Dogodki na Balkanu. Nova Iiolgarska zma^a. Blizu Merlijanlija, ki leži med Dedeagacem in Dimotiko, to je južno od Drinopolja, ista, se dne 29. uovembra udali Bolgarom 2 turSki diviziji, katerim je povelveval Valver-pašai. Molgari sio vjeli 2 paši, 2Ž& častnikov in 88791 mož. Zaplenili so 8 gorskili topov, 2 strojni puški, nad 1000 konjev in veliko nuiožino Brtf^h vojnih potr&bgčin. Precfno sD se Turkb>iidali, $eje tTŠlla ljtfta:-bdtka, v kateri 90 hneli >'?\ir*i zselo ¦¦  velike izgube; &e-ie, ko-. so bili od 'tfseh. stcaiNi-obkoijeni, so se udali. Vjete Turke so odposlali Bolgari v fr mesto Dimotika. Pri Cataldči. Pri Cataldci molčijo topovi, ker govorijo posredovalci za mir. Zaprosila je miru premagana Turčija. Svojemu vrhovnemu ppveljniku, Nazim-paši, je- poverila nalogo, iiaj pri bolgarskem virbovnem poveljstvii izposluje premirje, in Be mogoSe, mir. Pogajanja so se vršila v Cataldči v nekem železniškem vozu. Pogovor med turškimi in, bolgarskimi ptooblašfeenci je bil prav uljuden in prijazen. Ni bilo poznati, da so si ti možje pred par dnevi stali nasproti v najsovraznejšem in najljutejšem boju. Oko bolgarskega zma,govalca generala Savova, ki se je pred neka.j dnevi lesketalo v ziaa.gosla.vnem sijaju vojriega naivdušenja, je mirno zrlo na premaganega vrhovnega turSkega poveljftiŁa. Ko je gromki glas bolgarskih topov utihnil, ker ie vsled višjih ozirov moral utibniti, Je prose5i turški glas našel poslušno bolgarsko uho. Pogajanja so imela uspeh. Tako poroeajo listi. * Premirje in mlr. Iz Carigrada se poroča, da so se bolgairski in turškti pooblaščenci glede na premirje zedinili na slede6e tocke: 1. premirje se sklene za 14 dhi;, 2. tur.ška vojska in vojske' zavezmildovostanejo v dosedanjili postojankah; 3. nobena stranka ne sme nadaljevati njih utrjevalnih del ali pa pošiljati na bojišče nove čete in strelivo; 4. oblegani trdnjajvi prinopolje in Skader se v teh 14 dneh tako preskrbijo z živežem, da jim dobavijo vsak da.n sproti potrebno množino živil od zunaj, — Obenem se iz Carigrada poroea, da je turški ministrski svet te pogoje sprejel. To je povsem verjetno, ker so ti pogoji za Turke v sedanjih razmerali prav ugpdni. Tucli to se poroča, da Tiirki baje z uspehom vstrajajo pri svoji zahitevi, da ostaneta Lozengrad in Drinopolje turška, DrugaCe pa izgledai stvar pri krščauskih zaveznikih. Bolgarska kaže cudovito samoza,tajjev>anje. Ostali zavezniki, osobito Grki in Crnogorci, pa so baje z mirovnimi pogoji nezadovoljni, ker so za Turke prevee ngodni. Pogodba zaračli premirja še ni podpisana. Ce bo premirje sklcnjeno, se nadaljujejo mirovna pogajanja, kar posebno želi Turčija, za katero stoji v tej zadevi trozveza. Ce se pa ta pogajanja razbijejo, sta oba dela dolžna, naznaniti to drugerau delu vsaj 48 nr prej, predno se sovražnosti zopet začnejo. Borbe okoli Drinopolja. Turki, obkoljeni v Dr^nopolju, so svoj obranibni na^čin izpremenili v tem smisiu, da n,e cakajo na bolgarske napade, temveč sa.mi.napad.ajo Bolgare. Iz. prevideli so, da za nje rešitve ni, raz:ven, 6e bi potolkli Turki Bolgare pri Cataldci, fiesar pa sami ne upajo. Zato pa hočejo, 6e padep, pasti hrabro in prL zadeti sovrazniku kolikor najvefe izgub. Turške čete se ne nahajajo v mestu samem, tudi ne v trdnjavah, ampak pred njimi na raanili višinah ali gričih, ki se po turško imenujejo Kazan-Tepe, Papafz-Tepe, Karpan-Tepe itd.; tepe-griS. Zvezna armada je napravila okoli Drinopolja krog, ki se vecl.no bolj krfii, ker zvezne feete po vsakem spopadu s Turki, M se navadno končajo z bolgarsko zmago, izavzaine,io eden ali dva griča,. Zadnja visina, ki je bila zavzeta dne 20. nov., se imenuje Karpan-Tepe. Boji se nevrSijo potemtakem na odprtem poljvJ, ampak izza rovov. Glavni boj bije torej artilerija. Dne 22. novembra je bil zopet vroe boj. Turki so namreč ob 4. uri zjutraj inapadli 8. bolgarsko divizijo; kmalu je bila cela zvezna vojska za^pletena v boj. V najbujšem ognju je bil 1. in 2. bataIjon 4. srbskega polka donavske divizije. Ta dva bataJjona sta imela nad 350 mrtvih in ranjenih1. Med ranjenimi je tudi srbski podpolkovnik Radakovič. 0 l^oložaju v Drinopolju poroča med drugim tudi riek vjeti turški zdra.vnik, po rodu Armeliec. :T,a se je namreč pri nekem izpadu Tiurkov, ki p;a so bili od Bolgarov vrženi nazaj, skril med mrtve in rajiijene, ki so ostali pred trdnjavo, ter se je potem udal Bolgaroms '0 razmerah v obteganem mestu poroča te-le strašne reči: Hrane zelo primanjkuje. Ljudje prosijo po ulicah za kruh. Med berači se nahajaio tudi premožni Ijudje, kateri bi drage volje šteli veliko denarjev za hrano, ako bi jo mogli kje dobiti, Tudi posadka je brez živil, Castniki so predlagali poveljniku trclnjave, Šukri-paŠi, naj se preda Bolgarom, ali pa na.i ukrene odloCilen napad, kajti vojaki trpe glad ip ako obupajo, se bodo spuntali ter poklali gvoje častnike. Pri teh raizmerah se Drinopolje ne more več dolgo držati. 'Mesto bi bilo že davno padlo v bolgarske roke, ako bi ne bile velike povodnji na vseh rekah: Tundži, Ardi in Marici, katere se pri Drinopolju stek^,jo. Bolgarska lilaibiokrvnost. Pred obzidjem mesta MustalarPaŠa, ki se bolgarsko imenuje Svilen zaradi svile, ki se tu proiz.vaja, je prodirai bolgarski stotnik Tadžer, Silovito turško streljanje je njegove vojake nekoliko zadrževalo, da so že hoteli obstati. Ko ie stotnik Tadžer to opa^ zil, je vtaknil meč v nožnico in samokres za pas, si prižigal cigareto ter sam korakal riaprej, dasi so okoli njega Švigale goste turške krogle. Ta zgled mirne neustrašenosti je vojake najv;dušil. Piotem je stotnik Tadžer zopet prijel za orožje, nasadil svojo Cepico na Jt.onec svoje sablje ter tako na 6elu svoje čete tekel proti Turkom. Bolgari so dobili ojafienja in kmalu o»vojili JtoloflvDr iB m«sto MustftiarPaŽa. :-^ | Brez rok. V vojaško bolnl&bico y SoMji je pri^a^m^ ženajpbiskat svojega-nfoža, ki je bil, kakor se"je spo? ročilcf. težko ranjen y | taitki' pri Lozengradu. '""JVllaida 241etna žeaa je dolgo liodila v bolnišiiici od postelje do postelje, iz sobe v sobo, predno je našla svojega. mož.a. Ležal je v sobi, dolofte.ni za težko ranjene vojake. Ko je prišla žena (tik pred moževo postelj, je ta spal. Žena ga pokliče: ,,Ivan", ali me poznaš?" — ,,Da, poznam te, poznam." — Žena ga poljubi in vprar ša zafiudeno: ,,Ali mi ne boŠ podal svoje desnice?" — Ivanu se pokažejo solze v often in refie s pretrganim glasom: ,,Rad . . ., rad ... bi ti . . . jo podal . . ., a je . . . nimam . . . več ..." 'Žena prestražena odgrne odejo in v svojo grozo zapazi, da možu res manjkata obe roki; prestrašena se je revica zgrudila pred posteljo na tla. Prišle so usmiljenke, ki so jo spravile zopet k. zavesti. Mož pa je pričel pripovedovati ženi, kako ga je zadela nesrefea: ,,,Zapovedoval sem četi 40 mož. Dobili smo povelje, naj zavzamemo uek vhiograd sevemo od Lozengrada, kjer so se Turki nuocno držali. Vrgli smo se z vso silo nad Turke. Boj ie bil grozen, Vendar smo mi zmagali. Mene je zadela. krogla v levo roko, Ko smo Turke popolnoma porazili, se vrnem nazaj, da pregledam, koliko je število nasih ranjencev. Blizu velikega grma se je zvijal mlad Tur. čin, oSividno hudo ranjen. Milo me je prosil, naj mu dam malo vode, ker ga mu&i grozna. žeja. Usmilil se mi je mohamedanec; dal sem mu svojo čutaro, a to je bila moja nesreča, Ko sern se bil pripog>.iil k n]emu, me Turčin v trenotku, ko sem se ozrl, udari s težkim handžarjem na desno roko in mi jo tik pod ramo preseka. Kaj se je dajlje zgodilo, ne vera. Tu v bolnišnici pa so mi še odvzeli levo roko, ker je bila kri po rani zastrupljena," — Žena je railo zaplakala in vzdihnila: ,,Ivioj ubogi Ivan, kaj si trpel za ciomovino! Kdo pa bo sedaj skrbel 4 otročičem za kruli?" Bolgarski ranjjenci. V bolgarskiii, bolnišniicjaji, kjer lež^o ranjeni Llolgarski vojaki, ni stokanja in tariianja, temveč mir in celo veselje. To prikipi do vrliunca, če ranjeni Bolgari slišijo poročilo 0 kakem novera bolgarskem uspehu,. Bolniški strežnik bere na glas najnovejše vesti.iz časopisa. Ko bere 0 kakem novem bolgarskem uspehu iii turškem pora-zu, takrat zaženejo ranjenci strašen krik in ponavljajo oni ,,,hura", ki s straJiom prešinja, turško vfojsko, Oni ranjenci, kateri ne morejo ploskati, pa z nogami udarjajo ob postelje, da tako razodevajo svoje veselje in navdušenje, Med bolgarskimi in tai!Šiiimi raiijenei. P i s m 0 slovenske u s m ; 1 j e 11 k e. Siovenska usmiljena sestra Adellieida Podleaaik je 0 razmerah med ranjenci iz kraljeve bolnišinice v Plovdivu pisala svojim. starišem sledeee pismo: ,,Drajgi stariši! Prejmite srcne pozčlrave iz daljne Bolgarije, Vojska, to vara je nekaj strašnega; človek, ki tega sam ne vidi, si ne raore iiiti predstavljati, kaj se vse tukaj godi. Tukaj imamo tri barake, ki so vse prenapolnjene z ranjenci, med tem ko razsaja zunaj zima, sneg in dež. Vsako tretjo noč imarno noč110 službo iri treba je ponoči v blatu, dežju in snegu v temi prehoditi pot iz ehe barake v drugo. Silno sem ntrujena, a kaj je to s trpljenjem, ki ga raorajo pre_ našati naši ranjenci. Veliko operacij sem že videla, a. tako ogromnega Števila in kaj takega &e ne. Tu kar režejo noge, roke in cistijo možgane v glavi. Nisem melikega srca, a si moram često brisati solze, ko vse to gledam. Imamo med -nami tudi mnogo turških ranjencev, ki so zelo divji. Enemu izmeit njih je naša, sestra prevezala ramo, in ker ni mogel drugega, jo je ugriznil v roko in ji odgriznil kos mesa. V našo bolnišnicc prinašajo ranjenoe, ki so jim Turki izkojjali oči, odrezali ušesa, nos itd. ,Velik'o grozovitosti sem slišala od Turkov, a^ nisem verjela. Sedaj pa vidim, da je vse resnično. Večkrat moramo tudi lakoto trpeti, ker ne dobimo jesti. Svojega življenja riisem gotova; če mi ne preti nevarnost od Turka, mi pa od bolezni, ker se človek tukaj vsled te hitre izpremembe mraza in vroftine lahkb hitro prebladi. Ležim pa med štirimi stenami, narejenimi iz papirja; na eni strani leže ranjenci, na drugi strani imam pa za sosede — mrlifee, kar ni prav posebno prijetno. Mnogo bi v,am imela še popisati, - a si pridržim za, prihodnjič. To vam pišem v naglici, da veste, kje sem. Bog daj, da pridem kmalu zopet nazaj v domovino. Ostanite zdravi! Srhskoturško bojiščc Srbi zavzeli Drač. General Jankovifi poroSa, da so srbske fiete dne 27. novembra popoldne zavzele mesto Dra^,. Tur&ka. vojaška posadka se Srbom ni upirala. Srbi so razobesili na trdnjavi svojo zastavo. General "JankoVift pravi v svojem poročilu: Zavzeli smo Dra5 ter smo ga podvrgli srbskemu kraljestvu za vse vefine čase! Junaštvo katoliškega luajorja. Major Selimir !Ostoji6 je z enim polkom konjenice ukorakal v Prizren iji tu proglasil srbsko oblast. Tedaj je stal pred Prizrenoni Džavid-paŠa z 8000 tnrŠkirai voja.ki in dvakrat tolikimi Arna/Vti, Ko je ruskj Konzul v Prizrenu zvedel, da mislijo Turki udariti na l^rizron, šel je k major.iu Ostojifiu iri ga prosil, naj se umakne iz Prizrona, dokler mu ne dospeta na pomoč p^bota in artilorija, da se tal^o prepreči nepotrebno prelivanje krvl. — ,,Razvil sem srbsko zastaVo na gradu carja DuSana in poleg nje hotem umreti; ck>kler sem pa živ, j» n« bo nihŽ# s»«l!" — "Tako je odgovoril Ostojifi ln ostal v Prizre«iu; pomofe riiiaufš&Je 6ez | dQi,Ł^ir|a^i>%.ig^«p,feo na^atUi. IS^ latolišM*siir- H#t«|i5vi#ife li *a.en najboljjših srbskih: konjenišMh častnifcovv Preje je bil kraljev pobofenik. Jnnaški sodci. Bitkja pri Prilepu je bila huda in zelo obuptia, ker se je vrSila na nepristopnili1 tleh. Ker artilerija jii mogla 2 dni na postoianke, je bilo vojaski gotlbi ukazano, da se postavi na bližnjo viSino in svira neprestano junaSke pesmi, da hjrabri vojake. Cel dan se je po okolici Markovega gradu razlegala srbska hirana: ,,Bože Pravde Ti što spasa (rešis) od Kjosovega do sad nas, čuj i od sad naše glase i od sad narn budi spas", in — ldar bo gotovo veselilo vse Slovenoe — himna našega skupnega 'Jenka: ,,Naprej zastava Slave!" Ob zvokih te naše lepe naj-odne himne so se borili Srbi kakor levi in bitka se je končaja, z. njih kon6no zmago, Godci so k tej zmagi veliko pripomogli. Svirali so ves dan brez prestanka, ko je pa prišlo zvečer povelje, dia se postavijo na čelo srbskib čet in ž njimi korakajo v osvobojeni Prilep — tedaj se je od 40 godcev oglasila samo še desetorica! Vsi drugi so padli, bodisi mrtvi, bodisi ranjeni. Dasi so padale turške krogle med nje kakor plolia, a sami niso mogli odgovarjati, ker niso imeli orož]a, so ve.ndar junaško vstrajali na svojem raestu, kjer jih je kosila smrt, dokler niso slavno dovršili svoje naloge. Pokop srbskih vojakov. Srbski vojak gre veselo v smrt, tocla eno vsak zaliteva: ako pa,de, ste mora pokopati po vseh obredih svete cerkve. Vsak smatra za najveeji. greh,, najvecjo nesrečo in sramoto, ako bi ga pokopali, ne da bi niu bili preje na ])rsih prekrižali roke, ne dai bi mvi bil pel rluhovnik pogrebne molitve in mu ne pok'a<lil in pokropil groba. A kdo bi vse to mogel opraviti tara, kjer je na en sam dan na tisloče mrtvili! Toda raora se! — ce ne radi mrtvih, pa radi živib. Zato gre z armado zelo veliko število duhovnikov, da opev.ajo mrtve, celi oddelki vojske so pa odrejeni z.a to, da kopljejo grobove, v katere potem z vso nežnostio in pazljivostjo polagajo svoje tovarise, padle ,,za klrst eastni iu slobadu zlatnu", Niti en srbski vojak se ne pokoplje brez duhovnika, in to tolaži njegove domace in daje pogum ¦¦njegovim živim tovarišem. Konj žaluje za padlira gospodarjem. Srbski vojajki, ki so se udeležili bitke za Bitolj, pripovedujejo, cla so našli po bitkli lšžati na bojnem polju mrtvega. turskega majorja in i>oleg njega žalostno rezgetajočega arabskega konja. Konja so hoteli odpeljati od mrtviega gospodajrja, pa se jim je vedno ustavljal, zato so ga nazadnje pustili, da gre kamor hoče. Konj stracla, vpije in objoku.je sMojega mrtvega gospodarja. Kraeta v tamošnji okolici so vpraSali, zatkaj ne ubijejo konja, da bi se ne mučil. Kmet zamaline z roko w, pravi: ,,Nimam toliko poguma. Poglejte, kako lepo glavo ima in kako pametne o8i; Bog mi odpusti, a zdi se mi, kakor b:i me glectal ranjen Blovek," Crnogorsko-turško bojišče. Iiralj Nikita -- glavni poveljnlk Crnogorsk.i kralj Nikita je izdal dne 26. novenu bra na armado oklic, s katerim naznanja, da prevzame sam vrhovno poveljstvo črnogorske armade. Pod nje^vira poveljstvom se bo oiJslej vršilo inapadanje Taraboša in Skadra. -Dosedanji izkušeni in oprezni poveljnik Jan.ko VukotiS je imenovan za naSelnika cr_ nogorslšega generalnega štaba. Prino Danilo pa je baje lahiko obolel. Pred Skadrom. Dne 25, novembra so poskusile tur&ke 6ete vzeti Crnogorcem goro Sirocko. Vnel se je ljut boj, ki je trajal cel dan. Po hudem boju so vrgli Crnogprci Turke nazaj in jim prizadjaJi velike ižjgube.. V noči 28. novembra so zaceli Cn^ogprci zopet obstreljavati glavne turške utrdbe na Tarabošu iri prednje skadrske utrdbe. V prvih jutranjih1 urah pa je streljanje zopet utihnilo. Okrog Skadra je nastopilo deževno in megleno vreme. (»rškcj-tnrško bojišče. Grški uspehi. Grški prestolonaslednik je sporočil doie 20. nov. v Atene, da je na svojem piotu proti Bitolju naletel ria bežefie Turke, katere so zaguali v beg Srbi pri Bito. Iju. Tem je zaustavil pot pri FlorLni. Nastal je boj, v katerem so bili Turki poraženi. Nato so zasedle gršice čete Florino. Turkov je bilo v tem lx)ju nad 30 tisoč. Mesto Florina se nabaja kakrih 27 km južno od Bitolja.. Ostanki zaliodne turške armade se zbirajo okrog mesta Janina na iužnem koriou Albanije v bližini grške meje. Otok Samos se progiasil za grško last. V neld,eljo, dne 24. novembra, se je zbralo na otoku Saanos v cerkvi sv. Spiridiona 07 pooblaščencev samoške narodne skiipščine, Po kratkem govom predsednika Soplmlisa se je sklenilo, da se združi otok z Grško. Blagoslovila se je nato grška zastava, katero so razobesili na klnezovi palaSi, kjer sta se nastanili narodna skupščina in ministrstvo. Postavili so takoj »afiasno vlado, ki ji predseduje Sophulis, uradniki so priseglizveš4obo kralju Jufiji*; iadali so tntli »a*as4i« ajiarate aa pisma. Kdo je pravzaprav zavzel Solun, Bolgari all Grki? 0 tem vprašanju je izšlo uradno poroCilo bolgarskega vojnega poveljnika Teodorova, v katerem pravi: Dne 26, oktobra grškega koledarja (9, novembra) ob 4. uri zjutraj sem se nahajal med vasema 'Ju. vezno in Ajvatovim pred Solunom. Med tem, ko sein preiskaval okolico, je zaCel sovražnik z eno baterijo obstreljevati mojo konjenico. Konjenica je ognju odgovarjala. V tem trenutku mi je sporoCil poveljnik grške konjeuiške brigade, da bodo Grki drugi dan napadli Solun in skupaj sva doloBila uro, ko naj se izvrši na pad prihodnji dan, Grški poveljnik mi je obljubil, da bo najin sklep sploročul grškemu prestolonasledniku, svo.iemu vrhovnemu poveljnik^i. Moja armada je nadaljevala nato svoje prodiranje proti holmu, ki obvladuje Ajvatovo in Lojno in je začela dopoldne z naskokom. Sovražnik nas je sprejel z ognjem iz topov in pušk ia mi smo krepko odgovarjali ter so čez kratek čas utihnili turški topovi, Naša pehota je pregnala Turke iz njih postojank ter jib zafiela zasledovati. Bližal sera se vedno bolj Solunu. V tem trenotku mi je sporočil grški prestolonaslednik, da se je turšfka armada vdala, Dasiravno nisem bil podpisal nobene po. gotlbe glede udaje in so mi bili pogoji predaje mesta neznani, sem se vendar podredil sporočilu grškega vrhovnega poveljnika, prestolonaslednika, z namizvezane države, dasiravno je stala moja armada samo 3 km pred Solunom, grška pa 17 km od Soluna ob reld Vardar za mojD armado. Kljub temu je prijahal en eskadroci grške konjenice v Solun in z mesta, kjer sem se bil postavil, sem videl, kako so odposlali Turke z vlaki iz Soluna z železnico v smeri proti Vardarju, da pripeljejo ti vlaki 2 grška bataljona v Solun. Iz svojib. postoiank niso niogli prispeti Grki sicer v enem dnevu v Solun. Med tem ko se je edino moja armada bojevala pred Solunom, so bili zaSeli Grki, ki so bili še 17 km oddaljeni od Soluna, s pogajanji, in Turki so se vdali, preinagani od našega orožja, Grkom, ker so jim ti stavili ugodne pogoje. Dne 27. dktobra po grškem koledarju se je tedaj boril en del turške posadke z nami, med tem, ko se je drugi del pogajal z Grki. Na ta nafiin je zasedel del bolgarske armade prvi Solun, med tem, ko je zasedel drugi del mesto dne 28. oktobra, skupaj z grškto armaflo. Dne 291. oktobra sta dospela v Solun princa Boris in Ciril na čelu dveh bataljonov i<n erieg,a eskatfrona z vihTajočimi zastavami, od vsega prebivalstva, navdu&eno pozdravljena. Iz spoštovanja pred grškim prestolonaslednikom, ki je starejši od našega prestolonasledjnika, sta prišla v mesto &e-le en dan pozneje, Mi smo si tedaj izsilili prihod v Solun z orožjem, dočim so prisli Grki tja brez vsakega zamalia z meCem, izkorišfiajoč uspebe našega boja. Tako so si torej z meSem izvojevali Solun Bolgari, z zunanjim sijajem pa so ga kot zmagovalci zar sedli Grki. Tudi pri Soluntf se potrjuje, kar veljia o celi vojski: največ delajo Bolgari, najveS svečanega ropola pa drugi. Zaplenjeni turški topovi. Srbi sedaj pridno spravljajo od Turk"ov zaplenjene topove v svoje trdnjave, oziroma v tovarne, kjer jih bodo popravili. Dne 23. novembra so pripeljali v Belgracl 20 poljskih in 12 gorskih topov Kruppovega izvora, ki so jih zaplenili Turkom pri Kumanovem. Topovi so novi in nepokvarjeni, tako, da iih! lahko tako4 uporabijo. Poleg topov se nahaja tudi veliko voz streliva,, V Kragujevac, mesto v osrednji Srbiji, k!j r se nahajajo veliki državni vojni tehnigni zavttdi, so pripeljali 190 topov in 156 voz streliva. Ti topovi so riekoliko poškodovani, a zafeeli so jih takoj popravljati, taiko, da bodo v najkrajšem času sposobni za boje, Vsi topovi so popolnoma novi, tako, da bo srbu ska artilerija v kratk.em času pomnožena z 250 novimi Kruppovimi topovi in veliko množino streliva. V Kragujevac so pripeljali tudi 100,000 turSkih pušk in silno množino grogel, V zadnjih dneh se ie v Carigradu, kakor porociajo listi, zelo malo govorilo o koleri, najbrž radi tega, da bi se ljudstvo še bolj ne plašilo. Vendar pa je zahtevala kolera v Carigradu in v selih ob vzhodni železnici mnogo žrtev. Bolniki prihajajo v mesto skupno z begunci iu ranjenci. Železniški vozovi so preriapolnjeni, da, celo strehe wzov so tesno zasedene. Mnqgo bolnikov je izkušalo ob železnici priti peš v Carigrad, a so se med potjo mrtvi zgrudili. Železnica je obsejana z mrtvimi tje do carigrajskib mestnib vrat. Ali so morda mrtve kar metali skozi okna iz železniških voz? Grozno je obiskala kolera prijazno mestece San Stefano (jugozapadno od Carigrada ob Marmarskem morju). V mestu prebivajo vebinoma Grki, a tudi tujci, posebno Nemci in A'ngleži, imajo tam močno naselbino. Tujci so že davno zbežali v Carigrad, a med Grki razsaja kolera, da je grozno. Na cestah leži vse polno mrličev, pa tudi na kolodvoru jih je ležalo še pred kratkim vse polno okrog. Dne 20. in 21. novembra so avstrijski mornarji pobrali mrliče, jih naložili na gare in jih zvozili pred mesto. Na stranskih cestah leži še na stotine mrličev, med njimi pa se tudi živefii bolniki, kateri prosijo mimoidoče za koŠ6ek kruba» Nihče se ne zmeni za te nesrečneže. Pri San SteJanu se nabaja mala bolnišnica (lazaret) z dvema turškima vojaškima zdravnikomas a ona dva se za te bolnike niti ne zmenita, temvefc pravita: Midva sva tukaj za ranjence, ne pa za one, ki zbolijo na koleri. — Se-le scdaj, ko so se poveljniki tujili bojnih ladij z lastnimi očmi prepriBali o razmerah v S. Stefanu, se vsaj nekaj stori za zaitiranje kolere. Pogled na mrliče, ki leže po oesti okrog, je tako straSen, da sta pred dnevi dva moža nekega konjeniškega polka, dva Kurda, ki imajo gotovo dobre živce, o medlela. Nekatere dni umre v San Stefanu okrog 300 ljudi. Na la način bo celo mesto izumrlo. V Carigradu ležijo bolni voja4 v moSeji Hagija Sofija in v drugih mošejah. Samo iz Solije-mošeje se nese vsak dan po 100 mrtvih. Turki ne storijo dosti proti koleri. Karkoli se je ukrenilo, storili so inozemoi. Turški zdravniki kratko izjavljajo: ,,!Toliko dela imamo, da ga ne moremo opraviti; zato pa se rajšd nočemo ničesar lotiti". * * * Albanija -- neodvlsna'? V Dragu so Albanci dne 28. novembra proglasili Albanijo za neodvisno deželo. Na palagi pokrajinske vlade so odstramili turško zastavo in izvesili albansko, katera predoSuje Srnega orla na rde8em polju, (Enako zastavo so imeli Albanci Že za časa Škender-bega.) TurŠka posadka je takoj predala orožje, uradništvo pa se je vefiinoma uklonilo novi vladi, deloma pa Je pustilo službo. Ljudstvo vseh, slojev je burno pozdravilo ta preobrat. Albanci bodo prosili Avstrijo, Italijo in Francijo, da prevzamejo pokroviteljstvo Albanije. Mied tem ko so albanski velikaši proglaSali neodvisnost, je došlo od turškega sultana pismo, s ka_ terim se dovoljuje albanska neodvisnost. Ko 90 tuTški vojaki to slišali, so se takoj preoblekli za albanske vojščakse in so se pridružili najvdušenemu ljudstvu. Slifino poroftilo je prišlo tudi iz mesta Valona, ki leži nekako v sredi Albanije ob Jadranskem morju, kjei' so se zbrali odposlanci iz vseh albanskih krajev in zastopniki vseh veroizpovedanj, ter proglasili v albanski narodni skupščini politifino neodvisnost Albanije in so nastavili začasno vlaxio. Predsednik za6asne vlade je mohamedan Ismail Kemal-beg, podpredsednik pa katoliški duhbvnik Nikolaj Kačiora, tajnik pa katoliclan Ludovik Garacuski. Kemal-beg je brzojavil v Drač in Elbasan, kjer so že poprej proglasili neodvisnost, naj se prebivalstvo ne upira prodirajočim Srbom, ker bodo neodvisno Albanijo itak sčitile velevlasti. Predsednik albanske vlade je poslal avstrijskemu zunanjemu ministrstvu brzojavko, v kateri naznanja, da je albamska narodna sktupšSina proglasila v Albaniji politično neodvisnost ter nastavila zafiasno vlado, ki ima dolžnost, braniti pravice albanskega naroda in ga osvoboditi armad balkanskih zveznih držav, ki so jo poplavile, Nadalje prosijo Albanci našo vlado, naj Avstrija to izpremembo v življenju albanskega naroda pripozna, ter zagotavljajo, da hofiejo živeti v miru z drugimi sosednjimi državamL Brzojavko iste vsebine je poslala albanska vlada tudi italijainskemu zunanjemu ministru. Albanija in Albanci. Ker so v zadnjem Casu o8i vse Evrope obrnjene proti Albaniji, ne bo odveB, da svoje bjalce nekfoliko natancineje seznanimo z deželo in z njeninri prebivalci. Albanija je pokrajina, ki leži na zabodnem delu Turčije ob obali Jadranskega morja, južno iod Srbije in jugovzhodno od Crne gore, Albanija je zelo gorata in, zapuščena zemlja ter je bila dosedaj razdel]ena v vilajeta Skader in Janina, deloma je spadala tudi pod bitoljski in kosovski vilajet. Celo ozemlje, naseljeno z Albanci, Šteje okroglo 30.000 kv. metrov. Prebivalcev Šteje Albanija okrog T/s milijona. Albanci se dele v severne in južne: prvi se imenujejo ,,Gegi", drugi pa uToski". Gegi so junaŠko plerne, Toski ne; pri njih1 se kaže junaštvo edinole v bojih proti kristjanom. Po rodu spadajo Albanci pod indogermansko pleme in, se jih smatrai za potomce starih llircev. Kar se U5e jezika, se razloSujejo Gegi in Toski tako zelo med seboj, da se komaj razumejo. Med obema plemenoma je tudivedno sovraStvo, ker se štejejo Toski za bolj omikane kot so Gegi. Po. leg teh dveh plemen prebivajo v Albaniii se takozvani ,,Pomaki" in ,,Torbeši", to so namreS taki mohamedanci, ki so bili nekdaj krisltjani, pa so se potur6ili. Tz stare albanske zgodovine ni dosti znanega. Ko je došlo krščanstvo v Evropo, se je razširilo iz Grškega tudi v Albanijo, za 6as,a preseljevanja narodov pa se je zopet zatrlo. Severna Albanija je bila 700 let pod srbsko oblastjo; v mestu Ohrida pa so od leta 870 naprej ime]i bolgarski knezi svoio prestolnico. Od 11. stoletja naprej so bili Albanci podvrženi Bizantincem, a so se vedno ž njimi bojevali, V bitki na Kosovem polju leta 1389 so se bojevali Albanci na strani Srbov. Pod turško oblast so prišli še-le leta 1479. Odslej so bili Albanci jedro turške armade, Mnogiokrat, posebno v 19. stoletju, in še tudi zaiinja leta pod mladoturško vlado, so skušali Albanci se znebiti turškega jarma ter dosefii svojo neodvisnost, pa se jim ni posrečilo. Razniere, v katerih je bilo ljudstvo prisiljeno živeti, so iz Albanije napravile deželo, kjer so vecl|:ie vstaje, poboji, požiganja in ropistalnaprikazen, Vsled neprestanih bojev je ostalo albansko ljudstvo neolikano, roparsko; v severni Albaniji je še sedaj v veljayi med ljudstvom ,,k.rvna osveta", ki ni v Evropi nikjer veS v navadi, Ce n. pr. umori član družine Firovičev Blana družine Svilobrka, je potem dolžnaposlednja drnžina Firovifievi krvno osveto in mora po tej ,,narodni postavi" kakega člana nasprotne družine u. moriti. in tako gre to sovraštvo od roda do roda vedno buje naprej. V severni Albaniji padeta dve tretji. ni niož kot žrtev te krvne osvete. Po veri je med prebivalstvom Albani]e40% kristj.anov in 60% mohamedancev, Med kristjani je blizu polovica katoliganov, ostali p.a so pravoslavni. KatoliCani so razdeljeni v 3 nadškofije: Dra6, Skioplje in Skader, Da se je katoliška vera med Albanci vsaj deloma obranila, je zasluga misijonarjev-frančiskanov. Poleg oo. franCiškanov delujejo v Albamiji še tudi jezuiti, podpirajo pa njih delovanje sestre stigmatinke (sestre od sv. Gospodoviti ran), Katoliški Albanci so naklonjeni Avstriji in Italiji, pra.Aioslavni pa Srbiji, Bolgariji, Crni gori in Grški. DraC. Mesto DraS, kojega ime izbaja od rimskega imena Dyrrhachium ter se tudi imenuje DiU<razzo, ali po Albancih Durrosi, je najvažnejSe obmorsko mesto Albanije. Drač leži kakili, 85 km južno od Skadra ob obali Jadranskega morja na prostoru, ki kot z mo6nimi zidovi obdani trikiot sega v morje. Mesto Dra4 je že kakih 500 let pred Kristusovim rojstvom dal postaviti Korinfian Phalios jn se je zvalo ,,Epidamnos". Okrog Drada so se v starem in srednjem veku vr&ili mnogi krvavi boji. Mesto je pogostoma menjavalo svoje gospodarje: bjlo je y lasti Rimljanov, Bizantincev, Gotov, Normanov, Sicilijancev, Bene&anov, Epiroflov itd. Leta 1502 je prišel Drač Turkom v last in je ostal pod turškim gospodstvom do sedanje balkapske vojne, Pod turško oblastjo je izgubil DraB skoraj vso nekdanjo slavo, Samo zgodovina in razpadajo&e palace in zidovje priča, da so v Draču nekdaj stanovali kralji in drugi oblastniki raznih narodov; tuddpomorsko pristanišče je izgubilo svojo veljavo, ker je vefiinoma zasuto s peskom. Za mestom se najh.aja dolga zamoSvirjena morska plitvina, čez katero vodi v m&sto star, trhljiv leseni most. iSploh je mesto skrajno zanemarjeno. V mestu je poseben trgovski oddelek, imenovan ,,varoš", v katerem prebiva nekaj tisočer kršfianskih Albancev. Trgovski promet pospešaij&io avstrijske in italijanske trgovske ladje, katere izvažajo na leto približno za 2 milijona blaga. Najvefi se izvaža iz Drafea volne, prosa, pšenice, lanenega semena, surove svile, jančjih in koštrunovih kjož, hra> stovih ježic in lesa, pijavk", olja in tobaka. — V ozad. ju mesta je robato in visokb gorovje, preko katerega ni skoraj nobene poti. Dohod k mestu od Lešla sem o težujejo raztegnjena moSvirja ob rekah 'Matja, Išmi in Arzen. Slična mocivirja so tudi na južni strani mesta. Radi teh naravnih težkog je napad na mesto s suhe zemlje manj nevaren kakor z morske strani, Mestoje bilo nekdaj zvezano preko Soluna s Carigradom s SL roko in slovito cesto, zvano ,,via Egnatia". Mesto šteje 5000 prebivalcev, med katerimi j« 1500 pravoslavnih in 200 katoličanov, Kar se tiče cerk. venih razmer, se je mesto že v prvih časih: krščanstva pokristjanilo. Prvi Skof je bil, kakor se pripoveduje, okoli leta 85 po Kristusu, sv, Cezar, eden izme<$ 72. učencev Gospodovih. 2e v 5. stoletju je bil v tem mestu nadšk.ofijski sedež ter je spadalo pod Drafc veliko število školij. Od polovice ll^ stoletja ]e ta uajdškofija razkolna ali pravoslavna, Nekako od, leta 1209 je Drač tudi sedež rimsko-katoliškega nadškofa* Vrsta, katoliških nadšktofov se je večkraf pretrgala, tako p,a primer leta 1273, ko je potres razdjal mesto, do leta 1296, ko so Albanci mesto zopet sezidali. Ko so Turki L 1502 zavzeli Drač, je moral prestaviti nadškof svoj sedež v druge kraje, Sedaj prebiva v Delbenisti. NadSkofija šteje nad 13.000 katoliSanov, ki so po večuni Albanci ter prebivajo v 23. župnijab. in imajo 47 cerkva. DuSeskrbje izvršuje 11 svetnih duhovnikov in 8 fraai&škanov. Albaiiskl iuiiak Skenderbeg. Albaaija je imela ge v prvi polovici 15, stoletja, cieprav je priznavala turšk.ega sultaina za vrliovnega vladarja, svoje lastne kneze, Vladal je takrat Ivan Kastriota iz prvotno srbske, pozneje poalbanjene vla. darske biše. Za kazen, ker so se Albanci vedno upirali turškemu sultanu, je moral Kastriota vseh četvero svojih sinov izročiti sultanu Muratu II., da so mu bili porok za zvestobo svojih rojakov. V turSki sužnosti so morali vsi bratje Kastriotiči hote ali nehote prestopiti h mohamedanski veri. Najmlajšemu Kastriotif;u, Juriju, so dali Turki ime Škenderbeg (tudi Iškander = Aleksander). Jurij je imel velike duševne zmožnosti, govoril je ve6 jezikov, v vojaštvu pa je preko. sil vse druge mladeniče svojih let, Sultan Murat ga je imel zelo rad itf mu je poveril poveljstvo krdela vojakov. Mladi Skenderbeg se je v vojskah zelo odlikoval in se je sultanu s tem Še bolj prikupil. A srečen Jurij ni bil, tožilo se mu je vedno po domu, bolelo ga Je, da njegova domovina ni svobodna. Kd je izprevidel, da preti njegovim roja;koni vedno vie8 grozovito-. sti, in ko je zastrupil sultan vse tri njegove brate, je sklenil, osvoboditi svojo domovino. Najprej je zgrabil sultanovega tajnika, ga zvezaj ter z golim mečem v roki prisilil, da rnn je moral napisati ukaz turškemu poveljniku v Kroji (mesto severno od Dra5a), da ima trdnjavio takoj izročiti Škenderbegu. Nato si je izbral 300 brabrih Albancev, 3ci so služili v turški vojski, in je zbežal ž njimi proti domu. Vse mu je Slo po sre5u Turški poveljnik mu je izroSil poveljništvo v Kroji. Skanderbeg se je ponogi tiho polastirdomaCega mesta tor dal pomoriti tamošnje Turke in mohamedance. Upor se je širil dalje in, dalje in v malo dneh se je vsa Albanija vzdignila. Bilo je to leta 1443. Sken. derbeg je sprejel zopet kršBansko vero in je kot Jurij Kastriota zasedel kneževski prestol albanski. Sklenil je tudi sosednjim krajem pomagati, da se rešijo turškega jarma. Ljudstvo se mu je povsod pridružilo in se vzdignilo zoper Turke, Samo s 15.000 možmi je Jurij Kastriota premagal 40,000 Turkov. Leta 1449 je sam sultan Murat šel v Albanijo z veliko armado, pred katero je poslal 40.000 voiakov. Toda Kastriota je te prenje turške čete s svoiiini 5.000 možmi premagal. Radi tega se je sultan Murat junaSkega Skenderbega tako ustrašil, da se je z vso vojsko vrnil v Drinopolje. Leta 1450 je pripel]al Murat v Albanijo, kakor se poroca, okrog 160,000 vojakov, a Kastriota je eelih 5 mesecev mesto Krojo tako dobno branil, da se je sultan Murat jezen in bolan vrnil pazaj. Skenderbegove zmage je bil vesel cel krŠSanski svet, Od vseh strani so prišli slavnemu junaku čestitat. Ko ]e sultan Murat leta 1451 umrl, so imeli Albarici nekaj casa mir pred Turki. Albanija se je izmed vseh sosednjib. dežel najdalje branila turške sile. Dokler je živel Škenderbeg-Kastriota, se novi sultan Mohamed ni naogel polastiti Albanije. Ko pa je juna-ški Jurij dne 17. januarja 1468 umrl v Lešu, kjer je tudi pokopan, so Turki vedno buje pritiskali na Albance. L. 1478 so vzeli mesto Krojo, naslednje leto pa je bila vsa Albanija že v turških rokah, Med Albanci, pa tudi med ostalimi balkanskimi narodi, je ostal š'e živ spomin na junaškega Skenderbega do danaSaijin dni. Narod ga Sisla kot največjega junakia; njemu v Cast peva ljudstvo pesmi, ki opisujejo njegove junaške <5ine. Kako so Turkl napovedali vojsko pred 200 leti. Pred začetkom vojne, ki jo je sultan Mohamed IV. leta 1682, vojeval s cesarjem Leopoldom I., je izdal sultan naslednjo, do današnjega dne ohranjeno vojno napoved: Po milosti našega Boga, ki vlada v nebesih, razglašamo Mi, Mola Mobamed, preslavni in sploh' vse vladajoči cesar Babilonije in Judeje, kralj vseh kraljev v nebesih in na zemlji, veliki kralj svete Arabije in Mavretanije, rojeni in slavno kronani kralj jeruzalemski, vladar in gospodar groba križanega Boga nevernikov, Tebi, cesar rimski, in Tebi, kralj poljski, kakor tudi Vaijinim podložnikbm, da mislimo Tvojo deželo z vojsko napasti in da pripeljemo s seboj 13 kraljev ter 1,300.000 pešcev in konjenikov, in bomo s lo arinado, o kateri se Tebi in Tvojim podložnikom &e sanja ne, raznesli Tvojo zemljo na podkVah ter \o bomo pokončali z ognjem in meSem. Pred vsem ti ukazujemo, da nas v svojem glavriem mestu na Dunaju počakaš, da Ti bomo lahko vzeli glavo, To velja tudi Tebi, mali poljski kralj. Mi bomo pokončali Tebe, kakor tudi vse Tvoje podanike, ter spravili z zeml]e vse, kar se imenuje gjaur. Vse, staro in mlado, bomo najprej mučili, potem pa umorili. Tvojo deželico Ti bomo vzeli, Tvoje podložnike pa pokongali. Tebi in poljskemu kralju bomo dali toliko časa živeti, da se boš prepriftal, da smo izpolnili vse, kar smo bili obljubili. Tbliko, da boš vedel. Napisano v 46. letu našega živIjenja in 26. letu naše vsemogoSne vlade. — Ta bahavost se je pa, kakor pripoveduje zgodovina, Molui "Mo. hamedu izplaSala kaj slabo, — Sedanji sultan Mohamed )e pa balkaaiskim krščanskim državam veliko bolj ponižno napovedaJ vojsko.