228. številka. Ljubljana, v četrtek 3. oktobra XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejo man za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. IO kr. Za pošiljanje na dom računa ao po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poBtnina znaša. Za oznanila plačnje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali većkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah fit. 18. DpravniStvn naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani 3. oktobra. Rusija se poslednji čas za Bolgare toliko ne briga, kakor poprej. Kaže se, kakor da bi jej ne bilo dosti do tega, kako se razvijajo stvari ob Bal kanih. To seveda je navidezno. V resnici pa ruska diplomacija smotra svojega ni izpustila izpred očij. Prej ali Blej bode stvari znala preobrniti sebi v korist. V Peterburgu dobro vedo, da se jim Bolgari ne ustavljajo iz svoje inicijative, ampak zaradi tega, ker so jih preslepili nasprotniki Rusije in vsega slovanstva in je sedaj šuntajo proti slovanskej Ru siji. Slovanom neprijazne vlasti so poslale Kobur-žana v Bolgarijo, če tudi to taje in ga tudi Se sedaj podpirajo. Da ne podpira Evropa tega pustolovca, gotovo bi si ne bil upal iti v deželo in bi se tudi obdržati ne mogel. Težišče vse te politike je v Berolinu. Nemčija je že na Berolinskeni kongresu iutrigovala proti Rusiji in deluje v protiruskem zmislu nadalje. Bismarck je dolgo znal to svoje ravnanje prikrivati, delal se je celo prijatelja Rusije in je pridobil kako drugo vlast, da je delala Rusom ovire. Nemci se boje da bi jim Blovanstvo, ko se okrepča, kedaj ne skušalo izviti prvenstva v Evropi, katerega so si prisvojili. Zaradi tega zatirajo, kjer morejo, Živelj slovanski. Na Balkanu na raznaro-denje misliti ne morejo, zato pa šuntajo Balkance proti Rusiji, da tako nete razpor mej slovanstvom. Nemci so že davno spoznali slabo stran Slovanov, da se radi prepirajo mej seboj, zato delajo, kjer morejo, zdražbo mej njimi. Pravi vir težav v Bolgariji ni v Sofiji, ampak kje drugej in se ne bode rešil v Bolgariji, ampak — kje arugej, ali mirno ali pa z vojno. Kakor stvari sedaj stoje, je jako verjetno, da se bode ta prepir rešil v veliki evropski vojni, v vojni, v katerej se bode odločilo, ali bodo zanaprej Nemci ali Slovani igrali prvo ulogo v Evropi. Slovanska Rusija se neprestano pripravlja na ta veliki boj. Pred vsem hoče odpraviti velike te zave, tikajoče se mobilizacije v tako velikej državi. Da so polki jednakomerno razmeščeni po vsej veli-kanskej Rusiji, preteklo bi mnogo časa, predno bi se za vojno mogli pripraviti, ta čas bi pa nasprotniki dobro porabili. Vojna uprava ruska zategadel poslednja leta premika polke iz srede Rusije na zapad. Nedavno prišli so iz sredine države zopet 4 peš- in 6 kavalerijskib polkov v zapadne gubernije. Napravljajo se nova oblačila, posebno pozornost obračajo železnicam. Jako spretni vojaški inženirji ruski imajo mnogo dela. Crnomorska mornarica se je oživela. Posebno pozornost obračajo na Dunav. Vlado podpira parobrodno društvo Gagarinovo, ki ima namen pospeševati ruski upliv na Dunavu. V 28. pristaniščih so, kakor piše „Nemzet" nameščeni ruski plovbeni uradniki. V teh pristaniščih imajo pontone (mostue čolne), ki bo tako narejeni, da se ž njimi lahko premosti v kratkem Dunav. Sedaj ladije prevažajo le ljudi, a so tako narejene, da se labko porabijo kadar si bodi za vojne ladije. Jedna ladija ima že sedaj dva topova in dvojni krov. Ruski častniki ogledujejo obrežje in mej sabo občujejo z neko tajno pisavo. Ti častniki se sicer obnašajo jako zdržljivo. Te dni imeli sta priti tudi dve vojni Indiji na Dunav. Ladije vozijo do Belegagrada. Rmki uastavljenci opažajo pozorno tudi dela ob železnih vratih. To vse dokazuje, da se Rusija resno pripravlja za veliki boj. Noče namreč, da bi jo vojna našla nepripravljeno, kakor jo je zadnja rusko turška vojna, ko je zaradi preslabo vojne sile nekaj časa se celo morala umikati pred Turki. Pa tudi diplomacija ruska pridno deluje, ne le vojna uprava. Pripravlja zvezo s Francijo. Če tudi na Francoskem ni zmagala monarhistična stranka pri volitvah, vender vsi ruski listi vladni in nevladni naglašajo, da je taka zveza mogoča, in da vladavina pri tem ne pride v poštev. Sedaj je le še vprašanje, koliko časa še potrebuje Rusija, da dovrši vse vojne priprave, potem bode pa že določno povedala, kaj da hoče. Najbrž ne bo več dolgo, „BalkancorrespondenzM je zvedela, da je Turčija se obrnila do velevlastij, da naj potrdijo Koburžana ali se pa izreko, kako bi se drugače uravnalo bolgarsko vprašanje. Morda je to Turčija storila na željo Rusije, da tako spravi bol garsko vprašanje zopet v tir in se začno pogajanja, katera utegnejo biti povod velikej vojni, ki bode odločevala, ali bode imel prvenstvo v Evropi Nemec ali Slovan. Morda se bode pa stvar mirno rešila, če bodo Nemci že naprej hpoznali, da ne zmagajo sjedinjenih Rusov in Francozov z vsemi zvezami. Mi seveda poslednje želimo, ker je tudi v interesu Avstrije. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 3. oktobra. Deželni zbor koroSki se bode letos bavil z vprašanjem, bi li ne bilo umestno, da se osnuje deželna zavarovalnica proti ognju. S tem vprašanjem so ho bavili predlanskim razni deželni zbori, a so se pokazale prevelike težave, da bi se taki načrti uresničili. Zatorej tudi ni prav verojetuo, da bi se posrečilo Korošcem ustanoviti tako zavarovalnico. Mnogi tudi dvomijo, da bi uspevale deželne zavarovalnice. Mladočeški shod v Libohovici se je izrekel, da morajo vsi uradniki in sodci na CcšUcm biti vešči obeh deželnih jezikov. Dežela se administrativno ne sme razdeliti, v deželnem zboru naj se pa snujejo narodne kurije, ki bi odločevale zlasti o šolskih zadevah. Deželni šolski sovet se ne sme deliti, ker bi to privelo do administrativne delitve dežele. Cesar naj se da kronati kraljem češkim, ko se poprej o tem sporazumeta vladar in narod, kakor se je to zgodilo na Ogerskem. — Mladočehi bi radi v de želnem zboru postopali vzajemno s Staročehi. Tako so vsaj dali razumeti „Narodni listy". Staročeški listi pa pišejo, da se to ne da lahko doseči, ker so Mladočehi že osnovali svoj klub. Vidi se, da baŠ mej Staročehi vlada toliko nasprotje proti liberalnim tovarišem, da skoro ni misliti na sporazumljenje. Staročehi so bili vajeni sami gospodariti, a sedaj bi se pa morali ozirati na Mladočehe, ker jih je toliko v deželnem zboru. To pa Beveda jim ni prav po godu. Sprave mej obema strankama bi pa bilo želeti v interesu češkega naroda, a je le malo upanja, da bi se uresničila. Posebno tedaj ni upania, Če se obistini, da namestnik in kardinal delujeta na to, da se osnujo društvo, katerega namen bode delovati na to, da se bi liberalne ideje ne širile mej Češkim narodom. To društvo bode torej naperjeno naravnost proti Mladočehora in bode zatorej le netilo sovraštvo mej strankama. Letos je več ogcrukili jednoletnih prostovoljcev napravilo častniški izpit v madjarščini. Pokazalo se je, da je ta metoda jako dobra, da so bile torej vse bojazni neosnovane, ki so jih gojili nekateri, če Be ne bodo vršili izpiti v nemščini. — Več Srbov se baje namerava iz Ogerske preseliti v nezavisno srbsko kraljevino. Kakor piše v Niši izhajajoča »Svoboda", pripeljalo se je v okolico Niša 70 graničarjev ogledovat zemljo. Sto petdeset rodbin izpod Pančeve bode v Srbiji poiskalo novo domovino. ViiaiM^ «Iržave. Ruski prestolonaslednik je baje v lastnoročnem pismu kraljici Nrkski naznanil, da obišče kralja LISTEK Blodne duše. Roman. OeSki spisal VacbIhv Boneš - Tfebiznky, preložil I. Gornik. JDr-u.gri d.el. I. alje.) Puščavnik stal je zopet po konci, a z očmi, ki se niso bale strašnega mraka v obličji Refun-dovem, temveč katerim je bilo videti, da motre vsako črtico v upalem, nenavadno shujšanem obrazu njegovem. Otec Jarolfm vskliknil je zuova, a zdaj so mu strašni glasovi zamrli na jeziku. Potem pa je planil na Refundo kakor lev, ki je zasledil predrzneža, ki mu je odnesel mladiče iz duplja. A ta ognil se se je stisnjenim pestem puščavnikovim brzo odsko-čivši s snežnega kupa. Otec Jarolim padel je drugič v sneg, a zdaj ni ustal več. Seljakom strdila se je vsa kri v žilah. „ Pomagajte mu in naložite ga na voz! — Zaman bi nam pokvaril vso pot. — Odkod je?" „Iz puščavnice nad SrbČem !u odgovoril je boječe Kialićek. Seljaci dvignili so otca Jarolima ne brez težav, poravnali so slamo na vozu, razstrli koce in potem stoprav položili nanj svojega vodnika. „Dva sta zadosti, da ga spravita do njegove koče. — Ostalci pojdete za manoj! Že tako čakajo vas nestrpno! — Ali ste oglušeli? — Ali hočete, da bi vas vodil ta — norec? V taki starosti je najbolje, da se ostane pri rožnem venci in premišljuje o zadnjih rečeh človeških. In če mu poleg tega še uide razum iz tiru —?a Videti je bilo, kakor da Refuudova postava raBte, kakor da je že za polovico višja, a z obraza izginjal mu je oni strašni izraz in se menjal v poteze, ki so najedenkrat našle pri narodu skoro suženjsko poslušnost. Cez pet minut zaškripal je voz v Bnegu, in v istem hipu premaknili so se seljaki z Refundo na čelu dalje globlje v gozd. A ni jim šlo več tako hitro, zdelo se jim je, da jih nekaj z vso silo vleče nazaj za onim Btarcem, katerega sta dva konja zopet vlekla nazaj k njihovim rodnim vasem, da imajo na nogah privezane stote. Reiunda slutil je njihove misli. Ko so korakali jedva polu ure, je obstal, obrnil se k njim, in ostro njegovo oko uprlo se je vprašujoče v obraze vseh, kateri so se zopet po-vešali k mrzlemu snegu, na katerem je bilo videti kakor zmrzle krvave kaplje. „Mislite na dom! — Na žene, na otroke mislite! — Mislite na starca, na ubogega zmešanca! — Vem. Ako hočete, vrnite se domov k svojim ženam, k svojim otrokom, za starcem v njegovo puščavo. — Ali si pa domišljujete, da vas bodo pustili, da vam bodo odpustili? —" Refunda se je zasmejal, kmetje pa so o tem smehu odreveneli. „Ko bodete legli k svojim ženam, ko bo v vaših hišah in pod vašimi strehfimi najtišje, kakor v grobeh, potem pridejo, ženam iztrgajo vas iz naročij in odvedo tija, od koder se ljudje ue vračajo. — Hočete-li, vrnite se!" Refuuda korakal je zopet z brzim skoro letećim korakom naprej in seljaki za njim, kakor bi se bili le za trenotek oddahnili. Aleksandra, ko se poravnajo vse težave v srbskej kraljevej rodbini. Pogodba, ki jo je bila sklenila bolgiirska vlada z ameriškimi kapitalisti zaradi posojila 25 milijonov, se je razdrla, ker se posojilo ni uplačalo v dogovorjenem obroku. Bolgari bodo torej morali drugod iskati posojila. Vest, da misli Turčija pomanjšati vojsko svojo, ni osnovana. Mi te vesti tudi verjeli nesmo, ker bi v Turčiji hitro nastali nemiri, da nema država vedno zadostne sile na razpolaganje. Pričakovati je poprej, da svojo vojsko povekša. S 1. dnem t m. začel je izhajati v Elku v vzhodnej PriiNiji nov !ist „Szczery Przvjaciel Ludu". Ta list je namenjen Mazurom, katerih je še v Prusiji kacih 400000. Dopisi. Iz Trnovoga pri Ilirski Bistrici 2. oktobra. [Izv. dop.] Pri našem poštnem uradu ali „uredu" v Ilirski Bistrici smo vedno na boljšem, nazadnje bode nas od samih dobrot konec. — Ko so vendar (vsaj menimo) že v vseh krajih Kranjske in tudi drugod po Slovenskem dvojezični pečati, vlada na našem še vedno le blažena nemščina, in vender lehko vse Nemce, spadajoče k tej poŠti, na prstih jedne roke sesteješ, pa še ne potrebuješ vseh. V najnovejšem času pa so celo povzdignili — pravo za pravo povzdignile, kajti na naši pošti vlada le lepi spol — še laščino na prestol, in sicer na prestol poštuih dopisnic. Ne vem, kako smo dospeli do te sreče, imamo se li zahvaliti tistim dvem laškim ali furlanskim družinam, katere je vrgla osoda v naš kraj, ali furlanskim delavcem naše „tovarne opeka", ali pa morebiti Reki, ki nam pošlje poleti nekoliko tudi laško govorečih „Som-merfrischlerjev". — Vsekakor bi rad vedel, komu smo dolžni hvalo? Iz Ncžanskcga okrafa 30. septembra. (Okrajna učiteljska skupščina) za Sežanski šolski okraj je bila dne 23. t. m. v Sežani. Prisotnih je bilo 3G učiteljev in učiteljic, a odsotnih, radi različnih uzrokov, bilo je 5 učiteljev. Gosp c. kr. okrajni šolski nadzornik profesor Sin kovic otvori sejo ob 10. uri, imenuje za svojega namestnika nadučitelja Komenskega gosp. A. Lebann, v zapisnikarja Be volita po predlogu g. A. Kosovel, učitelj v Dutovljah in gosp. E. Pak i ž, učitelj v Štorjah. Potem je sledilo nadzornikovo poročilo o sta nji šolstva v tem okraji. Spominjal se je prilično N. Vekčastva, presvetlega cesarja našega Frana Josipa I., ustvaritelja in pokrovitelja našega šolstva, čemur so navzočni z burnimi živio-Klici odzivali. Pa tudi spomnil se je pretužnega dogodjaja, smrti preljubljenega cesarjeviča Rudolfa in v znak sožalja je učiteljstvo ustalo s svojih sedežev. Glede šolskega poročila omenim le mimogrede nekoje točke. Za šolo godnih otrok — od 6.—14. leta — bilo je v okraji 4G49. Od teh je obiskalo šolo 997a°/oi kar znači jako redno šolsko obiskavanje. Šolski napredek bil je dober, kajti učiteljstvo je z mladino dobro napredovalo. Prav dobro se je poučevalo v 5 šolah, slabo v 4 in v ostalih dobro ali zadostno. Potem nam je g nHdzornik prečital učni red od 20. avgusta 1870 ter priporočal, da se strogo Oni, ki so se vračali k Srbču, vozili so se že dobro uro. Otec Jarolim dvignil se je naglo na vozu in začujen uprl oči v moža, ki je sedel poleg njega na vozu. »Kje, za Boga, srao? — Jaz na vozu? — Kje so Pozdenci, Srbčani . . . ?u „Šli so z Refundo, oče Jarolim!" „In kam peljeta mene?" »V vašo puščavnico, oče Jarolim. — Hočete li morebiti v mojo hišo?" „In kdo vam je naročil to, da ste se upali?" „Refunda, oče Jarolim." „Refunda! — Ali je on vaš gospod, da ga tako Blepo ubogate? — Jaz naj se vrnem v svojo kočico ? Razrušena je, streha raztrgana, križ podrt, zvonec razbit, mah raznesen od viharja . . . Zato sem prišel mej vas? Zato sem vam storil toliko dobrot? Ni ljudstvo nehvaležno —■ »Oče Jarolim!" „Ali niste nehvaležneži ? — Torej obrni konja, da jih doidemo!" „To bi bila vaša smrt, oče Jarolim! Mi pa hočemo, da bi bili še dolgo, dolgo let mej nami!" Puščavnik na slami se je dvignil, kakor bi po njem držimo. Omenil bi še druge točke zanimivega poročila, pa znam, da bi vaših čitateljev ne zanimali in zbog tega to opustim. Prilično nam je gosp. nadzornik prečital več p61 obširen odlok vis. c. kr. deželnega šolskega sveta, koji prepoveduje učiteljstvu mešati se v politične in narodne agitacije in dopisovati v politične liste. Vsekako se pa odobruje dopisovanje v strokovne časopise, ako se to zgodi v dostojnem okviru ter se s takimi dopisi nobenega osobno ne žali. Druga točka dnevnega reda je bila: Referati o novih učnih načrtih, koje je vis. c. kr. deželni šolski svet za Primorje z dopisom v 10 dan av gusta 1881, št. 7307, obelodanil. Referirali so: a) Za predmete : Čitanje, pisanje, učni jezik, realija in nemški jezik: za jedno-razrednice: g. učitelj Ivan Bano iz Divače, za dvo-razrednice: g. nadučitelj Anton Benigar iz Tomaja, za štirirazrednice: g. nadučitelj Anton Leban iz Komna. (Trirazrednic pri nas ni); b) za predmete : računstvo, risanje, petje in telovadba: za jednoraz-rednice: g. učitelj Fr. Tomšič iz Nabrežine. za dvo razrednice: g. nadučitelj Anton Pakiž iz Lokve in za štirirazrednice : g. nadučitelj Mate Kante iz Sežane; c) za ženska ročna dela: gdč. učiteljica Ca-zafura Kristina iz Sežane. Vsi referati so bili jako obširni in temeljito sestavljeni in učiteljstvo jih je „en blocu vsprejelo. Jedino referatu g. A. Pakižu učiteljstvo ni potrdilo. Tukaj moram omeniti, da g. A. Pakiž ni bil prisoten, ker je v učiteljskem kmetijskem tečaji v Gorici; čital pa je njegov referat brat njegov gosp. Emil Pakiž. Sledilo je potem poročilo knjižničnega od' seka in konečno volitvi v knjižnični in stalni odbor. S tem je gosp. nadzornik ob 4. uri popoludne zborovanje zaključil. Konečno zahvalil Be je g. podpredsednik Ant. Leban v imenu prisotnih gospodu nadzorniku za taktno in nepristransko vodstvo konference, čemur so sledili krepki živio glasi in odpela se je stoječ cesarska pesen. Po 4 uri bil je v gostilni g. župana Mahor-čiča skupni obed, kjer smo se do mraka b petjem i. t. d. zabavali. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) enide se, kakor smo že objavili, dne 10. t. m. Ob 10. uri dopoludne bode v stolni cerkvi sv. maša, ob 11. uri pa prva seja. — (Mestna hranilnica Ljubljanska,) Dne 1. oktobra t. 1., to je na dan otvoritve, bilje prvi uradni dan. Izdalo se je 105 uložnih knjižic, kar je očividno znamenje, da ima občinstvo zaupanje v mestno hranilnico Ljubljansko, čemur se pač ni čuditi, ako pomislimo, da je mestna občina Ljubljanska vsled § 2. pravil hranilnič-nih položila za hranilnico posebno kavči j',o v znesku 20.000 gld. v obligacijah in da za vse uloge, torej za ves kapital, ki ga uložijo stranke v mestni hranilnici v plodonosno o bresto vanj e, prevzema mestna občina splošno poroštvo. Naj še omenimo, da so isti dan došle hranilnici tudi že hotel skočiti doli, a ni mogel. Nekam preveč je oslabel! Kaj pa hoče tudi z osemdesetimi in morda še večimi leti. Potem oprl je visoko Čelo, katero je razlivala le jedna, a zato globoka brazda, ob roko in ni pregovoril besedice več. Niti se ni premaknil, ko so konji potegovali in je voz skakal s strani na stran. Ob kaki jednajsti uri obstali so seljaki z Refundo nad dolino, kjer se j^ visoko borovje na-jedenkrat umaknilo grčastim pritlikavcem, ki so na straneh nad snegom črneli kakor zablodilci, nasproti, katerim se je vedla priroda prav po mačešje. Pred očmi razgrnila se jim je slika — da je niso pozabili do smrti. V dolini plamtelo je do sto ognjev. Okrog plamenov stale so moške postave z glavami povezenim k prsim, opirajoč se ob kmetsko orožje. Zdelo se je, da stoje dremajo. Po dolini vladala je tihoia, katero je preruševalo samo močneje praskotanje svežih, polagoma prikladanih drv. »Poglejte! Vsi ti ostavili so svoje žene in otroke, svoje hiše in svoje koče kakor vi . . . Boljših časov hočejo pridobiti svojim otrokom . , .tt llefunda je umolknil. »Hočejo, da b> se v Podlesje vrnila uloge z dežele po pošti, tako, da sta oba uradnika komaj zmagovala obilno delo, ter ustregla mnogoštevilnim uložnikom, tembolj ker se je poslovanje, vsled poprejšne slavnostne seje upravnega odbora hranilnice pričelo še le ob 9. uri. — (»Slovenec") se je v včerajšnji številki silno razkoračil nad nami, ker smo bili toli predrzni, da smo brez njegovega milostnega dovoljenja priobčili par drobnoslij o aferi v Poddragi. Njegova jez'ca je kakor nepotrebna, tako tudi nepremišljena, brez vse prave podlage. Mi v vsej tej zadevi nesmo izrekli niti jedne svoje besede, ampak zabe-leževali popoluoma objektivno dogodke, kakor so se nam poročali, v podlistku celo rekli, da se v Vipavski dolini oglaša čudno gibanje. Da kaj ta-cega, ko imovita, več stotin broječa občina, hoče plemeniti svoje veroizpovedanje, nesmo zamolčali, bila je le naša časnikarska dolžnost. Ali mislijo gospodje „Slovenčevi", da naj zaradi njihovih lepih očij posnemamo tiča noja ter utaknemo glavo v grm? Drage volje prepuščamo njim samim to ulogo, kajti nam ne ugaja, našim čitateljem pa še menj. Sicer pa tudi pri tej priliki konstatujemo, da v vsej tej zadevi »Slovenca" niti imenovali nesmo, a so jo on vender bojevito zakadil v nas, mi smo, kakor rečeno, pisali samo to, kar se nam je poročalo, kar se je res godilo, zatorej bi o »nepoklicanem hujskanji" niti govora biti ne smelo, da ni strast večja, nego previdnost. — Ker je bil „Slovenec" včeraj jako obširen, treba tudi nam še nekoliko vrstic, ne da bi stvar meritorično razpravljali, ampak da površno povemo, kako in kaj. Mej Pod-drugo in Št. Vidom teče že 39 let pravda zaradi bere in doneskov, ki jih morajo plačevati v Št. Vid, akoravno imajo in vzdržujejo svojega duhovnika. Poslednji čas naložilo se jim je celo, da morajo za nov zvonik v Št. V du plačati, če se ne motimo, tretjino, akoravno imajo sami jako lep in drtg zvonik. Poddražani so v tem oziru od Poncija do Pilata, pritoževali se, plačevali stroške, vse zaman, neopravičenega plačila se neso mogli znebiti in vsi obeti, s katerimi so jih tu in tam odpravljali, izjalovili so se v določenem roku in se le par dnij pred odhodom v Karlovec dostavila se jim je razsodba, ki je pravdo rešila v njim nasprotnem zrni slu. Uvidevši, da nikjer ne prodro, odposlali so deputacijo na Hrvatsko, kjer se je pa stvar tako zasukala, da Poddražani ne ustupi j o v pravoslavje, ampak v grško zjedi-njeno cerkev. Unijati so po liturgiji »pravoslavni", po veri „r i m o k a to 1 i k i". Po takem bi Vipavci premenili obred latinski za staro-slovenski, vere pa ne. Unijati pripoznavajo papeža za svojega vrhovnega poglavarja v veri. Tako stvar sedaj stoji. Naj se »Slovenec" še tako jezi, te resnice nihče utajiti ne more, da se Poddražani že 39 let branijo krivičnega plačila, da je pa ves njihov odpor zaman, da se ga odkrižati ne morejo. Stvar ima torej gmotno stran in če je naš dopisnik v tem oziru rabil besede sv. Pavla, menda ni zakrivil še smrtnega greha. — Očitanja, da Be strinjamo z uemško-židovskimi listi, pa ne veruje niti „Slovence" sam, niti zidovi, kajti to je le ocvirk, Jate qui splendeat". — (Imenovanje.) Davčni nadzornik g. Valentin Le vični k imenovan je davčnim višjim nad- svoboda, izgnana od gospodskih psov, zvezana od mušketirjev in kakor se vsi ti gospodski derači imenujejo, — s starih pergamenov spraskana, ponarejena in pokvarjena. Vi hočete isto! Kdo bi ne hotel tega! In zato, tovariši, brez strahu! O vaših kosah pripovedovali bodo dolgo in vaših cepcev dolgo ne bodo pozabili tod!" Seljakom zvenele so te besede v uho, kakor vesela godba o proščenji. „Kdo je?" ozval se je v dalji Btrašen, globok glas. „Prijatelji. — Od Kornouza!" „Pozdravljeni, — idite dalje!" Dva zajetna moža sta izstopila, in seljaci z Refundo korakali so navzdol v dolino zopet z brzim korakom, s privzdignjenimi čeli in iBtotako kakor njih voj z napetimi prsi. Pri tem pa se jim je zdelo, da Refunda vender ni človek kakor oni, ker bi mogel drevje premikati, in ker proti njemu ni opravil ničesar niti otec Jarolim. * * Bilo je že davno po polunoči. Zapadno obzorje je še vedno v temnordeči zarji. Gorel je Kou-novsk dvorec. Ognji v dolini so samo še tleli, a zoruikom v območji huančnega ravnateljstva v Ljub ljani; davkar g. Josip Po tokar pa glavnim dav-karjem v območji finančnega ravnateljstva v Ljubljani. — — (Gosp. stud. med. Vik t. Gre goric) poslal je iz Novega Mesta 23 gld. 97 kr. „Podpor-nemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji" kot čisti donesek koncerta, ki so ga v imenovanem mestu priredili tamošnji velikošolci v korist nazna-čenemu društvu. Slava jim! — (Nov odvetnik.) G. dr. T. Horvat, ki je bil dozdaj kot odvetniški kandidat v Celji pa je sedaj prakso dovršil naznanil je odvetn ški komori, da odpre svojo pisarno na Ptuji. — (Tehniško društvo za Kranjsko) priredi v soboto dne 5. t. m. društveni izlet na Savo pri Jesenicah, da si ogleda velike, nove fužine kranjske obrtne družbe. — (Poročil se je) danes v Trbovljah gosp. Leopold ArmiČ, mestni učitelj v Ljubljani, z gospodično Pavlico Planšak. — (V Gradci) bila je, kakor čitamo v »Tagesposti", pretekli petek pri tamošnjem „ad hoc" delegovanem okrajnem sodišči obravnava proti g. Antonu GregoriČu, tajniku Ptujske po« sojilnice, ki je bil zatožen, da je dne 22. avgusta 1888. leta odposlal brezimno ulogo na pravosodno min'sterstvo. V tej ulogi pravi se mej drugim: Okrožno sodišče v Celji je sestavljeno tako, da ni več zaščita pravica, ampak nemšk „ Vehmgericht". Stranke presojajo se le po svojem političnem mišljenji. Pristranost sega tako daleč, da se celo pri hudodelstvih proti nravnosti kaznujejo le Slovenci, Nemcem nasproti pa se preiskave ustavljajo. Dvorni svetnik Heinricher, velik prijatelj lovu v Ormoži in Slovenski Bistrici, daje si izplačevati popotne stroške za pregledovanje tamošnjih sodišč, akoravno se izključno bavi le z lovsko zabavo. Nadsodišče je dognalo, da so vsa ta očitanja neosnovana in začelo potem iskati pisca. Razne okoliščine napeljale so sum na g. Gregoriča. Dasi je bila rečena uloga brezimna in pisava taka, kakor od kake nespretne roke, bo vender veščaki odločno izrekli, da je omenjeno ulogo gospod Gregorič pisal. Vsled tega obsodilo je sodišče gosp. zatoženca na 150 gld. globe, eventualno 30 dnij zapora. — (Gosp. dr. Erazem Barčić) poslal je baronu Rukavini pismo, v katerem naznanja svoj izstop iz stranke prava. Gosp. dr. Barčie* obsoja v tem pismu polemiko mej „Hrvatsko" in „Obzorom", ki je pri sedanjih razmerah uprav „crimen laesae patrae". Ko je potem precej ostro obsodil politične stranke na Hrvatskem, očitajoč jim nedostatno domoljubje, pravi naposled: „Preverjeu, da delovanje sedaj obstoječih deželnozborskih klubov domovini ni le brezkoristno, marveč celo škodljivo — kajti mesto da bi se sloga pospeševala se širi razpor in sovraštvo mej sinovi jedne majke, domovine —; preverjeu, da je skrajni čas, da se vsi rodoljubi zbero pod zastavo nezavisnosti in zjedinenja vseh Jugoslovanov brez razlike imena in ve r oiz p o v e dan j a, Bklenil sem, da ne bodem pripadal nobenemu sedanjih klubov, dokler se ne sestavi velika, kompaktna stranka, ki bode tožila po rečenem smotru". Zaradi tega naznanja svoj izstop. — Dr. Barčič je tako odlična osoba, da je njegov izstop velik udarec za stranko prava, to tembolj, ker nameravata Valušnib in Ur p a ni tudi izstopiti. Vidno je, da so se naveličali Starčeviceve komande in da so prišli do prepričanja, da ie baš Starčević oviral slogi mej opozicijo in Srbe spravil v vladni tabor. — (Otroški vrt v Rojani,) ki ga je na novo ustanovila družba sv. Cirila in Metoda, odpo-mogel bode pereči potrebi Zglasilo se je toliko otrok, da vseh niti vsprejeti ne morejo. — (Glede c. kr. državne obrtne šole v Trstu) piše .Edinost": Kakor čujemo, upisalo se je tudi mnogo slovenskih mladeničev, da si pridobe potrebnih naukov glede obrtništva in rokodel stva. Ker se je pri snovanji te šole obečalo, da se odpre tudi slovenski oddelek ako bode zadostno število slovenskih učencev, pozivamo vse slovenske stariše, ki so letos svoje otroke up sali v to šolo, da se oglase pri našem ureduištvu, ako želijo, da se store potrebni koraki za odpretje slovenskega oddelka na tej šoli. — (Vse slovenske pevce na Dunaji) vabi odbor »Slovanskega pevskega društva" na Dunaji, da blagovole pristopiti kot izvršujoči udje ter redno prihajati k pevskim vajam, ki so ob petkih Va8. uri zvečer v dvorani „Ca?ilienvereina" I. S a 1 v ato r s t r asse 12 „Slovansko pevsko društvo", ki obstoji že polnih 2 8 let, steklo si je nepopisljivih zaslug za slovansko petje mej vsemi Slovani. Zato bi pač vsak Slovenec, ki je pevec ter biva na Dunaji, moral za svojo dolžnost zmatrati, da pristopi k imenovanemu društvu ter pridno prihaja k pevskim vajam. — (»Vrtec") ima v 10. številki nastopno vsebino: Boj pri Lepantu. Pesen. — Janko Meso jedec. — Kar ni nikdar bilo, niti ne bode. — Zadnja cvetica. — Otročja pesenca. Pri zibeli. — Pri stari mami. — Na stari grad. — Lev in Lisica. — Josip Ressel. — Slamnati možic. — Listje in cvetje. — (Izpred sodišča.) Nedavno priobčili smo notico o dogodku v Lescah, kjer Ljubljanski romarji neso dobili prostora v plačanem tretjem razredu, marveč bi se bili imeli voziti v vozeh, ki neso oBobnemu prometu namenjeni. Nastal je vsled tega prepir in uradnik Lehmann dal je nekemu Liub-ljanskemu trgovcu zaušnico. Na poslednjega tožbo bila je pretekli teden pri okrajnem sodišči obravnava, pri kateri je bil uradnik Lehmann obsojen na 10 gld. globe in povrnitev dotičnih troškov, Ljub Ijanski trgovec pa na 150 gld. Upamo, da ne bode ostalo samo pri tej obsodbi uradnika Lehmanna, temveč da ga državne železnice vodstvo odstrani. To bode v interesu železnice same, a tudi v interesu potujočega občinstva. — (Na izložbi v Oseku) bil je izložen sod, držeč 300 veder. Ta sod izdelan v Vinkovcih, kupil je gosp. Nosan iz Zagreba za 750 gld. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Levov 2. oktobra. V pravdi proti mla-dopoljskim socijalistom bil je izmej 8 zatožen-cev obsojen le Kozlowski zaradi pregreška proti javnemu miru in redu, ker je hotel napraviti tajno društvo. Prisodili so mu 14 dnij zapora. Drugi zatoženci bili so oproščeni. temne postave so še vedno stale okrog njih z glavami povešenimi na prsi, opirajoč se ob kmetsko orodje, kakor bi stoje dremali. Na skrajoem konci na rebri pod velikanskim polu osehlim hrastom stal je osamel mož z glavo oprto ob deblo in z rokama nad prsi prekrižanima. Krvava zarja svetila mu je premo v obraz, v čegar brazd ih je rdela zasedla kri. Bil je Refunda. Včasih ozrlo se je njegovo oko po dolini, hitelo od tolpe k tolpi, potem pa se je vselej uprlo v nič. Vesti, katere je slišal pred hipom, so ga nekam preplašile. Od Žatca korakal je baje cel polk z brzim hodom na Podlesje. In nesreča, ki ga je danes ujela in ki mu je utegnila biti usodna, vznemirjala je tudi njegove misli. Hotel je v Jifice; v LBtibofi zgrabila pa ga je vojaška patrulja in ako bi slučajno voz, katerega so vojaki dobili nekje na Okroublini, ne bil zablodil. bi današnjo noč bival že v ječi. A VBe te podobe stopale bo v glavi njegovi v ozadje pred starcem, katerega je kmetom v očigled imenoval norca. In tega zadnjega dogodka se ni in ni mogel rešiti. Kaj pa bi bile še neizmrle priče . . .?" Refunda izgovoril je te besede tako rekoč nehote. »Za nedavna zasipali so jednega s črno prstjo. Govoril je pa tako, da ga nihče ni mogel razumeti. Mrzlica premikala mu je jezik ... Le bodi brez skrbi, glava moja! Spominjali se te bodo vender, če bodeš tudi že davno sprhnil. Govorili bodo o tebi, ko ne bodo niti vedeli, kje razpada tvoje truplo v prah . . . Boš, moraš biti njihov rešitelj! In zato se ne obotavljaj! Škoda je vsake ure, škoda vsake minute j Ko poteko srage vroče, kadeče se krvi, potem bilo bi že prepozno, vse pokvarjeuo . . . ." Nekje bila je ura na cerkvenem stolpu dve. Sredi taborja dvignil je naglo glavo zajeten mož, imel jo je oprto ob velikansko puško. Stal je tudi nekako v samoti. A jedva da je odbila ura, začula se je nekje tromba ponočnega čuvaja. »Stoprav dve!" zamrmral je debeljak in segel z levico k boku, kakor da bi se hotel prepričati, je-li dobro pritrjena ondu polurjasta francoska sabla. Potem zmel si je oči in se ozrl na zapad. »Ob štirih moramo oditi! Za nami gredo, kakor vohonski psi. Naj se le upajo v naše go- BeligračL 2. oktobra. Po ministerskega sveta sklepu izročila se je ministerskemu predsedniku, generalu Gruiču, naloga, da se pogaja s kraljico. Načelnik kabinetu imel je vsled tega s kraljico že daljša pogovora, ki sta pa oba bila brezuspešna. Metropolit Mihael si prizadeva, da bi napravil poravnavo mej vlado in kraljico. Pariz 2. oktobra. Rochefort izdil nov volilni oklic, ki končuje z besedami: „Proč s tatovi!". Rochefort pozivlje volilce v Belle-ville, naj zopet glasujejo zanj, akoravno se je njegova izvolitev zavrgla. — Grof Pariški in vojvodinja Uzo3 nečeta Boulangerja več podpirati. Boulanger nekda namerava izseliti se v Egipt. Peterburg 2. oktobra. „Graždanin" poroča, da se je v mestu Reštu v Perziji pričela kolera. Rusija storila je potrebne zdravstvene korake. Berolin 3. oktobra. »Reichsanzeiger" : Cesar obsoja v „Kreuzzeitung" z dne 26. septembra objavljene napade na druge stranke zlasti glede „cartell"-a. Cesar ne dovoljuje nobeni stranki, da bi se ponašala, kakor da jej je odprto cesarjevo uho. Cesar zmatra spo-razumljenje in obestransko prizanesljivost za jako koristno in se je odločno izrekel proti napadom v „Kreuzzeitung", kajti sredstva, s katerimi „Kreuzzeitung" naskakuje „cartell" se ne strinjajo niti s spoštovanjem do najvišje osobc, niti z ustavnimi določbami. Washington 3. oktobra. Odposlanci na kongres severno-, srednje in južnoameriških držav, 100 na številu, zbrali so se v državnem ministerstvu, kjer jih je Blaine v imenu vlade pozdravil, naglašajoč blaginje združenja ameriških narodov. Narodi morajo se na morji tesneje zvezati, železnična mreža na severu in jugu mora se kmalu spojiti na ožini Panamski. Blaine izvoljen predsednikom kongresu. Seje odložile so se do 18. novembra. Kazne vesti. •(Kardinalna d Skofd r. Ludovik Ha y-nald) praznuje dne 15. t. m. petdesetletnico maš-ništva svojega. Kardinal namenil je tem povodom nad 450 tisoč goldinarjev za razne ustanove. Ker je kardinal bolehen, bode petdesetletnico bolj na tihem prazuoval in želi, da se mu ne bodo prirejale nikako ovacije. •(Umetno gojenje bisernih školjk) priporoča „Agramer Zeituug" v dal|šem sestavku. Kako se umetno goie ribe in raki, na Francoskem, Italijanskem in na Švedskem ostrige, y Jadranskem morji pri Korintu morske gobe, tako bi se lahko začelo tudi z bisernimi školjkami. V ta namen bil bi posebno prikladen morski zaliv pri Bakru, ker ima zadostno globočino 1—40 metrov in ker je morje ondu topleje (23 stopinj), nego na kateri koli primorski obali. Za poskušnjo naj bi se kacih 1000 tacih školjk iz Rudečega morja ali pa iz Perzijskega zaliva pripeljalo v Bakerski zaliv. * (Štrajk) Iz Bruslja so 30. m. m. poroča: V južni Belgiji ustavilo je 2500 rudokopov svoje delo. * (Tatvina.) Nepoznati lopovi ulomili so 29. m m. po noči v prodajalnico nekega zlatarja v Monakovem ter mu odnesli zlatnine in srebrnine za 12.000 mark in gotovine 700 mark. zdove l Nič več ne prideje odtod! Na to se vam zakotnem, vi čepičarji, kakor bodete hoteli! Ko so takrat prišli na Podlesje za Žižko, tudi nihče ni šel zdrav od tu! — A svetimo vam pa, gospoda, po dnevi in po noči! Ali vidite kaj takega tam na Dunaji? Morali bi priti in b svojimi očmi pogledati, kako se Podlesci maščujejo nad svojimi trinogi vsakih sto let jedenkrat!" Debelec mšl si je zopet oči, da bi videl bi-streje, kakor kragulj. „Po k. — Kaj je to na nas! Tri, štiri — gospoda! Potem bi še govorili ž njimi. Naše kose in cepce bi lahko razumeli! Nemci so! Sicer bi se ž njimi niti ne pogajali!" Metljar Rozhoda smejal se je svojim mislim Temne postave v bližini dvigale so tudi glave, ozirale se okrog sebe in se čudile, kako se more kdo še smejati. A nihče ni izgovoril ne jeJue be-Bede, kakor bi jim bili jeziki primrzli. Po glavah rojile so jim v polusnu misli: »ali ni vse to zaman, ali kaj dokažemo, ali si pomoremo?" A nahodoma pridružila se jim jo vselej še druga: »In če ničesar ne dokažemo in si nič ne pomoremo, zaman vender ne bode!" (Daljo prih.) VABILO k i3TQTT3g&-FX2SlV kateri hoda v proslavljenje brata dr. Jul. l)ereani-ja 7 soboto dne 5. oktobra t. 1. v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice. Začetek ob url. VSPORED: 1. Pozdrav. 2. „Venec narodnih pesnij' 3. Komični prizor. Pojeta gospodičini. Svirala bode vojaška godba 17. pešpolka baron Kuhn in peli iz posebne prijaznosti gospodje či-talniški pevci. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Program vojaške godbe: Verdi: Koračnica iz opere ,,Aiua". Flotoir: Uvertura k operi „Strauclla''. Kreinser: „Ach, wifl herrlich ist die Liebe", valček iz operete ,,l)er Botschafter". Kmerschitsch: ,,Slovanske varijacije" (za krilni rog). /V. U'agner: „Immer fldel", polka franc. Donizetti: Tercet iz opere „Ltiorezia Bor^ia". Krat: „Eđelvveiss", polka-mazurka. Petera: ../mrs narodnih pesnij". Konoadk: ,,Die Lautenschlagerin'% gavota. MilUkker: „Gilua", valček iz operete „Der Viceadmiral". Vilhur: ..Mrtva Ijuhav", pesen za trobento. Gleisncr: „Flotte Geister", hitra polka. Vabiva vse p. n. brate k prav mnogobrojni udeležbi. Gostje dobro došli! V Ljubljani, dne 2. oktobra 1889. Dragotin Hribar. Drd. Fr. Tekavčič. „LJUBLJANSKI ZVON" za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. aa ^— Uuirll so v Iju Uljani: 29. septembra: Magdalena Sottori, ključarjeva hči 3 men., sv. Petra cesta št. ■>'■>, za bozjastjo. 1. oktobra: Bogdan Svetek, železniškega uradnika sin, 4 mes., Nove ulice št. 5, za katarom v želodcu in črevih. — Franca Vernic, delavka, 22 let, Tiiaska cesta št. 20, za mrzlico. 2. oktobra : Anton Kikolj, delavčev »in, 15 let, Ilo vica št. 1, za jetiko. 3. oktobra i No-a Cirar, posestnfci, 77 let, Trnovsko ulica št. 17, za oslubljenjem. T u.j o I : 2. oktobra. Pri M«1141: Kriiger, Itosenberger, Beer z Dunaja. — Igler z Danaja. — Presaburjier z Dunaja. — Eschen-bacher z Dunaja. — Czechmanek z Dunaja. — Schiltz z Dnnaja. — KosMč iz Mitrovice. -- Pauer iz fJutenhaga. — Kumei iz Gradca. — Popp iz (Iradca. — Plantan iz Radovljice. — Konigsbrun s Solnopraškega. Pri Slonu : Sajovic iz Gradca. — Sajovic iz Ma-lačke. — Mosetig iz Trsta — Gutter iz Liona. — Eisler iz Velike Kaniže. — Bartl iz [Brna- — Span iz Draždan. — Corseto iz Pulja. — Kramer iz Pulja. — Lovvlnger iz Velike Kanite. Pri Jainem kolodvora: Jursclie iz Beljaka. — Ifudabivnigg iz Gradca. — Toplak iz Gradca. Tržne cene v IJiibljaiii dne 2. oktobra t. I. r d. kr kr. Pšenica, hktl. . . . tili Speh povojen, kgr. . L— 70 Rež, „ . . . f> — Surovo maslo, „ 7Hl j Ječmen, „ ... 4 33 Jajce, jedno : . , . 3 Ovea, , . . . 3 — Mleko, liter .... 8 Ajda, „ . . . 5 — Goveje meso, kgr. 56 : Proso, „ ... 4 tu; Telečjo „ „ 58 j Koruza, „ ... 5 — Svinjsko „ 60 i Krompir, , ... a Koštrunovo , , _ 31 Leča, „ . . . 12 — PiŠanec...... _ 40 Grah, . . . ., 1» — _ 18 Fižol, , . . . tO 50 Seno, 100 kilo 2 23. Maslo, kgr. . | — \k Blatna, „ „ . . . 2 23' Mast, „ 7. Drva trda, 4 □metr. 1 b' 70 1 Špeh frišen „ — 80 „ ii'i-liku, 4 „ 4 25' Meteorologično poročilo. ■ Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 2 okt. 7. zjutraj 2. popol. U. zvečer 725 4 mm. 727-3 mm. 730 6* mm. 7 8° C 11 G"C 9 G" 0 si. Sih. si. jz. si. jz. obl. obl. obl. 5 70 mm. dežja. Srednja temperatura 9-7°, za 3-7° pod norinalom. I>u.n.aJ{333:a. borza dne 3. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafi čno poročilo.) včeraj — gld. H3-75 81 60 110 30 923 — 30« — 119-80 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta..... S1 , r. a-ena renta . . . akcije n irodne banke. Kreditne akcije .... London ....... Srebro........ n —■ — Napol......... „ y-48 C. kr. cekini ...... , 5-67 Nemške marke .... . ^8-47'/, 4"/0 državne srečke U 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 lOt , Ogerska zlata renta 4",„ . . ... Ogerska papirna renta 5°/0 ■ ... 5% Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . — Dunav« reg. srečke 5°/0 . 100 gld. 122 Zemlj. obe-, avstr. 4l/i°/0 zlati zast. listi . lStU Kreditne srečke.....100 gld. 181 Rudolfove srečke..... 10 ., — AJu-ije anglo-avstr. ba tke . . 120 „ 138 i'rammway-druAt velj 170 gld. a v. 230 gld. 132 gld. 175 „ 99 „ 95 ilanuh 83 65 84-70 110-55 9960 922 — 805-76 119-95 9-49 f-68 5855 75 Kr. 50 90 05 25 20 50 20 25 Mlad mož če je mogoče prost vojaščine, ki je vešč nemščini, slovenščini, oziroma laščini, v»prejme se za 3rIasL2?jsu v kaiuiioloma n» Nubrežfnt (pri Trstu). — Nekaj znanja v kamenarstvu ho želi. Vpraša naj se pri tvrdki CJ. Tonnies v l.juii- Ijaui in hkratu predlože spričevala. (775—3) Klet w najem odda ne takoj v Spodnji Šiški „Pri raci" h; št. 14. Letna najemščina 50 «;ld. (780-4) Bofttjun Tome. Zahvala. Za mnoge, povodom jubileja mojega skazane mi dokaze naklonjenosti in blagohotnosti, izrekam vsem blagohotnikom in prijateljem najiskrenejšo in najsrčnejšo zahvalo svojo. (807) Z velespoštovanjem FRAN EHRFELD restavratšr v hčtelu „Pri Slonu". Služba opravnika (šaferja, vavpta) z nastopom 1. novembru t. 1. odda se na deželni vinarski, sadjarski In poljedelukl šali na Ormu pri .\«vcin .llrslii. Službina znaša na leto 360 gld. v denarji. Prosto je stanovanje, prosta kurjava in svečava. S službo spojen je tudi užitek deputatnega vrtn. Službe zmožni pošljejo naj svoje prošnje podpisauemu vodstvu «lo J20. oktobra t. I. Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu, dne 29. septembra 1889. (799—2) ±±±±±±±±±±4c*±±±±±* I j a s i n <• zaloge R. DITMAR NA 14 a s I ii e zaloge tuzemstvu: ||| |J | Iflftl l^fl U \J I a ffmlP i B Inozemstvu: Dunaj, Budimpešta, . - . . Berolin, Monakovo, Praga, Levov, Gradec, Največja tOVariia Za SVetlllllCe V Evropi. Milan, Rim, Lyon, Varšava, Trst. ("CTsta,n.o^rl3©xia 184:0.) Bombay. DIT9IARJETE SVETILNI C 30' R. DITMAR-JEVA Dan. bMoM sveDMca 30"' svetilna sila 105 sveč. Fonometrično tniperila gospođa Dr. L. Weber, kralj, profesor na vseučilišči v Vratisluvi. Dr. R. Benedikt, docent na tehniki na Dunaji. R. Ditmar-jeva Dunajska bliskovita svetilnica ho Bpodaj užiga. regulira in ugasuje. R. DITMAR-JEV Brilantni meteorni svetilec s kroglastim plamenom. Velikosti: 15"', 20"', 25'", 30'", 95"', 4:V" Svetilna sila: 31 .00 70 87 133 157 sveč sa mizne in viseče svetilnice, lestence, stenske svetilnice, zaprte svetilnice itd. SoIučiib svetilec i.&'?4 in davno preverjena sistema za misne, viseče in atenske svetilnice. Yse steklene stvari, ki so potrebne za petrolejske svetilnice, — v nsjvecjej izberi. Mizna svetilnica z brilantnim meteornim svetilcem. o -i •' Posrečilo se mi je še bolj dovršiti svojo lani izumljene meteorske svtitilce (s krogljastlm plamenom), ki bo dosegli velikaosk uspeh v b6 POSeDllO OpOZaria. tuzemstvu In povaod v inozemstvu, niihovo svetilno silo fie povekšati, ravnanje ž njimi pa napraviti jednostavneje, aa M (10 , 2o in 30"') lahko prižgejo, ko se proč vzame Bvctilničen venec, ne da bi se moral proč vzeti ae cilinder, tulpa ali pa atresloa. (Glej poaoDO.) se takoj zastonj in franko. Ilustracije in ceniki pošljejo Ditmar-jeve svetilnice ima skoro vsaka (G78—5) Tov«rniška innmkn boljša trgovina s svetilnicsmi na prodaj. Izdajatelj io odgovorni urednik: Drugotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 1H