239. fttevilka. Ljubljana, petek 17. oktobra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI khaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeiuan za a v s t r o - o g >• r h k e dežele za celo leto H> tfld., z* pol l< ta H gl., ■a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gla., za četrt leta 3 gld. :>0 kr., za en mesec 1 gld li) kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. sa čotrt leta. — Z a t u j o d ež o 1 e toliko več, kolikor po&tnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in iu dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za Četrt leta '2 gld. nO kr., po poŠti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če so dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvolo fraukirati. — Rokopisi bo no vračajo. — U rod ni it v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovoj hi Si 5t. 3 „glcdališka stolba". OpravniStvo, na katero naj so blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hi Si. Koliko moramo in koliko smemo terjati. h. S tistim orožjem, a katerim me kdo napada, se bodem najVBpešneje branil; to tudi uči borilno pravilo. Ugovor naših nasprotnikov, da je treba v srednjih šolah nemškega poduka zaradi nemških univerz, naj krepke je odbijamo s tem, da terjamo slovensko univerzo. S.ctr ho jaz še nijsein navduševal za to, da bi kar na hip osnovali univerzo in tudi nijsem izjavil nadeje, da bode kedaj ravnovr-Btna največjim vseučiliščem. Namen mojega članka bil je le pojasniti: 1. da oni argumenti, katere g. prof. š. navaja zoptr slovensko višje učilišče nijso povsem veljavni in 2. da nam je treba slovenske pravne aka dennje ako hočemo, da se odpravijo zapreke izpeljavi ravnopravnosti. Jaz priznavam tehtnost Š.-vik razlogov zoper slovensko vseučilišče iu nijsem tega mnenja, da so njegovo izjave v kvar našim težnjam. Če g. prof. S. osamljen zagovarja bvojo stali fiče, izvršuje le svojo domoljubno dolžuost. Njegovemu članku „o položaji11 se imamo zahvalit), da so ne zanima samo slovensko auijiak tudi časopisje v rezidenci za naše zahteve. Le po vsestrauskej razpravi bodemo otresli po vršnobt, katera je bila kriva, da so dos!o vse naše zahteve ostale le ideja in pobožue želje To pa smemo pričakovati cd vsake vestne iu pravične vlade, da je bedasto pisarjenje nemškega dopisovalca, ki naše razmere ne pozna, ne bode motilo, našim zahtevam ustreči, če so pravične. Sleherni narod, ki želi dospeti do vihunea vednosti, potrebuje višjih učilišč. Kar se jo dalo Nemcem in Magjarom v obilnej meri, kar se je privolilo Poljakom in Hrvatom in kar bodo kakor se kaže, dosegli Čehi, vendar ne koliko tudi gre slovanskemu narodu. Celo po ščica tržaškdi Lahov našla je moj Nemci zagovornika, kateri jim privošči laško pravno akadtmijo. Samo mi Slovenci morali bi biti večna odlaga tujčevej pčti — vedno biti gostje tujih vseučilišč. Da je narava nam izročila važno nalogo, posredovati mej Nemci in južnimi Slovani, zna-biti je za nas pogubonomo, če ne čuvamo svojega prava, čo se ne trudimo zamašiti vir po-nemčevanja, in če se preveč na to zanašamo, da bodo naši nemški sosedje skrbeli za našo odgojo in izobražeuje. Če nas je še tako malo, naša pravna Čut no sme oslabeti, ako hočemo rešiti svojo narodnost in ako hočemo biti steber našej državi. Za državo, katera hoče biti krepka znotraj in štovaua od druzih držav, w\ dragocenejšega bisera od narodne pravne čuti, katero mera vedno varovati in skrbno gojiti ; ta skrb je višja in važnejša od vseh nalog politične odgoje; zdrava čvrsta pravna Čut posameznega je mijobilnejši vir za lastno moč države. Ne število ampak nravna sila je merodajni faktor v političnem gibanji narodov: „Die poUtischa stelluug eines vol;.oi eutsprcht stets seiuer mcralischen kraft," — to gaslo zagovarja v knjigi „Der Kami f iims Redit" sloveči Ihering, katerega učenjaka navaja gosp. prof. v izgled slovenskim pravnikom, ki se predrznejo sanjariti o prav:coljub|i Nemcev in vlade. Tudi malo število slovstveno znanih Slovom', v naj t as ne plaši; vsukuko pa ono nij dokaz, da nikdar ne bomo imeli slovslven;b veljakov, in da nam manjka duševnega kapitala. Ta kapital so ol država še nij porabil in ne moro plodii dumi'■:•.(i, dokler se našemu duševnemu razvoju vsa pota zapirajo. Razrnerno tuli na dunajskem vseučilišči nij ravno toliko po vtsoljntm Bvetu znanih učenjakov, drugače ne bi se bilo Begalo po inostransVih odličnjakih. Pa ko bi tudi vbj dunajski in graški vae-učiliški profesorji bili kor feje, vendar no smemo pozabiti, da ho bili Dekdaj učenci in na tistej stopinji vednosti, kakor mi slovenski prostaki. Drugo oživlja nadeja, da se bode naš narastaj v slovensk h sredniih šolah na podlagi materinega jezika ce'6 v nemščini toliko izuril, da bode v govoru in pisavi tekmoval z Nemci Bamimi. S t'sto pravico smemo mi pričakovati, da bode slovi nsko višje učilišče iznojilo pravnike, ki se bodo vsaj bližali nemškim velikanom. Po računu g. prof. Š—a /naša povprečno Število slovi nskih abiturijontov na leto 64. Če pritrdim temu številu, ven dar se mi dozdeva, da tudi to število nij tako strašno. Na zagrebškij akademiji je bilo v vseh treh letnikih GO do 70 dijakov in vmes 10 do 15 Slovenctv; in če \o re* samo 64 abiturijentov, /.nu-'a povpnčuo število, če samo ljubljanski, novomeški, eeljdti, mariborski in goriški gimnazij v poštev vzamemo, za vsak gimnazij na Slovenskem po 15 abiturijentov; torej za popolno gimnazijsko odgojo petuajstenh diiakov rabi država 10 profesorjev, kar stane državo najmanje dvanajst tisoč forintov. Ne dosti več bi stala plača profesorjev na Hlovenskej pravne j akademiji, z ono organizacijo, katera bi ugajala ne samo dejanjt-kej potrebi, ampak tudi Iz Ptuja. Dno 21. septembra slavila je rit - in i ca ptujska petnajstletnico Bvojoga obstanka s tem, da je, kakor se je v „Slovensi.em Narodu" uže poročalo, poprosila nekoliko odličnih pevcev ljubljanskih, kojih častim imena 80 uže dobroznuua po vsej Sloveniji, naj so potrudijo k nam in naj tudi nas razveselijo enkrat B6 svojim, tukaj še neslidanim čarobnim petjem. In zares 1 vzdignoli in zamaknoli so vse poslušalce milozvučni glasi sladkogrlih »lavu-ljev ljubljanskih v uadzomeljske višino. K svetkovmi bila se jo zbrala v novo postavljenih g. Mu. iY\ li dvoranah velika množina iskrenih rodoljubov iz raznih mest malega Šta-jerja. Sijajno zastopana bila je za predrago domovino navdušena inteligeuca vseh fakultet; k temu lep broj domačih mentjauov in mestank, srčno iu v resnici zavzetih za svoj uevoljui in zatiravani uartd slovenski, pa vihu tega precejšnje število takih poštenih Nemcev iu Ntin-kinj, ki tudi nam dia^ovoljno pripoznavajo človeške pravico in ravnopravnost, iu nam nijso zavidni o trohici srečnejšo dobe, koju se iihiii pod sedanjim mimsterstvom — približavati začenja. N j bilo tedaj čudo, ka je vseobčna radost in nepopisna navdušenost bila tolika, da so se vsied silnega ploskanja in burnih „živio"-klicev malo ne zatresle g. Marščeve prostorue sobane, ko so se pod ra. umnim kapelnikom tukajšnjega muzikalnoga društva, blagim in iskrenim narodnjakom g. Stdcklom, zaigrale slovenske bimne: „Kde domov milj V, „Naprej zastava Slave!" iu „lloj Slovani!" Ali kakor se mej najbolj prevejano iu t činjeno pšenico itak še najde po gdekojo zrno črnega kokolja, tako ae dovleče iu ukrade v veliko društvo vselej tudi po gdekateri gr-doben prožun in zašnofan vohun, „der da lauert anf (iedankon, wio im Forat dor VVilddleb lanaoht, ob keiu Ilirsch kein all/.ufreier, aitjrloa diinii den Bttaoh nloht rauaohtf der da die goheiinstcn 1'erlen ollner llerzen \\iihlt einpor, dass or dann die hellsteu wcrfo den gciriiss'gen Seli« einen vor." Zatorej bilo bi želeti, da bi čitalnični odbor vendar enkrat uže zabranil vstop v gostoljubne sobano občo znanim dvema, trem tihotapcem in ogleduhom, ki vedno prilazijo k večjim čitaluičnim svečanostim: „uin das Hrod iins /.u verglfton, uiih'i'o llallen zu etitweih'ii, unaer'ii Ilinimel iins /ai triiben, zu vergiillen unsei'n Wein." Divni in čarobni glasi mojstersko izurjenih ljubljanskih ;•. ■. pevcev: domišljotine in laži potajuib ovaduhov; odkritosrčna radost in nozatajeni izrazi domoljubja, ki so se razodevali mej Igranjem srce razveseljevajočih do-morodnih pesnij; gromovito ploskanje po do- pogoju popolne znanstvene izobraženosti, ne pa organizacijo po magjarskem receptu. (Koneo priti.) Iz državnega zbora. Z Dunaja 15. okt. [Izv. dop.] Prva bitka je dobljena! Pri volit vi pred sedništva zmagali so a v to n o m i st t. Za predsednika je h I enoglasno izvoljen grof ('oro ni ni, goriški poslanec. Zjedinili so se za njega vse Htranke zbora, avtonomiji pa so še zarad tega /a njega glasovali, da izkažejo svojo apravtdljivost. Ustavovercem nij zadostovalo, da je na čelu zbornice mož, katerega oni sami nvojej Htranki prištevajo, tudi za podpredsednika so enega svojih zahtevali. V to se ve da avtonomisti nijso privolili, ampak postavili kandidata iz Bvoje Hrede; designirana sta bila dr. Smol k a in naš slovenski poslanec baron (J o d o I - L a n n oy. Kar nij šlo naravnost, hku'.il je stari intrigant Ilorbst dosegati po ovinkih. Nagovarjal je Poljake, naj z usta-voverci glasujć, potem da bi bil Smolka enoglasno izvoljen, za driuega podpredsednika pa ustavoverni dr. Klier. Poljaci ho se ve da kar naravnost odrekb, in ne lojalno držali avtonomislišku stranke. (Irof Cironini je bil kot novo izvoljeni predsednik od cele zbornice živahno pozdrnvljen in v simpatičnem govoru oziral se na celi politični položaj. Dobil je od 341 oddanih glasov 338, trije listi so bili prazni, liže pri tej volitvi se ju pokazalo, da je cola avtonomistiAka stranka bila navzočna, manjkalo je le enega po bolezni zadržanega Poljaka. Od ustavovercev pa kacili 10 nij bilo pričujočih. Za prvega podpredsednika je bil potem izvoljen dr. Smolka h 1 Hi) proti 154 glasom dr. Kliera. Tedaj je za Djfg* glasovalo razen vseh 108 avtonomistov še Ifl druzih poslancev, niiiiM'' 5 konservativnih velikih posestni-kov iz Moravskoga, B ministrov, Husin O/.ar-kievič in še eden poslanec, nekateri trdo, da Otitsch h Koroškega. Po tem glasovanji hb je ustavovorcom poznalo, da so jako poparjeni, ker nijso pričakovali tolicoga razločka glasov. Saj so usta voverni listi, na čelu jim „N. Fr. Pr." vsak dan trdili in na prstih naštevali, da bode raz ločok k večjemu za 1 glas ; a zdaj pa je bil kar za 24 glasov, Obupali so tedaj tudi za volitev druzoga podpredsednika, opustili so BVoioga kandidata Viduliča iu šo enkrat za Kliera glasovali, brez uspeha. Baron (J »".dol I.annin je dobil 174 glasov, dr. KHer pa te lf>4, tedaj je spet bila večina 20 glasov. Zanimivo je, da zdaj vsi trije v predned-ništvo izvoljeni poslanci »o zmožni enega slo vanskega jezika. Dr. Smolka je Poljak, grof Coitrn ni govori za silo slovenski, baron n^Mlel-Er*H0fty tudi slovenski in še hrvatski. Moj ti 'timi poslanci, ki so se pri gt«»m-vanii pogrešali, bil je tuli Tauf^rer. Pravijo, da je /bolel in no moro iz sobe. Sehwg»d pa jo bil na svojom mestu in I ustavoverni glasoval. Oa in Kusinec Kovalski Hta jedina dva Slovana v državnem zboru, ki sta šla v ustavoverni tabor. Vsi drugi Slovani so združeni na desnej strani. Denes je ravno tako 'imenitna volitev v adresno komisijo, potom v legitimacijaki in peticijski odsek. Vsak teh odborov šteje 24 udov, 9 avtonomistov in 9 uatavovercev bode enoglasno od cele hiše voljenih, za ostalih f> pa bode odločil volilni boj in trdno upanje je, da zmaga spet avtnnomistiška stranka. Potem bode imela v vsakem teh odborov 15, usta-vovorci pa lo po 9 udov. Včerajšnji dnn je zgodovinski za A.VHtriio. Kajti od leta 1801 do zdaj so vedno usta-voverci bili v večini v državnem zboru. Pod llnhenvvirtom je bil Hicor izvoljen državni zbor, v katerem so avtonomisti bili v velikoj večini, a ta zbor se nij nikoli sešel, ampak bil poprej spet razpnščen. ITstavoverei ho si potom napravili nov volilni red za direktne volitve s tako umetnostjo in pristranostjo, da so nami bili gotovi, po tem redu vselej večino imeti v zboru. A zmotili so ho, in nakopičili toliko političnih grehov, da ko končno morali izgubiti zaupanje pri mnogih svojih laHtnih privrženikih Po 18 letih jo prvi zbor, ki ima večino v smis'u večino avstrijskih narodov, samo da hi pri pravičnem volilnem redu morala ta večina veliko večja biti. Kar pa še nij zdaj, se utegne drugi pot zgoditi. Donos pa bodimo vohoIi, da so sploh v večini pravi zastopniki avstrijskih narodov. Pol i firm razgled« MlotrtaiiJ«* V L i ubijan i 16. oktobra. A vi oiiotNJff i#k laj lohko v adresi do cesarja Dražila svoje želje, težnie in mnenja. Da je d« tudi v ailre-nem odboru zmAgla avtnnnmifttiAka stranka, to svedoči jamo, da ima Ona odločilno večino na svolei strani; sicer pa govori 0 tem prvi članek tega liata. S'nn je udaril nstavnveree fakt, kst,«ri se je pokazal ob volitvi ffwštv»*rtr*i ~r»o»-«r oodoreihednikov, da so oni namreč v mm|4or/.r/.<»/ z htn*» i<'i. Poprej jim je bila dostikrat na poti in javkali ho, da pri nas nij mogoč pravi napiolek, ker je gospodska zbornica RO svojimi — naravski konservativnimi — elementi vedno zavetje nazadnjaških naporov. Kako se jo /.»laj Htvar hipoma spremenila! „N fr. Pr." na primer ne mire proslaviti — konservativne smeri avHt.nJHkih lordov, katere smatra za jedine spAsitel>o ustavi, ki je po njenem mnenji v tako Hilnej nevarnosti. Od njih /.daj pričakuie, da bodo oteli ustavakom gospodstvo, kateremu je odklonkalo v pnslan-skoj zbornici Povod vsej tej navdušenosti pa nij nič driuega nogo ji: mrki čin starega Scbmerlinga, ki se je oglasil zoper izjavo čeških magnatov in poskuša gospodsko zbornico nekako po svoje disc:plinirnti. Z tto mu „N. Fr. Pr." napiše prav bizantinsk pnnegi-rikiiH in želi, da bi živel — vsai tako dolgo, da reši ustavoverco! Ztvezniki njenega Mesije pa, upa bezsramna Židovka, da bodo polog rodnih velmož generali in — škofje! Toga 1 se ta gospoda pač nikdar nadejala nij, da kom' n m m n govoru č. g. župnika ltdča, koji jo bil svtdok čitalničnega ustuuovljunja pred petnajstimi leti, koji je od onega čaHa delovanje in razvijanje čitalnično vedno spremljal bodrim okom in se po dovršenem programu v vzvišenih besedah zahvalil sedanjemu odboru za njega trud in požrtvovalnost; vso to vkupe je zares kam več, nego razglašeuo bberalstvo mladoptuiskih velikouemcev in nemčurjev po goltati in prežvekati zamore. To so vam posebne vrste liboralubi naši preljuhe/.ujivi mladoptujski „ptieoskoki". Morebiti vam bodom ob ugodnoj priliki gdekaterega od teh Btrijcuv bolj natanko narisal. Postavim: Nr. 1. nDen hochblondon jllngling", ki bvojo luč nikilar iu nikakor ne postavlja pod dneven ko, marveč pogostem iu vedno o vsakej priliki in uepriliki pove „soiuo meniung" — dem Ubrigen Pettau, er sagt sio, noclimals sagt er hio laut, bat sie gosagt umi golit ah. In zakaj tudi ne bi povedal nseine moinung", h a j jo preštudiral vse štiri razrede ptujske u o r m a I k e. Važno jo tedaj zve deti ,,'uine moinung" in po njej ravnati se... Nr. II. D.vrstuega kvartavca, ki sredi temno polunoči stokrat hitreje in sigu meje i z pozna škilsa od pagata, ko na belem dnevi logar od protina. — Modli s/dnehcziea so kuj rad soli in tare o Slovencih, ali naj si dobro zapomni prialovicn: „.Jest to enota nad enotami, tr/ynu*e jezyk za zebami", da no bodo a Po lak moudi) po škode". Nr. III Malega Jožka, ki bi uže davno bil največji ptujski „Bchorualist", ko bi mu presneta nemška slovnica iu nemški pravopis toliko in tako jakih kl» hit no podavala. Nr. IV. Nadepolnega „Jususl Josus ! .1 -sin! Josus !u oderuha, „Ib'g to šeutaj!" nTi gnili ti!" „Koroni atlasom!" Nr. V. &u več totitn podobnega zulinja ! V nevarnosti bivša Volikoneničija je EOpet slavno rešena, iu nasledki junaške hrabrosti „dor Wacht an der Drau" no bodo dolgo iz- ostali. Precejšen broj mirno in hladnokrvno Čutečih mož je užo izstopilo iz društev, kojim vsem je Hkrivni voditelj zngri/.oni godrnjač, koji vse kar koli je slovenskega neizmerno mrzi in črti, pri tem pa se pogumno skriva za hrbtom svojih oprod in nedolžno polukuje skozi zaHtor neustrašljivih svojih junakov. Naj le! Ide vreme, nosi breme! Vsem Ptuičanom bilo je koj o početku dobro znano, da si je čitalnica najela samo dve sob' in da bodo g. Muršec svojo ostale gostil nične prostorije vsakemu pojedinemu društiiu ob različnih prilikah vselej jednako dragovoljno propuiVnl; samo razglašena bieder-koit fortiritlerakih avoncenoioiv, za koje pravi in koreniti Ptu]čunje uže davno no marajo, o tem nij rečico Cula ni zaala, in našel ho je BrutttB, ki so nij »podtikal napisati črno na belo: „der volldiiadig ueutralo (kdo ho tukaj smeje V) in u s i k v e r o i n kanu eiu so be-MtohneteB lokal unmdglich idr seine vereina-uuterhaltungon beiilitzon, ohne Boine ixistenz bode »N. Fr. Pr." kedaj naslanjala 8e nanje, in „N. Fr." se ve da nama tudi ne. V n**ii!«» driave. t^V ur« #/#»#• rt še niJHO zasedli Plave in • Ousinja, ker je turška vlada obnovila svojo neiskreno postopanje. V teh dveh krajih so naseljeni večinom Arnavti in muselmanje, ki Be nehfejo CVnej gori podvreči; ume se da porta I veseljem podpira to protivljenje Cr no ■ gorski zastopnik Stanko Rud o nič pak je v Cirigradu zahteval, naj se ta stvar brzo uredi. Turška vlada pak je po svniej starej šegi, atvari zavleknvnti. dejala, nuj ("'rnog >rri čakajo in ne zasedejo zdaj še teh okrajev. Ta odlok bi dobro došel Turčiii, kajti imela bi čas. protivno ('me] gori prebivalstvo obeh krajev še bolj zopor to naščuvati. Junaški Hokoli Orne gore bodo to uvideli in zasedli s Hilo ozemlje, katero ho Hi priborili s krvjo mavsi katereca svojega junaka. Minolih dni ie prinesla Jvii'n. Ztg." članek o avstriJHko-nomš'cem zbliževanj', in dejala, da bi zveza mei obema drŽavama bila mirovna zveza. Na ta članek odgovnrj jo »•###If<» novine. „(1 do*" vpraša, zakaj ho tako nemške novine vesele nad „isolimnjem" Ku-aije, katerega (isolirania) n o b o n rusk poli tik ne obžaluieV Zakaj ho vso, kar se na Francoskem in Hu kem godi, na Nemškem smatra za Hovrašt.vo zoper to državo? — No. to je poHtalo don *a moderno in za Nemčijo, ki ima tolikanj slabo vest glede FrineJje in Itusije tudi — potrebno, kar joj pa so ve du ob svojem času ne bodo poni g»lo. Drug rusk čnpojds pak piše: „Oe Nemčija misli iz-dopiti iz našo zvezo in razdreti avstrijsko zvezo z nami. jej zato moremo mi Husi v mnogih odnošajih le hvaležni biti. NaSa zveza, naša pomnč jo užo marsikomu pomagala in ne le enkrat, marsikdo ko ima naše i pomoči zahvaliti za svojo eksistenco, ki jo potem pnvzdign«! ho z nnko pomočjo. S ponosom Hinomo reči, da nam nij uikdo nikoli in I ničem pomagal; tako imenoviini naši prijatelji ho nam vedno toliko, uekaterikrat pa še več škodovali, kakor očitni sovražniki. Kai jo nam treba žalovati po zgubi njih prijateljstva? Udiranje Rusijo, — je volno njeno pravo položcnjo, samo zdaj je bolj jasno in odkrito izrečeno, to jo vse " V »n mu n.m /,«• / zbornici ho nadaljuje boj vlade in vladne Htranke za i/.vodenjo člana \A berlinskega ugovora, zoper opozicijo in celi romunski narod, ki hoče judom ravnopravnost državljansko samo deloma pripustiti. Komun-sita vlada poudarja, da ho mora Fvropi odreči, ker je berlinski ugovor mejnaroden. 1/. t*t*iia* se javlja, da se bodo, kadar se snido zbornica, vložil predlog za popolno amnoHtiranje. Kakor smo včeraj pomnili, je bil v pa i i'krm predmestji Javel za Hvetovn'ca v pariški občinski svet voljen Aiphnnno Humbert, ki jo bil še-le pred kratkim poinilosčen; 11 muzu scliii ligeu". Pet dnij pozneje pa, ko so jo nad dotiusko burko ves mirno misleči Ptuj počel grohotom Hinijeti: „ . . . der mishcIiihh des ninsikvereines w!rd sich llbor die btWUSSte angelegencheit (o izbrisan ji devetih črk) erst. belite uusspreehen. Ich vveiHS nur so viol, dass dan časi no auf der entterming der aufschrift von diesem plntze besteht." Kdo so no spominja Švabsko prislovico: „Jokelu gob du voran, du hašt lango štitfolo an"? Ali jo morebiti celo pranko roH počel mlati gospod, ki je na videz klopko motal V No verujemo I V kratkem: no nedolžnih devet črkie .Čitalnica", gospoda moja! marveč krutu in-tolerantnost va.-oh voditeljev — javnih iu tajnih — škoduje in škodovala bode vedno več muzikalnomu in drugim vašim diuštvom, iu zatorej bodo ho starodavni modri izrek: »ptr-ditio tua t.\ te Israel" prej ali poslej zopet uiOBničil. bert je ob onem Času francoskih komunardov v Hvojem listu, „Pere Duehesne* ljudstvo fiču-vul in dejansko udeleževal se vseh zleh činov komune. Voliti ho ga samo delavci, in to nij baš dobro znamenje, da ae ie spomin na dno grozovite francosko čase tako marljivo go-li'i ravno v delavskih krog h, kar se je s to volitvijo dokazalo. Ob izidu volitev v pi »»r/.i deželni zbor se francoske novino posmehujoio nemškim liberalcem. Organ predsednika francortke zbor niče p;šo : „Nemški n^cijonalno-liboralci ko uoali vojevati se z gospodarjem uso li; ali prezgodaj in prekasno so prijeli za orožje, prezgo daj, ker nij bila premoč na njih strani, prekanilo, ker ho jih pridobitve, katere jim jo že ložna volja kanclerjeva iztrgala, uže preveč kompromitirale. Nauk ta je sicer jeklen, ali pravičen. Oospod Lasker in njegovi tovariši so preveč, podpirali Ilionarkovo politiko, prečesto mu „krvavočim srcem" pritrkavnli, za to ho naposled zgubili vse zaupanje. Kancler si jo to okoristil, kdo mu bodo zameril, kriv nio pHk naj liberaV sebi za uho zapišejo „Journal des Delats" pa pravi, „da so nioi jonalno-liberalci liudje dne baze, katerih ne v vsakem kotu nahaje in ki si štejejo v dolžnost vlado podpirati, vlada pak da mora njih podporo Sprejemati a tuli — plačevati". Udje bi ne mogel tudi naših liberalcev avstrijskih označiti. Dopisi. Ik AiikioIui 12 oktobra, flzv. dop.] (Svaštico.) Mnogega Hrvata obradovao je onaj dopis, koga priibeiste iz S benika. IT njemu je mnogo istino, koju nomoreš s nikoje strano pobiti. Mnogi Htrani listovi, pa i hIo-venski znu/.imlju so, naravski dobro neupućeni, za pravoslavni živali u Hrvatskoj. To ćs posvjedočiti českn Politik", zatim „Neuo l.oie Presso", te onda talijanski razni časopisi. Tu so v če na Hrvate, kao krivce. A nije tomu tako Svaki razboriti čovjek uvidit če, da razdor obstoji«1' mod; ti hrvatskimi državljani potaknula jo jedina austrijska vlada. Njoj napredak slavonskoga življa trn u oku bio. Stranka prava u Hrvatskoj brine se mnogo, da razkrinka tu, kako ona veli, ne prijateljicu povostnico poj t d inih naroda. I zbilja prilično napreduje. Pokazala je zašto razdor medpi dižavljani, pokazala je nedjela i izdaju domač h sinova. Da malu po I puni ja bode slika, Što ju do nesoste u dopisu iz Šibenika pripisat ćemo |ol ovo: Sve srbske novine, a „Zastava" osobito graknula na „Slobodu", da nipnda ua Srbe i na osobnosti. „Sloboda" ho primirila, Htupa medjom umjerenosti, te joj jo sad napredak za čudo krasan A „Zastava" ? Ista, koja i prvo. Dosta prosta. H broju od .'{. o. ni. donosi izjavu od nekoga svećenika, koji zove hrvatstvo „na vrbi svirala", te „papini/ain", a svi učili He i dnižtvo „Sv. Jeronima" otro vom. — Tako pjevu „Zastava", koja ho drži kraljicom arhsk b novina, u tamo mudri ua/ori Srbi vapiju po drugih listovih za slogom na Hrvate. Na taj način vjeruj komu hoćeš! Glasila naše vladujuće stranke: „Ob/.or" i „Narodne novine" u velikoj su brizi, radi nepovoljna renuocla, Nesnadu kaku da (trasa *vojo slanje, kako da zaklone ove, koji uklapahu nago iu sa Aiadjarl. — Zbilja no/.na ie, da li goru postupa Švaba s vniui ili M uljar s nalili. Mi izgubi mio, slabi e ni naših zastup-niku, sve pravico. I pomadjarit ćo nas joll Eto ja pišem ureduietvu vašega lista nu-1 »v njemački, jer neznani kako ho kažu Ljubljani po niadjiirsliu, a hrvatski ne smijem itč , |er bojat ho činovnici mćo razumjeti, pa ćd Ur.\o Upraviti list. Dj togu Bino došli! Čitajući ono članke u vašem listu, koji su se ticali našega sveučilišta, nadasmo set da ćemo dobiti kojega Slovenci u našu sredinu, nu to Hlabo ide. — Ilugari su si žurniji. Niih je do dvadeset u zagrebačkih školah. — Ti Pugari dobri su ljudi. I/epo misle, pošteno ćute, pa što ćemo više? Glavni grad napreduje dobro. Na Zrinj-skom trgu bit će skoro gotove dvije prekrasna kuće. Djakah je pun Zagreb. Lani je došao na svaku petu dušu po jedan djak, a ove godine toga jo još više. Javna pučka tombola priredit će se 19. o. m. Dnmnfc«1 Nfvnri. — (Naš kranjski polk) zapusti I/vno dne 18. t. m.; prvi oddelek je uže odrinil. Tako poroča včeraj došli telegram. Tedaj je uže mogoče prilično izračunati, kedaj bodo hrabri sinovi naše zemljo dospeli v Ljubljano. So je čas pa odlašati ne gro\ da se store) potrebno pripravo za njihov sijajni in srčni sprejem v glavnem mestu domovino. Ker se bode ta vest razširila kakor blisk, je upati, da prodore tudi do ušts hI. našega mestnega zastopa, čegar dolžnost jo, da stopi na čelo tistemu odboru, kateremu bole nalog, da priredi, kar bi v to Hvrho ugajalo. — (Dramatičnega društva občni zbor) bodo prihodnjo nedeljo dopoludne. Ponavljamo to naznanilo, da opozorimo vnAuje družabnike, ki hote udeležiti ho ga, ali pa poslati volilne listke in pismeno predloge. — (Ljubljanski mestni odbor) ima drevi in v ponedeljek ob petih popolu Ine seji. Na vrsto pridejo poročila osobinskega in pravnega, stavbarskega, novčnega in šolskega oddelka. Po javnoj bode tajna seja. — (Prvi sneg) je včeraj pri nas pobelil. V sredo zvečer se jo vzdignil hud vihar, bliskalo so jo, in treskalo kakor o pasjih dnevih, dež pa lil kar je mogel, tako da je Ljubljanica na enkrat vzrasla. Ob dveh popolunoči jo bilo še slišati grmenje, zjutraj pa so bile bele streho. Malo prezgodaj jo še za to odejo; pred K) loti je prvikrat snežilo le par dnij kasneje. Dog no daj, da bi bila na Dolenjskem in Štajerskem tud takti kakor pri nns, kajti gorje vinogradnikom, katere bi bil prehitel ta sneg. — (O las bena Mat i ca) razpošilja svojim družabnikom dva sno;>iČa skladob: dr. Henj. lpavčovih „Slovenskih pesni j za en glas in glasovir" prvi zvezek, obsegajoč petero pesni j („Lahko noč", „Kam?" .Po noči", „(Jomilau in „Pred durmi"); '2. Dan. Fajgljevih „Sto mediger za orgije". — (I1 mrl je) v Z-grehu Anton Novak, Slovenec, umirovljeni vrhovni blagajnik, občo spoštovan mož. — (Meteor.) Dne 18. t. m. ob 0. uri zvečer bil je videti krasen meteor v podobi treh blestečih krogel. Mer mu je bila od jugo-Uhoda proti sovo;o /apadu. Pri najlepšem nebu bila jo ta prikazen vidna kakili pet sekund. — ( K o n f i s k o v a n e) so bilo včerajšnje „Nove". Kakor kaže, prav lepo poganja no\e doba „prava" BVoboda. -- (S PiseO) smo zvedeli, da so je V tamošnjih Goricah trgatev vrlo obnesla glodo dobrote moštu pridelalo ne ga jo pa v obče manj nego vlaiu. /J.isti v višjih Legah h pu sto zemljo ga je bilo vlanl VSfl nego letOB, v nitjih vinogradih s tvesto ztiuljo pa ga je tudi letos precej, a več nego v lam le v malokaterib. — (O trgatvi) amo iz Ptuja včeraj prejeli to-le poročilo: Trgatev pričela se je s tekočim tednom tudi pri nas. Vreme je zelo ugodno in mislim, da si posestniki goric sami ugodnejšega ne Žele. Kapljica bode letos izvrstna, kakoršce eže več let nijsmo imeli. Kvantiteta bode splošno m uij-a nego lansko leto, a v no bode dosta boljše iu močneje. O 'ceni mošta bo za denes ne more govoriti, kmet pač misli, ka ga bede po 50— CO gold. fitaitin prodajal, a gospod dražje. Tukajšnji ' „Tagespoštniu dopisu k sicer pravi, da bode vino letos vecjidel uže pri gor.cah prodano. Mi bi si pač to želeli, ka bi le istina bila. Zaradi tega naj se vinski kupci ne vstrašijo k nam priti, vina je zadosti in izvrstna kapljica. Pristavek: Kavno ko oddajem te vrstice, jame dež kapljati. — (Železnica s Poličan v Rogatec.) V prihodnjem zasedanji deželnega zbora Štajerskega bode neki na vrsto prišel predlog, da bi se s Poličan do 1 !■ gatca črtz Gabrnik mimo Kostrivnice in Slatine gradila tako imenovana sekundarna t. j. manjše vrste železnica, ki bi bila 120 kilom, dolga in vsega skupaj 570 tisoč gld. veljala. Nesla bi neki 7G.000 gld. na leto, troški pa bi iznašali .'iO.000 gld. Promet ljudij računajo da bi vrgel okolo 34.000 gold., prevažanja b!aga (lesa in premoga) pa kakih 42 000 gld. — (V Slov. Bistrici) se je v nedeljo zvečer (12. t. m.) arzenikom vstrupila vdova Josipina Fiedler rojena Skazedonik in vslei strupa umrla diugo jutro. Uzrok bo baje nepovoljne rodbinske razmere, surovost sorodnikov — in omamilna moč vina. — (S PreBtranka) se nam piše: V bližnjih Kočah podirala sta včeraj brata Matej in Jakob Karnelj podstrešje neke šupe. Uže je bilo precej krova na tleh, ko se nenadoma izmuzne nekov tram, ter oba zidarja, ki sta stala vsak na enem robu zidu, podere na tla. Jakobu se sicer izimši nekaj malih prask nij pripetilo veliko sile, a oženjeni mu brat Matej padel je tako nesrečno na nekov brun, iz katerega so štrleli debeli žreblji, nasadil Bi levico nanje, da bo mu žreblji prodrli jo, ter na diugej strani moleli venkaj, tudi desnico si jako ranil, ter še nevarno pobil se po križu. Baje da se bode izlečil, a Bog zna, bode-li ge na dalje mogel opravljati svoj zidarski poBel._ Kazne vesti. * (Kraszevvski) je prišel na Dunaj zahvalit bo cesarju za odlikovanje o pttdeset-letn ci in v ponedeljek sprejet bil v avdijenci Ob jednem je bil na Dunap in tudi pri cesarju sloveči poljski slikar Siemiradzki Ka Hlavo tema rojakoma je klub poljskih državu h poslancev v ponedeljek popoludne v „Hotelu Metropole" uredil banket, katerega 80 se udeležili skoro vui poljski poslanci. Vto rek je Krasztvvski zoptt vrnil ae v Draždaue * (Kakšno nesrećo more prouzročiti nepremišljena šala.) Nedavno je v Hruduuu na Češkem prišel v kosamo svojega sina ibskat postaren km.tsk mož. Povpra šavši vojaka, prišedsega mu naproti,' ali bi mu bilo možno, govoiiti B6 sinom, dobi odgovor, da je le-ta baš prejšnji dan odposlan v Bosno. Ta iznenadna vest, katero si je vojak samo izmislil, kott č se pošaliti 66 starim možem, je uphvala na Bkrbnega očeta tako Biluo, du je nezaveden pal na tla. Vojak se prestraši in poskuša na vse načine zopet obuditi moža. Mej i tu so poklicali tudi njegovega Bina, in ko je ta prispel k očetu, našel ga je sicer zavednega — toda nemega.T Ta; snega so potem odvedli na njega dom v CaBlavo. * (Prijateljstvo in lj ubezen.) Trgovca Honcz»y in Kmcs v Budimu sta si bila uže stara prijatelja. Vedno sta v kupe hodila na izprehode, vedno imela jednako obleko, in vedno sta se ujemala tudi v vsi h Bvojih mislih — dokler jih nij razdvojila ljubezen. Prtd štirimi tedni sta se namreč seznanila z ljubeznivo gospodičino in oba sta jej poklonila svojih Brc uajnežuejše občutke. Pričtla sta tekmovati, kdo si pnsum priljubljenega dekleta, dokler se ona poslednjič ne uda ljubezenskim ponudbam llonczkega. RinCfl je ves obupen prosil prijatelja, naj mu blagoduSno prepusti bitje, brez katerega mu nij možno živeti. Ko mu 11'U.t d \ nij ustregel, dasi je znal prijateljevo bolest, si je Kmcs dno 6. t. m. zavdal. Naglej pomoči zdravmkovej se je posrečilo, da je zttBtrupljenec še živ, iu da bode morebiti celo okreval. * (Takšne so ženske!) Is nekih to plfc — katerih imenovati ne smemo — se po roča ta imena dogodba. Kapelnik ondotuej godbi je krasen mož, in — poleg tega zelo Ijubeznjiv. Zatorej se nemarno čuditi, da je v svojem življenji uže muogej ženski zmedel glavico. A globokejse nego katerej si bodi jo paglavec Amor za lepega kapelnika vnel srce ruskej vdovi, katera bo je prišla zabavat v one toplice, a je tam izgubila ves svoj dušni mir. Mlada Rusinja je skoraj zaželela svojim imenovati kapelnika, in poročila bi se bila z njim, da nij vmes neznatne zapreke — mož je namreč uže oženjen. Toda denar je sveiu vladar. In to znajoča je ruska vdova ponudila gospo kapelnikovej devetdeset tisoč rubijev, ako se da ločiti cd soproga, ter ga prepusti njej.. . O, ženske, ženske! ... Pravijo, da je gospa Boproga kapelnikova prosila Rusinje, naj jej odloči nekoliko dnij v premislek. . 55 L 860 drž. posojilo . . . . . 127 • — m • Akcije ndrodne banke . . . . 834 — m 10 London ••»•»•« . . . 117 35 _ 33 m 58 . . . 57 m 85 m Tržne ceiae v Ljubljani 15. oktobra t. 1. «Miril t JLjaatoijttiil. 12. oktobra: Jožefa Maruš.č, mestna ubožica, 38 let, na Karlo veke j ceBti štev. 9, valed katar* v črevesu. V deželnej bolnici. 8. oktobra: Martin Stegar, delavec, 3G let, za ulomlenjein hrbtišča. 11. oktobra: Janez Jurman, gostač, 70 1., vsled Emphysema pulinonuin. ffUjejft« 15. oktobra: Pri ttloun t Ebner iz Celovca. — Porz, Bon-dienei' iz Gradca. — bittirman, Aichberg iz burniju Pri Mall«lx Wcchslur iz Dunaja. — Eichelter iz Trbovljn. — Ilerz, Biacli, Scbneider iz Dunaja. — Braune iz Kočevja. Pri »vMtrlJtflteui cetmrjli Ogrin iz Trato Pri bMVHmkfHi dvoru» Marketič iz Kuke. — Franič, Lončarič, Aritič iz Solc. — Cadoro iz Trata. — Kolman iz Radovljice. Dunajska borza IG. oktobra. (Izvirno tolografično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcib . 68 gld. 40 Enotni drž. dolg v srebru kr 69 Pšenica hektoliter 9 gld. 75 kr.; — rež 5 gld. 85 kr.; — ječmen 4 gld. 55 kr.; — oves 2 gld. 76 kr.: — ajda 4 gld. 8< kr.; — prosci 4 gld. 39 kr.; — koruza 6 gld. — kr.; — krompir I0O kilogramov 2 gld. 40 kr.; — fižol hektoliter rt gld. 80 kr.; masla kilogram — gld. 84 kr.; mast — gld. 74 kr.; — špeh 1'riSen — gld. 56 kr.; špeh povojun — gld. 60 kr. j — jajce po z'/, kr. | — mleka liter 8 kr. j — govednine kilogram 58 kr.; — teletnine 66 kr.; — svinjsko meso 62 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. ol kr.; — Siamo 1 gld. BO kr.; — drva trda 4 kv. metrov 7 gld. — kr.; — mehka 5 gld. — kr. Štev. 13530. (487—1) Razglas. Visoka c. k. deželna vlada je z ukazom dne 20. septembra t. 1. št. G598 zapovedala, da se imajo vse do leta 1878 cimentirane stvari, kot vatli, peze, tehtnice (vage) in mere, naj se uže tiste v javnej ku, čiji rabijo ali ne (kot na pr. za prodajo pripravljene enake stvan) v naslednjih obrokih na novo cimenti-rati, iu sicer: a) do koi.ee leta 187G cimentirane najdalje do konec decembra 1879, in b) leta 1877 cimentirane, do konec marca 1880. To se v natančno spolnjevanje naznanja s pristavkom, da 86 bodo po pretečenih obrokih stvari, ki nijso na novo cimentirane, odvzele, posestniki pa postavno kaznovali. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 8. oktobra 1879. Župan: LaBchan. Gostilna „pri lipi" v Judovskih ulicah it. 5. Zmiroui fnšno izvrstno cnrHko pivo, črez Ulico po 22 kr. liter, v gostilni po 24 kr. Najboljšo dolenjsko, bizoljuko, istrijsko in štajersko vino. Izvrstna kuhinja, dobra obstrežba in vso po ceni. Spoštovanjem Karel Simon, (456-3) gostdnar. Deseti redni zbor kranjskega industrijalnega društva 30. oktobra 1879 oh 4. uri popoludne v flirekcijskem uradu družbe. lidatelj in uieduik Mukoo Armič. Dnevni red: a) Poročilo o uspehih minolega upravnega leta 1878/79. b) Poročilo revizijskega odseka. Gospodje akeijonari, ki hočejo glasovati, prosijo se v smislu § 10 statutov, naj uložijo svojo akeije do 28. oktobra v društvenoj blagajnici, ter naj vzemd tam tudi legitimacij.ske karte. Prvosednik upravnega sveta. Lustuma m tisi* „Nurodue tiskarne". (476—3) 6F