s tem le ustregli klerikalni bojevitosti, ki bi dosegla ceno zmago, katera bi škodovala Zem-ljiču. Ploju in Kolariču 17. maja. Smisel bi imela tu le kaka samostojna kandidatura, ktere pa žalibog nismo doživeli. Iz srca nas veseli vzbujajoča se zavest narodnjakov, ki nas pozivajo k postavitvi kandidata. Toda naj nam gospodje zaupajo, kajti mi razmere poznamo temeljito. Dr. Korošca zadene kazen, če ne dobi slovenskega protikandidata. Nezadovoljnost zoper njega je ogromna. On, ki je hotel na vsak
način boj zoper Slovence, mora trepetati pred — socijalistom, kajti udeležba za dr. Korošca bode tako slaba, da bode komaj izl'izel. Narodna stranka svojim pristašem v teh okrajih nujno veleva, naj vsi 7. maja doma ostanejo, naj se volitev ne udeležijo. S tem najdostoj-nejše protestirajo zoper bojevitost ošabnega dr. Korošca. Zato pa na drugi strani vsi pristaši stranke na pogumno tiho delo za zmago samostojnih kandidatov Zemljiča, Ploja in Kolariča v kmečkih skupinah pri volitvah dne 17 maja!
Klerikalci — in Družba sv. Cirila in Metoda.
Nič novega ni za narodno misleče kroge na Štajerskem, da se klerikalci v gotovih odmorih in presledkih vedno besnejše zaganjajo v našo obrambno organizacijo, ki bije ob meji in v jezikovno mešanih krajih težek, nejed-nak boj proti silnemu nemškemu prediranju. Zdivjani v volilnem boju in v svojem strankarstvu, ko jim ni sveto ne poštenje ne skrb za narodno obrambo v teh, za narodov obstoj tako težkih časili, skušajo vedno s staro perfidnostjo opravičevati svojej sovražno postopanje napram Družbi in z razDimi očitki slepiti svoje pristaše. Vodilni klerikalni krogi dobro vedo in čutijo, da je ideja, ki jo širi in zastopa naša slovenska šolska družba tako velika in vzvišena nad strastmi vsakdanjih političnih bojev, da ni sveta le narodnim krogom naprednega mišljenja, ampak še tudi mnogim poštenim pristašem klerikalne stranke, ki še imajo toliko samostojnosti, da čutijo in delajo narodno.
Vse stremljenje teh klerikalnih vodij gre za tem, da bi družbo diskre-ditirali in še bolj otežkočili njeno že itak težavno delo. Zato pa morajo neprestano pridigovati o družbinem delovanju neresnico in očitati onim, ki za Družbo delajo, pristranost in stran-karstvo. Ti ljudje, ki so slepi in gluhi za vse, kar ne nosi izrecno in javno njihove strankarske firme, vidijo ne-pristranost kake narodne organizacije v tem, da podpira njihove samostran-karske težnje. To je pokazalo njihovo postopanje v „Narodnem svetu" štajerskem, v tej tako eminentno in izključno narodni korporaciji, kateri so dali slovo, brž ko se videli, da hoče delati nestrankarsko. Svojim neodloču-jočim pristašem pa so morali z lažjo, da je „Narodni svet" liberalna organizacija, upravičiti svoj brezvesten in protinaroden korak.
Tako se vzdržuje to lažislovenstvo klerikalnih vodij, da se slepi in bega ljudi, da ne vidijo preteče nemške nevarnosti.
Cela črta jezikovne meje in mešanega ozemlja od Spielfelda, Št. Ilja do Maribora se organizira v podružnicah nemških napadalnih društev „Südmarke" in „Schulvereina", da se izvojuje zadnji zmagoviti naskok na ta severni kos slovenske posesti. —
In kje je tu naše protidelo, naše pro-titežje, ko imamo vendar v vsaki fari slovenskega katoliškega duhovnika, ki ima ves ugled in zaupanje ljudij. Tu bi naj delal proti protestantizmu in objednem proti ponemčevanju, kar je njegova sveta dolžnost. Kako majhno je ravno tu število onih častnih, vsega spoštovanja vrednih izjem med duhovniki, ki delajo v teh izpostavljenih krajih za Družbo sv. Cirila in Metoda in okrepitev njenih podružnic ter všijo s tem res narodno nestrankarsko delo roko v roki z možmi naprednega mišljenja!
Ne čudimo se vočigled takemu ravnanju zmagovitemu nemškemu prodiranju na celi črti. Težko je najti temu primere v zgodovini življenja drugih narodov. Povsod pa se to bridko maščuje nad onimi, ki se igrajo z narodovo usodo in narod sam, ko spozna resnico je najstrožji sodnik svojih tlačiteljev.
Politična kronika.
v V seji parlamenta dne 28. t. m.
se je nadaljevala debata o rusinskem rujnem predlogu o razdelitvi minister-òi. v'ä za Galicijo v rusinski in poljski oddelek. Posi. Levicki in dr. so prvi del svojega predloga spremenili in se modificiran predlog glasi, naj se za Galicijo vstvari eno poljsko in eno rusinsko mesto ministra-rojaka. V imenu Nemških radikalcev je zahteval Stransky naj se gališko ministersvo tako preu-stroji, da dobe tudi gališki Nemci v njem svoj posebni oddelek. Soc. dem. posi. Renner kritikuje institucijo ministrov rojakov, ki se vtikajo v poslovanje resortnih ministrov ter jim delajo težave, ne nosijo pa zato nikake odgovornosti. Temu vplivanju na upravo naj se napravi konec. Soc. demokratje žele, da bi bile pravice posameznih narodnosti zavarovane, so pa odločno proti protiustavnemu umešavanjn ministrov-rojakov v upravo, kar povzroča samo grozen protekcijonizem, zato so proti instituciji ministrov-rojakov. Kot glavni govornik za predlog je izjavil posi. Hudec, da je rusinska zahteva opravičena in da bodo soc. demokratje glasovali za predlog. Pri glasovanju je bila nujnost odklonjena.
v Interpelacije. Posi. Roblek in drugovi stavijo interpelacijo na ministra notr. rečij, kako je to, da okr. glavarstva na Spodnjem Štajerskem kljub ponovnim pritožbam vodijo kazenske registre izključljivo v nemškem jeziku, če prav se beležijo notri samo izpo-vedbe obtožencev ìb če prav bi izvlečki iz teh kazenskik registrov, ki se dostavljajo strankam imeli služiti strankam v pojasnilo. Ako velja drugod načelo, da se vodijo zapisniki s strankami slovenski ter da se izdajajo slovenske razsodbe, zakaj se tu tako protipostavno postopa ? Prav tako nepostavno je izdajanje nemških koncesij slovenskim obrtnikom, mesto samo slovenskih ali vsaj dvojezičnih. Če se pa kedaj slučajno rabi dvojezična ti-
skovna, popiše politični uradnik samo nemško stran. To se godi na glavarstvih v Celju, še bolj pa v Konjicah, Slov. gradcu, Ljutomeru in Mariboru. Postopanje političnih oblastev proti Slovencem je če dalje bolj sovražno. Niti napisi na državnih zavodih niso dvojezični. Davčni urad v Celju in pošta v Celju sta rajše brez napisa, nego da bi nosila dvojezične napise. Tudi cestninarske hiše na državnih cestah v Savinjski dolini, nosijo samo nemške napise in neka državna drevesnica. Interpolanti vprašajo ministra notr. rečij, ali so mu te stvari znane in ali hoče končno politična oblastvana Spodnjem Štajerskem poučiti, da so obvezana spoštovati posebno določila o jezikovni ravnopravnosti ter ta določila v svojem področju izvesti.
d Interpelacija posi. Robleka in dr. na justičnega ministra zaradi nemških obtožnic državnega pravdništva v Celju proti slovenskim obtožencem. To postopanje je neopravičeno in protizakonito. Ako državno pravdništvo slovenske obtožence pred sodnim dvorom slovenski toži, je pač nedoslednost, da tudi pred porotniki ne toži slovensko, ko gre baš v teh slučajih za važnejše kazenske reči, na katere so naložene občntnejše kazni. Izgovor, da porotniki znajo oba deželna jezika, ne velja. Ogromna večina porotnikov je slovenska in ima tudi slovenski obtoženec pravico zahtevati, da se ga toži v njemu razumljivem jeziku. Nemška obtožnica je kršenje prava. Sedaj nemške obtožnice samo predsednik slabo in ustmeno na slovenščino prevaja. Nadalje treba tudi grajati, da se sklepi o zaplembi slovenskih listov uredništvom vročajo samo v nemškem jeziku, za kar gotovo nimajo pametnega razloga. To je le nameravana žalitev slovenskega jezika. Vprašamo torej justičnega ministra 1. ali mu je znano grajano postopanje ces. kr. državnega pravdništva in c. kr. okrožnega sodišča v Celju oziroma ali hoče o tem poiz-vedeti. 2. Ali hoče to nezakonito in nevzdržljivo postopanje odpraviti?
Prevrat «a Turškem b Kako je bil sultan odstavljen?
V torek so se zbrali ob osmih zjutraj poslanci in senatorji na sejo. Ob pol 9. rri se je začela tajna seja, katera je vzela naznanje neko poročilo gene-ralisima Mahmud Šefket-paše, ki poroča, da je Jiidiz že popolnoma vojaško zaseden in da ni v tem oziru treba nič več storiti. Senator Muktar-paša stavi predlog, naj narodna skupščina določi formalnosti o v načelu že storjenem sklepu. Skupščina je predlog sprejela ter poslala deputacijo, naj gre po šeik ul islama in po načelnika oddelka za fetve. Nato je bila seja pretrgana ter se je nadaljevala ob 12. Šeik ul islam, načelnik oddelka za fetve in veliki vezir in drugi ministri so prišli. Sklenilo se je to vprašanje: Kaj naj se zgodi z Imanom, to je z glavo vere muselmanov, ki je že večkrat prekršil določbe korana, ki je tiransko vladal, svete knjige požgal, si prisvojil po-
božne ustanove, državno premoženje zapravljal in počenjal hudodelstva, prisegajoč, da bode v bodoče vladal po šeriatskih zakonih, je pa prisego prelomil in je potem zanetil meščansko vojsko in notranje zmešnjave? Odgovor: Moramo ga pozvati, da odstopi, ali ga pa odstaviti. Senatorji in poslanci so vstali in so enoglasno zaklicali: Sklepamo, da ga odstavimo. — Bilo je ob pol 2., ko je bil storjen ta sklep. Sklenilo se je poslati sultanu deputa-cijo, ki mu prijavi ta sklep.
V imenu te deputacije je dejal posi. Essad-paša sultanu: „Sprejeli smo fetvo, s katero te je narod odstavil". Na to se mu je še zagotovilo, da se mu ni bati za življenje, da mu narod jamči za življenje. Na to se je Abdul Hamid potolažil in je še izrazil željo, naj se mu da palačo Čeragan v bivališče in zadostno število služinčadi. — Deputacija mu je odgovorila, da o tem ni pooblaščena govoriti
b Novi sultan je izjavil, da dozdaj ni bil prost, da bode pa odslej vladal po šeriatskih zakonih in po ustavi ter zvesto služil narodu. Povsod vlada veselje nad premeno na prestolu.
Dnevna hroniha.
v Dvajsetletni boj za prvi magnezijev studenec v Bosni. 3. maja t. 1. je prizivna razpraya o tožbi najditelja Maksimilijana-Edvarda studenca zoper bos. hercegovinski erar. O studencu je izišlo 18 tiskovin. Ta obravnava pri vrhovni sodniji v Sarajevu bo že peta sodnijska. Baje bode zanimiva. Zastopnik tožitelja je dr. Mandič.
d Veleizdajski proces v Zagrebu. Splošno se govori v dobro poučenih krogih v Zagrebu, da je dekret za abo-liranje procesa že dospel hrvatski deželni vladi in da ta samo čaka. na ugoden trenutek, da ga razglasi. V opozicijonalnih krogih vlada mnenje, da obenem z abolicijo procesa pade tudi baron Rauch. — Zanimivo je, da dozdajne priče niso mogle izpovedati za nobenega obtoženca nič obtežilnega in nič novega. Zanimivo je še posebno, da je ena glavnih prič, zagrizeni franko vec Juraj Babic iz Topuskega malo pred zaslišanjem čez noč izginil v Ameriko.
d Ruski kmetski mladeniči in mladenke pridejo v smislu sklepov vseslo-vanskega shoda v Pragi se učit modernega kmetijstva med slovanske prebivalce v Avstriji. Te dni je odpotovalo 8 mladeničev in 2 mladenki. Pošilja jih društvo ,.Rusko j e Zjemo". Vstopili bodo pri naprednih slovanskih kmetovalcih deloma na Češkem in Mo-ravskem, deloma na Spod. Štajerskem in Kranjskem. V kratkem jih pride zopet 5.
Štajershe novice.
o Volitev 7. maja ! Zaupniki, ponovno vas pozivamo in opominjamo, v trgih in mestih glejte za veliko udeležbo za Ivana Rebeka, v kmečkih občinah pa za Franca Brinarja za volitev prihodnji petek! Velika udeležba je velikanske važnosti iz vzrokov, o katerih nam je težko javno govoriti. Ob slabi udeležbi slovenskih volilcev ni izključeno Slovencem kvarno presenečenje.
a Oklic na vse slov. razumništvo. Ob času volitev v deželni zbor je ve-levažno, da se ljudstvo pouči koga naj voli. To naj stori slovenska inteligenca v krajih kjer živi, naj pa ne pozabi tudina svoj rojstni kraj. Tam ima brate, sestre, svake, druge sorodnike, prijatelje, znance in druge. Na te se naj obrne slovensko razum-ništvo pismeno do slednjega moža. Le tako je upati zmage.
Do sedaj so tako delali samo duhovniki. Dosegli so vse. Zakaj druga inteligenca ne dela tako, katere je v vsaki vasi več kot duhovnikov? Imamo slovenske uradnike, profesorje, učitelje, odvetnike, sodnike itd. Vsi na krov! Poučimo svoje rojake, rotimo jih pri spominu na naše vrle prednike, ki so nam ohranili domovino. Razložimo jim nevarnost klerikalne kmečke zveze, ki nam preti, ako komandanti ne odje-njajo. katerim ni za složno delo ampak samo za njihovo sebičnost in nadvlado. Če stori vsak slovenski razumnik svojo dolžnost ne le v kraju, kjer biva, ampak tudi v svojem rojstnem kraju, je zmaga naša ifa vsej črti. Hočemo pa ob enem zasledovati posebno glasove v istih krajih, v katerih je tekla zibel posvetnim slovenskim razumnikom, ki so na glasu dobrih narodnjakov. Naši bratje, sestre, prijatelji, znanci iu drugi bodo v naših rojstnih krajih agitatorji za sveto narodno stvar, njih sosedje pa volilci. Navdušeno v sveti narodni boj!
o Nesramnost nemškega gimnazijca. Včeraj opoldan nudila se mi je zopet lepa prilika spoznavati omiko nemških gimnazijcev. Po Karolinški ulici sta šla dva slovenska šolarja, Re-pičnik J. in Dolenc Fr., katera je sed-mošolec Franc Pollandt iz prvega nadstropja nesramno opljuval. Da je bil to sluča\ se Pollandt ne more izgovarjati, ker je dedal delj časa skozi okno in je potemtakem ta dva fanta dobro videl. Dostavimo še, da je ta' „dični" fantič pred nedavnim časom predbacival enemu Slovencu, da se je ta učil svoje olike v „svinjski štali". (O surovosti nemških gimnazijcev v Celju priča tudi to, da je nek Lin-dauer v Laškem trgu oklofutal brez vzroka slov. gimnazijca.) — Pozivamo ravnatelja Profta, naj napravi tem surovostim konec, če ne, pa bodemo zagodli njemu in pa celemu profesorskemu zboru nemške celjske gimnazije v parlamentu tako pesem, da jo bo pomnil. To je že od sile, kake fanta-line se v tej gimnaziji vzgaja!
o K. k. Finanzwach-Kontrol-Be-zirksleitung se glasi napis okrog raz-praskanega in zamazanega grba. ki naj predstavlja cesarskega orla, nad pisarno tuk. kontrolnega vodstva fin. straže na Grabnu, kamor se je ta urad preselil pretečene dni. Že poprej dokler je bil skrit ta urad v najbolj ne-obljudeni Vrtni ulici, smo se spodtikali nad tem samonemškim napisom. Čakali smo nalašč, ker smo vedeli, da se v kratkem preseli, v mnenju, da se bode ob priliki preselitve obnovil tudi napis ?er se napravil isti dvojezično, kakor odgovarja to jeziku prebivalstva, za katerega pretežno večino ta urad v Celju obstoji. No pa smo se zopet varali in se prepričali, da z dobrim in z lepim nič ni doseči. Nočemo za čas trditi, da je kriva takemu ravnanju morebiti slaba volja, še manj, da bi prizadeti faktorji ne poznali razmer in zaradi tega pozivamo vodstvo urada, kakor tudi pristojno c. kr. finančno okrajno oz. deželno ravnateljstvo, da nemudoma poskrbi za to, da se imenovani samonemški napis na tem c. kr. uradu takoj odstrani ter se napravi tak, kakor tja gori že davno spada, namreč najmanj dvojezičen. Upamo, da bode zadostoval ta naš resen in blagohoten opomin, ker bodemo sicer primorani napeti druge strune, kar morebiti ne bi bilo vsakomur ljubo. Ta bi bila lepa, da bi nas izzival edini c. kr. finančne straže urad s samonemškim napisom pred svojo pisarno. Ne bodete!
o Volilno gibanje. G. Brinar je priredil v torek zvečer lepo obiskan shod v Zabukovci pri Prazniku. Včeraj je priredil volilni sestanek aa Pernovem.
o Shodi v slovenjgraškem okraju.
V nedeljo 2. maja ima kandidat g. dr. A. Božič shoda pri Basistu v Družmirju ob 8. uri gj. in pri g. Konradu Iršiču v Št. Lenartu pri Mislinji ob 3. uri pop. Somišljeniki, vsi na shod!
o Volilni shod v Ravnah se vrši na zahtevo zavednih tamkajšnjih volilcev v nedeljo dne 2. maja ob 3. uri pop. v gostilni Miha Glušiča, po dom. Puca.
o Shod pri Sv. Marku niže Ptuja,
katerega je sklicala triperesna deteljica Meško, Ozmec, Korošec je potekel brez vsakega navdušenja za te tri možake. Zaveden kmet svetuje v daljšem dopisu volilcem, naj 7. maja ostanejo doma in naj ne gredo volit Korošca.
o Volilni shod ima g. dr. Ploj v nedeljo dne 2. maja pri Vel. Nedelji.
o Dr. Verstovšek se je klatil v torek po Vuzenici, Muti, Marnbergu in Vuhredu. Novice, katere je zvedel, g. profesorja niso prav nič navdušile; pri nas ga namreč nikdo ne mara! Baje pripoveduje okroe, da mu itak ni nič za deželnozborski mandat, temveč da so te volitve le priprava za osvojitev državnozborskega mandata. Čemu pa se potlej ponuja okoli? Ali nas misli časti in denarja željni nezmožni profesor za nos voditi? Za tak posel pa bi moral bolj rano vstati!
o Za izvolitev dr. Verstovšeka se morajo klerikalci silno bati. Cele strani Straže in Slov. Gospodarja so napolnjene s hvalo dr. Verstovšeka in obrekovanji dr. Božiča in njegovega sorodstva. Najprej so očitali dr. Božiču, da izrablja svojega sivolasega očeta za volilni boj. To je bila prva laž, ker oče dr. Božiča obdeluje mirno naprej svoje njive in se meni za dr. Verstovšekove in njegovih čednih kom-panjonov napade kakor za lanski sneg.
—	V drugo so očitali dr. Božiču, da preveč računi. Ko se jim je dokazalo, da ima z računi le kot pisarn, uradnik dr. Filipiča opraviti in da je trditev sploh zelo zlobna laž, blatijo še naprej pisarno dr. Filipiča in pljujejo s tem v lastno skledo, ker je vendar dr. Fi-lipič njihov. — Tretja debela je ta, da je dr. Božič advokat. Dr. Anton Božič je odvetniški kandidat in posestnik v Celju, in je torej le zgolj zlobnost, hoteti dr. Božiča spraviti ob zaupanje pri ljudstvu. Dr. Verstovšek igra tukaj zelo nesrečno igro. Na eni strani straši ljudi pred dr. Božičem, na drugi strani priporoča dr. Benkoviča, ker je advokat. Smešni so postali gospodje!
—	Ker vidijo klerikalci, da vse to ne izda več, spravili so se na dr. Boži-čevo sorodstvo. Očitajo mu, da ima sestro, ki ima nemškega moža, kakor da bi dr. Božič bil kriv, da sta se ta dva rada imela in vzela v zakon. Očitajo dr. Božiču, da daje njegova z Nemcem omožena sestra od Nemca porojenega otroka v nemško šolo. Kaj more dr. Božič za to? Saj vendar ni on oče otroka, da bi mogel kaj zapovedovati? Ravnotako bi lahko vprašali, zakaj imajo nekateri, zvezarji svoje otroke v nemški ljudski šoli, zakaj jih imajo v nemških šolah sploh? Zakaj pripustite dr. Verstovšek kaj takega pri svojih pristaših ? — Povemo častitemu gospodu dr. Verstovšeku, da ima dr. Božič še sledeče sorodnike: ima 62 let staro mater kmetico, ima
' sestro in dva brata, ki pomagajo sta-rišem dr. Božiča na kmetijstvu, ima sestro, ki je omožena nekje v radgonskem okraju, kjer si služita z njenim možem z žulji svojih rok vsakdanji ki uh, ima brata, ki je delavec v Celju. Vse te še lahko po vrsti oblatite, gospod dr. Verstovšek. Če vam ne bo zmanjkalo blata, pa še obdelajte Boži-čevega brata, ki je v Ljubljani trgovski sotrudnik! — Dr. Božič in njegovi
sorodniki bodo vam, g. dr. Verstovšek, in vašim častitim kompanjonom zelo hvaležni za vaš nad vse hvalevreden trud. In ko bodete te sorodnike dr. Božiča nablatili, vam nasvetujemo še svaštva dr. Božiča. Za volilni boj bo menda seglo. Pa na dr. Božičevo soprogo in na njegove tri otročičke ne pozabite!? — Vas je kaj sram, gospod profesor in doktor Verstovšek? Vas jj kaj sram vaših zagovornikov in srčnih prijateljev pri „Straži" in „SI. Gospodarju" ?
o Iz Šaleške doline se nam piše: Škalski misijon je pomagal zaključiti tudi profesor Verstovšek, tisti, katerega 'je baje trebuh bolel, če je le videl „farja", z volilnim shodom. Od prve do zadnje misijonske pridige se ni slišalo drugega kakor o volitvah in pobijanju „liberalcev" ter Narodne stranke. Kaj čuda. da so ljudje to. „pobijanje" razumeli po svoje in da je nastal zadnji dan misijona pretep, v katerem je več ko 12 oseb težko ranjenih; nekateri so dobi'i smrtne rane po 10 do 12 cm globoke. Pripomnimo, da je okr. glavarstvo, upoštevajoč misijonske huj-skarije, prepovedalo misijon, a ga je namestnija dovolila in zategadelj je poleg misijonarjev tudi namestnija za posledice odgovorna.
o Shod v Št. Janžu na Vinski gori minulo nedeljo je bil vkljub temu, da se je šele zadnje dni sklenilo ga prirediti in da se ni zanj skoro nič agitiralo, lepo obiskan. Zbralo se je nad 150 volilcev šentjanžke občine.— Shod je otvoril g. Kral iz Celja. Na njegov predlog je izvoljen predsednikom pos. Cvikl, ki je dal najpoprej besedo drž. posi. g. Ježovniku. Njegovo poročilo o delovanju v drž. zboru je bilo zelo obširno in temeljito. Volilci so ga soglasno in navdušeno zahvalili ia mu izrekli zaupnico. — Za njim je govoril o nalogah dež. zbora dr. Zabukovšek, učitelj Tajnik in dva volilca. Zborovalci so soglasno sprejeli kandidaturi gg. Brinarja in ar. Boži č a.
o Iz Žusma. Imenovan je tukajšnji orožn. postajevodja Ignac Kram-berger za kanclista k c. kr. sodniji v Kozje.
o Za družbo sv. Cirila in Metoda
se je nabralo pri obitelji Sekirnik v Gaberju pri Rogatcu za razbito skledo K 2. — Prisrčna hvala!
o Prostovoljna požarna bramba Sv. Frančišek Ks. je prejela o priliki požara v Melišah od slav. zavarovalnice „Donav" in „Vzajemne zavarovalnice Ljubno" po 20 K nagrade. Podpisani izrekajo v imenu društva slav. zavarovalnim družbam „Donav" in „Ljubno" najiskrenejšo zahvalo. — Prostov. požarna bramba Sv. Frančišek Ksav., dne 27. aprila 1909. — iosip Terčak, načelnik. Iv. Štiglic, nac. namestnik. Ig. Strmecki, tajnik.
o Roškar pri Malinedelji. Minulo nedeljo si je pel Roškar pri nas sla-vospeve. Ker drugi ne vedo o njem ničesar lepega povedati, se trudi dični orjak, da bi sam sebe kar v najlepši luči pokazal. Napadal je seveda „celjske liberalne gospode" in dr. Ploja, katerega je pital s takimi imeni, da so mu vsi zborovalci zamerili. Čudimo se, da si kaj takega upa Roškar storiti! Malonedeljčani mu svetujejo, da se naj vbodoče Malenedelje izogiba: ljudi s krvavimi rokami nikdo ne spoštuje!
d Družba sv. Cirila in Metoda
oddaja od dne 1. jul. t 1. počenši za dobo treh let ribištvo, ki pripada njeni graščini Kienhofen na Muti (Štajersko). Tozadevne ponudbe sprejema pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Narodni dom do 20. maja t. 1.
o Umrla je včeraj vdova trgovca Wal landa, lastnica vile „Lidije" na Bregu. Predvčerajšnjim je tako nesrečno padia po stopnjicah v klet, da se je težko poškodovala in vsled teh poškodb umrla.
o V občini Loka pri Zidanem most« je v kmečki skupini 264 volilcev, v splošni 274.
o Volitve v ptujski okrajni zastop. Vsled napačne informacije popravljamo danes lojalno, da dotični Anton Merkuš, ki je izvoljen iz vele-posestva v ptujski okrajni zastop ni župnik v Žetalah, temveč župan enakega imena na Zg. Pristovi. G. župnik Merknš, ki je tudi veleposestnik v ptujskem okraju, je dal svoje pooblastilo Slovencem. Enako poročilo nam je danes poslalo politično društvo „Pozor" v Ptuju.
b Gotovlje. Dne 27. t. m. popoldan okoli 3. ure je sredi naše vasi pod nekim marofom do zdaj na neznan način izbruhnil požar. Hipoma je bilo 10 streh v ognju. Nevarnost za ostala poslopja je bila velikanska. Ljudstvo je gasilo in reševalo s čudovitim naporom, Savinjske požarne brambe iz Žalca Gotovelj, Polzele, Št. Petra in Arje-vasi so došle pravočasno. Zopet se je pokazalo, kako dobro disciplinirane in izvežbane so naše savinjske požarne brambe. Žalska parna brizgalna je delala izborno. Škoda je velika; zgoreli sta dve hiši, 4 marofi in 4 kozolci. Dve obitelji sta prišli bb vse. Društvu „Kmetovalec" so zgoreli vsi stroji. Prvo pomoč je še isti večer telefonično nakazal zdaj na Dunaju bivajoči naš državni poslanec g. Roblek.
o Iz Trbovelj. Prejeli smo o Vo-duškovi slavnosti še sledeče „lakonič-no" poročilo, ki ga zaradi njegove originalnosti priobčimo: 1. Vreme: pomladansko krasno. 2.) Udeležba: vsestranska. 3.) Značaj: slovensko famili-jaren. 4.) Razpoloženje: divno. 5.) Zabava: neprekosljiva. 6.) Godba: neumorna. 6.) Postrežba: par excellence. 8.) Utis: očarljiv. 9.) Rezume: da capo!
a Iz Ruš. Volilni shod socijalnih demokratov minulo nedeljo v Rušah se je klaverno obnesel. Mariborskih so-cijalistov je bilo več kakor naših. Mislimo, da ni pametno kmečke posle šuntati, da bi delali od 7. zjutraj do 6. zvečer. Bo mar gospodinja zjutraj kuhala, dekla pa spala ali šla na sprehod in hlapec bi naj pusil vole in voz ob 6. uri sredi ceste! Pametni hlapci in dekle sami sprevidijo, da to ne gre-
Koroške novice.
a Koroški deželni zbor bo, kakor poročajo graški listi, sklican od 20. do 30. maja.
a Zvezo slovenskih županov na Koroškem priporoča neki dopisnik v „Slov. N.". Danes je krog 30 občin v slov. rokah. Misel ustanovitve take zveze iskreno pozdravljamo.
b Električno železnico okolu Vrbskega jezera nameravajo zgraditi, da tako povzdignejo letovišče ob Vrb-skem jezeru in tujski promet.
o Ogenj v izložbi. V Celovcu je v nedeljo popoldan, najbrž ker se je pretrgala električna žica, izbruhnil ogenj v izložbenem oknu galanterijske trgovine Òerny na Novem trgu. Ogenj je pogasil nek gasilec z minimax aparatom, da požarni brambi ni bilo treba stopiti v akcijo. Tvrdka ima precej škode.
b V Porečah je prišlo pred par dnevi med hlapci in posestniškim sinom v Hostiču Postračnikom do pretepa, pri katerem so hlapci Postračnika tako pretepli, da je kmalu nato umrl.
a Občinske volitve v Puli se pričnejo dne 9. maja in bodo trajale 15 dnij.
Najnovejša brzojavna in telefoaiiina poročilo.
Državni zbor.
v Dunaj, 29. aprila. (Brz. „Nar. D.") Proračunski odsek se je bavil v današnji seji z izdajo zakladnih listov, ki jo je odredila vlada za državni dolg v znesku 220 miljonov kron. Podlaga obravnavi so bili dopisi kontrolne komisije državnih dolgov. Šlo se je za določitev pravne podlage in delokroga komisije. Ob 1. uri je odsek posvetovanje prekinil in ga začne še le ob 3. zopet.
v Dunaj, 29. aprila. (Brz. „Nar. D.") Odsek za socijalno zavarovanje je imel danes sejo pod predsedstvom dr. Buzeka v navzočnosti ministra notranjih zadev barona Haerdtla. Nadaljevala se je generalna debata.
Ogrska ministerska kriza.
Budimpešta, 29. aprila. (Brz. „Nar. D.") Uradni list je priobčil ostavko Wekerlovega ministerstva in da se je istemu poverilo nadalnje vodstvo vseh poslov.
Prevrat na Turškem.
v Carigrad, 29. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") V včerajšnji narodni skupščini sta se stavila dva predloga. Prvič, da se morajo vse osebe, ki so sedaj pod starim režimom pridobile kaj premoženja, izkazati, da so ga pridobile na pošten način, drugače jim bo odvzeto. Drugič, da se morajo izpustit« vsi moški in ženski sužnji, ki se jih je našlo v Jildizu in se sploh ne smejo več rabiti sužnji.
v Carigrad, 29. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") Vojaki 4. solunskega bataljona strelcev so izpovedali, da je denar za podkupovanje vojakov, res bil od sultana Abdul-Hamida. Vojaki pravijo, da tako vedo, da morajo umreti, da je torej boljše, ako resnico izpovedo.
o Carigrad, 29. aprila. (Brz. Nar Dn.) Vojaško sodišče je v dneh izvršilo obsodbo na 200 častnikih, 200 podčastnikih, 50 vojakih in* 40 špi-celjnih.
o Solun, 29. aprila. (Brz. N. Da.) Abdul Hamid je danes prišel sem v spremstvu 11 žen, 2 princev in 6 drugih oseb. Na kolodvoru so ga pričakovali razni dostojanstveniki, ki so ga zastraženi po kavaleriji spremili v vilo Alatine, kjer bo interniran in strogo vojaško zastražen.
Sestanek italijanske kraljeve dvojice z angleško.
o Rim, 28. aprila. (Brz. N. Dn.) Italjanska kraljeva dvojica je sinoči ob % 11. odpotovala v Bajo, kjer se danes snide z angleško kraljevo dvojico.
Črnogorski princ Danilo v Petrogradu.
o Petrograd, 29. aprila. (Brz. N. Dn.) Princ Danilo, drugi sin črnogorskega kneza Nikole je dospel sem. — Včeraj popoldne je obiskal ministra zunanjih zadev Izvolskega. Jutri bo v avdijenci pri carju. Najbrž se gre za spremembo člena 29. berolinske pogodbe.
Nemiri y Perziji.
o Teheran, 29 apr. (Brz. N. Dn.) Šah je pod vtiskom dogodkov v Carigradu obljubil popolno amnestijo za politične zločince v Tebrisu. Poveljnik v Marandu Rakhimkhan ni hotel pustiti, da bi ruske čete nadaljevale svojo pot in šele, ko mu je šah sporočil, naj ne dela Rusom nikakih zaprek, se je umaknil. Rusko poslaništvo je peržan-ski vladi naznanilo, da bi ruske čete šle na Tebris, če bi to bilo peržanski vladi po godu.
Yeleizdajski proces v Zagrebu.
38. dan.
Nadaljuje se zaslišanje Luke Ma-tijeviča. Priča se zaplete v nasprotja; glede shoda Srbov v Topuskem 1.1904 najprvo pravi, da zna za vse natanko, pozneje pa zopet pravi, da „ne zna prav". Obt. Gajo Živkovič, katerega ta priča tudi obremenjuje, izpodbija razne njegove trditve ter pravi: „Na čast mi služi, da me je po izpovedbi te priče narod nazival „vojvodo", pa mi je drago, da sem baš jaz vse to delal za dobrobit moje domovine Hrvatske, in nič mi ni, če bi moral zato na vislice."
Priča Luka Ožanič, kmet iz Starega sela. Pravi, da slike kralja Petra ne pozna in da ni ču 1, da bi bil kdo med narodom poveličeval kraljevino Srbijo in kralja Petra. Najbolj izpoveduje proti učitelju Petroviču, ki da je pri obč. volitvah delal za izvolitev Srbov.
Priča Nikola Rožankovič, kmet v Starem selu. Izkaže se, da je v prvotnem zasliševalnem zapisniku zapisano drugače nego priča zdaj trdi. Glasom zapisnika je namrtč Rožankovič trdil, da je obt. Petrovič pripovedoval, da bo Hrvatska pripadla Srbiji; sedaj pa priča trdi, da Petrovič tega ni rekel.
Preds. mu predoči njegovo izpo-vedbo v preiskovanju in ga vpraša, ali se mogoče boji povedati resnico.
Priča odvrne, da je povedal vse, kar mu je znano in da se več ne spominja.
Drž. pravdnik: Se bojite, da bi Vam kdo zažgal hišo, ali Vas ubil zato ker tukaj pričate.
Priča pravi, da se ne boji in da je povedal vse. Tolmači mu svojo iz-povedbo v preiskovanju in odločno zanika, da bi mu Petrovič rekel, da bo Hrvatska pripadla kraljestvu Srbiji.
Nato slede vprašanja zagovornikov dr. Hinkoviča in dr. Popoviča.
Priča Stanko Abramovič, 33 let star, rimsko katoliške vere, oženjen, tesar v Starem selu.
Preds. Ste li slišali, da bo ondot zagospodoval kralj Peter?
Priča: Da.
Preds.: Kdo je to govoril?
Priča: Učitelj Petrovič in drugi. Potem prizna, da tega ni sam cul; tudi ne ve od Koga je to slišal. Cul je baje tudi, da ima Živkovič dinamit, da razstreli hrvaško cerkev. Odkar je Petrovič odišel, ljudstvu ni nič bolje.
Dr. Hinkoviču predsednik zabrani staviti na pričo vprašanja o Petrovičevem govoru.
Priča tudi trdi o neki skupščini v Petrovem selu, na kateri je bil baje tudi poslanec Budisavljevič, katere p|a sploh ni bilo. Slišal je to od nekoga, a ne ve od koga.
Dvanajsta priča Maksim Po-stič, 69 letni kmet, pravoslavne vere.
Preds.: Se pri vas nazivlje ljudstvo za Srbe?
Priča: Že dolgo nam j[e znano, da se je tam naselil srbski narod. Dalje pripoveduje, da se je mnogo bojeval za svojega cesarja.
Preds. ga spominja, da je pri preiskovanju rekel, da bo monarhija razpadla, če cesar umrje.
Priča pravi, da se pač narod boji, kaj bo potem, ko cesar umrje. Na dr. Popovičevo vprašanje, ali je kaj čul o srbskem kralju, odvrne, da najprvo iz ust sodnika. Nazivljejo se pravoslavne vere Srbi.
Ostalih prič ni. Jurij Babič (glavna priča) jo je popihal v Ameriko.
Drž. pravdn. zahteva, naj se še enkrat poizveduje, kje je Babič.
Primorske novice.
a Velik sejem za konje v Vidmu na Furlanskem. Laški irredentovski listi so zagnali velik krik, ker je žu-nanstvo v Laškem Vidmu poslalo med Slovence po goriških gorah slovenske lepake za velik sejm za konje. Lepake iz Vidma je dobilo tudi županstvo v Gradišču ob Soči. Župan je kar ukazal naj se jih nalepi po mestu. Strašno ogorčenje je zavladalo, ko se je videlo, da so lepaki slovenski, da so jih takoj potrgali. — V Videm prihaja veliko kobariških konjerejcev na sejem in kobariški konji tamkaj zelo slovijo. Smešni postajajo neodrešenci v svojem šovinizmu.
a Samomor vojaškega begunea na ulici. Rudolf Morin, 21 letni pomorščak je pobegnil dne 7. t. m. iz Pulja ter prišel v Trst. Policija ga je izsledila in agent Appel se je podal v nedeljo k njemu, da bi ga bil aretiral. Morin je sicer tajil, da bi bil on tisti, ki ga policija išče, vendar je agentu sledil. Ko sta prišla na ulico, je potegnil Morin iz žepa revolver in ga izprožil v desno sence. Hoteli so ga prepeljati v bolnišnico, a je med potom umrl.
a Umrl je v Tupelčah na Krasu v 86. letu svoje starosti posestnik g. Alojzij Abram. —■ V soboto je umrla v Gorici ga Katarina Vnga.
a Tržaška mnnicipalna delegacija je sklenila predložiti mestnemu svetu, da se občinska zemljišča v občinah Lonjer, Bazovica, Padrič, Trebče. Gropada, Bane, Opčine, Prosek, Kon-tovelj, Sv. Križ v kolikor ne spadajo v gozdni kataster in v kolikor inte-resirani prebivalci izvršujejo na njih posestno in servitutno pravico paše, pobiranja lesu itd., razdele med prebivalce in si občina pridržuje le potrebna tla za razširjenje in uravnavo obstoječih in g.adenj novih cest, na-sajanje javnih vrtov, postavljanje na-pajališč, trgov, šol, sploh javnih zgradb.
a Iz politične slnžbe. Premeščena sta namestniški koncept, praktikant dr. Teobald grof Khuen-Belasy iz Gradiške v Trst, namestniški konceptni praktikant Karol grof Attons-Petzenstein pa iz Trsta v Gradiško.
a Interi n zular na železnica v K var-nerju. Ministerstvo za železnice je podelilo odvetniku dr. Henriku Viljemu Grafu na Dunaju in Jos. vitezu We-nuschu, žel. upravitelju v pokoju, dovoljenje za izvedbo tehniških del za železnico z normalnim tirom od Matulj do Preluke blizu Voloske ter potem po prevozu med otokom Čresom in Krkom in Kvarnerolom z železniško prevozno ladijo od ene točke otoka Paga, preko tega otoka do Zadra.
a Podpora proti bedi v Istri.
Dne 25. t. m. se je vršila na tržaškem namestništvu pod predsedstvom grofa Schaffgotscha konferenca, ki je določila vporabo nove državne in deželne podpore po 100.000 K za olajšavo bede v Istri. Navzoča sta bila poslanca dr. Laginja in prof. Mandič. Sklenilo se je, da se vporabi 80.000 K na nabavo živil (turšice, krompirja, fižola), ki se bodo dajala stradajočim družinam po znižani ceni, v slučajih velike revščine pa tudi brezplačno. Polovico te vsote dobi na razpolago „Gospodarska zveza" v Puli, polovico pa italijanska „Zveza" v Poreču. 100.000 K se porabi za javna dela, večinoma ceste. Koprski okraj dobi v ta namen 20.000 K, Pazin 25, Volosko 15, Lošinj 12, Krk 10, Pula 10, Poreč 8 tisoč kron. O vporabi ostanka 20.000 kron se bo sklepalo pozneje.
a Ricmanjsko vprašanje še ni
rešeno, kakor so poročali pred tedni razni listi. Vodijo se sicer pogajanja med škofom Naglom in med županstvom v Dolini na eni in med Naglom in Ricmanjci na drugi strani, a še niso tako daleč uspela, da bi se iz njih dalo sklepati, da se bodo uspešno končala.
o V Gorici je nmrl vitez Aleks. Bosizic - Thurberg - Jungenegg, ki je od 1. 1888. do 1901. vodil okr. glavarstvo v Gorici.
o Slovensko gledališče v Gorici. Ljubljanski slov. gled. igralci gostujejo te dni v Sorici. „Soča" prinaša o lepih predstavah obširna poročila, a obenem trpko biča malomarnost inteligence, ki pusti, da se slovenska umetnost kaže — prazni dvorani. Slovensko „rodoljubje" je povsod enako!
a Morskega psa so videli 20. t. m. s finančne ladije „Adrija" v luki Sv. Margarete na otokn Rabu.
o Županska zveza kraških županov in podžupanov se osnuje 2. maja.
a Leto dnij ni nobeden umrl v vasi Iloviku v Istri. Vas šteje 600 duš, a ni bilo v isti celo leto nobene bolezni, vzlic temu da je prebivalstvo zelo siromašno.
Iz sodne dvorane.
Celje, 28. aprila 1909. b Ponarejevalec bankovcev. (Porotno sodišče.) Že večkrat se je moralo pečati celjsko okrožno sodišče s ponarejevalci bankovcev iz brežiškega okraja. Ko so čedno družbo zasačili in so udeleženci našli zasluženo kazen, se je njihovemu glavarju Janezu Krkoviču posrečilo pobegniti v Ameriko. Tudi tamkaj je nadaljeval svojo obrt in oblasti v Clevelandu so ga obsodile na 2 letno ječo in ga nato izročile avstrijskim oblastem. Dne 25. avgusta 1901. je kupila Jožefa Curhalek iz Mosteca pri Brežicah pri Mattheisu razno blago in je plačala z bankovcem za 20 kron. Prodajalcu se je zdel denar sumljiv in pozneje se je res dognalo, da je ponarejen. Hišna preiskava pri Curhaleku je bila brezuspešna. 23. septembra 1901 je naročil v Zagrebu pri graverju Justiču nek Simljanič več črk in številk in kupil tudi razne barve. Ker so bile črke ravno take ko na bankovcih za 20 K, se je stvar zdela Justiču sumljiva in je Simljaniča naznanil policiji, ki ga je aretirala. V noči od 1. na 2. oktobra je bila pri Curhaleku zopet hišna preiskava, ki je spravila piecej obtežilnega materijala na dan. Rodbina Curhalek je nato vse priznala, Glavni krivec je bil Janez Krkovič iz Kranjskega, ki je že prej napravil par poskusov skupno z Janezom Drenikom. Že v zimi 1899./1900. je prišel Krkovič k Curhaleku, ki mu je dal bankovec za 10 gld., da bi mu služil za model. Pa že drugi dan je Krkovič zginil z bankovcem vred. V leta 1900 do 1901 je Krkovič delal na ploščah za 20 K bankovce in je 24. avgusta 1901 predal dva ponarejena bankovca Curhaleku. 26. je zopet prišel k njemu in prinesel s seboj vse priprave, ki jih je potem hišna preiskava 1. oktobra spravila na dan. Toda Krkovič s svojimi ponarejenimi bankovci ni imel sreče. Razun onih dveh, ki jih je dal Curhaleku, se je še jeden našel v Zagrebu na Ilici, ki ga je izgubil najbrž Simljanič in z jednim je plačal svoj dolg pri svojem stricu Fr. Medolu. Dvakrat jih je tudi poskušal izdati pri Jožefu Volčajnšeku, a ta jih ni hotel sprejeti. Državno pravdništvo je vložilo proti rodbini Curhalek in Dreniku tožbo in so bili pred celjskim porotnim sodiščem obsojeni radi hudodelstva ponarejanja bankovcev ali soudeležbe pri tem hudodelstvu in sicer Janez Drenik na dosmrtno ječo, Jožef Curhalek na 2 leti. Jožefa Curhalek pa na 3 leta ježe. Marija Curhalek pa je bila oproščena. Vsi so že svoje kazni prestali in Janez Drenik je 3. septembra 1904 v mari-
borski jetnišnici umrl. Janez Krkovič je pa takrat pobegnil. Sedaj taji svojo krivdo in pravi, da rodbine Curhalek niti ne pozna in se posebno na to sklicuje, da je že v juniju 1901. zapustil Evropo. Pa vse kaže na to, da je ta njegov zagovor neresničen. Simljanič izpove, da je prvič prišel skupaj s Krkovičem šele 15. avgusta 1901. L; trgovcu Jan. Muroviču v Krškem je ukradel šele 3. julija 1901. kolo in tndi njegov stric Medol je dobil od Krkoviča ponarejen bankovec tudi šele 23. avgusta. Za njegovo krivdo govori tudi njegov nastop v Ameriki. Takoj, ko je prišel tje, je začel ponarejati amerikanske bankovce in so neko Kekič, ki bi mu jih naj razpečavala, tudi zaprli v Clevelandu. Nato se je zopet spravil na avstrijske 20 K bankovce. L. 1904. so pa prišle ameriške oblasti temu početju na sled in so bili vsi kaznovani. Krkovič taji z vso odloči nostjo in skuša odvrniti od sebe tud-vsak sum, da bi vedel za to ponarejanje, čeravno mu to več prič nedvomno dokaže. Porotniki so pritrdili vprašanju na Krkovičevo krivdo in sodni dvor ga obsodi na 9 let težke poostrene ječe.
Tržne cene.
28. aprila.
K a v a v Hamburgu : Santos Good Average za maj 34'50, za september 33'—, za december 32"—, za mare 31'75. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: .surovi sladkor prompt K 23'75, za oktober — december K 22'40. Tendenca mirna. — Vreme deževno.
Budimpešta, 28. apr. Pšenica za april —'—, pšenica za maj 13 08, pšenica za oktober K 11'74, lž za april K —'—, rž za oktober K 9'28, oves za april K —'—, oves za oktober K 7'55, koruza za maj K 7'51, koruza za julij K 7'73, ogrščica za avgust K 14'73. Premet 12.000 met. st.
Budimpešta, 28. aprila. Svinj a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 144 do 145 vin., mlade, srednje 145 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 23.009 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 151'—. namizna slanina 134'—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 28. aprila:
Za današnji trg ni bilo nobenih direktiv. Deževno vreme je na tendenco pšenice in rži precej pritisnilo. Pšenica je bila za 10, rž za 5 vin. cenejša. Koruza se vzdignila za 5 vin., oves nespremenjen.
Produktnitrg. Pariz: moka za tekoči mesec 32'10, moka za prihodnji mesec 32'30, moka za maj — avgust 32'55, moka za sept. — decemb. 31'05, pšenica za tekoči mesec 25'30, pšenica prihodnji mesec 25'—, pšenica za maj — avgust 2515, pšenica za sept. — dee. 23.55, rž za tekoči mesec 18'50, rž za prihodnji mesec 18'30, rž za maj — avgust 18'15, rž za sept. — dee, 17'75.
Tendenca: moka in pšenica: stalna rž: mirna — Vreme deloma megleno.
Obrambni vestnik.
o Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslal g. Juro Hrašovec kot poravnavo v kaz. zadevi g. Št. V. v Celjn 20 K. Iskrena zahvala!
b Družbi sv. Cirila in Metoda «je
darovalo slov. omizje v „Narodnem domu" v Brežicah na zabavnem večeru, katerega je priredil svetovnoznani vir-tuoz na gosli g. Hinko Simonie iz Reke, 10'80 K. Iskrena zahvala!
Književnost.
b Tolstoj in njegovo poslanstvo.
Spisal Ernest Howard Crosby. Z dovoljenjem založnika iz angleščine preložil Ljndevit Furlani. — Založila Zvezna trgovina v Celju. Cena brošir. izvodu 70 vin., po pošti 80 vin. — O knjižici, katero toplo priporočamo naši inteligenci, še spregovorimo.
b Občinski red in občinski volilni red za vojvodino Štajersko. Po dr. Ivan Dečkovi prvi izdaji priredil dr. Anton Božič, zagovornik v Celju. Založila Zvezna trgovina v Celju. Cena kartor-iiranemu izvodu 2 K, po pošti 2'20 K. — S to knjižico je odpoma-gano zelo občutni vrzeli, posebno sedaj, ko je občinski volilni red nekoliko spremenjen. Priloženi so tudi vzorci za tozadevne zapisnike, tiskovine itd. Priporočamo knjižico marljivega gospoda pisatelja zlasti onim našim somišljenikom, ki se brigajo za občinske volitve.
b Prva ljubezen, spisal I. S. Tur-genjev, prevel dr. Gustav Gregorin, cena 1 K. Založil dnevnik „Edinost" v Trstu. — Poljub, spisala Karolina Svétla, prevel I. P. Cena 80 vin. — Obe čedni knjižici se dobivate po knjigarnah in pri „Edinosti" v Trstu. Oceno priobčimo.
b Pod cesarjem Franc Jožefom I.
(Obrisi.) Spisal F. L. Tuma. Založila Zvezna trgovina v Celju. — Knjižica, ponatis člankov iz „Domovine", se dobiva broširana po 60 v, s pošto 65 v.
Društvene vesti.
a Učiteljsko društvo za celjski okraj se udeleži pri lepem vremenu izleta laškega učiteljskega društva dne 2. maja v Rimske Toplice. Ker so železniške zveze jako ugodne smo uver-jeni, da se bodo člani našega društva polnoštevilo sestali s sosednimi tovariši. Nekaj tovarišev in tovarišic iz Savinjske doline napravi pešizlet črez Griže in Šmohor v Rimske Toplice (približno 3 ure hoda). Ljubitelji prirodne krasote so vljudno vabljeni, pridružiti se tem izletnikom. Odhod v nedeljo ob 5. nri zjutraj iz Griž. Oddaljeni tovariši lahko prenoče v Žalcu ali v Grižah. Na veselo svidenje!	Odbor.
a Šmarsko - rogaško učit. društvo zboruje 6. maja 1.1. ob 10. uri dop. na Ponikvi s sledečim sporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. „Repatice ali kometi" nadaljuje g. Fr. Zidar. 4. Slučajnosti. Zaradi obeda se je zglasiti pri g. nadnčitelju Dobniku na Ponikvi. K obilni udeležbi vabi	odbor
Mlad komij
špecerijske in delikatesne branše. tudi v knjigovodstvu dobro izurjen, Slovenec, doslej v Gradcu, išče službe na Spod. Štajerskem. — Gregor Arnejc pri firmi Guldenprein, Nibelungengasse 40, Gradec
51 «-4
Za samo K 15 50
razpošilja po poštnem poyzetju 40 m cefira za Gbleko, bluze itd. jako lepe vzorce. Beljeno platno, barhent, flaneio, pepita za obleke, kanafase, grizete, obrisavke, žepne robce itd., vse brez vsakih napak in stanovitne barve — Vzorci se ne razpošiljajo. Za neugajajoče se denar vrne.
Anton Pražak, tkalnica, NachotL
209 6-4
M Wo sel M

ANTON m
v Ljubljani =
sv. Petra cesta štev. 8
pri nakupu platna, prtov, pr-tičev itd., bombaževinastega blaga, švicarskih vezil.
Opreme za neveste
perilo za gospe in gospode se
izdeluje doma in po meri. Cene nizke. Blago dobro.
K K
È
B_J Pralnica in svetloiikalnica v Kolodvorskih ulicah 8.
n
B ■ ■
Zuezna trgouina
Rotouška ulica 2 v Celju
Ček. rač. št. 75.221
MMjl Svoji k svojim ! ~j
["^"IRGOVINA s papirjem, pisalnim in T risalnim orodjem priporoča : kan-Li-I celijski, konceptni, pismeni, doku-SSEs mentni, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c.kr. šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga Sol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseli tiskovin za krajne šolske svete, občinske urade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske nrade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polusnje. Dopisnice nmetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
.r

Zuezna knjigoveznica
Sdiillerjeua cesta 3 y Celju Sdiillerjeua cesta 3
S v® j i k s v© j i
Zvezna tiskarna v
Schillerjeva cesta št. 3.	Gek. račun št. 75.222.
ISKOVTNE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-čitane v koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem^ katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. e€-SS66£-C-€-3~£-C-6ö Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke.
U)0BN0 urejena ter opremljena z najnovejšimi pomožnimi stroji, z —— modernimi črkami in okraski se §2S3s priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočili del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v modemi izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove, časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
43 150—45