Poitoina plačan« ▼ go*ovinl.
Leto LI iteu. 259
v toreb 15. novembra 1927.
Cena Din i
LO VENSKI
Izhaja vsak dao popoldne, tevzemši nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din, Popust po dojovora. Inseratn! davek posebej.
»Slovenski Narode velja  letno v Jugoslaviji 240.— Din, za Inozemstvo 420.— Din.
UpravniStvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Trockij umorjen?
Sovjetska Rusija na pragu nove revolucije
Alarmantne vesti iz Rusije. —- Konflikt med opozicijo in vlado poostren do skrajnosti. — Večji del armrde na strani opozicije. Nepotrjene vesti o umoru Trockega
Uredništvo: Knaflova nllca U. 5, 1. nadstropje. — Telefon JnVl
Beograd, 14. novembra. Današnji listi objavljajo senzacionalno vest iz Rige, glasom katere je bil včeraj izvršen v Moskvi atentat na Trockega. Trockij je glasom te vesti bil na mestu mrtev. Iz Moskve poročajo istočasno, da ic Trockj s svojimi pristaši isključen iz kom on i s ti one stranke ter da je odpotoval v Berlin. Berlinske vest: pa so tako nasprotujoče, da sc sploh ne da sklepati o usodi Trockega.
Moskva, 14. novembra. »Pravda« poroča, da ie prišlo na zadnji seji plenuma centralnega odbora komunistične stranke do zelo viharnih prizorov, ker sta Trockij in Zinovjev javno zapretila, da bosta izzvala v Rusiji revolucijo in vrgla sedanji režim. Trockij ie v svojem govoru vzkliknil: »Vi nas lahko vse podavite in pobijete, a naša ideja bo zmagala. Vaš padec je neizbežen, revolucija je na »pragu!«
Spor med vlado in opozicijo se je tako zaostril, da računajo v političnih krogih s tem, da bo prišlo v najkrajšem Času do od-
ločnega nastopa. Iz postopanja opozicije se da sklepati, da se ne plaši odredb vlade ter da ima zaslombo v širokih ljudskih masah, kjer vedno bolj narašča nezadovoljstvo s sedanjim režimom. Trockij je razuntega tako popularen tudi v sovjetski armadi, da opozicija opravičeno računa, da armada ne bo nastopala proti njemu. Sovjetska vlada se tega tudi oči v i dno zaveda in se zato izogiba vseh mer. ki bi lahko dovedle do odločilnega uastopa.
Berlin. 14 novembra. Položaj se je v Rusiji zadnje dn' silno poostril. Po izključitvi Trockega je kontrolna komisija izključila še 76 opozicijonalmih voditeljev, ki so se udeležil' zadnjih protestnih shodov, katere je sklical Trocki. Po nekontroliranih vesteh ie zavzelo upozicijonalno šibanje v Rusiji velike dimenzije m je prišlo na več krajih že dr krvavih spopadov. Nepotrjene vesti pravijo, da sta Trocki in Zinojev zbežala v Berlin Po drugih vesteh je bL! Trocki umorjen.
Brzojavke med gg. Vukićevxem
in Poincarejem
Povodom podpisa pariškega pakta sta izmenjala jugoslovenski in francoski ministrski predsednik prisrčni brzojavki
— Beograd, 14. novembra. Mini* strski predsednik VuknČevie je odposlal danes francoskemu min. predsedniku Poincare ju nastopno brzojavko:
V trenotku, ko je bila podpisana prijateljska pogodba med Francijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, sem srečen, da Vam lahko izrazim svoja Čustva globoke in iskrene radosti nad tem dogodkom, ki bo mnogo doprinesel h konsolidaciji splošnega miru. Ko Vam to sporočam, Vam obenem tolmačim navdušenje, ki ga je izzvala ta pogodba v celokupnem narodu in ki je namenjena ojačan ju tradicijonalnc prijateljske zveze, ki obstoja ves čas med francoskim in našim narodom in ki bo še bolj utrdila zvezo, zasnovano na polju časti v dobi svetovne v<ojnc.
Ob tej priliki Vam izražam željo po
napredku in sreči slavnega francoskega naroda.
— Pariz, 14. novembra. Ministrski predsednik Poincare je poslal na brzo= javko jugoslovenskega ministrskega predsednika Vukičeviča sledeči brzo* iavni odgovor:
Zahvaljujem se Vam v imenu fran* coske republike za prijateljske pozdrav ve, ki ste mi jih blagovolili poslati. Pakt, ki ga je podpisala Francija s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, posvečuje stara čustva prijatelj? sfva, ki je dobilo že toliko vidnih do* kazov. Gojimo trdno nado, da bo ta pogodba ne samo ojačala prijateljstvo med obema državama, marveč tudi svetovni mir. V imenu francoske vlade želim jugoslovenshemu narodu naj' boliši napredek. — Ravmond Poincare.
Vse delo vlade je osredotočeno na definitivno sestavo proračuna. — Kompromis med finančnim in prometnim ministrom. — Za nove železnice se najame veliko ameriško   posojilo« — Povratek na stari zakonski načrt o izenačenju davkov
Beograd. 14- novembra. Ministrski svet se bavi na svonh sejah, ki se bodo vršile dnevno vse do petka, izključno le s proračunom. Kakor se doznava, znaša proračun po predlogu finančnega ministra 10 milijard 800 milijonov dinarjev. Točne številke še niso znane, ker zahteva finančni minister še črtane raznih postavk, tako da bi se proračun po njegovih načrtih znižal še za celo milijardo. Zatrjuje se, da so seje ministrskega sveta precej viharne, ker zahtevajo poedini ministri povišanje raznih kreditov, čemur pa sc finančni minister dosledno protivi.
Glede zahtev prometnega ministra, ki zahteva izdatno povišanje svojega proračuna, je bil po informacijah iz vladnih krogov dosežen kompromis na ta način, da bo vlada zopet poskusila najeti v Ameriki sto-milijonsko dolarsko posojilo, ki naj bi se uporabilo v železniške investicijske svrhe.
Iz tega posojila naj bi se gradile projektirane nove železnice, ceste in druge potrebne komunikacije.
V zvezi s proračunom namerava finančni minister predložiti tudi zakon o neposrednih davkih. Zatrjuje se, da je finančni minister osvojil znani nujni predlog opozicije ter obnovil zakon o neposrednih davkih, ki je bil izdelan že za časa prejšnje Narodne skupščine. Zakon bo z manjšimi vpremembami istočasno s proračunom pred-•ožen Narodni skupščini v razpravo.
V ostalem pa so vladni krogi napram novinarjem, kar se tiče proračuna, zelo rezervirani tak^ da ni mogoče zvedeti nika-kih podrobnosti. Zdi se, da se vlada boji prezgodnje kritike opozicije in javnosti ter da hoče proračun na hitro roko spraviti pod streho, da bi na ta način onemogočila vsako akcijo opozicije.
Radi snežnih metežev so bile danes dopoldne telefonske zveze z inozem= stvom in deloma tudi z Beogradom prekinjene, tako da nismo mogli prejeti
najnovejših poročil.
Dr. Marinković na povratku
— Pariz, 14. novembra. Zunanji minister dr. Marinkovič bo odpotoval iz Pariza danes popoldne. Spotoma se ne bo ustavil nikjer. Nameravani poset v Londonu in Rimu, o katerem se je v zadnjem času v diplomatskih krogih mnogo govorilo, bo odpadel. Zatrjuje pa se da, da se bo vršil pezneje sestanek med dr. Marinkovičem in Mussolinijem in to še pred sestankom dm-štva Narodov meseca decembra. Jugoslovenski poslanik v Rimu z. Rakič ie dobil od svoje vlade instrukcije, naj pripravi ta sestanek.
Banditi oplenili celo msto
— Ne\vyork, 14. novembra. Neka roparska tolpa je napadla mesto Aquil-pam, ga zavzela in požgala. Izropala je vsa vladna poslopja. Banditi so pomorili vse. kar se jim je postavilo v bran. Naglo dospela vojaška ojačenja so za-precila nadalini pokolj prebivalstva in po hudih bojih iztisnila bandite iz mesta. Ustreljenih ie bilo v borbi 40 roparjev.
kralju Petra Osvoboditelju!
Kaj je z okrnitvijo ljubljanske
univerze
Da bi prikril krivdo SLS, napada »Slovenec« napredne liste in
obrekuje napredne politike.--Za ceno teološke fakultete
so klerikalci pripravljeni žrtvovati našo tehniko.
Nedeljski «Slovencc» na prvi stras ni postavlja «NTarod» na laž in zatrjus je, da je vest o nameravani ukinitvi medicinske in tehnične fakultete na ljubljanski univerzi izmišljena ter da hočejo samostojni demokrati s tem dobiti le agitaciisko sredstvo proti klerikalcem. Predvsem zatrjuje, da so v proračunu predvideni v%i krediti za obe fakulteti navja to kot dokaz neresnice »Narodovega* poročila.
Resnici na ljubo moramo ugotovi* ti sledeče: Namera o ukinitvi medicin? ske in tehnične fakultete obstoja še izza časa, ko je bil c. Vukičevič, seda« nji vrhovni šc.' klcroradikalov in mu nistrski predsednik, še prosvetni mini* ster. Takrat se je prvič sprožila ta mU sel in vse doslej se je dosledno dela= lo na to. da se ta načrt izvede. Da se to ni že davno zgodilo, je pripisovati ie odločnemu protestu vse iavnosti. Takrat so tudi še klerikalci ogorčeno protestirali proti tej nakani. Bili so namreč še v opoziciji.
Ko se je v ministrstvu prosvete zbiralo gradivo za letošnji proračun, so sicer ostale postavke za vseučilišča v proračunskem projektu za prosveto, ki ga je ministrstvo poslalo finančne« mu mimstru, neokrnjene, ker se takrat še ni vedelo, kako se bo izvršila re* dukcija na univerzah in katere fakul* tete ter v katerih mestih bodo priza* dete. Medtem je v ministrstvu delala komisija za vseučiliški zakon ter se je pripravljala odločitev za redukcijo. Klerikalcem kot vladar stranki je bilo vse to dobro znano. Dobro znano Um je bifo predvsem tudi dejstvo, da bo z nameraverimi redukcijami v g?av-nem prizadeto ljubTJansko vseučilišče. Toda oni so molčali in še le.   ko je
stvar dobila že definitivne oblike ter je postalo žalostno dejstvo, da name* rava vlada ukiniti v Ljubljani i medi: cinsko i tehniško fakulteto, so tudi oni postali glasni.
Če se vprašamo zakaj, odgovor ni zelo težak. Znano je, da je g. Vukiče* vić svoječasno imel v projektu, da ukine ljubljansko teološko fakulteto ter jo prenese v Zagreb. Za to ceno bi se bila dala rešiti druga važnejša ljubljanska fakulteta. A sedaj se je stvar zasukala tako, da se ukine teolo= ška fakulteta v Zagrebu, ljubljanska pa ostane. Ohranitev par tucatov teo-logov v Ljubljani naj naša univerza plača s svojo krasno prospevajočo tehniko!
Kakor stvari danes stoje, vztraja vlada pri svojem redukcijskem načrtu in bo ministrski svet temu primerno prikrojil tudi postavke prosvetnega budžeta. Seveda ni pričakovati, da bi klerikalci iz ljubljanske univerze na= pravili vprašanje svojega obstanka v vladi in če sedaj nekoliko kričijo po svojih listih, je to le prozoren mane; ver.
Napredni poslanci so, čim so izveš deli za namere vlade, vse storili, da preprečiio nesrečo, ki preti naši uni* verzi. Treba bi bilo, da jih celo* kupna naša kulturna javnost podpre v tem, naj se redukcijski načrt ali sploh odgodi ali pa vsaj omili na ta način, da nam ostanejo ohranjene drn* gocene posvetne fakultete za ceno združitve teoloških fakultet v Zagret bu, kjer je sedež najvišjega katoliške* ga cerkvenega dostojanstvenika v dn žavi in torej naravno središče teolo« Skega študija.
Poskusen zavraten
nsha porota
roparski umor branjevke Jerice A ž m a nove
Danes se je moral zagovarjati pred porotniki 211etni Viljem Grah, posestnikov sin v Gornjih SlavecU) pri Gor Lendavi v Prek-murju. zaradi hudodelstva poskušenega za-vratnega roparskega umora. Fant §e živel zadnje čase kot delavc v Ljubljani. Do 1. 19*23. je bil doma in je pomagal pri delu, potem pa je vsled prepira z bratom odšel od doma in delal pri raznih podjetjih, večinoma pri stavbah kot zidarski delavec.
Koncem maja letos je bil sprejet na delo pri Valentinu Aoeettu v Ljubljani, kjer je zaslužil mesečno okoli 900 Din, prenočeval je pa brezplačno na gospodarjevem hlevu. Svoj zaslužek je večinoma pognal po grlu.
Jed in pivo je običajno kupoval pri bra-njevki Jerici Ažmanovi, ki je branjarila v neposredni bližini v mali hišici ob Ljubljanici.
V nedeljo 12. junija zvečer je prišel v branjarijo, kjer si je naročil piva.
Ko je Ažmanova šla okoli pulta, se je s hrbtom proti njemu obrnjena pripognila in ta hip je pa obdolženec z odprtim nožem v desnici skočil k nji, jo z levico zagrabil od zadaj za ramo, z nožem v desnici pa ji prereza! vrat. Jerica se je brez glasu zgrudila in obležala.
Obdolženec je vzel iz prodajalne žametasto vrečico, kjer je bila velika usnjata listnica in poleg nje še nekaj denarja, ter škat-Ijo. v kateri je bilo nekaj srebrnine.
Nato je šel k strugi Ljubljanice, kjer si je pral krvavo levo hlačnico, da bi ga kri ne izdala. Nato je odšel domov, skril svoj plen v seno za hlevom in se splazil v hlev spat.
Ažmanova, ki ni bila mrtva, se je čez eno uro zavedla in si toliko opomogla, da se je prinlazila do brisač^, s katero si je tiščala vrat in zadrževala kri. Nato je s trudom vstala in odšla na drugo stran ceste k stanovanju Franceta Naglosta. Ker je imela prerezan sapnik, ni mogla govoriti, zato je udarila po oknu tako močno, da je vzbudila očeta in sina, ki sta prihitela na cesto. Z znaki jima je pokazala, kaj se je zgodilo. Obvestili so policijo in Ažmanovo prepre-Ijali v bolnico.
V oropani vrečici je bilo 640 Din gotovine, v škatljici srebrna damska zapestna ura z verižico, par uhanov in drugih drobnarij. Vse skupaj z gotovino je bilo vredno 900 Din.
Poškodba Jerice Ažmanove je zelo težke narave, prerezano ji je biLi jabolko in zgornji iel sapnika, rana je segala do goltanca, poškodba je bila smrtno nevarna; trajna po sledica je, da Ažmanova ne bo mogla nikoli več govoriti.
Zagovor obtoženca.
Na vprašanje predsednika porotnega se-diSca. ali se čuti krivega, je obtoženec odgovoril :
— Hotel sem vzeti samo denar, a Ažmanove nisem nameraval usmrtiti
— Koliko imate bratov in sester?
— Doma imam se 3 brate, a 5 nas je po svetu, in tri sestre. OČe je krčmar in posestnik.
— Torej zvečer okoli 9.30 ste prišli k Jerici in sedli na stol ter tam pili pivo.
— Da, pa tudi jedel sem salato in špeh. ki rai ga je Ažmanova sama zrezala.
— Ali niste že prej mislili, da bi Ažmanovi kaj zalega storili?
— Predno so prišli gostje, sploh nisem mislil. Sel sem ven, ker sem bil slabo oblečen in me je bilo pred gosti sram. Čakal sem pod kostanji, se hotel vrniti, da bi spet pil. Ko so odšli čez četrt ure, sem se vrnil. Bilo je zaklenjeno in sem trkal, da mi je odprla.
— Ali jo niste vprašali, Če so vas gostje poznali?
— Se ne spominjam.
— Ali niste rekli, predno ste Ažmanovi prerezali vrat, da greste gledat, če vas neka ženska čaka, iz česar se sklepa, da ste šli gledat, če je kdo zunaj?
— Ne.
— Kdaj ste sklenili vzeti denar?
— Ko sem pil tretjo ali četrto steklenico. Najprej sem hotel denar vzeti skrivaj, da bi si omislil obleko.
— Zakaj ste rekli, naj pivo nazaj v jamo dene?
— Zato, da bi ji kar denar vzel in ji nič ne storil. £el bi bil okoli in ji od zadaj vzel denar, a je steklenico dala prehitro notri. Potem sem ji dal še eno steklenico, naj jo da v jamo in ji pri tem vrat prerezal. Pripognila se je, skočil sem od zadaj proti nji, ji prerezal vrat. Vstala je in šla za pult, tam je šele padla; prej mi je še zažugala z roko. Vzel sem denar in od^el.
— To ni res. Morala bi biti tam kakšna mlaka; saj je vendar ležala koncem pulta, pa še na vrat ste ji stopili?
— Mogoče, se ne spominjam; ne bo res.
— Potem ste odšli k vodi izpirat hlače?
— Da, da bi se madeži ne poznali.
Zaslišanje Jerice Ažmanove.
Predsednik ie opozoril pričo, naj vse« lej na vsako besedo prikima ali odkima, ker ne more govoriti.
Jerica je stara 67 let. zdaj živi na Jesenicah. V grlu ima kanilo, da more dihati. Sedaj lahko vse požira. Bili sta prerezani sprednja in zadnja stena jabolka*. Sapnik se ji ie zožil }n težko diha.
Izvedenca dr. Košir in dr. Majer sta izpovedala, da se je rešila Ažmanova le s tem, ker se takoj obrnila in so žile nazaj stopile ter jabolko je izstopilo. Kanilo bo morala imeti celo življenje, ki ji bo v večno nadlogo, če bi se vzela kanila v^n, se lahko Jerica zaduši. Poškodba je sama na sebi težka in smrtno nevarna. •
Preda.:  Jerica,  ah'  str mieli obtofe»co za dobrega fan:
Priča prikima.
— Pivo *te jemali U jame?
Potrdi, kakor tudi, da Jo k v^ra**!, U
so ga gostje poznali; ;i odkima, -da bi jI rekel, naj mu spravi pivo. Zanika, da bi ranjena sama šla dalje, ker je takoj padi u. Potegnil io je v stran ter ji stopH na vrat. da bi jo gotovo usmrtil Z nogo ;e št parkra: pritisnil.
Jerica zahtevi za bolečine 50.000 Din.
Predsednik ie prebral dopjs glede staršev obtoženca, da so udani alkoholu, in dopise orožništva, da je Grah na zelo slabem glasa. Porotnikom je stavil sodni dvor eno glavno vprašanje, če ie obtoženi storil svoj zlaein v namenu, Jerico A/.marovo usmrtiti in se denar;a polastiti i se roparski umor ni izvršil. Dalie je stavil senat se eventualno vprašanje. £e je obtoženec svoje dejanje izvršil zato, da bi se bil polastil denarja Ažmanove, a BC v namenu usmrtiti jo.
Zagovornik se je /uvzel enerffično /t obtoženca, češ da je tedaj preveč pil. da n! mogel tedaj zbrano misliti in ie res samo to. kar je danes prizna! in nI imel namera Ažmanovo usmrtiti. Stavil je predlog. Jj bi se dalo porotnikom Se vprašanje, ali je obtoženec svoj zločin storil v trenotni duševni zmedenosti; predlog Pu je bi! zavrnjen.
Porotniki so po četrturnem posve;o\--nju prvo glavno vprašanje soglasno potrdili, nakar je bil Viljem Grah obsojen radi hudodelstva poskušenega zavratnega roparskega umora na 12 let težke ječe.
Obtoženec je kazen sprejel.
Senatu je predsedoval višji iVffMi dr. Kaiser. votanta sta bila svetnika Avsec in Krali, državno pravdništvo je zastopa', nam. drž. pravdnika dr. Mastnak, Obtoženca pa ie zagovarjal dr. Poček.
Razprava ie trajala do 13.30.
Iz ljubljanske kronike
Junak pod post ljo
Visoki Jaka ima prav čedno ime. Ptftl se namreč laka Plajbes. Zaljubljen je ftc dalje časa v gospo Pavlo, ki ima prav čedno in toplo stanovanje tam v jugozapadmem delu naše Ljubljane. Pavlin možek je pr.-den ha marljiv, vedno je vesten v službi. Včeraj je hotel slučaj, da je moral zvečer nastopiti svofci težko službo. Takoj, ko je zapustil svoj dam in >vojo ženko P.ivlo, je prijadral na nje&ov dom Jaka RijbCI, da se pogrele. Zunaj je neprestano IBtfilo, a v Pavlinem stanovanju je valovila prav ugodna toplota.
Pavlin mož je pifiji skrbi opravljal s\oio sin/lbo. Naenkrat pa potrka na vrata njegove uradne sobe njegov znanec in mu po-šepeta:
»Poslušaj! Tvoja žena ima prav čeden obisk. Ta Visoki Jaka je pri njej!*
Moi je s trpkostjo sprejel na znanje .ie-navadno novico. Ni dolgo premišljeval, »i se je ic odločil za končni sklep. Poklical je stražnika i.i še eno pričo ter odkorakal na svoj stan. Odklenil je vrata in stopil v zakurjeno sobico. Pravočasno pa je Ja-ka začul trde korake ter jo je urno pobral v nočni obleki pod posteljo. S-repo je ir*>; p -gledal na svojo nezvesto /eno ter jo pobaral:
>Kje je falot JaJca? Ali m bil pri teb: nocoj. Kam se je skril?«
Mož je nekaj časa pregledoval \ ^c kote, odprl je tudi omara, misleč, du se t skriPtja notri. Končno pa je posvetil rx>t posteltjo in kmalu je potegnil za nogo znano visoko postavo Jaka-ta Plaabesa, Pošte no ga je ozmerjal in nato izročil straža k.v ki ga je odpeljal na policijsko ravnateljstvo. Jaka se je kratko zagovarjal, da j« bil samo gost svoje stare ljubice ge. Pavi* m da ni napravil ničesar nepoštenega. Gospa Pavla pa bo sedaj imela velike >itm>vi kajti gospod soprog ji je kratko naznanil da naj si poišče drugo stanovanje, ker mi ne bo več gospodinjila.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.9&~- IS.Us. {22S>9), Berlin 13.535—13,566 (13.55), Dunaj 9.965 d, Curih 1094—1097 (1095-5), Dunaj »—8.03 (8.015), London 270.4—777.2 (276.8), Newyork 56.65—56.85 (56.75), Pariz 233 d. Praga 168.05—166.85 (168.45). Milan ,107.675 do 309.625 (310.625).
Z i e k t i : Celjska 164 d. Praštedionv S90, Kreditni zavod 160 d, Strojne 80 bi. Vevče 136 d. Ruše 280—295. Stavbna 56 d. £cšir 104 d.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: London 276.40—277Jo, NevK york 56.65—56.85, Milan 308—310, Curili 1094—1097, Amsterdam 22.97—23.03, Berlin 1354—1357, Dunaj 800—803, Pra** 168.05—168.85.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: London 35J625. NewyoA 518.5, Pariz 30.37, Milan 28.16, Berbi 123.65, Beograd 9.135, P*a«a 15.57.
36
•
Za naše zasužnjene brate
Veličastna manifestacija za neosvobojene brate ob obletnici ra-
pallske pogodbe.
Ljubljana |e včeraj na maniiestanteri način proslavila sedemletnico rapallske pogodbe. V veliki dvorani Uniona se je zbrala ogromna množica, da protestira proti italijanskim nasiljem, ki se vrše nad našim narodom na Primorskem. Shod je otvoril predsednik Jugoslavenske Matice <ir. Jan-ko Pretnar, ki le v svojem govoru na-glašal enodušnost vsega našega naTOda v protestu proti kulturnim in gospodarskim nasiljem. Prečital je nato med viharnim odobravanjem pozdravno brzojavko* ki jo je poslala predsednica Kola srbskih sestara Grujičeva in ki se glasi:
»Na današnji dan narodne žalosti se-čamo se naše zarobljene braće, ugnjetavane od nasilnika. Jedina nam je nada, da je naša rasa jaka i svesna svoje narodnosti i da neče dati ugušiti svojo nacijonalno svest. V duhu uvek sa svojim podjarmljenim bratom i sestrama, a spremni, da radimo za njihovo dobro, mi vam šaljamo sestrinske pozdraven
Predsednik dr. Janko Pretnar je nato podefil besedo dr. Dinku Pucu, ki je med viharnim odobravanjem izvajal sledeče:
Veliki Masarvk je svojčas rekel v Parizu: »Hočemo imeti novo Evropo, ki ne bo poznala več sporov in bojev med narodi, temveč bo pomenila njihovo udruženje in enoto«. Kako daleč smo danes oddaljeni od tega cilja? Svetovna vojna je sicer pripomogla narodni ideji -do zmage, toda pri določitvi meja ni zmagal princip pravičnosti, ni zmagala teza o samoodločbi narodov, marveč je zmagal v veliki meri stari impe-rijalistični duh. Velesile so odločale, mi smo se morali pokoriti! (Viharni protesti.)
Strašen je bil udarec, ki nam je bil prizadet z rapallsko pogodbo. Toda, tolažili smo se, da se to zadnje žrtve, ki jih dopri-uašamo. Nadejali smo se, da pride z Rapallom doba miru, lepega razvoja. Računali smo, da bo tudi Italija znala ceniti veličimo naše žrtve in da bo s pravičnim mastopom našim rojakom pomagala preboleti bridko uro ločine od njihovega materinega telesa jugoslovenske domovine. Zanašali smo se na oficijelne obljube med vojno in po vojni Spomnili smo se, da so Italijani imeli proroke domovinske ljubezni Mazzinija in d' Amicisa in polno drugih. Zaman je bil ves up, zaman vse žrtve, Sedem let zgodovine nas je poučilo, da ne smemo in ne moremo računati več na uvidevnost italijanskega režima. Italiji na žalost n. do debrih odnosa i ev napram naši državi. Ravnanje Italije z našo narodno manjšino postaja že pravi evropski škandal! (Klici: »Doli s fašisti! Sramota!«)- Itaija se postavja sicer ponosno na staišče, da se nimamo vmešavati v njene notranje razmere. Prav! A nobena sila na svetu nam ne more vzeti pravice, da bi se ce zanimali za usodo naših bratov in sester, da bi jim ne izražali svojih simpatij, da bi jih ne bodrili in jim ne dajali poguma, da bodo lažje prenašali vso težo trpljenja. Zakaj pa se ima Italija pravo brigati za svoje ljudi v Tunisu, v Franciji in v naši državi, torej v državah, kjer se Italijanom reže dober in obMen bel kruh in imajo v pravem pomenu besede vse, kar si želijo?! Enako pravico zahtevamo tudi za sebe. Zagotavljamo svojo sosedo, da si bo pridobila naše Iskreno prijateljstvo, ako bo upeljala pravičen režim napram našim sorojakom. Naj jim da iste pravice, k? jih ima italijanska manjšina pri nas, pa bomo prijatelji! — V molitvi se obračamo do tebe, o Gospod! Bog pravice in usmiljenja si. Kako dolgo boš zrl trpljenje tega naroda. Ali nisi več Jehova, ki je peljal izvoljeno ljudstvo v blisku in gromu iz oblasti tujca v obljubljeno deželo? Ali nisi tisti, ki se kliče tudi Gospod vojnih trum. Napravi konec mukam. Gospod! In če se to z.^cdi med bliskom in gromom, — naj se zgodi. (Viharno odobravanje.) Nas ni strah, nas ni bilo strah, ko smo bili sami, in nas ni bilo strah, ko smo bili brez prijateljev, obdani od sovražnikov. Posamezniki umirajo, narod bo živel. Živela Francija! Živela Jugoslavija!  (Viharno odobravanje).
Za dr. Pucem e povzel besedo prof. dr. Valentin Rožič, ki je v svojem govoru nanizal razne misli ob sedmi obletnici rapallske posodbe. Konstatiral je, da je ra-paHska pogodba krivična in nemoralna, da je nenaravna, ker je neiskrena v celem svojem obsegu ki po svoji vsebini. Rapallska pogodba krši prlrodopravna načela. Navajal je nato zglede italijanske neiskrenosti. Slo-
Jean de la Hyre: 60
500
— Gospoda, prinašam Keliosova povelja. Danes opoldne nastopijo maščevalci vsega sveta proti oblasti sodobne človeške družbe.
Sansino. Masars in Alquičrc so planili pokonci. Od razburjenja so preble-deli.
— Opoldne!
— Opoldne! — je ponovil d'Alba-niac — Holder je razposlal povelje po vsem svetu. Sansino, v morate vedeti, kje je telefonogra-m ki ga je prejel Ful-gran. Dajte mi ga.
Inženjer je stopil k omari, vzel iz nje fonogram in ga vtaknil v aparat pričakujoč znamenja, da spusti električni tok.
Preden je pa d'Albaniac dal znamenje, je zapel v sobi zvonec.
— Kaj je to?
Začudeni Sansino je izpustil aparat in se ozrl na vrata.
— To je signal, da stoji pred vrati nekdo, ki hoče govoriti z vami v nujni zadevi
— Naj vstopi, — je dejal d'Albaniac rnircOi ,
venski tisk v Italiji je obsojen na smrt Italijani so ubili vsako svobodo sovora, razpustili so vsa prosvetna društva, prepove-' dali vse shode in zborovanja in v veliki Italiji veljajo vse svobodščine samo za organizirani fašizem. Uničiti hočejo naš narod m mu hočejo predvsem vzeti vsako gospodarsko svobodo. Zahtevamo, da Italija spoštuje naše pravice in kličemo »Živela večna pravica, pogine naj fašlstoska krtvicac.
Oblastni poslanec Ivan Tavčar Je nato v svojem temperamentnem govoru žigosal postopanje Italije, ki izrablja svojo moč, da tepe revnega slovenskega človeka. Na Primorskem so preganjani celo oni, ki niso politično eksponirani. Mi ne vidimo meje pri Rakeku in ne na Triglavu. Daleč tam doli ob Jadranu, na Krasu, na Goriškem bije naše srce, govori naša duša. Ne moremo zatajiti samega sebe. Nasproti nasilni fašistični Italiji naj stopi socialno pravična Jugoslavija. Socijalno politično pravična in svobodna Jugoslavija bo zadosten utež proti Italiji. Živeli bratje onstran meje, naši ste in ostanete naši!'—
Dr. Drago Marušič je v imenu SKS pozdravil protestno zborovanje ter je v svo-3 e>m temperamentnem govoru očrtai skrajno nevzdržljivi položaj naših rojakov na Primorskem. Naš jezik so izgnali celo iz cerkve in šole. Naš narod nima nikaklh pravic niti pred sodniki. Tam doli je prva me-rodajma instanca karabinjer, a zadnja faiši-šistovski tajnik. Fašistovska Italija hoče duševno in gospodarsko uničiti naš narod, kar pa se ji ne bo posrečilo. Iskreno je po- | zdravil govornik sklenitev prijateljske pogodbe mod Francijo in Jugoslavijo, kar je izavalo viharne ovacije za Francijo.
Predsednik dr. Janko Pretnar je nato po daljšem govoru prečital resolucijo, ki se glasi:
»Zborovalci, zbrani na protestnem shodu dne 13. novembra 1927 v Unionu, dvigajo
svoj protest proti vsem nekulturnim krivicam, ki se gode nad našim narodom v Julijski Krajini, Zadru in na Lastovu z zapiranjem narodnih šol, z razpustom prosvetnih društev, z zatiranjem tiska, preganjanjem duhovščine in učiteljstva, z nasilnim pretvarjanjem stoletja udomačenih krajevnih in lastnih imen,   z uničevanjem privatne lastnine, kar se vse godi z vednostjo in privoljenjem cele oficijelne Italije. Jugoslove-ni ne morejo in nočejo nikdar pozabiti ali se odreči svojim bratom na Jadranu in v Julijskih gorah, kajti nobena državna meja ne more ločiti in izbrisati kulturnega, narodnega, jezikovnega in krvnega sorodstva, j Protestno zborovanje je poteklo dostoj- | no, veličastno in brez vsakega incidenta. I Zborovalci so se po končanem shodu mirno razšli. Na shod je bMa pozvana brez vsakega posebnega vzroka številna policija, ki pa ni imela razloga, da bi posegla vmes in in- 1 terverarala.  Italijanski konzulat na Erjav-čevj cesti je bil včeraj ves dan po policiji j močno zastražen.
Knjige Vodnikove dražbe j
Vodnikova družba v Ljubljani nazna- i nja svojim članom, da so knjige za leto 1927. dotiskane in vezane in da jih je začela razpošiljati. Vsak član prejme štiri knjige:
Vodnikova pratika za leto  1928. z umetniško prilogo našega kralja;
France Bevk: «Hiša v strugi», povest;
Zofka Kvedrova: «VIadka in Mitka»,
mladinska knjiga;
dr. Ivan Lah: «Vodniki in Preroki». j
Knjige prejmejo po naslednjem redu: 1.) ustanovniki, ki dobe knjige direktno (in ne po poverjenikih), 2.) Amerika. 3.) mariborska oblast, 4.) ljubljanska oblast, 5.) kraji izven Slovenije, 6.) direktni člani.
Vrstni red, po katerem družba raz- | pošilja knjige, se vsako leto spreminja. Za leto 1927. ima Vodnikova družba dosedaj 17.200 članov, in sicer: 17.043 letnih in 157 ustanovnih: napram lanskemu letu 2437 več.
Za ona poverjeništva, ki še niso ja- > vila imena članov ali pa poslala člana- j rine, je prihranjenih še 250 izvodov j knjig. Posameznim poverjenikom je i družba poslala knjige po železnici ali j pošti, kakor so sami želeli. Poverjeništva, ki odpeljejo knjige osebno, bodo
prejela tekom prihodnjih dni dopisnico, kdaj naj pridejo po knjige. Isto velja tudi za mesto Ljubljana Stroške za dopošiljanje knjig naj poverjeniki raz-dele enakomerno na vse člane. Vsak poverjenik naj takoj pri razdelitvi letošnjih kujte pobira Članarino za leto 1928.. ki znaša zopet 20 Din. Takojšnje pobiranje članarine za 1928. olajša delo poverjenikom   In   koristi Vodnikovi
V Stari Srbiji in Makedoniji je običaj pri Arnavtih. da kupjejo ženini neveste od staršev. Odkupna vsota je često zelo velika in je odvisna od lepote in števila prosilcev, ki se potegujejo za devojko. Zato prihajajo Ar-navti v Bosno, da se tam oženijo. V Sarajevo je pred mesecem tako prišel tudi Talir Hasan iz Telova, da se oženi. Prišel je v Sarajevo, kjer ni nikogar poznal. Iskal je in iskal devojko, pa jo ni našel. Naposled se je odpravil v kavarno.
— To ni baš težko, daj mi 500 dinarjev, pa bomo kmalu našli devojko.
Ko je Smojo dobil 500 dinarjev, je odvedel Tahrra v neko javno hišo, kjer so naleteli na neko mladenko.
— Eto, ta bo za tebe!
— Ali me hočeš? je vprašal Hasan.
— Hočem!
— Lepo! Pojdimo h kadijL Fahir je kupil devojki obleko in čevlje in je na mah potrošil tisoč dinarjev. Po nekoliko dneh se je tahir oženil z devojko, čeprav ni še vedel, kako ji je hrte. Tri medene dni je prebil z njo, četrti dan je pa izginila. Iskal jo je Tahir povsod zaman. Pritožil se je Smoji.
— Dobro, greva na policijo z devoj-kino majko in prijaviva. Zaslišali so »majko« in dognali, da ni »majka« in jo je Smojo pregovoril, naj se kot tako izda. Smojo so zaprli, Talir pa zahteva pobeglo ženo Selveto ali pa denar nazaj.
★
V hišo št. 112 na Maksimirski cesti v Zagrebu so prihajali ves dan in zonet odhajali različni moški in ženske. Moški so bili sami boljši ljudje, dobro oblečeni in finih manir. Biil so tudi sami starejši gospodje. Le redko se je pojavil kak mladenič ali pa bolj revno oblečen delavec ali kmet. Kmetje so prihajali s polnimi culicami in odhajali s praznimi, mesarski pomočniki so pa nosili v hišo meso in denar. V hiši je stanovala Antonija Herkov, prodajalka perutnine. Imela je samo eno sobico z eno posteljo. Siromaštvo te sobe so pa oživljale mlada, zdrava in sočna dekleta z dežele, ki so prišla brez denarja v mesto iskat zaslužka in so padla v roko premeteni zvodnici. Mlade, neizkušene, zdrave in poželjive deklice je zvodnica oddajala starim, že napol izživelim mestnim gurmanom. Zakaj bi se dekle potepalo po mestu in se izpostavljalo policajem? Boljše je poslušati «drugo majko», prevejeno zvodnico in si na lahek način služiti kruh.
Tako je živelo nekaj mladenk v hiši Antonije Herkove na Maksimirski cesti. In Dogme kako dolgo bi še prodajala svoja mlada telesa, če bi pred dnevi ne prišel na policijo delavec Ivan B. in naznanil, da je nenadoma izginila njegova hčerka 15Ietna Marija. Istega dne so jo videli sosedje v družbi Herkove. Policija je Herkovo zaslišala, ki pa je odklanjala vsako krivdo. Policija je zato uvedla vsestransko preiskavo in izginulo Marijo res našla. Marija je izpovedala, da jo je Herkova upoznala z nekim Amerikancem in so se vsi trije odpeljali v Podusjed. Dobro so se najedli in napili, prenočišča pa niso dobili. Gostilničar jim je postlal s slamo na podu. Vlegli so se, Amerikanec v sredo in obe ženski na levo in desno. Marija je bila pijana in Amerikanec jo je nadlegoval Končno se mu je Marija udala. Amerikanec je naslednji dan nakupil Mariji in zvodnici bogato obleko in so vsi trije prebili še tri dni v neki hiši v Slovenski ulici, kjer jih je policija našla.
Devojke. ki so stanovale pri Herko-vi, so bile stare od 16—19 let in so bile večinoma Slovenke. Herkova jih je podila od hiše, da so lovile moške na ulici.
družbu Spremembe bivališča onih članov, ki so vpisani pri posameznih poverjenikih, je družba upoštevala do začetka ekspedicije.
Oni člani, ki so se vpisali neposredno pri vodstvu družbe v Ljubljani, prejmejo s knjigami vred tudi položnico, s katero naj plačajo čimpreje članarino in poštnino v znesku 27 Din za leto 1928.
Nevešče je pa sama spremljala na lovu. Gostje so zasedli sobo kar skupaj in se porazdelili po postelji, tleh in stolen. Zvodnica je dekleta pretepala, če niso ubogale. Gospodje so plačevali po 50 do 60 Din in še 30 Din za sobo, kmetje in mesarski pomočniki so pa plačevali z blagom. Vsi so nekaj imeli od hiše nemorale, le devojke same ne mnogo; štiri med njimi so celo morale oditi v bolnico.
★
Nedavno se je ustrelil v Zagrebu neki Florijan Jagič. Stanoval je s svojo družino v Ilici 115, ker pa ni bil zaščiten in je imel malo prodajalno v Ilici 89, so mu odpovedali stanovanje Jagič se je moral preseliti in je za to potrošil več tisoč dinarjev. Ker je invalid, bi moral uživati zaščito stanovanjskega zakona, a mu ni ničesar pomagalo. Jagič je plačal odvetnika in je jokal in se razburjal. Njegova žena je na sodišču razložila, da jih bo deložacija popolnoma upropastila. Jagič se je valjal po podu, ko so postreščki nosili njegovo opremo pod streho.
Jagič je spal na mizi v svoji branja-riji. žena z otroci pa pri dobrosrčnih sosedih. Končno se je odločil, da profta trgovino in si zgradi svojo hišo. Postal je Član Zadruge za gradnjo malih hiš in si je že sposodil pri Mestni hranilnici večjo vsoto. Že v začetku je imel pri gradnji hiše veliko smolo. Stavbeniku je plačal 11.000 Din za materija!. Stavbenik mu pa tega ni preskrbel, temveč se je sam ustrelil. Po velikih naporih je dozidal hišo in uredil v prvem nadstropju gostilno V pritličju je namera--val urediti pekarno. Zadolžil se je povsod in že so se oglašali upniki in rubeži. Jagic je fizično popolnoma propadel od skrbi. Cesto je ženi omenil, da bi storil s samomorom vsemu konec, če bi ne imel družine. 2ena je bila sama radi nastalih razmer živčno ubita in je vendar moža tolažila, češ, saj imaš zdrave in pridne roke m tudi če vse "izgubimo, ni treba obupati. Nekega večera je Jagič sam stregel gostom. Okoli 10. ure zvečer, ko so gostje odšli, je odšel v pritličje in ustrelil v zrak. 2ena je priletela in na stopnicah je slišala, kako jc Jagič zakričal: Živega me ne boste več videli!
Takoj nato je počil drugi strel in Jagič se je zgrudil mrtev na tla s prestreljeno glavo.
Tragična smrt Florijana Jagiča je vzbudila veliko sočutje prt vseh, ki so ga poznali. Jagićeva vdova je ostala sama s tremi nepreskrbljenimi otročičL
Prosveta
Koncert Zdenke Zikove
Danes 14. t. m. koncertrira v veliki dvorani hotela »Union« gospa Zdenka Zikova, bivša primadona ljubljanske opere in že nekaj let primadoaa zagrebške opere.
V Ljubljani se je razvila Zdenka Zitoova v prvovrstno openio umetnico ter si v kratki dobi osvojila popularnost in splošno priljubljenost, kakršne ni menda pred njo uživala še nobena prva vperna soprani sika. Njene partije: Louisa, Margareta, Tatjana, Tosca, Leonora, Milada, Mafpofca in dr ostanejo nepozabne.
Tekom zadnjih sezon >e je umetniško razvijala dalje in ie danes ljubljenka zagrebške publike.
Po dolgem času nastopi v Ljubljani s prekrasnim, izredno zanimivim programom kot koncertna pevka. Dodala bo tudi več svojih najlepših opernih arij. Ne dvomimo, da bo odziv naše publike najboljši. Iz Ijubliaeske kronike.
— »Bajaderao v Ljubljani. V moji ocen: premijere v nedeljski številki »Slovenskega Naroda« sta izpadla dva stavka: g. Su-
5 • I j kot polkovnik Parker je bil eleganten in je visoko dvignil svojo vlogo, gosp. Sancin kot šef klakerjev odličen. Dostavljam pa še: g. Fr. Rus, ki je le v Horhnacnovih pripovedkah prav zadovoljivo izvajaj štiri famule, je tudi kot groi Ar- m mande v »Bajadem dokazal veliko uporabnost Kapelniki in režiserji naj W se pozanimali za tega nadarjenega člana; mogoče bi ga bilo dvigniti med soliste.
Fr. a
£8etežnica
KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 14- novembra 1927; katoličani: Jozofat; pravoslavni: 1. novembra, Ktrzma i Damjan.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: »Vrt Edenc Opera: zaprto.
Kino .Matica; »V sedmem uebu<. Kino Dvor: »Ljubavne   avanture Leo-poldine Habsburške«.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: FSccoli, Dunajska c: Bakarčie, Sv. Jakoba trg.
Ljubljana v L 1999.
Ta naš sobotni podlistek g. Suchyja si je zopet enkrat pošteno privoščil tiskarski škrat, najbrž v onemogli je* zi radi spoznanja, da bo I. /999 tudi njegove diktature konec. Poleg drugih nagajivosti, ki so jih čitatelji gotovo sami spoznali za take, je tudi natiskal, da bodo ljubljanski cucki l. 1994 opremljeni z ^revolverjih mesto z «ro» ter jih, ki jim bodo potrebni, da bode kos političnemu dirindaju, ki bo takrat vladal v milijonskem mestu Ljubljani.
Smrt ljubljanskega obrtnika
Kakor nam poročajo, je danes opoU dne v Ljubljani umrl v visoki starosti g. Jernej Janša, hišni posestnik in biv* ši pekovski mojster. Umrli je bil oče sod. svetnika g. Josipa Janše. Blag mu spomin! Preostalim naše sožalje!
Sport
Domače  in  inozemske tekme
— Seja upravnege odboru JZSS ^e Trii danes v ponedeljek ob pol 9. uri zvečer. Sestane se samo načelstvo. — Tajnik.
LJUBLJANA: Radi izredno slabega vremena so bile včeTaj vse tekme odpovedane.
ZAGREB: Prvenstvo: Gradjanski«Con« cordia 2:1 (1:1), Hašk : Železničar 3:0, Viktorija : Derbv 2:2, (1:1). Stanje prvenstva v Zagrebu je nastopno: Croatia 4 tck< me 7 točk, Viktorija 5. 7, Gradjanski 4. 6, Hašk 5, 6. Concordia 5.4, Željezničar 6, 2. Derbv 5, 2. Največ 5ans za naslov jesen« skega prvaka JNS ima polog Oroatie Gra* djanski.
BEOGRAD: BSK : Savija 5:2.
ZEMUN: Jugoslavija : Vitez 4:1.
SPLIT: Haiduk : Splitska repr. (Borac) 3:0. Na igrišču je prišlo do izgredov in pretepov.
Finale za srednjeevropski pokal
Pred 40.000 temperamentnimi gledalci se j« včeraj na Dunaju odigral fmaJe za srednjeevropski pokal. Rapid je zmagal z 2:1 (1:0) vendar si pokal pribori Sparta, ker je Dunaj čane v Pra^i porazila s 6:2. Z estetskega vidika je bila tekma neza* vžitna, bila jc niz neutemel>enih surovosti, grdih faulov, protestov in pretepov. Naj« bolj škandalozno se je vedla publika, ki jc opetovano skušala vdreti na igriaoe in in« sultiTa' i sodnika ter igrače Sparte. Točnih poročil o tekmi £e nimamo, ker je danes telefonska zveza z Gradcem in Dunajem prekinjena. Dočim javljajo nekatera poročila, da so igrači Sparte igrali surovo in da je Perner (Sparta) zlomil Rapidovemti igraču Horvathu nogo, se na d. Jtji strani naglasa, da je Rapid igral skrajno divjaško in t t jc podpiran od fena! -oc publike hotel rezultat, ki bi ga kvalificiral ra zrna* ^ovalci, naravnost izsiliti. Poročila si tudi v toliko nasprotujejo, da si ni Horvath zlomil nogo, ampak Pcrncr. Publika se je ba» je vedla tako, da je to kulturna sramota za Dunaj in da bo imela tokma svoj od* mev v mternacijonalnem svetu.
Tekmo je vodil holandski sodnik Ev* mers, ki je bil sicer objektiven, toda nesposoben. Rapid je dosegel prvi gol v peti minuti prvega polčasa po \VeseIyju in je v 10. minuti drugega polčasa zvišal rerul« tat na 2:0. V 36. minuti je Sparta (Sirnv) zvišala na 2:1 in ta rezultat je ostal do konca nespremenjen. Tekmi je prisostvoval tudi češki vojni minister StHbrnv. ki jc predrrcdnik Sparte. — Finančni uspeh tekme je bil lep, kajti pri blagajni se je vplačalo 750.000 dinarjev.
Sansino je potegnil iz žepa strašno orožje revolver-strelo. in odprl vrata.
Na pragu se je pojavil Cerko in porinil v sobo prestrašenega moža.
— Poglavar! — je dejal Cerko ves iz sebe od jeze, — evo Fulgranovega morilca, policijskega vohuna, izdajice!
— Lažeš! — je jecljal rudar in se skušal rešiti krepke roke, ki ga je držala za ramo.
— Pusti ga, Čerko! — je zapovedal d'Albaniac.
Čerko je umaknil roko. Rudar je padel na kolena in zajecljaJ:
— Poglavar, prisegam, da se moti, jaz nisem ...
— Molči! — je zakričal d'Albaniac in se obrnil k Cerku. — Govori!
— Poglavar! — je pripovedoval Cerko ves razburjen. — To je vohun, izdajica. Kdor se hoče domeniti s policijo, mora zapustiti rudnik. Ta mesec je bil samo on na dopustu. Ta-le mož po imenu Schwarzmann je bil odsoten. Takoj se mi je zdel sumljiv. Vaš prihod je začasno odvrnil mojo pozounost od njega Potem se je pa izkazalo, da mi je vaš prihod celo pomagal. Schwarzman-na je moral zanimati vaš prihod, še bolj pa sestanek z upraviteljema rudnikov 39 in 40
— Kako je mogel vse to zvedeti?
— On služi na telefonografski postaji, kjer se registrirajo ne Ie fonogrami, marveč tudi vse, kar se govori glasno
j v rovih in v rudniku, izvzemši tele* j sobe.
— Glej no, glej! Nadaljuj^
— Schwarzmann se je začel res zanimati za vas. Bil je slučajno prost in je neprestano lazil za vami. Jaz sem pa
! lazil za njim. Ko ste prišli v to sobo, se je skril v Fulgranovi garderobi. In tam... o! lopov!... je postavi^ mikrofon, s pomočjo katerega je slišal vse, kar se je godilo v tej sobi. Našel sem mikrofon in zalotil Schwarzmanna v hi-•pu, ko je vtaknil v aparat vretence. Evo ga!
Cerko je položil na mizo rrrikrosko-pično vretence, pokrito s prozorno mreno.
— In on se drzne še tajiti! Lopov! Morilec!
D'Albaniac je s kretnjo pomiril Cer-ka. Obrnil se je k izdajalcu in spregovoril osorno:
— Ce priznaš, te usmrte brez muk. Če boš pa tajil, te bodo mučili in pri-sHili govoriti resnico. Izbiraj.
Od strahu spačeno lice ie zadrhtek>, j iz grla so prihajali neki čudni zvoki, j Slednjič je zastokal;
— Obljubite mi, da ostanem živ, pa vam vse povem.
— Smrt ali muke in smrt Izbiraj! Schwarzmann je kolebal. Videč, da
je poglavar neizprosen in boječ se strašnih muk, je nehal plakati in zajec-ljal:
— Policijski ravnatelj v Marseillu me je zapeljal. Obljubili so mi ogromno nagrado, ako umorim Fulgrana in izdam njegove tajne. Jaz sem povedal policijskemu ravnatelju, da so vsi ru-darjidarji v Srednjih Alpah člani organizacije maščevalcev in da je Fulgran glavni Keliosov pomočnik. Jaz sem ubil Fulgrana. V vodo, ki jo je pil vsak večer, sera nalil strupa. Toda nobene tajne nisem mogel izdati. Mikrofonska vretenca, s prestreženimi pogovori leže pod mojo blazino. Ko sem bil v Marseillu, nisem še ničesar vedel. To je vse.
— Ali imaš v rudniku pomagače?
— Ne.
— Kje je sprejemni aparat tvojega mikrofona v tej sobi?
— Pod vašo mizo.
Čerko se je hitro nagnil in potegnil izpod mize aparat od katerega je bila napeljana pod preprogo tenka žica.
— Kdaj si nastavil ta aparat?
mm Pred dvema tednoma. Fulgran je
odšel nekega dne iz kabineta in pozabil zakleniti vrata.
— Dobro.
D'Albaniac je poklical stražarja in mu zapovedal:
— Odvedi Sclnvarzmanna k njegovi postelji in vzemi izpod blazine mikro-
| fonska vretenca. Preišči vse njevjovc ; stvari, če ničesar ne najdeš, bo usmrćen danes popoldne. Čerko, tj boš nad-| zoroval usmrtitev. Način smrtne kazni : prepuščam tebi. Pomni pa, da sem mu obljubil smrt brez muk.
— Razumem, poglavar!
Čerko je zagrabil izdaialca za vrat in ga pahnil skozi vrata.
— Zadeva je končana. — je dejal d* Albaniac flegmatično.     Zda? čujmo
Kelisova povelja.
Sansino. Maras in Alauiere so napeto opazovali ta prizor. D* Albaniaco-va hladnokrvnost in odločnost ie napravila na nje globok vtis. Spoznali so. da je dobil pokojni Fulgran dostojnega naslednika.
Ker so bili v tem rudniškem okraju sami maščevalci, ni bilo treba nikogar odstraniti ali aretirati. Sansino je vstal in pripravil fonograf. Pet minut je Pel aparat in našteval vse ukrepe, ki so bili potrebni v zvezi z revolucijo v Sred-njm Alpah
Pisane zgodbe iz naših krajev
Kako je Arnavt iskal ženo« — Tragedija malega človeka. —
Hiša nemorale.
i. razredne loterije Mm ni Mm Hi
r. z z o z. v Ljubljani, Sv Petra cesta štev. 19 so bile
izžrebane dne 11. t m.
.590.
Din 10.000 je zadela srečka štev. 48
Din 2.000 ie zadela srečka 58.088.
PO Oifl 500      pa so zadele naslednje številke:
14.128. 76.714, 100.715, 100.741, 100.729, 5754, 5736, 15.424, 15.481, 30.998, 40.557, 40.514, 53.474, 53.448, 53.407,   66.619,   66.640, 66.633, 91.727, 9714, 9718, 11.523, 11.515, 11.587, 20.887, 20.866, 23.415, 23.440, 34.145, 34.136, 47.799, 47.765, 47.713, 47.744,   48.579,   48.556. 59.375. 59.377. 59.381, 60.825, 60.879, 60.898, 60.820, 70.284,  71.872, 71.874, 83.239, 86.369, 86.315, 86.347, 86.326, 110.179,   110.128,   111.184, 111.161, 120.105.    120.123,   120.161, 120.147, 34.082, 54.088. 34.036, 61.209, 70.284, 87.154, 87.131, 99.513, 99.524, 110.792,
96.933, 97.730, 97.762. 110.164, 111.168,     111.151, 11L.163. 123.359.   9330,   9323, 20.211, 71.872.  71.874,  73.653. 73.656, 110.782, 122.737.
30.999, 91.736, 34.115, 59372, 83.219, 110.157, 111.106, 20.210. 82.557,
Onevne vesti.
Vi Ljubljani, dne 14. novembra 1927.
— Kraljevska rodbina v Beogradu. V soboto popoldne se je vrnila [z Topole v Beograd kraljevska rodbina. Sredi decembra bo odpotoval v Zagreb, kjer se nastane na Kaprolu.
— Krajevna organizatlzia SDS na Vicu
vabi vse svoje Člane in somišljenike na važen sestanek, ki se vrši v sredo 16. novembra l 1. ob S. zvečer v gostilni Na pošli (Sokolski dom). Na sestanka se bo razpravljalo o gradnji vodovoda za viško občino ter je dolžnost vseh interesentov, da se sestanka sigurno udeleže ter dajo občinskemu klubu SDS - SKS potrebna pooblastila, da zamore pri prihodnji občinski seji pravilno predlagati oziroma sklepati. Klub se na evenfruelne poznejše očitke ne bo mogel ozirati in jih že naprej odklanja.
— Odhod turškega poslanika. Beograd jc v soboto zapustil turški poslanik na našem dvoru Higmed beg ter odpotoval v Carigrad. Poslanik je imenovan za osebnega tajnika predsednika turške republike Kemale paše. Higmed beg je bil prvi turški poslanik na našem dvorn no prevratu in po zcpetni vzpostavitvi diplomatskih odnosa-iev med obema državama.
— Določila o prometa državnih poštnih avtomobilov. Glede proste vožnje v poštnih avtomobilih daje poštno ravnateljstvo tale os vodila: Voznine so popolnoma oproščeni: a) otroci do četrtega leta. če ne zavzemajo posebnega prostora; b) čuvarji otok, kadar i dpravijdio ovire na telegrafskih m telefonskih napeljavah; c) šef direkcijske garaže v službenem potovanju: 5) inženirji gradbenih sekcij po dvakrat na mesec; d) šefi telegrafskih in telefonskih terenskih sekcij, kadar slnžJbeno potujejo; e) vojaki (redovi, kaplari in podčastniki), kadar potujejo službeno ali na bolovanje, redovi in kaplari pa tudi še, če gredo ua dopust. Vse te osebe — razuii otrok do štirih let — se morajo na vožnji izkazati s službeno objavo poštnega ministrstva ali poštnega ravna-reljsrva. vojaki pa 6 službeno objavo svoje komande.
— Kovani denar v denarnih pismih. Po
n'i'.iistr. odTedbi je zdaj dovoljeno pošiljati v vrednostnih pismih kovani denar v malih rneskih. a ta denar mora biti tako zavit, da se v kuverti ne premika.
Werner Fuetterer
v filmu po slovitem romanu Paul Keller»ja.
NEZAKONSKI SIN
(Der Sohn der Hag ar) tn njegova temperamentna partnerica
Mady Christians
Prkic! Pride! ELITNI KINO MATICA
2551
— Najmlajše slovensko mesto. Iz Litije rrdm pišejo: Litija ima lepo lego, lične hjše, živahno trgovino in industrijo. Spričo teh lastnosti se naš trg po pravici povzdigne v mesto, kar se bo tudi zgodilo v bližnji bodočnosti. — Poštna uprava je imela lepo nriliko, da bi bila našo poŠto premestila v Tjrimernejše lokale sred j Litije. — Upamo, ca bomo vdobili v dogledni dobi modem železen most, namesto sedanje lesene podrtije, ki ie v večnem popravljanju. — ZadnH :cden je Sava tako narasla, da je zalila cesto in žc pretila nižje ležečim poslopjem. — Cesto so nam nasuli, alf vsekako s predebelim gramozom.
— Anatom, institut v Beogradu. Ministrstvo za narodno zdravje je dovolilo kredit <MO.00O Djn za ureditev anatomskega instituta v Beogradu.
— Konferenca v prometnem ministrstvu. V prometnem ministrstvu se vrši 5. decembra, t. 1. širša konferenca prometnih stre* kevnjakov iz cele države. Na konferenco so pozvani tudi zastopniki gospodarskih kor-roracij ter bo razpravljala o komercijaliza-~iij državnih železnic.
— Pravilnik k stanovanjskem zakonu. Mhrister za socijalno politiko ie izdal sedaj *iov pravilnik o izpremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona.
— Odlikovanje Čehosfovaka. Pianist Jan Mefrriau je odlikovan z redom Sv. Save V. -rste.
— Medvedi v Črni gori. Kakor javljajo z Cetinja, so se pojavili v goranjskem sre-tu mnogoštevilni medvedi. V selu Stabormi so medvedi napadli stajo, kjer so poklali večje število ovac, Sel jaki so se oborožil in so prrredili proti medvedom velik lov. Med drugimi so ustrelili medveda, ki je tehtal
ad 200 kg.
— Odkrita tinotapska družba s kokainom. Beograjska železniška policija je s nomočjo cirinskih organov po dolgih poiz-
edovaniih odkrila dobro organizirano tfho-apsko družbo, ki se je ukvarjala s tiho-apstvom kokaina in njega prodajo koka-^istom. Dražba je imela svoj gbmri sedež
v nekem selu pri Vinkovcih. Taro so nasu* tudi velikansko zalogo v tihotapljene ga kokaina. Glavnj kolovodja tihotapcev je bH neki ruski begunec ki je dalje časa živel v Italiji in se preživljal Izključno le s tihotapstvom. Baje je imela ta tihotapska dražba svoje pomagače tudi v Ljubljani.
NAJUGODNEJŠI NAKUP
oblačil lastnega izdelka nudi tvrdka JOS. ROJINA, Liubljana.
iz Ljubljane
—:-j Sedma obletnica Rapalla v »Soči«.
V soboto zvečer je »Soča« priredila v Ljubljanskem dvoru primerno slavnost povodom sedme obletnice rapallske pogodbe. Program ie bil prav mnogovrsten in izbran. Društveni blagajnik in predsednik predavateljskega odbora 2. Josip Sfiligoj je prireditev otvoril z markantnim govorom, nakar so se vrstili govori g. prof. Martina Zgrablliča, g. Josipa Vovka in dr. Stojama Bajiča o pomenu rapallske pogodbe in o položaju naše narodne manjšine v Julijski Krajini. Vrstile so se tudi prav lepe deklamacije gdč. Klavorove, gdč. Simon čiče ve in učenca Bense. Zlasti ie zadivila deklamacija Srrnon Gregorčičeve pesmi »Vstajenje«, ki jo deklamirala z globokim čustvo-vandem gdč. Klavorova.
—si Slavo stalne vojne bolnice In bolni carske čete dr. div. oblasti ie danes ob 11. dopoldne otvoril prota Dimitrije Janko-vić s svečano sihižoo božjo in sekanjem kolača. Slavo praznuje bolnica vsako leto na god sv. bratov Kuzmana in Damjana, ki sta patrona bolnice. Po službi božji ie slovesno nagovoril in pozdravil vse navzoče podpolk. dr. Jiwtin, ramestmik domačina dr. Riharda Juga, upravnika bolnice. Ob-jasnil je, zakaj bolničarji praznujejo na god sv. Damjana in Kuzmana svojo slavo. Ta dva po tron a naj Jim bosta vzgled usmilje-nosti in plemenitosti do bolnikov. G. podpolkovnik je še posebno pozdravil navzočega diviz generala Danila Kalafatovlća, škofa dr. Jegliča, namestnika velikega župana dr. R. Andrejka in vse druge dame in gospode. Ljubljansko občino je zastopal magistrata! ravnatelj dr. Mi-Ijutin Zamik, državno bolnico primarij dr. Jenko, pravoslavno občino dr Treo. za udruženje slovenskih bojevnikov Je prišel major Colarič, za Jugoslovanski sokolski savez dvorni svetnik E. Oangel za Orlovsko zvezo dr. Megler itd. Po svečani službi božji in slavnostnem govoru so vsi navzoči zaklicali trikratni živio našemu kralju, nakar je dravska divizijska godba zasvirala držav-on himno. Po svečanosti so domačini povabili goste na zakusko.
—Ij Kidanje snega in snaženje hodnikov. Mestni magistrat ljubljanski opozarja hišne in zemljiške posestnike, oskrbnike, hišnike in najemnike hiš, stavbišč in drugih prostorov na § 82. cestno - policijskega reda ljubljanskega, ki vsebuje določila lgede snaženja hodnikov, kadar zapade sneg. Glasom predpisov jc treba očistiti hodnike in pešpoti ob posestvih in parcelah nemudoma, čim zapade sneg in če vsled tega polzi ali se napravi poledica, je treba hodnike posuti tudi s peskom, pepelom ali kako drugo stvarjo. Snaženje in posipanje je treba izvršiti v širini hodnika ali pešpota. Poleg tega se morajo očistiti tudi odtočni jarki (kadunje} ob hodniku, ker se sicer pri tajanju ali zmrzovanju snega voda ne bi mogla odtegniti. Kadar zapade sneg ponoči ali se napravi poledica, treba je opraviti čiščenje in posipanje vsaj do 7. zjutraj. — Pri neprestanem snaženju je treba osnažiti hodnike t*d. večkrat na dan in jih tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Z dvorišč se ne sme sneg ali led odkladati na cesto, temveč ga ie izvoziti v Ljubljanico ali na odkazana odkladišča. Sneg, ki sam zdrči ali se pomeče s streh, morajo hišni posestniki nemudoma ob svojih stroških zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu je hodnike in peš-pota po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. Prestopke teh določil bo mestni magistrat kaznoval po cestnopolicijskem redu, poleg tega pa bo odredil, da se dotično opuščeno ali nemarno opravljeno delo izvrši na stroške zamudnega lastnjka hiše.
—Ij Pomoeni^ki zbor gremija trgoveer ▼ Ljubljani in 8-uroi delavnik: Na svoji seji v torek dne 8 t. m. je sklenil Pomočniški zbor odgovoriti mestnelu magistratu v zadevi 8-urnega delavnega Časa sledeče; >Na Vašo vlogo z dne 28. oktobra 1927 Štev. 30183/27-ref. II. v zadevi odpiranja odnosno zapiranja trgovin na osnovi maksimalno osemurnega delovnega časa. Vam sporočamo sledeče svoje mišljenje in svoje zahteve: 1. Odredba velikega župana ljubljanske oblasti naj vsebuje za vse trgovske obrate, z izjemo samo onih, ki so navedeni pod štev. 2. enotno od-
piranje iu zapiranje trgovin in sicer naj se določi brezJzjenini S-urni delavnik od 8. do 12. in od 14. do 18. 2. Mlekarne, tlaifitara* in pekarne naj si po medsebojnem sporazumu določijo same čas odpiranja in zapiranja svojih obratov, delovni čas v teh obratih pa ne sme obsegati več kot 9 ur dnevno. 3. Naredba naj se nanaša na vet policijski rajon ljubljanski. 4. Naredba naj velja ne samo sa obrate, ki spadajo pod sskon o zaščiti delavstva, namreč za obrate, ki zaposlujejo pomožno osobje, ampak za vse trgovske obrate brez izjeme. 5. Strogo naj se izvaja nedeljski počitek in počitek v predpisanih praznikih v vseh obratih. — Pomočniški zbor javlja nadalje svojemu članstvu, da je izbran za novega tajnika tov. Ivan Tavčar, ki bo zbor zastopal ob vsaki potrebni priliki. Odbor si je stavil za cilj začeti z najživahnejšim poslovanjem v korist članstvu in je vsled tega stopil v stik z Zvezo društev privatnih nameščencev Slovenije, s katero si bo omislil svoje prostore in pisarniške moči. V najkrajšem časa se bo oglafil pri vseh članih Pomočniškega zbora legitimirani inkasant, kateremu naj vsi člani poravnajo zaostalo članarino. V pojasnilo še pripominjamo, da je član Pomočniškega zbora vsak trgovski pomočnik, poslovodja in uradnik, ki je nameščen pri trgovskem obratu, ki je član Gremija trgovcev v Ljubljani.
—Ij   Krojači iu kreditno vprašanje. —
Krojači In krojačice tožijo, da jih malomarno odplačevanje njihovega zaslužka od strani odjemalcev, izdatno ovira v njihovem obratovanju. Zaradi tega sklicujejo na. pondeljek dne 14- tm ob 8. zvečer v salonu hotela Llovd sestanek, na katerem hočejo razpravljati, kako nai se vpralanje odplačevanja v obojestranskem interesu odjemalcev in obrtnikov zadovoljivo uredi.
—Ij Drobiž policijske kronike. Pohaja je od včeraj na danes prijela več vtačsjg in beračev. Aretirane so bile tri mlade ženske Pavla, Georgftia in Ivanka. Zadnja je na policiji povedala, da navadno spi s svojim zaročencem po predmestnih kozolcih. Pri j avl j etra ni nobena tatvina, prijavljena Je Ie lahka telesna poškodba. Trije mladeniči so se ponoči v pijanosti pretepali, a Štirje elegantni gospodje so kalili nočni mir. Splošno ni bilo včeraj nfkakih važnejših dogodkov, ljudje so Martinovo nedeljo povečini praznovali po gostfrnah z vinskimi trgatvami.
—S Največjo izbiro bluz, otroških obleke in plašč*ov nudi ceno KRlSTOFlC-BUČAR.
—I j Darila! Uprave^* našega Usta je prejela za »Društvo slepih« Dm 100.—, katere ie daroval g. Filip Supančič, stavbenik v spomin blagopokolnega profesorja Ivan Framketa. — Srčna hvala!
—Ij Dežnik se je zgubil od Miklošičeve ceste mimo kolodvora ua Dunajsko cesto proti Tivoliju v soboto okrog 12. Najditelj naj ga odda v trgovini ge, Svetina, Kongresni trg 3.
—Ij Vreme. Včeraj in danes neprestano sneži. Barometer se dviga. Danes ob 7. uri zjutraj je kazal barometer 765, termometer 0" C, opoldne barometer 766, termometer -hI* C.
OBLAČILA
tvrdke 3. Maček
ljubi JANA. Aleksandrova 12 so najboljša in naicenelša.
— Ij Budilke in poročne prstane kupiš pri P. Čuden, Prešernova nI. 1.
Iz Celja
—c Rapallski dan se Je v Celju proslavil s protestnim shodom, ki ga ie priredila podružnica" Jagoslovenske Matice v Celju ob pol 11. dopoldne v Narodnem domu. Velika dvorana je bila nabito polna občinstva. V imenu podružnice JM. je spregovoril njen predsednik g. S a 1 m i č» za njim pa so nastopili govorniki za razne stranke in društva. Vsi so omenjali pomen Rapalla. krivice, ki se gode zasužnjenemu našemu narodu v Italiji in pozivali na vztrajno delo, da bomo* pripravljeni, ko pride dan, ki bo maščeval Rapallo. Vsi govori so bifi^spre-jeti z b.irnim aplavzom zborovalcev. Združeni pevci so zapeli nekaj domoljubnih pesmi. Zborovanje je poteklo lepo in dostojno.
—c Krajevna organizacija SDS za Celje-Okolico ima sestanke v torek 15. t. ra. ob 20. na Bregu v gostilni na Škarpi, v četrtek 17. t, m. v gostimi Puncer na Spodnji Hu-dinji.
—c Občinske volitve v občini Celje-Oko-lica. Sreski poglavar ie potrdil vseh sedem vloženih kandidatnih Ust. Lista »Združene slovenske gospodarske stranke« bo imela tretjo skrinjico, dočim sta prva in druga skrinjica klerikalni. Dokazano je, da je bila lista Združenih strank vložena kot prva, na pritisk klerikalcev pa je oblast odločila drugače. Jasno povemo, da si takih balkanskih metod ne bomo pustil dopasti. Iz klerikalnih list in iz napredne liste je bHo razvidno, da je bil na istih korigiran v prilog klerikalcem čas vložitve?! Ce je bilo jasno* da so klerikalci prvi, čemu je bilo potem to potrebno?! Na tak način zgubi prebivalstvo zaupanje v nepristranost oblasti. In povemo javno in jasno, da lahko sliši tudi veliki župan g. Schaubach v Mariboru, ki je tudi pritisnil kot klerikalni eksponent na celjsko politično oblast, da je za* devo, ki je popolnoma jasna, resila v prilog klerikalcem. Klerikalcem pa povemo, da bodo pri vojirvl župana od napredne stranke dobili zato primerno plačilo, katero edino pripada stranki, ki živi od nasilja :n sleparstev.
—c Celjska porota. Zimsko porotno zasedanje se prične 21. novembra. Doslej so razpisani sledeči slučaji: ?!. t. m. Mlaker Anton, umor* in Kus Evgen, poneverba; 22. t. m.: Kunst Josip, uboj; Zemljak Drago, posilstvo, m Tovornik Josip. oboj.
Pritožba obrtnikov proti volitvam v Zbornico TOI
Vrhovni obrtniški svet odposlal pritožbo na trgovinskega ministra«
Kakor smo že javili, je v soboto 12. t. m. forraelno zaključiki svoje poslovanje volilna komisija Zbornice TOL Prva seja novoizvoljene zbornice se že vrši 25. t. m. Volilni zaključni protokol so podpisali vsi člani komisije. Nosilec obrtniške liste g. Josip R e b e k pa je obenem podal odločno protestno izjavo zaradi pristranskega postopanja vorHne komisije. Vrhovni obrtniški svet pa je pasfal na trgovinskega min. obširno in utemeljeno pritožbo, ki med drugim navaja:
Na podlagi razpisa v Službenih Novinah z dne 14. jiriija 1927. št. 156/XLVU je volilni odbor Zbornice za trgovino, obrt in industrijo razpisal volitve dne 25. septembra t. 1. Pri tem so gospodarski krogi z največjim nezadovoljstvom ugotoviB, da Je volilna komisija sestavljena zgolj iz pristašev ene politične stranke, ki vsled tega ne more uživati popolnega zaupanja vsega obrtništva, trgovstva in industrije.
Vofilna komisija Je v Tekiamacijskem roka dosledno zavračala vse reklamacije, ti-čoče se volilne pravice članov načelstva raznih zadrug. Po interpretaciji g. ministra bi imeli volimo pravico člani načelstva onih zadrug, ki izvršujejo kako obrtno opravilo in ki plačujejo pridobninski davek. Volilna komisija pa te interpretacije ni uvaževala.
Zgodovina zbornic ni še zabeležila, da bi knefe volilno pravico v to gospodarsko korporacijo služkinje, cerkovniki, duhovniki itd. Žal, da se je dogodil ta sručaj, to omalovaževanje gospodarskih krogov baš pri letošnjih volitvah v Lfub^ani
Kako naj se zagovarja dejstvo, da je imelo u. pr. veliko obrtno podjetje, ki plačajo davke m zbornično doki ado, ki je zainteresirano na procvitu našega gospodarstva In delovanja zbornice pr) zborničnih voHtvah en glas, napram temu pa zadruga, kl ne plačajo davkov, ne zbornične ctoktade In Id nima z gospodarstvom nfč skupnega, na po 5 do 19 glasov?
Kot primer med mnogimi drugimi navajamo Služkinjski dom. r. z. z o. z.i v Ljubljani. Kot člani načelstva so volili v zbornico: 3 služkinje, 1 profesor, 1 duhovnik in 1 uradnjca.
Navajamo nadalje slučaj j. Jakoba Za-dravca, lastnika paromlina v- Središču ob Dravi, ki je v reklamaciiskem roku prosil rta postavi 8. 9. volilne nredbe. naj sc ca vrsti iz volilnega imenika industrijskega odseka v volilni imenik obrtnega odseka. Tej svoji zahtevi jc priložil obrtn! Ifst in davčno potrdilo, da ie več let plačnje pri-dobnino za obrt. Volilna komisija njegovi zahtevi nI ugodila, dasi je v polni meri zadostil določbam čl. 9 volilne uredbe.
Ugotavljamo tudi, da kandidatna lista, katere nosilec je g. Ivan Ogrin, stavbenik v LJubljani, ne odgovarja določbam volime uredbe.
G. Ivan Ogrm ie vpisan v volilni imenik kot opekamar v LJubljani* Gruberjevo nabrežje 8. Na kandidatni listi z nosilcem 2. Ivanom Ogrinom pa kandidira s. Ivan Ogrin. stavbenik v Ljubljani. Čl. 6. točka 1 volilne uredbe določa, da ima aktivno volilno pravico tisti, ki vrši gospodarsko funkcijo, na katere postavi ima volilno pravico zdTŽema najmanj dve leti do dne, ko se razgrnejo volilni imeniki. V smislu uradnega potrdila mestnega magistrata v Ljubljani kot obrtne oblasti I. stopnje g. Ivan Ogrbi nima prijavljenega obrta stavbenika in vsled tega po čl. 6^ točka a) 1. volilne uredbe ne more vršiti gospodarske funkcije, na podlagi katere kandklira kot stavbenik zdržema že dve leti. G. Ivan Ogriu
kot stavbenik nI vpisan v volilni imenik. Poleg tega je v zaostanku s položitvijo računov o upravljanju zborničnega poslopja. S sklepom zbornične seje dne 30. oktobra 1925 dobiva 3% nagrado za nadziranje pri popravljanju zbornične palače in ie angažiran tudi pri popravljanju stavbe same.
Z ozirotn na to tudi po čl. 7» točka i volilne uredbe nima pasivne volane pravice, ker še ui položil obračunov upravlun[a zborničnega poslopja.
Na kandidatni listi z uosilcoin g. Kanom Ogrinom kandidira nadalje Matija Mesaric, krojaški mojster v Mariboru. Omenjeni ie izvrševal krojaški obrat baje od leia 1920., a je obrtni Ust pozneje očividna odložil, ker je dne 28. oktobra 1925 zapro^ pri mestnem raagisiratu v Mariboru za obrtni list za krojaški obrt. Mestni magistrat v Mariboru mu ie obrtui Ibt tudi izd-27. novembra 1925» kar dokazuje uradno potdrilo mestnega magistrata v Mariboru kot obrtne oblasti T. stopnje Matija Mesaric torej ni zadostil čl. 0, točka 1. volilne uredbe, ker ni izvrševal do dne\a razjr-nitve volilnega imenika, to je do 25. septembra t. I. zdržema dve leti gospodarske funkcije, na podstavi katere kandidira.
A kljub tem pogreškom in protizakonit -stira volilna komisija kandidatne liste iii vrnila predlagateljem v popravilo, leinveč jo je na seji dne 17. oktobra t. I. brez nadaij-nega potrdila.
Zbornica za irgovino. obrt iu Lmiusirijo je ovirala tudi vpogled v volilne imenike in je steni skrajno otcžkočevala sesta\ o kandidatne liste. 15. oktobra t. I. ie zaključila reševanje reklamacij, IS. oktobra t. 1. pa jc potekel rok za vltSMrfe kandidatnih list.
Rok za vlaganje kandidatnih list je bi! pri načinu sestave kandidatnih Rat, k ^ t predpisuje volilna uredba. awoso prekratek.
Vorrhri imeniki tudi niso označevali, v katero davčno skupino spada posamezni volllej in je bila sestava kandidatnih lis. tem težavnejša.
Ugotavljalo* da Zbornica ta trgovino, obrt in industrijo na ponovne prošnje ni hotela prepustiti organizacijam odnosno vo-Klcu volilnega imenika niti proti odškodnini 2GC<0 Din, dasi ga ie politična strai&a SLS Imela It dokaj časa pred jitesovanieni. Zbornica mi volilna komisija zanikata, da bi bili izročili volilni imenik komurkoli, ugotavljamo pa, da «a je SLi> imela, in ćd ga iz razgrnjenega volilnega imenika ni prepisovala.
Poedmi volilci so sporočili Vrhovnemu obrtniškemu svetu slučaje, da so med uradnimi listinami, ki jih je razpošiljala volilna komisija voIiJeem, vložene tudi kandidatne liste z nosilcem g. Ivanom OgTmom in je moral torej nekdo izrabiti svoio uradno oblast hi položaj ter podtakniti kandidatne liste z nosilcem g. Ivanom Ogrinom. Te ovadbe dopuščajo sumnjo, da se je v zborničnem poslopju na zgorajšnji način vršita ncdioqpustna, protizakonita agitacija.
Zgoraj navedena dei<rva dokazujejo, da se minule volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, niso vršile v popolnem skladu z določili volilne uredbe, delansko ie bil zbornični aparat popolnoma v posesti SLS, ki ga je izrabljala v svoje politične namene. '
Vrhovni obrtniški svet v Ljubljani vsled tega zahteva, da minister na tako nepravilen način izvoljeno zbornico za trgovino, obrt in industrijo razpusti in volitve razveljavi.
Iz Maribora
—m Vprašanje avstrijskega konzulata v Mariboru. V »Marburger Ztg.« jc sprožil g. dr. Pipuš vprainaje ustanovitve avstrijskega konzulata v Mariboru v zvezi z železniško konferenco, ki razpravlja o skupnih obmejnih kolodvorih. Dejstvo je, da obstojajo med Mariborom in Gradcem živahni gospodarski stiki in da bi bil baš v Mariboru najbolj potreben avstrijski konzulat, ker je Maribor izhodšiče prometa v Avstrijo. Predlog g. dr. Pipuša je zato vsega trva-žcvania vreden in upamo, da bodo to vprašanje načeli tudi na konferenci, dasiravno ne spada direktno v delokrog te konference.
—m Pred zaključkom avstrijsko - jugo-slovenske konference v Mariboru. Konferenca, ki razpravlja o osnovanju skupnih obmejnih kolodvorov med Avstrijo in Jugoslavijo« bo v prihodnjih dneh zaključena. V vseh glavnih vprašanjih je bil dosežen sporazum. Na čast udeležencem te za Maribor pomembne konference priredi mestna občina danes zvečer v kolodvorski restavraciji banket, na katerega so povabljeni tudi zastopniki oblasti in uradov.
—m PrlČetek zimske sezone na Pohorja. Na Pohorju ie zapadel že tako debel sneg, da se je včeraj pričela zimska sezona. Iz Maribora pohitelo na Pohorje mnogo smučarjev* ki so ves dan uživali krasote zimske pokrajine Tako Mariborska, kakor Ruška koča beležita dobro frekvenco in sta obe preskrbljeni za zimo, tako da športnikom ni treba biti v skrbeh. Zanimanje za zimski sport na Pohorju je od leta do leta večje. Planinsko društvo namerava letos skupno z simskosportnim savezom urediti moderno drčo za sankanje in če bodo sred-sta dopupuscala, tudi skakalnico. Pohorje ima vse predpogoje za drugi Semmerrog in celo razvajeni tajci hvalijo izredno nerodne prilike za zimski sport.
—m Sneg je zapadel že prav na debelo tudi po dolini. Kmetje z rano zhno niso kdovekaj zadovoljni, tembolj pa jo hvalilo brezposelni, ki pridejo tako s kidanjem sne-
ga vsaj do skromnega zaslužka. Za avtobuse v mestu je sneg sicer precejšnja ovhra. ker morajo šoferji voziti zelo previdno, da kolesa ne drče, na drugi strani pa je po-vzrdčjl sneg tak naval na avtobuse, da z daleka ne zadoSčajo in je morala občina naročiti Se pet vozov, da bo lahko ustregla občinstvn. Novi avtobusi bodo stavljeni v promet do konea letošnjega leta.
Gojpoilnrattfo
—g hromi trgi sa urino v Rumumu.
Ministrstvo zunanjih del je obvestilo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da je nimunsko ministrstvo za poljedelstvo osnovalo izvozne trge za živino v sledečih mestih: v Skatumare, Aradu, Klužu, Oradiju in Blažit za Transilvanijo in v Ćrnovirah za Buko-vino. Ti trgi bodo imeli svoje carinarnice in živinosdravniŠke postaje, da se bo lahko od tukaj odpošiljalo blago direktno v inozemstvo.
—g Koliko ima Amerika zlata. Po zad* nji statistiki ameriškega zakladnega urada znaša množina kovanega zlata v Zedinjenih državah 4.5 milijarde dolarjev, kar predstavlja 55 odstotkov celotne mnoiirte zlata na svetu. Razen teg* ae nahaja še 200.000 dolarjev v rezervi preizkuševalneg i urada vlade v Ne\vyorku.
—g Elektrofika<:i/a če§koslo\*aikih že tez* nic. NTa železniških prcujah v okolici Prage in drutfih večjih mest ČJedkoslovaSke bodo v kratkem zamenjali parne k>koo>otrvc '* električnimi. Na ta način bodo mesta, ki hi« tro naraščajo, obvarovana nezdravega di* ma parnih lokomotiv. Železni stebri Za električno napeljavo »o skoraj že povsod postavljeni in je pričakovati, da se bo v kratkem pričel reden promet t elektrieninii lokornotivami. Nedavno so na Ceskoslova ških železnicah uvedli tudi velike šele/niske avtobuse na pogon z nafto, ki *c bodo uporabljali na krajSih progah kot pomožna prometna sredstva. Ti avtobusi imajo po 31 sedežev in 53 sojiič. Z njimi jc mogočo doseči brzino 00 km na uro.
CDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE
27
97
FZ
73
Revolucije na solncu in na zemlji
Soinčne pege vzrok vremenskih katastrof na zemlji
Že od začetka tega tedna z malimi presledki kar naprej dežuje, bati se je tu ,v našem planinskem raju velikih poplav In škode pri vseh vodnih napravah; ogroženi so že danes (10. nov.) vsi jezovi in mostovi ob Radolni in Savi. Niso fie vse škode popravljene, katere so lansko jesen povzročili nalivi meseca septembra in oktobra. Prav po naključju so imele te poplave takrat koenci-denco s takratnimi pojavi na solncu — to so soinčne pege, ki so se pojavile na solncu koncem meseca septembra in se ponovno na solncu prikazale koncem meseca oktobra L 1926. ravno po preteku ene rotacijske dobe solnca. Med našim observatorijem in švicarskim v Žflrichu. kjer se najintenzivneje bavijo s temi pojavi, je dalo to opazovanje jako živahno prosvetno korespondenco, ki Še danes ni zaključena. Odprto je ostalo le še vprašanje, zakaj se taki meteorološki pojavi, katere naj bi pro-"vzročile soinčne pege na naši zemlji, samo na eni mali točki odigravajo, med tem ko so sosednji kraji neprizadeti od teh ciklonov. Takrat sem prof. WoIfer-ju v Zurich pisal noslovno: »Ako učinkujejo v tem smislu soinčne pege na našo zemljo, zadostuje, če pade le mali utrinek teh na zemljo, da na tej točki nastopijo cikloni in potresi V tom smislu sem poročal 26. okt. svojemu listu v London: »Auf der Sonne špielen sich in dieser Zeit fortwahrend Revolutionen ab. Ausserordentlich grosse Sonnen-flecken kiinden uns das kommende Son-nenfleckenma^imuin an (1928) und — fallt dann ein Sonnestaubchen zur Erde vrieder — \vo es hinfallt, erzeugtes im engumschriebenen Kreise cvklonale Sturrne und Erdbeben auf unserer Erde.«
Nekaj dni pozneje so se pojavile grozne nevihte in poplave na Angleškem, posebno v Londonu, za ta letni
čas gotovo nič izvanrednoga.
Dne 26. oktobra sem zapuščal čudodelnega zdravnika Zeileis-a v Galls-pach-u, ki je nekaj tednov mojo šepavo nogo z raznovrstnim žarenjem s prav dobrim uspehom lečil. Takrat nas je bilo tamkaj kakih 50 pacientov iz Slovenije. Pred povratkom sem še v London poročal:
»___Z velikim veseljem se vračam
k svojim aparatom, k dawyjevskemu observatoriju pod Triglavom, da bom slušal, kako se snujejo v osrčju zenilje potresi in opazoval z modernimi pripomočki erupcije na solncu.c
Že začetkom novembra so nastopile na solncu prav karakteristične pege, od katerih je bila ena že 5. novembra blizu solnčnega centralnega meridiiana. Pričakovati je bik>. da bo v kratkem, ta prav živahno se razvijajoča solnčna pega učinkovala na magnetizem naše zemlje
— zato sem telegrafična poročal v London, da se velika solnčna pega pomika proti centralnemu meridijanu — kaj hitro je tlakomer začel padati in je 10. t. m. na tako nizko točko padel, česar tu že par let nismo opozovali--
od 6. nov. naprej je pa deževalo z malimi presledki naprej. Deževje je spremljal hud vihar, blisk in grom, kakor v poletnem času — tako v Bohinju, v Blejskem kotu in v vsej bližnji okolici Triglava, nad Ljubljadskim poljem smo pa občudovali med tem, seve le kratkim časom, ko smo tu v pravcati temi bili,
— jasno vedro nebo — —. Res, da solnčnim pegam že od davno oripisujejo raznovrstne vplive na našo ^ernljo. tudi potresne pojave, vremenske in politične preobrate, dokazane pa te domneve do danes še niso. akoravno že več kot dva tisoč let opazujejo na zemlji soinčne pege. Ugotovljeno je dosedaj le eno. da večje soinčne pege. ako nastopijo na centralnem meridijanu solnca.
motijo na zemlji magnetično razpoloženje. O največjem takem pojavu (1. 1903) v tem stoletju, sem napisal članek: »Ueber die Ursachen der grossen ma-gnetischen Storungen am 31. Oktober 1903...c Glej: »Die Erdbebenwarte«, III. Jahrg. stran 76.
Dne 11. t. m. se je tu odigral zadnji akt (prizor^ letošnjega vremenskega preobrata skoraj brez vsake škode. Pojavil se je že rano dopoldne sever, ki je ozračje občutno ohladil in veš naš. dozdaj še lepo zeleni alpski paradiž prevlekel z rahlo belo zimsko odejo — soinčne pege se nam pa nekako sramežljivo skrivajo za gostimi oblaki — na svidenje — prve dni prihodnjega meseca! Ako bodo takrat zopet učinkovale na našo zemljo?
Prof. dr. A. Belar.
Smola pariškega Shrlocka Holmesa
Nedavno smo poročali, kakšna nezgoda je doletela londonskega mojstrskega detektiva Coartneva, v čegar vilo so vdrli neznani tatovi in mu odnesli vse. kar se jim je zdelo vrednega. Najboljše pri celi stvari je, da se je Courtnev hvalil in šopiril, da je njegova vila nepremagljiva in nedostopna, kajti bla je zavarovana z zapahi posebne konstrukcije. Radi te »nezgode« je Courtney precej trpel na svojem moralnem ugledu.
Toda še slabše je naletel njegov slavni pariški kolega Aleks Montbusson, nazvan pariški Sherlock Holmes. Montbusson je dobil od polkovnika Calmel-sa nalog, da nadzira njegovo ženo. od katere bi se ta rad ločil sodnim potom. Montbusson je bil res noč in dan na preži in posrečilo se mu je. da je gospo Calmels težko kompromitiral Stvar je prišla pred sodišče, kjer ie Montbousson pod prisesro izpovedal, da je damo v zelo kočljivem položaju opazil v družbi nekega gospoda. Toda mme. Calmels se n: dala  n srna ti   Uspelo ji  >e dokazati
svoj alibi, kajti kritično uro. ko jo je Montbusson baje in flagranti zasačil, se je nahajala pri ravnatelju nekega vzgo-jevalnega zavoda, da povpraša za študijsko napredovanje svojec sina. Montbousson je videl, da je zašel v past, iz katere ni izhoda. Začel je mrmrati, da je očividno zamenjal osebe, ker je bla slaba razsvetljava in da gre za fatalno pomoto.
To ga je pokopalo. Njegov nasprotnik, zagovornik dame Camiile Chan-temps. bivši minister v Briandovem kabinetu, sedaj eden najboljših pariških pravnikov, je skruplozno zadevo strahovito ožigosal in je šel stvari do dna. Naglašal je, da je Montbousonov primer tipičen za poslovanje pariških zasebnih detektivskih zavodov, ki imajo pač težke pregrehe na vesti. Sodišče je Mont-boussona radi krive prisege obsodilo na leto dni zapora in s tem zapečatilo karijero slovitega detektiva, verjetno — za vedno.
100 letni general
V Angliji je slavil te dni stoletnico najstarejši general angleške armade, sir Georges Ventvort Hidginson ki se je udeležil še krimske vojne in služil petem vladarjem. Eden njegovih najlepših spomnov ie srečanje s kraljem Jurijem IV. v VVindsorju. Pogosto se je razgo-varjal s kraljem Viljemom IV. v parku kedingtonskega gradiča Kot kadet je pozdravil kraljico Viktorijo na dan njene poroke s princem Albrehtom. General Hidginson je bil vojaški instruktor kralja Edvarda Vil. Tudi sedanji angleški kralj in kraljica rada posečata starega generala na njegovem malem posestvu v bližini Londona. Kaj rada poslušata njegovo pripovedovanje iz prejšnjih dni ter o njegovih dogodkih. Ko je bil nedavno povabljen na nek banket, se ni hotel poslužiti lifta. češ. da je še dovoli trden, da lahko sam spleza v peto nadstropje, kjer se je vršila pojedina. Stoletni general je Še zelo čvrst in še sedaj aktivno sodeluje pri raznih vojaških reformah. O priliki sto-
letnice so mu priredili angleški generali veliko pojedino, pri kateri je starosta angleške generalitete imel dolg govor o slavnih podvigih angleške armade V svetovni vojni je aktivno služil in vodil razne rezervne formacije v zaledju.
ŽICOM
c
MajbeljŠe.    oajtrpelnejle    sata mjr#D*
Zopet banditski napad
Marokanski banditi so zadnje čase postali zelo aktivni in agresivni. Ni se evropske potnike pri Tetuanu, ki so bili odvedeni v sužnost, že prihaja vest o novem roparskem napadu. Nedavno so banditi v Tetuanu ponoči vlomili v neko draguljarno. odnesli za približno dva milijona frankov zlatnine in draguljev in skušali pobegniti v avtomobilu, katerega so istotako ukradli.
Policija, ki je bila o vlomu obveščena, je bandite zasledovala na dveh oklopnih avtomobilih. Tik pred francosko mejo je bandite zajela. Med roparsko tolpo in policijo se je razvila ogorčena borba, tekom katere so bili trije policisti ubiti in štirje ranjeni. Videč, da ne uidejo, so se banditi udali. nakar so bili vklenjeni odpeljani v Tetuan.
Gostilna «Otok Vis»
razpolaga danes s svežimi »ar* doni. 2549
Klavir
ceno na prodaj. NasloT v upr. »Slov. Naroda«. 2312
Lokal
primeren za delavnico mirne obrti, i »čem za t ar. o j na pro* metnem kraju. Eventuelne ad* aptacije prevzamem na svoje stroške. Ponudb »od »Lokal 2535c na upravo »Slov Nar«.
2535
Za slabotne deco
m odrasle pripc "s c lrijo iz sveže dospelega rib;r•« olja najbo ;   znamke: lekarna Ba*
hovec, Ljubli? *. Kongresni trg. 2532
Trgovski lokal
s stanovanjem se išče na pro* metnem kraju v meatu za takoj ali spomladi. Ponudbe na upravo lista pod »Lokal 2414«.
2414
Strojni ključavničar
izučen v večji tovarni, zmožen slov. in nemškega jezika, išče primerno službo. Nastopi lah* ko takoj. Dopise na upravo li= sta  pod »Ključavničar/2510«.
2510
9 Klavirji
Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov raz* ličnih tvrdk, kakor tudi last* nih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za Glasbeno Matico, Konservatorij in druge inštitu* te se izgotavljajo od moje tvrdke. Točna postrežba, zmer« ne cene, tudi na obroke. Izde* lovalec klavirjev R. WARBI* NEK, Ljubljana, Gregorčičeva irf. 5./I. 2544
Male
b ti d i 1 h b v lesu
F. ČUDEN
Ljubljana. Prešernova l
Kontoristinja
z dveletno prakso, zmožna slo* venskega m nemškega jezika, stenografije ter strojepisja, išče službo. Gre tudi za blagaj« ničarko tudi na deželo. Ponud* be na upravo lista nod »Konto* r.stinja/2506«. 2508
Pozor Slovenci!
Proda se lepo posestvo, ca. 80.000 kv. m, s hišo v bl.žini mesta Banja Luke, Bo~na, po zel   nizki ceni.   y rašati pri
Joc.) Šmidt, trgever Bsnva Lu* kr. 2515
MR.BAHOVtC
PLANINKA'
.»fetiavlja. cisn » « osvežuje k i i, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje črevrs in vzpodbuja apetit 1 paket ^0 Din. — Pnnoreča . •
Lekarna Bahovec,
Ljubljana, Kongres r tr£
Št. T 1.100 7
Natečaj
za izvršbo projekta na način skice za dve zgradbi, vsaka za moško in žensko osnovno šolo v Splitu.
Udeležiti se more o inienjerji državljani kraljevine SHS in inženjerji podaniki slovanskih držav, ki imajo stalno bivališče v kraljevini SHS.
Ocenjevalno sodišče in gradbeni progTam je sestavljen po pravilih za natezat Udruženja Jug. Inž. in arhitekt »v.
Tekmovanje je oddeljeno za vsako zgradbo, pa zato lahko ponudniki napravijo projekt tudi za samo eno šolsko zgradbo
Nagradili se bodo tnje najboljši in odgovarjajoči projekti in to za vsako šolsko zgradbo z i. nagrado 10.000 dinarjev il. nagrado   7.000 dinarjev III. nagrado   4 000 dinarjev Natecajm izdelki naj se izroče občinskemu upraviteljsku Split do 2. Januar]« 1918 opoldn*.
Program natečaja in situatijski načn da;e občinsko upraviteljstvo ptoti plačilu 50 dinarjev.
Občinsko upraviteljstvo Split,
dne 5. novembra 1927
(V zadnjih dveh objavah nanačno priobčeno do 2. decembra 1928.)
Zračna soba
z električno razsvetljavo v R žni dolini (Ljubljana) se od* da mirnemu gospodu ali dija* ku. Cena z zajtrkom 300 Din. Ponudbe na upravo lista pod »1. december/2517«. 2517
Opremljeno sobo
svetlo, oddam takoj gospodu. Levstikova ul. 19. Breznik.
2547
Stanovanje
dveh sob s kuhinjo išče mirna uradniška stranka v novi ali stari hiši ▼ mestu. Ponudbe na upravo lista pod »Snažnost 2506«.___
Stanovanje
s sobo in kuhinjo dobi takoj zakonski par brez otrok. Na* slov pove uprava «SJov. Na« roda. 2545
Zamenjam stanovanje
dve sobi s kuhinjo v Rožni do* lini z Takim v mestu. Ponud* he na upravo lista pod »Zame* njava«/2T21«. 2521
Prostor
▼ sredini mesta, Li bi ga pre* uredil v lokal za m'rno obrt, iščem. Ponudbe ped »Prostor 2536<r na upravo »Slov. Nar.c
2536
POPOLNOMA NOVO!
POPOLNOMA NOVO!
MONUMENTALNO! PRETRESLJIVO 1 VELIČASTNO! SENZACIJONALNO! KOLOSALNO! NAPETO! ZABAVNOI NEPREKOSLJIVO!
Danes predvajamo ravnokar dovršeni film, ki je prava senzacija v umetni« škem in tehničnem oziru. Film. ki te ravnokar predvaja z največjim uspe* hom v svetovnih kinogledališčih je do* segel tudi v Ljubljani pri včerajšnji premieri VELIKANSKI USPEH.
V sedmem
nebu
Mlada prekrasna pastorka v rokah brezsrčne mačehe. Reši jo junaški mla* denič ter jo odvede v cSEDMO NE* BO», kjer uživata raj neskaljene, čiste ljubezni. — Trobenta svetovne vojne. Vsakodnevni duhovni sestanki mlade* ga zaljubljenega para. — Težka usoda. Uteha v mehkih rokah svoje izvoljen* ke. — V glavni vlogi prekrasna, mlada
JANET GAYN0R
V ostalih vlogah sama izbrana filmska elita. — Prekrasna očarujoČa fotogra* fija bolnih poljan, ponočnega boja z žveplenim ognjem, bojev na nož. Ne* pregledne  armade  širnega  polja slave
itd. itd.
Predprodaja vstopnic od 12. do pol 1.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
Kolumbovo jajce
to sicer nI. pač pa potez no sito „Kompletta" čajne ročke, hi omo-tfoča dovršeno pripravo čaja in nudi s tem najvišji čajni užitek-Vonj, moč In izdatnost so popolnoma razviti in čajni listi temeljito izkoriščeni.
Vi prejmete .Komptetta* ročko polom tvrdke F. Majzel, Maribor, ako ii vDOšliete prazne omote čaja znamke „Čajna ročka" ▼ vrednosti prodanega čaia od 3 kg. nadalje k tei spada-jočo puščico za sladkor ali vlivalko *a smetano aH čajno skodelico, ako i i pošljete praznih omotov za 1 kf vrednosti prodanega čaia.
Za kolodvorsko restavracijo
na železniški pro^i Zagreb-Sušak potrebujem
poslovodjo
na procente. Prednost imajo ožt njeni, ki so že bili v takem namrščenju. Potrebna kavci)a v gotovini 15 000D n. Pismene ponudbe na nas'o*: „Zagreb I . poštni predal v44".
ti       mmm .,   fc^*> ,
Preselitev
z Rimske ceste
Vljudno naznanjam, da sem otvoala
oov lokal v Stritarjevi uliti 9, višavi! l.[Jayer
Velecen ene odjema ce prosim   a na<lontnost.
'»e      ■»>      *» --mm) »i
j I   ,     ' i J '
J Ji J. :.v
]J]|j!J.:.
troji
S roji za betonski zidak Stroii za betonske otle kose.  Obhke za cevi in stopnice,  Stroii za bru šenje in poliranje. Stskal niče za cementne plošče
Kamenolomci
Izpirali
Ga$pary
MarkranstSd
Ust^J«: Joaag Zupančič. — Za cNarodao tisfcaxno»i Fran Jssctftk. — Z« upravo *
dsa itauu Otti CknstoL — Vsi 9 Lj ubijana,
04616234