12. številka. Ljubljana, petek 16. januarja. Vil. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold , za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano hrez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold, za čotrt leta 3 gold. 30 kr., za en DeW( I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt lota 3 gld. - Za oznanila se plačuje od četiri-stopno petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v I j ubijani na celovški coBti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Učitelji — državni uradniki! Odpadniki našega naroda med učitelj-stvom, sosebno trije ali štirje v tako zvanem „krain. Lehrervereinu", ki terorizirajo i drugo učiteljstvo, nam dajejo povod, da večkrat naše narodne učitelje branimo. V poslednji Številki nemškega organa te Bvojati pišejo se zopet take reči, da jih ne moremo prezreti. Kot „pozdrav za novo leto" priporo-čuje se kranjskim učiteljem peticija na državni zbor, katera obsega te-le točke : 1. Vso ljudsko šolstvo naj se razglasi kot državna zadeva, to je, vlada sama naj vse šolstvo oskrbuje; 2. vsi stroški za ljudsko šolstvo naj se prevzamejo na državno blagajnico in 3. ljudskim učiteljem naj se da značaj „državnih uradnikov"! Tako prošnjo so 10. dec. p. 1. skovali nekateri „fri'asungerjr', ali vladni prilizovalci in kruhoborci na Moravskem; hitro jih kakor opice posnemajo naši renegati: Gariboldovci in Zimovci, ter zato v obširnem spisu beračijo v zadnji številki „L. Sck." podpisov od kranjskih učiteljev! Da so vas kranjski učitelji ubogali in podpisali zadnjo peticijo na deželni zbor domaČi za povišanje plač, to je čisto naravno, in to nihče grajati ne more. Da bi pa podpisali tako peticijo, ki je nasproti prepričanju vseh Slovencev, to je zastonj ves vaš trud. Daje sploh mogoče, s takimi reči begati naše učitelje, v tem se je gotovo dosti zakrivil naš deželni zbor, ki je toliko časa odlašal z novimi šolskimi postavami, naposled pa jako nizke plače votiral. Ali ta pregreha se bode dala popraviti, med našimi poslanci bode se uže vnelo prijaznejše mišljenje in večja ljubezen do šole, in veliko nadejo imamo, da pri prihodnjem zborovanji bode tudi kranjski deželui zbor svojim učiteljem plače zboljšal. Kranjski učitelji pa imajo gotovo še toliko domoljubja, da omenjene prošnje podpisovali ne bodo. Oni so menda politično toliko zreli, da vedo, koliko malo avtonomije dežele in narodi uže zdaj imajo, da se jim še tc dan za dnevom kratijo. Tega torej ne bodo Ktorili, da bi še celfi prosili, da se deželi se pravica, besedo o svojem narodnem šolstvu govoriti in določevati — odvzame. Na dalje oni gotovo sprevidijo, da na ta način nastani Še večja centralizacija pri šolstvu, ki je uže zdaj nezmerno mu Škodljiva. Kolikor vemu, imajo po Kranjskem uže zdaj okrajni šolski svoti to navado, da važne in nevažne določbe , o katerih bi lehko sami veljavno sklepali, deželnemu šolskemu svetu pripuščajo. Učitelji bi potem postali c. kr. uradniki, odvisni popolnem od vlade. Pred novimi šolskimi postavami se učitelji nijso mogli prosto gibati, nekaj časa sem so svobodnejši, in zdaj naj bi pa sami prosili, da se jim ta svoboda odvzame. Zdaj jim eden edini naš predstojnik, bodisi okrajni glavar, ali okrajni šolski nadzornik ali kateri koli, sam nič škodovati ne more. Le cela korporacija, ves okrajni ali deželni šolski svet more učitelja obsoditi. Ako bi pa bili učitelji državni služabniki, postali bi ubogi in ponižni sluge c. kr. okrajnih glavarjev. Pomisliti je pa treba, da se tako važna pravica deželnim zborom ne bo odtegnila, ako ena pest nemškutarskih učiteljev, katerim nij nič za čast, to želi. O tem imajo govoriti vsi drugi možje, pred vsem pa deželni zbori. Sicer pa vlada ima dosti dela s svojimi uradniki, in država ima dosti plačil za tč. Vesela je, da jej še učiteljev ljudskih šol plačevati treba nij. Sicer pa povemo našim učiteljem, da ima nKr. Lehrer-verein" s to prošnjo edini ta namen, da draži ž njo slovenske učitelje in narod- Drugi mož. Koliko mladih mož, ki so srečni, da so še prosti, vsklikuje radostno: „Nikar mi ne omenjajte ženitve. Ta mi ne pride prej na misel, predno nemam štirdeset let na plečih. Uživati hočem svoj zlati čas, in počivati v zakonu, kadar mi je odevetela mladost, kadar me tarejo uže slabosti." A k sreči so vsi taki nameni nezanesljivi in minljivi. Nikoli se nobeden tako dobro v celibat ne zatvori, da se ne bi sovražnik polastil prostora, da ne bi prodrl skozi nenadoma prestreljeno vrzčl. Ljuboslav Merse, mlad, bogat, lep mož, čislan zarad izbornega vedenja, bil se je za rotil ostati samec, dokler je še mlad fn krepak. Vsem navalom se je junaško protivil. Matere, imajoče obilico možaželjnih hčera, prekoBile so druga drugo v postrcžljivostib, katere je pak on z malomarno razrnišljeno-stjo preziral; deklice so brezvpešno zapravljale svoje naivne, očaralne umeteljnosti; to so se mlademu „levu" le neprijetne dozdevale. Sešel se je pak z neko vdovo in zgodil se jo ž njim velik preobrat. Vdova je na dva kraja brušen nož. Samo najizurjenejšim slepilcem je svetovati igrati se 8 tacim nevarnim orožjem. Ljuboslav misli, da je vdova kaka nenevarna igrača, a kmalu se je Čutil resno očaranega. Ko je zašel v past, podarila mu je gospa Dolinji roko v znamenje, da bosta zavezana. — „Vaše ČutBtvo me omamlja", mu je pravila, „in rada se odpovem le zavoljo vas vdovščini. Soglašam se torej postati vaša soproga". njake in da vjame v svoje mreže — katero ničlo. Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. (Dalje.) Dr. Poklukar kot poročevalec pravi, da 83 mu zdi čudno, ka Dcžman pravi, da ima varovati interese svoje kurije v deželnem odboru s tem, da nemški uraduje. Sklep deželnega zbora je, da ima biti deželni uradni jezik slovenski in tega se ima držati vsak, naj bo izvoljen iz katere kurije koli. Pri glasovanji se sprejme (kakor uže zadnjič povedano Ur.) prvi del predloga barona Apfaltrerna , drugi del ostane v manjšini. Predlog odbora, da se ponovi prošnja do slavne vlade za izdatno podporo javnih ljudskih šol na Kranjskem in nadalje, da se deželnemu odboru naloži, deželnemu zboru staviti predloge, kako bi se povekšali dohodki za šolski zaklad, se sprejme. Pri predlogu odbora: „Solnina na javnih ljudskih šolah na Kranjskem se odpravi", stavi dr. Costa predlog, da se k tem predlogu pristavi: Deželnemu odboru se naroči, da preiskuje, ali bi bilo koristno, da se itd. Zbornica sprejme predlog odborov s pri-stavkom dr. Coste enoglasno. Predlog odbora, da se deželnemu odbora naloži na vso moč skrbeti, da se dela za posušenje ljubljanskega močvirja po obeh bregovih Ljubljanice, čem prej mogoče izvrše, se po nekih ugovorih Dežmana sprejme. Pri predlogu odborovem, da se darila, odločena v deželnem zakoniku II. 1. 1870, št. 142, pripoznajo vsakemu, kdor izkaže, da je tam imenovano zver oziroma steklega psa usmrtil kakor koli, — ugovarjajo. Dcžman, grofMargheri in pl. Langer, da Premagalec se je drznil tako daleč v b j, da mu jo bilo nemogoče misHti kedaj na beg. — „1 če vse dobro premislim, rekel si je, zakaj ne bi V Gospa Dolinji je mlada, Ijubez-njiva in bogata; ona je na dobrem glasu; ta partija mi je popolnem po volji . . Mladeuiški nameni so po takej kapitulaciji splavali po vodi. Malo dnij po zaročitvi ga pride Miroslav Dervil, njegov naj boljši prijatelj, obiskat. Vračal se je ravnokar iz badenskih toplic. „Priđeš li sreče voščit? nagovori ga no-vozaročenec." „Neu, odgovori mu Miroslav, „ti znaš, da sem odkritosrčen; opustil bodem torej vsa prepričevalna prizadevanja, ker bi bila sedaj uže nepotrebna; hočem ti le povedati, da si učinil veliko neumnost". se v smisla tega predloga škodljiva iver tudi lehko pokončava z strupom, kar je nevarno tudi za drage živali. Poslanec dr. Pok Ink ar brani odborov predlog. Poglavitna stvar je, da se divja zver, ki dostikrat napravlja med čedo mnogo škode, uničuje, naj se to zgodi uže, kakor se hoče. Odborov predlog se potem sprejme. Pri predlogu odborovem, da se deželnemu zboru naloži pretresovati in deželnemu zboru staviti predloge, kako bi se pospeševal posel, spadajoč v področje občin, in kako bi se polajšala po novih naredbah občinam nastajoča bremena, oglasi se se dr. Bleivveis in govori zato, da bi žandarmi podpirali pri izvrševanji posla javne policije. Baron Apfaltrcrn stavi predlog, naj se deželnemu odboru naroči, da se nemudoma izvrši sestava velikih občin na Kranjskem. Govornik pravi, da nečo v zborn govoriti o tem, kdo najbolj zadržujo to za našo deželo jako koristno napravo, ker so ncČe spuščati t osobnosti; dr. Z ar ni k toplo podpira predlog barona Apfaltrerna. V manjih občinah ne more župan občinskih poslov izvrševati. Zato je treba izvedenega pisarja, ki ga pa male občine plačati ne morejo. Ako se velike občine ne napravijo , je vsa avtonomija občin nemogoča. Predlog barona Apfaltrerna se potem sprejme. Odborov predlog, da Be c. kr. minister-stvo za trgovino naprosi, naj vodstvu Ru dolfove železnice naroči, naj svoj kolodvor v Ljubljani odpre za splošno sprejemanje popotnih in blaga, toplo priporoča poslanec vitez Gariboldi. Govornik pravi, da ako ravno ima kolodvor Rudolfove železnice pro store za čakalnice I. in II. reda, morajo vendar popotniki pri vsakem vremenu na prostem vlaka pričakovati. Tudi kar se tiče prevažanja blaga iz tega kolodvora, je mnogo neprijetnosti. Odborov predlog se enoglasno sprejme Predlog odborov, da se deželnemu od boru naloži skrbeti zato , da se tiste ceste katere so deželo uže mnogo stale, dodelajo in javni rabi oddajo, se brez ugovora sprejme Pri predlogu odborovem, naj deželni zbor temeljito preišče in deželnemu odboru predlaga, ali in kako bi se izpeljala centa iz Litije čez Lipinsko bukovje, se oglasi po slanec Dežman proti predlogu in govori za cesto čez Vagenšperg. Dr. Z ar nik zagovarja odborov predlog. Proti novi cesti čez Vagenšperg so vsi tamošnji prebivalci, kajti zmirom bode vrato-omna, v hudi zimi pa celo nerahljiva. Če se g. Dežman sklicava na tisto komisijo, ki e pod vodstvom stavbenega svetnika gosp. Potočnika se izrekla za cesto čez Vagenšperg, moram samo to povedati, da proti tej omisiji vlada občna razdraženost med ta-mošniirai ljudmi. Predlog odborov se potem sprejme. Pri predlogu odborovem , da se deželnemu odboru naroči, prihodnjič na proSnjo dramatičnega društva 13 deželnih lož za slovenske predstave temu društvu prepustiti, nadalje, ako je mogoče , s podvzetnikom nemškega gledališča e pogoditi tako, da se prepusti drama-ičnerau društvn poleg štirih dosedanjih večerov Še dva delavniška večera za slovenske predstave v gledališči, e oglasi dr. Costa in nasvetuje, da se besede: „ako je mogoče" postavijo tudi pred predlog zadevajoč deželne lože , ali naj se dajo slov. dramatičnemu društvu, ali ne. Dr. Zarnik temu odločno ugovarja in pravi , da deželne lože gredo ravno tako kakor zatvoreni sedeži slovenskemu gledališču. Te lože so razen dveh pri slovenskih prestavah zmirom prazne, torej nemškim najemnikom nepotrebne , slovensko gledališče pa bi lehko zanje skupilo kakih 300 gl. na leto, s katero svoto bi se pokril ves deficit Ugovor, da bi najemnik nemškega gleda lišča zato ne mogel tako drago prodati lož, nikdar nij istinit, kajti večina posestnikov se za slovensko gledališče ali ne interesira, ali ima atipatijo, ali pa neče s svojimi ložami barantati, in tako ostanejo prazne. Dr. Po kiukar tudi odločno govori zo per nasvet dr. Coste. Pri glasovanji pa so glasovali za dr GoBtov predlog vsi nemškutarji, vs duhovniki in še nekaj dragih C ost o vi h mamelukov. Proti Goeti, to je za slovensko dramatično društvo, so glasovali gg. dr. Razlag, dr. Zarnik, Obreza, Kot nik, dr. Poklakar, Jugovi c, Karel Ru dež in Peter Kozler. Tedaj je predlog dr. Coste sprejet. Predlog odborov, da se c. k. vlada na prosi, vsaj za vsako okrajno glavarstvo na mestiti okrajnega zdravnika ae sprejme. Ravno tako predlog , da zbor poročilo deželnega odbora vzame na znanje , kolikor treba odobrnje, in deželnemu odboru naklada vse v izvršitev teh sklepov potrebno učiniti. (Konec prihodnjič.) Politični razgled. \olruiaji' dežele. V Ljubljani 15. januarja. €yesa*-ja« ki pojde baje 9. febr. v Petrograd, spremljeval bode tudi dvorni svetovalec Švegelj. Češki „Narodni Listy" pripovedujejo v zadnjem uvodnem članku, da ni] bilo še nikoli toliko duhovnikov na voliščih, kakor pri zadnjih volitvah, kjer so z vsemi sredstvi agitirali in lagali med kmeti proti izkušenim narodnim bojovnikom, prejšnjim „mladoče-škim" poslancem. Rečeni list jo preverjen, da se bode na Češkem naglo zopet spreobrnilo , kakor brž narod zapazi, da je vsega „razpora" le nemška pravna stranka kriva. V hrvatskem zboru je izročil ban Mažuranić od cesarja sankcijonirano postavo o jugoslovanskem vseučilišči v Zagrebu. Zbornica je ta dogodek viharno pozdravila. V M*ančevt* je ogerska vlada volitev poslanca med voljonjem ustavila , torej nij voljen ni Srb Polit, ni vladni kandidat. Vlada, ki je menda videla, da bi njen kandidat pro-pal, naredila je veliko preiskavo o nezakonitostih pri volitvi. Of/j'iM'frff/« državnega zbora prazniki so 12. t. m. pretekli in odbori so zopet svoje delovanje začeli. Glavni odbor enoindvajsetih, ki ima posvetovati se, kako bi se državne finance na Ogerskem iz dozdanjega nereda izkopale, imel je že več sej. Minister Szlavv je temu odboru obljubil obširnih financijelnih dat izročiti. Vil nuje «1 r>,n ve. V ruskem vojnem ministerstvu zboruje komisija, ki se bavi s tem, da se gospodarjenju z vsem tem, kar je o vojnem Času zadej za armado, samostalna organizacija da. To vprašanje se tiče sledečih predmetov: 1. administracijo vseh potov in za varstvo puščenih vojnih čet, katere ima vojska za hrbtom; 2. administracijo vseh sovražniku vzetih dežel, dokler se ne postavi generalni guverner; 3. preskrbovanje vsega, kar je za armado treba. Sč Španjsket/n dohaja vest, da je Kartagena padla in da je kantonalna junta v Afriko ušla. Vladno brodovje „Nu-mancije", na kateri so se insurgenti odpeljali, nikakor nij moglo ujeti. — Karlisti in Morioues se bodo udarili pri Castrejani. Karlisti štejejo 20.000 mož pod vodstvom Elia; republikanci so pa tudi nove pomoči dobili. „Kako to!u klikne Ljuboslav osupneu, „ali je morebiti kdo v tvojej navzočnosti kako obrekovalno besedo povedal na račun gospe Dolinji V" „Nikakor ne", odgovori mu Dervil, „s prvim možem je gospa Dolinji skoraj vedno na deželi živela; malokedaj se je dala videti v Parizu j a od treh let sem, od kar je vdova in se je mnogo v društvih vrtela, nij niti enega povoda dala, da bi se bilo o njej zabavljalo". „To je pravičnost, katero jej rad privoščim. Krivda, katero edino jej moram oponašati, je, da je imela uže moža.." — „Da, da, dragi moj", pravi Miroslav, smehljaje se, „njena vdovščina, to je tvoja neumnost". „Ah, dragi prijatelj", odgovori mu Ljubo slav smehljaje se, „mislil sem, da si boljš filozof! Gojiš-li ti še take predsodke? takovimi malenkostmi še raČuniš"? „Menda ne, če ravno bc tebi vidi. Ali niJBi-li poznal pokojnega gospod Dolinija?" nNe". - „Torej tudi ne veš, koga si priženil?" „Skozi in skozi ljubeznjivo ženico, šest in dvajset let staro, katera se ti bode, o tem sem popolnem preverjen, dopala k ljubu tvojim idejam in če ravno je bila poprej štiri leta omožena." „Čudim se le lahkomiselnemu tonu, v katerem to pripoveduješ! Bedak, ki si vzel za ženo vrlo izšolano žensko, a ne veš, kako jo je pokojni mož odgojil, in ne misliš, kakove težave in bremena si ti po četiriletnem kraljevauji, kateremu siti naslednik, prevzel!" „0! prijatelj moj, preteklost mi ne dela nobene preglavice." „Ti si torej vse pozvedel o gosp. Do-liniji? Ti veš, kakov je bil njegov značaj, njegove navade, njegove muhe, njegov um, njegova . . ." „Ničesbr o tem; živa dnša mi nij znana, ki bi ga bila poznala popolnem; pa vedi in glej njegov portre v krasnem okvira blizu okna; — opazuj ga!" — „Pritajujem, da umrli nij bil lep; v tem oziru imaš ti prednost pred njim, a to še ne zadostuje. Poznam može, ki svojo nele-poto znajo odpustljivo učiniti ... To obličje, ki te dela brezskrbnega, naložilo mu jo morebiti dolžnosti, pred katerimi bi se ti imel bati ; mislil se je navezanega na ozire, po-strežljivosti, žrtve, katere nadaljevati se bode terjalo tudi od tebe." „Jaz bodem dober mož, storil bom najboljše; ali se more terjati več od mene?" „Kakor kane ... J, zakaj vendar ta Hliku tu visi? Ako Bta regnum in inter-regnum uže minola, ako se je reklo: „Kralj je mrtev, — živio kralj!" terja vendar navada, da se ta emblema, to znamenje starega Bi s m ar k je, kakor se ..Dailv Newsu iz Rima telegrafira, vsem nemškim agentom v in.oHtran.ji zanpno okrožnico poslal, da je nemška vlada vse storila, da bi se ognila konflikta s cerkvijo, da pa jo vatika-novo vedenje sili, da bije boj do konca. Ves nemški narod tišči v interesa države v vlado, naj proti predrznemu amešavanju Rima v civilne pravice državne energično postopa. Dopisi. ■ z Šiaiarskcgri* okraja pri Celji 11. jan. [Izv. dopis.] 4. jan. t. leta je bila nova šola v trga Lemberg v šmarskem okraji slovesno odprta. C. kr. okrajni šolski nadzornik gospod Peter Kapan je pri tej slovesnosti staršem in otrokom v izvrstnem govoru pomen šole in omike razložil in njim mladega, pa vrlega učitelja gospoda Miha Obcrskega predstavil Da je Lembržanom mar za šolo , pokazali so, ko so gospod Jakob Majcen župan, g Jožef Lipavec krajni šolski nadzornik in drugi svetovalci učitelja lepo sprejeli, ko jc došel k njim. Ko se domu pripeljejo, ves trg je bil na nogah. Veseli so bili vsi obrazi , da so pa po tako dolgem čakanji vendar enkrat svojo šolo dobili. Končno še morem povedati, da aladkogorski duhovni (v kateri fari je ta trg) nijso kaj prijazni šoli; sliši se , da pravijo, da ne bodo krščansk. nauka hodili učit, ker bo ta šola „brezvrska." Oni dobro vedo, da to ni j res , morda si bodo tudi v tej reči kaj premislili, in bodo z učiteljem in občani vzajemno delali za narodno omiko Iz MLrftkosrtt 10. jan. |Izv. dopis. Kakor se čuje, hočejo tukajšnji rodoljub zamrlo pevsko društvo zopet oživiti in se napenjajo na vso moč, to misel realizirati Tudi čitalnico ali pa vsaj bralno društv bodemo, če ne omagajo boritelji za ta naz< v kratkem času imeli in upati čemo da bode lločevarjcvo uplivanje potem tudi hirati za čelo, posebno, ker izgubi sedaj svojega naj boljšega agitatorja tukaj, t. j. pl. Rutkov skega, katerega je vlada v neizmerno radost cele dolenjske v Planino prestavila. Bil je kakor vam znano nestrpljiv protivnik Slo vencev. Kakor tega nemčurja lehko pogre damo, tako nam je žal, da nas g. dr. Zad-nik zapusti in se v Žavec preseli, ker on je bil izvrsten zdravnik, pošten narodnjak in sploh priljubljen, kot čist značaj. Šola, katero je zdauji poslanec Hočevar pred volitvami obljubaval, ne pride po našem mnenji nikoli v Življenje, ker ne govori nobena duša več o tem. Nasprotno se in razveseljivo pa iz narodnih krogov čuje, da mislijo ondošnji narodnjaki in narodnja-kinje, ki so sploh vsi več ali manj za blagor n napredek vneti, na Raki dekliško šolo osnovati, ker ondi jo jako veliko otrok, 1 sani učitelj in še ta premlaćen za napredek n ker vsi spoznajo, da je koristno in potrebno, da deklice, ki postanejo s časom gospodinje in matere, kaj več, nego „očc-naš" n „roženkranc" moliti znajo. Treba je dru-zih znanostij in da bodo deklice raške župnije tudi te si prisvojile, hočejo Račani po moči žile za občekoristni namen napeti in zjediniti, da dobodo učiteljico, ki bode dekleta podučevala in izobraževala. Da pa ua osnovanje nove Šole nij lehka stvar, to ve vsakdo. Zatorej računajo farmanje raški na to, du bode tudi župnik, ki ima palači podobno stanovanje z 8 sobami tudi po moči za uresničenje njihovega blagega namena storil, in ker ima prostora preveč, kaplanu stanovanje v farovži ponudil, da se bode v kaplauiji nova šola otvorila in nova učiteljica v njej bivala. Iz UVlKrrtitlit 11. jan. [Izv. dop — (Bulgari in Srbi.) Bulgarski list nPravou, kateri izlazi v Carigradu, donaša na našega ministra — predsednika, gosp. Marinovića, odprto pinmo od dveh hulgarskih društev, ki i/, raz ujet i željo za bratovsko vzajemno slogo med Srbi in Iiulgari, katera jo osnovana na naravi enakih interesov, jednoplemenik bratov Srbov in liulgarov. Ta list predstavlja v t;rui članku, kako sta v aedanjih političnih okolnostih važui ti društvi za bolgarski narod, a nadeja se, da bo ta glas našel dostojnega odjeka. Pismo se glasi v glavnem : Gospod minister! Vaše stopanje na čelo uprave v kneževini enokronega nam srbskega naroda, je nas Bulgare jako obradovalo in zadovoljilo. Uzrok temu simpatičnemu čutu za vašo poštovano osobo je plemeniti in brezstran ski karakter vaših nazorov v pogledu vseh kakor notranjih , tako vnanjih pitanj, ki se tikajo vaše uprave in glasovi v pleme nitih težnjah za napredek naroda. In mi iz celega srca želimo vsak speh in na predek v razvijanju sosednjega nam brat skega naroda, katerega osoda je sedaj \ Vašo roke povijena. Najprej in najbolj želimo, da prestane razdor med Srbi in Bulgari, a da se obnove dobri in iskreni od-nošaji, katere je raztrgala nepatriotična politika Vašega predhodnika proti nas. Najbolj je razpaljivalo našo nevoljo, ko smo videli, da se je nekoliko naših eno-kronih bratov zjedinilo, se zakletimi duš-mani vsega, kar jc slovansko, in spletke delalo proti nam. Pri vsem tem zopet niJBmo izgubili nade, da se bodo ohranili dobri in mirni odnosi med Srbi in Bulgari. Mi smo upotrebili pot starega ministerstva, katero je izkopalo jamo med dvema bratskima narodoma, in proBimo Vas, kot upravitelja sedanje srbske vlade, da upotrebite svoj upljiv na to, da se med nas povrne mir in Bloga, in da Bulgar vidi v Srbu svojega iskrenega slovanskega brata." D. uže minolega kraljestva vrže v šarnico ali | Ko prideta skoz nekatere, z nagrobnimi pod streho „Ti si se prenaglil! To podobo je slikal Amaury-Duval in hranim jo le kakti izvrstno delo nmeteljnosti, v čast slikarstvu, ki se jo tako vrlo obneslo, a no, kakor da bi mislil kedaj na original, ki je uže davno mrtev, in o katerem se niti ne govori več." „Želei bi to." ..Ti meniš menda, da se mrtvi kedaj prikazujejo?" „Da, verujem na duhove, ki se lehko zarote; verujem na pošast prvega moža, ki se vzdignje pred posteljo zakonskih, ščipaje neumnega naslednika na nogah." — Naslednji dan odjezdita prijatelja na sprehod. Ko se vrneta iz bulonjskega gozda mimo vnanjega bulevarda, vabi Miroslav Ljuboslava na mirodvor „Montmartre". „Mrtvi, pravi, morajo živim biti v poduk." spominki in cipresami obdane drevorede, vstavita se pred neko gomilo. — „Veš-li, kdo tu počiva?" vpraša Miroslav. „Ne", odgovori mu Ljuboslav. „Glej tja in čitaj." Ljuboslav čita naslednje z zlatimi črkami v mramor vrezane besede: Tu počiva Ivan Josip Aristid Doliuji. Bil je izvrsten mož in uzor zakonskega soproga. Njegova ne utolažljiva soproga mu je postavila ta spo minek!" „Ta neutolažljiva ti dela čast" nadaljuje Miroslav, „to turobnost, ki bi imela trajati na veke, si ti premagal! . . . Ali na lik, o katerem sem ti ravnokar govoril, stoj Čisto določno kar v sprednej vrsti:" „Bil je izvrsten mož in nzo zakonskega sopruga!" (Daje prih.) Domače stvari. — (Ljubljansko mesto) je dobilo 100.000 gold. kot predplačo na posojilo, katero mu je bilo lansko leto dovoljeno. Kedaj se bodo celo posojilo realiziralo , tega ne vemo mi in menda mtstni očetje so ne. — (Poslanec Herman), nekdaj pameten, je imel te dni v štajerskem deželnem zboru zopet nekaj svojih reakcijonarnih muh in je zagovarjal „stare" časo pred letom 1848. Pričakujemo iz Gradca izvirnega poročila in n stenografičnega zapisnika, potem bomo o tem originalnem politiku več govorili. — (Mahrova trgovinska šola) v Ljubljani jo bila na vladni ukaz zaprta, ker sta v tem institutu dva odgojenca na kozab zbolela. — (Iz Brežic) se nam piše: Tudi pru nas so bolezen koze vedno bolj širijo. Čudno je le, da naš glasoviti zdravnik dopušča, da se kozavo dekle iz hiSe, kjer je po njej tudi gospodinja zbolela na kozeh, prevaža iz mesta v dve uri oddaljeno okolico, kakor da bi si tudi tam bolezni želeli! To si moremo le tako tolmačiti, da zdravnik med. dr. del Cott koze videl nij , ker navadno le izmed vrat s ncvikar jem" na postelji bolnika gleda! — (Prva porotna obravnava) po novem kazenskem redu bode pri ljubljanski deželni sodniji 21. t. m. Tožen je na ljubljanskem gradu uže zaprt jetnik, ki jo samo za tega del j napravo katoliške cerkve zasmehoval, da bi čez zimo v zaporu ostal. — (Vreme) imamo zdaj žo več dni v Ljubljani izredno lepo. Snega nij, mraza ne, in solnce sije kakor spomladi. — (Mohorjeve družnike) „Bes." opominja, da je letos in zanaprej uže meseca februarja zadnji čas za pristop. Knjigo se bodo tiskale samo v toliko iztisib, kolikor bo do 10. marca udov pri družbi oglašenih, naj se torej družniki blagovole podvizati z oglasilom pri dotičnih gg. poverjenikih. — (Janežičev slovenski-nemški slovar), v novem popravljenem in pomnoženem natisu, se v tiskarnici družbe sv. Mo-hora pridno tiska in bode baje do meseca julija t. 1. gotov. Dozdaj je užc 10 pol tiskanih, obsegal pa bode okolo 40 pol. — (Občinske volitve na Koroškem.) „Besednik" piše: „VeČina koroške dežele je proti koncu zadnjega meseca volila novo občinsko odbornike. Volitve v nemških okrajih nas ne zanimajo toliko, tem bolj važen pa je za nas izid volitev v slovenskih okrajinah. Tu so bili dozdaj razen dveh ali treh malih občin sami nemškutarski in laži- liberalni zastopi na krmilu. Kakor pa se zdaj sliši in se nam zagotavlja, prodrli so pri novi volitvi na vefi krajih narodni možje. Tako so v največej občini na Koroškem, t. j. ▼ Doberlivasi, kjer so dozdaj ncmškntar ski kričači zvonec nosili, narodnjaki p< polnem zmagali. F.nako je tudi v velikej ro-žeikej občini v zgornjem Kožu, v katerej je izmed 24 novo izvoljenih odbornikov dve tretjini zanesljivih narodnih mož." — (K statistiki telegrafskega prometa) na Kranjskem leta 1873. izve damo sledeče: Iz Ljubljane je bilo poslanih depeš 19.G65, v Ljubljano došlih 21.10-1. v Ljubljano došlih in zopet naprej oddanih (transit) 3182.S, vseh 72;VJ7, Iz cele Krauj-ske je bilo poslanih 28895, na Kranjsko došlih 31870, na Kranjsko došlih in zopet naprej oddanih (trantnt) 34580 vseh 0o.335. JPOftlttllO. VKem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciei e du Barry Odatninenje vseh bolesni bm leka in itroikov 7. izvrstno zilr:i\ilno hrano Rev&lesciere du Barrv iz Londona, katera pri odraAVcnih in otrok ih svojo BtrO- iiko fiokrat v drugih sredstvih prihrani Izpisek iz 7f).000 ozdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drobu, v prsih, na pljueab, v grlu, v duš-njakn, OB žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih ho na zalite vanje posnetki zastonj in franko dopošljojo: Spričeval« št. 04.210. V Napolji, 17. aprila 18G2. Moj gospod ! Vsled bolezni na jetrnh sem bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja. Nijsem bil v stanu ne čitati niti pisati; moji živci so se tresli po celem životu, slabu prebavljivost, vedna nespečnost in imel sem zmirom razburjeno živce, da nijsem nikjer našel miru, pri tem sem bil tudi silno otožen. Mnogo zdravnikov jo Bvojo uinetnoBt poskušalo, a ne da bi moje trpljenju olajšati. V popolni obupuosti sem Vašo Uuvalcsciere poskusil in zdaj, odkar sem jo tri mesece užival, se zahvaljujem ljubemu. Bogu. Kovales/dero zasluži naj-V00O hvalo, ona meje popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svoje družbinsko stališče zopet zav-zimati. Z iskreno hvaležnostjo in popolnim spoštovanjem M.iiemise de Brelian. Spričevalo št. 65.810. Nout'chatcau (Vogcsen), 23. dcc. 1862. Moja hči, 17 let stara, je trpela vsled pomanjkanja svojih pravil na strašni razburjenosti živcev, imenovani sv. Vidov ples, in vsi zdravniki so dvomili na mogočesti kakšne pomoči. Od tega časa sem ji po nasvetu prijatelja, Kevulesciere dajal, in ta izvrstna hrana jo je na začudenju vseh, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje jo tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki so to bolezen za neozdravljivo proglasili, se zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto m popolnem zdravo videti. Martin, Oftlciere Comptable en retraite. TečnejSi kot meao, prihrani Rovalesciere pri odraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 fnntov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Eevaleaciere-Biseuiten v pušicah a 8 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Kevaleaciure-Cbocolateu v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 21 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta» 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodajo: Barrv du Barrv & Couip. na I>u* uaji, WallfltuiliKnNbe št. 8, v Ljubi Jani Ed. Mahr, v Ciradel bratje Oborauzmoyr, v Iuh-brubn Diochtl & F ran k, v C'elovvl P. Bi rubac hor, v Lonci Ludvig Miillor, v Slarlboru F. Koletnik 4 M. Morič, v Mi-runn J. B. Stockhatisen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vso krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih. TlUt'1. 13. j a n u a r j a : Pri Elefantu : Migso iz Čubara. — Jarc iz Novogamesta. — KUlm iz liajhcnburga. — Kronil-berger iz Dunaja. — Gustin, Rozman iz Novega mesta. — Perko iz Zagorja. — Schuiutz iz Št. Martina. — Skerbinc i/. Torbovlja. Pri Jlalicu: Kukl, Kauss iz Dunaja. — Erker iz Kočevja. Pri Zamorcu j Biro Kari, Biro Louise iz 8ibinja. —8ch nI z iz Hrastnika. — Upo;y iz Maribora. Dunajska borza 16. januarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) EnOtal drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 60 Enotni drž. dolg v srebru . . 74 w 55 1860 drl. posojilo.....104 , 75 kr. Akcije navodni banke . . 1026 „ — Kreditne akcije ... . 243 „ 50 London........113 „ 65 Napol...... ... 9 „ 5 (!. k. cekini.......— „ — Srebro.........106 „70 lillt* lepil Najnovejšo petrolejske varnostno ivn percontuv prihranbe proti vinkrmu drugemu svetilu. Da so no bi bilo bati konkurencijo , bo ceno neali-šano nizko postavljeno, /a najboljšo kva-lltoto «o garantira. 1 kuhinjska Hvotilnica ■ steklom in »trnjem (iloht) vred kr. 46, 60. 1 kuhinjska, stenska ali viseča avotilnica, kompletna kr. 86, gld 1.20, 1.60. 1 čedna Hohuuska avotilnica, celo kompletna gld. 1, 1.30, 1.60, 1.80. 1 11.. i J. j ■ -■ ■ uprave, telo kompletna gld. 2, 2.KO, .1. 1 saloiiHku avotilnica, bogato dekorirana, ■tiporflna gld. 4, 6. 0, S, 10. I avotilnica za studiranje ali dolo z za- Hturom i.'lil 1, 1,50, 2. I atenska avotilnica za hleva, prednju »obe itd. kr. 00, gld 120. 1 viseča avotilnica za hleve, prednjo sobo itd. kr. »u, gld. 1.60, 2. 1 viseča avotilnica za fabrike, uelaviue, poslovnico Rhl. 2, 2.60, a.50. lili C < i < > I >1-;I liiir 1 viaoča ivctilnica za obednlco b škripcem, profina gld Ii, 8. 1 viseča avotilnica za obodnico, najfinojša, aorta, bron pozlačen gl. 15, 20, 25. (eno svetilnic se razumevajo kompletno s stenjem in steklom vred. \ 1 Bvetilničin zastor, majhen, srodnjo fin kr, 6, flu kr, 10, najfinejši kr. 16. 1 t avetilnlčln zastor srednjo velik, srednje fin kr. 25, fin kr. lft, nojfinojši kr. 46. i 1 vatel svctilničnoga stenja kr. 4, 6, 8. ' 1 »kurjo za svotilnico, jeklo kr. b5. ' 1 zastorodržoc (branič, da zastor tio zgori) kr. 5. 1 1 cilindrobrancc (hrani, da steklo ne poči) kr. 10. 1 mehaničen citindročlstec kr. 20. ' 1 podstava za avctilnico , najlepša kr. i 20, 80. 1 svutiliiična čepica , v najlepših oblikah kr. 16, 96, 8». 1 škripec za visočo Bvetilnico gld. 1.40, 1.80, 2.20. 1 stoklon cilinder kr. 4, 6, C. ! 1 steklena krogla kr. 3», 25, 80. 1 plehasta ponuda za 1 funt petroleja kr. 80, za 2 funta 60 kr. Dežni plašči. Potovalcem, gospodarjem in železniškim uradnikom in sploh vsem tistim , ki so dožu izpostavljeni, priporoča se prav angleški fležnl |»lus<-, iz novozboljšanoga, n o r a z il t 1 j i v o ga, uepromočljivcga blaga. Ti plašči presegajo v eleganci in trpočno-sti vso drugo do zdaj izdolovano. Opomniti so n.ora, da bo ti brez vsega šiva, torej nijsu popravljanju podvrženi, in ao tako narejeni, da so dajo tudi pri lepem \ i i in n u na drugi Btrani kot elegantna vrlina suknja rabiti. 1 kos v navadni velikosti 42 palcev dolg velja 10 gld., vsaka daljša 2 palcu veljata 1 gld. več. Kapuco veljajo kos 1 gld. O lav im zaloga fabrike G O V a W & so h m v Manchestrii. Kupci en gros dobijo rabat. Bazar Friedman, jlllicii, })riitcrflraftc 2(1 Pred mrazom je in bo varovala zimsko lil.i^o iz čiste ovčje volne, katera kakor znano telo varuje prod vsakim škodljivim vremenom, in je torej neogibno potrebna, da so zdravjo v mrzlem jesenskem in, zimskem vremenu vzdrži. Unkotirc iz najboljega angleškega volnenega Iluxkiuga 1 pur za gospodo kr. 50, 70, 90. 1 „ „ „ podložene kr. 70, 00, gl. 1.20. 1 „ „ „ dvojno, najfinejšo tambur, gl. 1, 1.20, 1.40. 1 „ „ gospo kr. 40, 00, BO. 1 „ „ „ fino podlozono kr. 00, 80, gl. 1. 1 „ „ „ dvojne, najfinejšo tambur, kr. 80, gl. 1.20. 1 ., ., otroke, po volikosti kr. 30, 40, 50. 1 „ „ ., podložono kr. 50, 60, 70. Potni in drugi šali iz najčistejšo volne, najlepše nacrtani. 1 šul za gospodo kr. 70, «0, gl. 1.20, 1.60. 1 „ . „ dvakrat tako dolg gl. 1.50, 1.80, 2. 1 „ „ otroko kr. 40, 00, 80. Žilni grelci, najbolje vrste. 1 par za gospodo kr. 26, tO. 40, 60. 1 „ „ gospo kr. 26, 35, 46. 1 „ „ otroke kr. 16, 26. Zdravilu* prsni K i i/, nuj «:'■*•> j *«> drevesne ali ovije volno. Taki varujejo po zimi premrazenja, torej so zel«) priporočljivi. 1 za goBpodo kr. no, gl. 1,20, 1.40. 1 „ „ najfinejši gl. 1.60, 2, 2.BO. 1 n goapo gl- 1 20, 1.40. 1 „ „ ii.iiini-i- i gl- l 2.60. 1 ., otroke kr. 70, 86, gl. 1. 1 „ „ najfinejši gl. 1.20, 1.60, 1.80. SCtlT-lLvilliO *4j.m», I"., t'.'i. 1 - iz avilo kr. (i m), gl. 1. Velika izbirka ovratnic za gospode in gospe iz lijonako svilo, male, belo gl. 1. n n n vozano gl. 1.60. „ „ „ veliko, raznobarvno gl. 2, 2.60 8.60. Ti't'huini ftoviji »~ ««<:/<' vitim*. ImIoii 60 kr. Cepiče za gospe in deklice. l'o najnovejši šegi in najlepšo. 1 za gospo gl. 1.80, 2.60, 3, 3.60. 1 ., deklico kr. (10, 80, gl. 1.20, 1.60. Bašliki iz najboljega sukna. 1 lep z vrvcaml gl. 1, 1.60, 1.80. 1 n..jiiiir, i a avilo vezan gl. 2, 2.50, 8. 1 za otroko kr. (10, gl. 1.20, 1.60. JSfuf za gospe in otroke* 1 za goapo, juko lop gl. 1.80, 2, 2.60. Cela garnitura, muf in ovratnik gl. 3.50, 4.60, C. 1 za deklico gl. 1.60, 2. _ Celo novo za to iOzono. Ogrinjala za gospe in deklico: bela, vijolast», rurieča, modra. So vsa iz beridiusko volno z najlepšimi načrti. 1 za gospe gl. 1.20, 1.80, 2.20, 2.HO. 1 največje, za ogrniti gl. 3.50, 4, 4.60, C. 1 za deklico kr. 00, bO, 00, gl. 1.20. MCutjetš ie-čep ice iz najfinejše berlinsko volno, b avilo podloženo in bogato ■ i '■■ 11 k i.i■■ 11 (dlšpauo. Ktia gl. 4.60, z vratnim delom gl. 5.60. Posebno za gospode. Jako b-p predarajčnik za gospodo Iz najbolja volno • fino prešitimi prsmi, ovratnikom in luknjami za rokave, tako da ao lehko nad vsako srajco nosi, kinča in grejo. Kdon (10 kr. _ Lovske nogavice, visoke. 1 par, velikih, najboljih gl. 1.30. 1 ., največjih in nujboljih gl. 1.00, 1.00, 2.30. HaniaMiije najfinejšo. 1 par, visokih za gospe gl. 1.20, 1.60, 1.80. 1 „ /... otroke kr. 00, 70, 80, 00. KoNttiatl ovratniki za f/ospe. Silno lepi, za na ploao in vhode. Kdon gl. 2.50, 3.60, 4.60, 5. Otročja obl.u-ilca iz ovčje volne. 1 kr. i.o do Ho. 1 z rokavi, lopo napruvljona gl. 1.20, 1.60, 1.00. Podplati kot vloga za vsakovrstno obuvulo, vzdržujo nogo atiho in toplo, ao tedaj zdruvju posebno ugodni. 1 par za gospe in otroku 25 kr. 1 „ „ gospodo 30 kr. Najnovejše za zimo. I.«" 5 £ololt> so cena zniža. (2(J4—17) Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".