Leto 1871. 207 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXXIII. — Izdan in razposlan dne 3. avgusta 1871. 77. Postava od 21. julija 187!. o uredbi in področji rudarstvenih oblastev. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako : H 1- V zvrševanje rudarstvene postave in v narodno-gospodarstveno gojenje rudarstva so : o) okrožni (revirski) uradniki, h) rudarstvena poglavarstva, c) ministerstvo za poljedelstvo. V podporne organe rudarstvenim oblastvom je preskušene in prisežene rudarstvene Mercine (jamomerce) postaviti. §. 2. Okrožni uradniki so prva sodnja stopinja o vseh rudarsko-oblastvenih stvareh, katere se ne odkažejo rudarstvenim poglavarstvom ali katerih splošna rudarstvena postava ne priklanja ministerstvu. Poleg tega j e okrožnim uradnikom, če jim naloži rudarstveno poglavarstvo, tudi skrbeti za potrebne ovédbe o stvareh poglavarstvom odkazanih, ter rudarsko-oblastvene odloke zviševati. §. 3. Da jamskim meram stavijo mejnike ter prenavljajo mejna znamenja in določajo mejo po jamah (§§. 64, 67, 68, 198 o. r. p.), jemati je praviloma rudarstvene merčme (jamomerce.) Po nasvetu udeleženih rudarstvenih podjetnikov se rudarstvenim merčinom more izroditi tudi drugo premerjavanje. § 4. Rudarstvenim poglavarstvom pn'stoji v I. stopinji : 1. privolitev v napravo rudarstvenih okrogov (§. I 1 o. r. p.) ; 2. podelitev jamskih mer, osredkov (nadmerkov) in nadnevnih (površnih) mer ter podelitev koncesij pomočnim delom in ovčdanje zaradi podelitve koncesij k okrožnim rovom (§§• 40, 57—68, 71—80, 01—97 o. r. p.); ( Sloveniacli). 48 L, 3. privolitev v združbo posebe podeljenih jamskih mer in jamskih polj (§§. 112—114 o. r. p.) ; 4. privolitev v razdelbo jednogube jamske mere (§§. 115 — 1 16 o. r. p.) ; 5. podelitev jamskih vod (§. 129 o. r. p.) ; 6. razsodba o obsežku in uživanji pravic zvezanih z rudniško podelitvijo in sodelanje z drugimi oblastvi v tem oziru (§. 1 32 o. r. p.) : 7. privolitev v knjižno razdelbo rudniške svojine v deleži pod šestnajstino vse celote (§- 135 o. r. p.); 8. odobrilo društvenih pogodeb in narednih pisem o rudarskih društvih (§§. 136 do 143 o. r. p.); 9. pretres pooblastil rudarsko-društvenih voditeljev in razsodba o tej stvari (§§. 145 do 147 o. r. p.) ; 10. postavljanje p reiz red ni h društvenih shodov in pošiljanje komisarja v vtikanje pri društvenih shodih (§. 149 o. r. p.); 11. privolitev v raz družb o rudarskega društva in v prodajo glavnega zaloga njih imo-vine, ako ne pritrdijo vsi deležniki (§. 155 r. p.) : 12. prepisov, v občni rudarstvom postavi o rudarskih društvih razglašenih, obračanje na že poprejšnja rudarska društva (■§. 168 o. r. p.) ; 13. potrditev določil, potrebnih o nadnevnih mer pripravnosti v delanje (§. 176 o. r. p.) : 14. razsodba o dolžnosti prevzemanja služnosti in o njenem obsežku, če udeleženci niso ene misli (§. 194 o. r. p.) ; 15. privolitev, da se več skladnic združi, in potrjevanje pravil o skladnicah (■§§. 210 do 212 o. r. p.J; 16. prisojevanje kaznij za prestope rudarstvene postave (§•§. 224, 228, 235—250 o. r. p.); 17. razsojevanje, kolikor ne pnstoji sodiščem, o vseh mej strankami prepirnih stvareh ; 18. rudarsko oblastveno uradovanje ob odtezanji in opuščanji rudniških pravic (§§. 253, 255—257, 259—265 o. r. p.) Vrhu tega rudarstvenim poglavarstvom pnstoji nadzor in ustrahovalna oblast nad okrožnimi uradniki. Okraje rudarstvenib oblastev, navedene v •§§. 148, 150 in 188 občne rudarstvene postave od 23. maja 1854, razumeti je za okraje rudarstvenib poglavarstev. §. 5. Vloge o stvareh, katere spadajo v okrožnega uradnika področje, podajati je vedno okrožnemu uradniku. Vse druge vloge, razen prošenj o podelitvah in koncesijah, moči je podajati ali rudar-stvenemu poglavarstvu ali okrožnemu uradniku, če kaka postava ali kak poseben oblastven ukaz na ravnost ne imenuje oblastva, kateremu je vlogo izročiti. Prošnje o podelitvah in o koncesijah je izročati rudarstvenemu poglavarstvu. §. 6. Vloge, katere se izročajo okrožnemu uradniku, dajati je pismeno. A če je okrožni uradnik ali njegov namestnik pričujoč tam , kjer urad stoluje, moči je tudi ustno v zapisnik pokladati prošnje, katerih rešitev je v področji okrožnega uradnika (§. 226 o. r. p.) Prošnje o podelitvah in o koncesijah je vedno pismeno podajati. Ob naznanilih svobodnega rudosleda ter ob prošnjah privolitev in koncesij ima prošnik pravico zahtevati, da se mu čas vlaganja takoj potrdi. , O naredbah okrožnega uradnika se je moči rudarstvenemu poglavarstvu pritožiti. Zoper razsodbe rudarstvenega poglavarstva v prvi stopinji se je moči ministerstvu pritožiti. Zoper razsodbe rudarstvenega poglavarstva v drugi stopinji pritožbe ni j. 8. Minister za poljedelstvo ukazoma odloči, kod bodo okraji in stojališča okrožnim uradnikom. 9. Rudarstvena poglavarstva stolujejo: a) v Pragi za kraljevino češko; b) na Dunaji za nadvojvodino avstrijsko pod in nad Anižo, vojvodino salcburško, mejno grofovino moravsko, vojvodino gorčnje-sleško in dolčnje-sleško in vojvodino buko-vinsko ; cj v (’elovci za vojvodino štirsko, pokneženo grofovino tirolsko in deželo predarelsko, vojvodino koroško, vojvodino kranjsko, mesto Trst z ozemljijem, za pokneženo vojvodino goriško in gradiščansko in mejno grofovino istransko, potem za kraljevino dalmatinsko ; d) v Krakovu za kraljevino gališko in vladimirsko z vojvodinama osvetimsko in zatorsko, potem veliko vojvodino krakovsko. § 1<>. Kategorije in služabna plačila vseh postavljencev pri rudarstvenih oblastvih so v dodatku razvidna iz obrazca o osebji in platežih. § 11. Okrožni uradniki praviloma nemajo stalno postavljenega pomočnega osebja. 12- Okrožnim uradnikom se odkazujejo primerne povprečne vsote v uradne in pisarniške potrebščine in v popotne troške ter tudi v služabniška in pisna opravila, ako takim opravilom nij izimkoma stalno postavljenega osebja. Če se okrožnemu uradniku ne odkaže prostor v pisarnieo, dobivati mu je povprečnino tudi v najem pisarnice. §. 13. V rudarstvenem poglavarstvu so : rudarstveni poglavar ali njega namestnik, poročevalci, pomočili uradniki ter potrebno pisarniško in služabniško osebje. §. 14. Vse razsodbe pri rudarstvenih poglavarstvih in v ministerstvu za poljedelstvo o rudo-^opnih stvareh, tikajočih se deležništva, naj bodo na podlogi zbornih sklepov po večini glasov. V ministerstvu za poljedelstvo je tem stvarem postaviti stalen senat strokovmkov. 48* 15. Navodilo, katero je ukazoma razglasiti, tanje ustanovi postopanje rudarstvenih pogla-varstev in okrožnih uradnikov ter tudi določila o postavljanji rudarstvenih m ere in o v. 16. Narečenje rudarstvenih poglavarjev in višjih rudarstvenih svetnikov se prihranja cesarju. Ostale uradnike nareka in stojališča vsem uradnikom odkazuje minister za poljedelstvo. Postavljanje uradnih služabnikov je izročeno rudarstvenim poglavarstvom. 4 17. Vsi postavljene! iste kategorije so mej saboj v združnosti ter se v službi stopinjema povišujejo v mejah te vkupnosti. §. 18. Rudarstveni poglavar dobiva stanovanje samo ali krajevnim razmeram ustrezajočo stanarino. Uradni služabniki dobivajo stanovanje in uradno obleko. Pri rudarstvenih poglavarstvih tudi ostali postavljene! dobivajo stanarino. §. 19. Pri odhodu v pokoj (penzijo) rudarsko-oblastvenih uradnikov, kateri so dovršili pro pisane juridične in rudarstvene učilnice, šteje se čas rudarstvenega učenja v služaben čas, vendar samo, kolikor se on ujema z dobo učnega črteža. 2- 20. Dokler bode kaj pisarniških uradnikov ali služabnikov iz dozdanjega rudarsko-oblastve-nega osebja, kateri nijso dobili službe pri rudarstvenih oblastvih, na novo v red devenih po tej postavi, more jih minister odkazovati okrožnim uradnikom, puščaje jim zdanje plače a odtegnivši poprečnino, odločeno za opravila, katera je njim izročati. 21. Uradniki, kateri ob prvem postavljanji služabnih stopinj v novi uredbi pridejo v službe nižje častne stopinje ali z nižjo plačo, ohranijo svojo častno stopinjo ter dobivajo do visokosti zdanje plače osebne dodatke, kateri se ob odhodu v pokoj tudi vštevajo ter po meri poviševanja do višje plače zopet odtezajo. H. 22. Ukazoma se razglasi čas delavnosti po novem v red devênih rudarstvenih poglavarstev In okrožnih uradnikov. Sč začetkom te delavnosti se razklepajo •§§. 225 in 230 občne rudarstvene postave od 23. maja 1854, Drž. za k. št. 146, ter tudi cesarski ukaz od 13. septembra 1858, Drž. zak. št. I 57. Ministru za poljedelstvo se to postavo z vršiti naroča. V Laksenluirgu, dne 21. julija 1871. Hohenwart s. r. Sehäflle s. >-. Dodatek. Obrazec o osebji in platežih. Dnin- Plača v gol- Stanarina pri Sluzabna kategorija ski dinarjih avstr. rudar- stvenih Opomba razred velj. poglavar- stvih ■ A. Za konceptno in opravljajočo službo : Rudarstveni poglavar V 4.000 600 Sc stanovanjem ali stanarino. Višji rudarstveni svetnik VI 3.000 500 — Rudarstveni svetnik (poročevalec) VII 2.500, 2.300 400 — Višji rudarstveni komisar VIII 1.800, 1.600 ) — 'S 'r± Rudarstveni komisar IX 1.400, 1.200 > 300 — o-o H K O 3 Pristav X 1.000-800-600 I — Rudarstveni vajenec B. Za pisarniško službo : XI 500 V pomočno plačo. Oficijal X 1.000, 900 200 — Kancelist XI 700, 600 150 — C. Služabništvo : Uradni služabnik - 400, 300 100 Se stanovanjem ali stanarino in z uradno obleko. (Slorfoiich.) 212 7 8. Razglas ministcrstva za trgovino od 28. julija 1871, da prestane dopustilo lokomotivni železnici z Ustja nad Labo na Češko Lipo ter od tod čez Zakupe, fflimonj, Češki Dob na Godkovice. Vsled dopustnega pisma od 16. novembra 1865, Drž. zak. št. 63 leta 1866, gospodom Edmundu grofu Hartig-u, Edmundu knezu K ! ar y- A1 d r i ngen-u , Frideriku grofu We stfalskemu, dr. Francu Stradalo, Karlu Wolfrum-u, Hermanu Adamu, dr. Avgustu Stradalu, Francu Schmidt-u, Leopoldu Reiche! t-u, Jožefu Lipp-mann-u, Antonu Zink-u, Emenuvelu Sommer-u, Nikolaju P. Leader-u in Juriju Rihardu Griffith-u dano dopustilo v delanje in v obrat (Betrieb) lokomotivne železnice z Ustja nad Labo na Češko Lipo ter od tod čez Zakupe, Mimonj, Češki Dob na Godkovice nij prišlo do zvršila, ter se vsled Najvišjega sklepa od 21. julija 1871 tukaj v zmislu §. 4 omenjenega dopustnega pisma izreka, da to dopustilo prestane, ker se ob delanji nijso izpolnjevali roki, določeni po dopustnici. Scliäffle s. r.