Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h i* ii ii dvakrat . . 12 „ j» » »» trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Učiteljica, žensko vprašanje in gibanje. Referirala na II. zborovanju sloven. učiteljiščnih abitu- rientov in abiturientk gdč. Stichova. Žena In šolstvo. Niso še daleč za nami časi, ko se je odrekalo masi človeštva pravico do izobrazbe in šolanja, a danes je šola dostopna vsakomur. Niso še daleč časi, ko se je ženi odrekala pravica do višjega šolstva, a danes vidimo ženo v ljudski šoli pa tudi že v trgovskih šolah, vidimo ženo že v gimnazijah, jo vidimo v realkah, jo vidimo celo na univerzah. Dandanes vidimo, da so se v svrho ženske izobrazbe ustanovile posebne šole za žensko izobrazbo v splošnem in posebe za žensko strokovno izobrazbo, to so ženski \ke\i, ženska učiteljišča, ženske trgovske šole itd. Ženska izobrazba je prodrla na vsakem polju in s tem je prodrlo tudi žensko delo na vsakem polju. Žena se je osamosvojila ali emancipi-rala popolnoma v družbi, in danes jo vidimo povsod, da ne živi le od dela moža, temveč tudi od lastnega dela. Če je to pravilno in sorazmerno, o tem bomo razsojali na drugem mestu in tam razmotrili to vprašanje. Eno je gotovo: S tem, da se je odprla ženi pot do vseh kategorij šolstva, se ji je odprla pot tudi do vseh poklicev, ki temelje na tem šolstvu. Lahko je dandanes opravičiti zahtevo višje splošne ženske izobrazbe, saj je ob sebi razumljivo, če hoče z duhom časa družba napredovati, mora tudi žena napredovati, ki je član in temelj te družbe. Zatorej je popolnoma upravičeno, da se poleg vzgoje za dobre matere in dobre gospodinje zahteva za ženo tudi višja splošna izobrazba. Ne samo napraviti žene sposobne za rodovinsko življenje, temveč jo usposobiti za vse kroge družbe, to bodi smoter najnižje ženske izobrazbe in ženskega izobrazo-vališča — šole. Težje skoro se da opravičiti ženski strokovni študiji in ženska strokovna izobrazba. Toda če upoštevamo današnji položaj žene, da je žena na podlagi današnje družbe skoro takorekoč prisiljena poprijeti se tudi dela, in da se mnogo žena tudi rajše posveti delu nego materinstvu; na drugi strani, da jih je mnogo, ki bi se rade posvetile materinstvu — pa ni za to prilike, nam se vidi poleg splošne, izobrazbe opravičljiva tudi ženska strokovna izobrazba. Nikdar pa s tem ne zanikujemo, da ni najvišji poklic žene materinstvo! - V enem so si danes vsi učenjaki, ki so razmotrivali žensko vprašanje — edini, v tem namreč, da je eden izmed najvišjih pridobitnih poklicev žene, ki je tudi naj-upravičenejši — poklic učiteljice — in da je kulturna misija žene najupravičenejša na polju vzgoje in na polju socialnega dela. Tako prehajam k špecialnemu vprašanju ženske učiteljske izobrazbe. Pri tem se mi skoro ni potreba mnogo muditi. Žalibog je danes na naših učiteljiščih enaka ženska izobrazba skoro popolnoma moški in nasprotno moška skoro popolnoma ženski. Resnica, da je to strokovna izobrazba, toda tej strokovni izobrazbi bi se morala — po mojem mnenju — pridejati še posebna splošna izobrazba in posebe vzgoja: Posebna za moško in posebna za žensko učiteljišče. Žensko vzgojiti za dobro gospodinjo, moškega za dobrega gospodarja! V enem pa soglašamo z moškimi tovariši, v tem namreč, da se skupno borimo za višjo duševno izobrazbo. Zahteva višje duševne izobrazbe — akademiške izobrazbe — nam je pa skupna točka našega programa, ki si jo hoče žensko in moško učiteljstvo priboriti izven pravic, ki nam jih sedaj po zakonu in odredbah dovoljuje država v izobrazbi. (Dalje) Slovensko-hrvaški klub in istrski državni poslanci. V 34. štev. svojega lista smo priobčili dopis iz Istre pod gorenjim naslovom. Dodatno k temu dopisu priobčujemo danes »Zaupnico poslancem", ki jo je predlagal v občinskem zastopu občinski odbornik Fran Jereb, nadučitelj v Ospu, ki je izvajal : Te dni se po vsej Sloveniji širi glas, da naši poslanci, dr. Rybar, dr. Gregorin in tudi naši dični Mandič, Spinčič in Laginja niso postopali v državnem zboru pravilno ob osnutju lastnega kluba. Ker je to ne-osnovano obrekovanje, izsiljeno po gotovih osebah, ki bi hotele med nami razdor predlagam: Občinski zastop Doline, okraja Koper v Istri, zbran polnoštevilno v seji dne 3. avgusta 1911 popolnomo odobruje vse postopanje naših poslancev Mandiča, Špin-čiča in Laginje ob otvoritvi državnega zbora do sedaj in jim izreka neomejeno zaupanje. Zavrača z vso odločnostjo razne neutemeljene in neosnovane napade. Nujnost in predlog sta bila soglasno sprejeta. S to je zaupnica, kakor jo je priobčila „Edinost", in ker je bila predlagana po nadučitelju, se hočemo nekoliko po-muditi. V svojih utemeljevanjih trdi, da se po vsej Sloveniji širi glas, da niso v zaupnici imenovani poslanci v državnem zboru pravilno postopali ob osnutju lastnega kluba. Kolikor je nam znano, so imenovani poslanci ustanovili svoj lastni klub pod imenom »Narodni klub". Zaraditega jim ni nihče rekel, da niso prav postopali, pač pa se je začudila vsa Slovenija, ker so vstopili v Šušteršičev klub. Zakaj se je LISTEK. Pismo s počitnic. Gospod urednik! Vsaka krščanska duša počitka, želi plačila v sedanji suši, razvesta po desetmesečnem naporu, pa bi ga ne 8»venski, osobito kranjski napredni učitelj? Nedavno stopam po peronu ljubljanskega Milega kolodvora in srečam tovariša K. s gorskega. „Kam pa Ti, Nace?" — „V nglavsko pogorje na hlad", mi odgovori , Irno ia samozavestno kakor človek, ki ve, ^velja in koliko — lahko plača. „Kam pa bi?« rad Tedel prijatelj, „Premišljam, kam ^ • odvrnem v svoji kranjski ali bolje slo-skromnosti, zakaj nič prav prijetno se ni zdelo očitno priznanje, da si nikamor ne ¡¡^ ker vem, koliko veljam in koliko pla-8ele sva se, želeč drug drugemu ve- tolvWitnice. Komaj sem zadrževal smeh ob hinavščini. jo je zabrlizgal z Nacetom proti Ql gorenjski strani, jaz pa sem le krev- ljal po peronu in premišljal, kam bi bilo dobro, seveda, ko bi imel denar. Vozni listek sem imel kupljen do Preserja; velja namreč nekej nad 4 dvojače. Kar me obide prešerna in obenem tudi pregrešna željo, da bi zajahal lukamatijo in pohitel pripravljat prenočišče slovenskemu Sokolu v Zagreb. Ti šment til V Maksimiru pod mogočnimi hrasti je prijazen hlad, katehetski sestanek pa prav tiste dni. Gospodje — tudi s Kranjskega — bodo uživali nadškofovo gostoljubnost — zastonj. Ti šment ti šmentani! In obšlo me je popolno kesanje, zakaj ni moja noga ob pravem času prestopila na blagoslovljena tla bogoslovnice, pa bi sedaj imel — denar in postrežbo z vso oskrbo zastonj. Je že šment šmentani, da človek navadno ne ve o pravem času, koliko jo je človek polomil. Zal mi je bilo belega Zagreba, njegove vročine, prahu in nadbi-skjpske gostoljubnosti. Začel sem rekapitulirati, koliko takih-le usodnih pogreškov sem že napravil v svojem denarja željnem in denarja potrebnem življenju. V dolgih litanijah bi bil kmalu dospel do poslednjega „Kyrie", ko se domislim, da za duhovski stan morajo biti sami izvoljenci Gospodovi, kar pa jaz v svoji skromnosti prav gotovo nisem, ker sera — v svoji mladosti zastonj tlačanil nekaterim katoliškim listom. Ko bi bil znal svoje zasluge na tem polju tako plodonosno nalagati, kakor jih je nalagal načelnik „Slom. Zveze", bi bil danes gotovo vsaj njegov namestnik. Videl bi lahko ne samo Zagreb, tudi Belgrad in Dunaj — seveda zastonj. Ob misli na Belgrad sem se strahoma ozrl, če me ne vidi oko postave, zakaj kakor na Hrvaškem imajo tudi v Ljubljani pozorno oko, da opazujejo z njim stvari, ki jih ni. No, bil sem med pisano mimo mene drvečo množico — sam. Vendar sem samega sebe poetaval zastran misli na Zagreb ob sokolskem zletu. Nič dobro ni, če človek preveč poželjivo pogleduje preko Sotle. V Ljubljani ga pobarvajo s srbsko trobojnico, ako ni slučajno — črn. Ako pa še ne miruje, pošljejo pred njim ali za njim kolero. Adio, Zagreb! Krenem za prijateljem na Gorenjsko. O, ti Kranjska dežela 1 Bajsko lepi Bled! Prav rad bi te videl poslednjič v svojem življenju. Toda anon olet" je močnejši. Moram se tola- Slovenija začudila temu koraku? Znano je, da je bilo vseh pet navedenih poslancev izvoljenih na narodni podlagi, a znano je vsemu svetu, da Šušteršič zametuje to podlago. Vendar naj bo že karkoli očito je, da je utemeljevanje tov. Jereba nestvarno in zato vsa zaupnica izgublja na veljavi. Mi vemo, da se je politiško društvo „Edinost" bavilo z zadevo, s katero se sedaj bavi po nadučitelju predlagana zaupnica. Po preudarku je spoznalo, da je za dr. Rybara in dr. Gregorina najbolje, ako izstopita iz Šušteršičevega kluba. Ta dva sta tudi upoštevala to željo in izstopila. Znano je, da je bilo pred tem ropotanja po časnikarskih predalih, kar predlagatelj imenuje neutemeljene in neosnovane napade. Torej tovariš, ako so ti napadi neutemeljeni in neosnovani, si posredno predlagal nezaupnico politiškemu društvu „Edinosti" in poslancema dr. Gregorinu in dr. Rybaru. Očito je, če je upoštevalo politiško društvo »Edinost" neutemeljene in neosnovane napade, da je nekorektno postopalo, ko je izreklo željo, naj imenovana poslanca izstopita iz Šušteršičevega kluba, in nekorektno sta postopala poslanca, ker sta upoštevala to neutemeljeno in neosnovano željo in izstopila. To je torej kakor na dlani, če se izraža po nadučitelju predlagana zaupnica istrskim državnim poslancem, izraža politiškemu društvu »Edinosti" in poslancema Rybafu in Gregorinu nezaupanje, ker so po njegovi trditvi upoštevali neutemeljene in neosnovane napade. Iz tega ozira smo povedali svoje mnenje o tej zaupnici. Poglejmo še, koliko resnosti ima zaupnica, soglasno potrjena od občinskega zbora v Dolini! Pred leti je ta občinski zbor soglasno glasoval nezaupnico tržaško-koprskemu škofu dr. Naglu, ker je preganjal iz cerkve še ono mrvico Slovenščine, ki je ostala od slovanskega obreda. Kot glavni argument se je navajal, da je m "M" i ■ i m..... ■ ii .ar žiti s tvojo lepoto v primerni razdalji. Učeni gospodje se tam hlade in prirejajo plavalne tekme. Joj, profesorji z univerze! Ti uboga para, kranjski učitelj, pa stopi in povej jim: „Gospodje, ta pa ta sem. Ako me marate — gospodje kolegi ..." In zgodilo bi se mi kakor ono leto hribolazcem učiteljem s Triglava, ko so srečali odličnega Nemca in se mu je predstavil nekdo: Dovolite, gospod — učitelj X iz Y. — Me veseli — „König von Sachsen". — Gospodje bi gotovo ne verjeli, da znamo tudi učitelji gledati v človeško dušo, spoznavati otroško dušo, kar tudi ni igrača. A višja inteligenca nas zna zmerjati samo še z ABC krotilci. Zdi se mi, da se treba tudi tega odvaditi. Zato pa, zdravo naš — potujčeni Bled ! Poglejmo še v Bohinjsko dolino, kako se kratkočasijo ob Boh. jezeru počitnic navajeni leto« viščarji.. Menil sem, da tam gotovo najdem tovariša s Primorskega, pa nisem utegnil čakati, da bi se vrnil s hribov. Mimogrede sem videl v duhovniškem hospicu sv. Janeza nadzornika Maierja. V vseh hotelih je silna draginja, velika gneča in velika zmešnjava. Prvo, škof Nagi odpravil starodavno navado, po kateri se je opravljalo v dolinski župniji sv. obhajilo v slovenskem jeziku, Zaradi te nezaupnice je poropotala pokojna tržaška Zarja in čez nekaj časa je isti občinski zbor soglasno uničil to nezaupnico, ako ravno se v dolinski župniji še danes odpravlja sv. obhajilo v latinskem jeziku in še več; zažugalo se je celo, da ne bo petih maš, ako se ne bo pelo v latinskem jeziku. Dne 4. maja 1.1. je isti občinski zbor soglasno sprejel predlog, da se naprosi šolske oblasti, naj se uradno brez razpisa imenuje nadučitelja v Dolini, akoravno bi moralo biti znano, da se glasi 1. odstavek § 6. istrsk. dež. zakona z dne 5. junija 1908, št. 28: .Učiteljska mesta na javnih ljudskih šolah se stalno podeljujejo potom javnega natečaja." To dvoje kaže že dovolj očito, da občinski zbor v Dolini slepo potrjuje, kar mu kdo predlaga. Mi smo že povedali, dokler Šušteršič vodi katerikoli klub, ga ne more podpirati noben slovanski poslanec, ki ima še kaj ljubezni do naroda in njegovega šolstva, a glede istrskih poslancev posebe smo pustili zadnjo besedo .Slovenskemu učiteljskemu društvu", katerega član je tudi nadučitelj Jereb in ker vemo, da je tudi on izvoljen v občinski zbor le na željo učiteljstva in ker je .Slov. učitelj, društvo" že objavilo, da bo izredni občni zbor prve dni oktobra 1.1. XXVI. redna velika skupščina „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" se vrši v nedeljo, dne 10. septembra 1911, ob 11. uri dopoldne v Tržiču na Gorenjskem (v salonu gostilne pri „Bastlju" gospe Frančiške Perne, hiš. štev. 99). Vzpored: 1. Nagovor prvomestnika. 2. Tajuikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev članov v družbeno vodstvo.1) 6. Volitev nadzorništva (5 članov).2) 7. Volitev razsodništva (5 članov).3) 8. Slučajnosti. Vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani1', dne 26. avgusta 1911. •) Iz vodstva letos izstopijo gg.: Pr. črnagoj, dr. Ernest Dereani, Gregor Einspieler, Luka Svetec. — V odboru pa še ostanejo gg. And. Seaekovič, Aleks. Hu-dovemik, dr. Ivan Merhar, Fr. Pahernik, dr. Janko Slebinger, dr. Ivan Tavčar, Ivan Vrhovnik, dr. Gregor Žerjav. 2) V nadzorništvu so bili gg.: dr. Pr. Ilešič, dr. Perdo Miiller, Matija Prosekar, dr. Vladimir Ravnihar Miloš Stibler. 3) V razsodništvu so bili gg.: dr Vinko Hude-list, Jak. Kogej, Karol Šavnifc, dr. Fr. T t kavč ič, dr. Karol Triller. D o s t a v e k : Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom 648, iz Kranja 7*49. Takej po prihodu v Tržič polože skupščinarji venec na gomilo pokojnega mecena Polaka. — Obed bo pripravljen v gostilni g. Mateja Lončarja št. 143, ge. Frančiške Perne št. 99 in g. Jos. Šterna št. 116 ter v drugih narodnih gostilnah. Kdor hoče, da dobi tu pripravljen kar svetujem vsakomur, če hoče izhajati kaj prida, je, da pozabi svoj materinski jezik. Le redkoma čuješ tu med tujci slovensko govorico. Smo še vedno pohlevne ovce mi Slovenci. Komaj da si kdo zapne vsaj polovico zlatega ovratnika, pa že ne zna več govorice svoje matere. Od nas, seveda, od ¡domače inteligence zahtevajo, da bodimo povsod — tudi v tem — vzorni. Kjer je največja nevarnost, tam stoj slov. učitelj; kjer bo količkaj boljši košček kruha — ga že čaka kdo drugi. Zdravi, gospodje poveljniki! „Gspud, kua pa mahaja?" me posvari postrešček, zakaj ustavil sem se bil in zares mahal pozdrav poveljnikom, ki nas samo izrabljajo in bi nas, ko bi se jim le dali. Molče sem se opravičil ter stopil naglo v bufet na čašo — limonade, potem pa na vlak, ki me je v nekaj minutah vrgel na kameniti Eibjek pod Preserjem. Tam sem dobil tovariša G. K. silno slabe volje. Tarnal je, da mora ostati doma med počitnicami, ker mu je suša vse pobrala, celo humor! o b e d , naj se oglasi do 4. septembra pri navedenih gostilničarjih ali pri podružnici „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Tržiču. Položaj našega stanu in pota naraščaja. Referiralna zborovanju učiteljiščnih abiturientov 17. julija t 1. v Ljubljani učitelj Ivan Dimnik. (Konec.) Socialno delo učiteljstva. Na podlagi vseh dosedanjih izvajanj, ki jih danes zaradi pičlosti časa nisem mogel obširneje obravnavati, se mi je pečati širše le še z eno točko — to je s socialnim delom našega stanu. Že pri našem organizovanju sem omenil to vprašanje v organizatoričnem smislu, vendar se mi zdi potrebno, da obravnavam tudi nekaj načelnih točk tega vprašanja. Dosedaj je bila navada, da so si socialno delo osvajale politiške stranke v svrho ohranjevanja in pridobivanja politiške moči. Da je pri tem mnogo trpela ideja sama in napredek kulturnega delovanja, to se posebi razume; saj to kulturno delo ni bilo odkritosrčno in je imelo svoje postranske namene — ne v kulturni povzdigi ljudstva, temveč v politiškem strankarstvu. Resnica je, da postane politiško delo lahko tudi kulturno delo; toda današnje razmere nas uče, da pri nas politiško delo še dolgo ne bo kulturno in nam bo potreba še mnogo borb in žrtev, preden to tako postane. Postati pa mora — če odkritosrčno upamo na resnični eksistenčni obstoj naroda. S tem sem pa že podal glavno načelo našega socialnega dela, namreč, da mora biti naše socialno delo narodno. Skoro smo upali, da se bo rešilo socialno delo izpod izkoriščanja politiških strank. Menili smo, da postane skoro kmalu socialno delo o našem narodu resnično narodno in da se prične gojiti z odkritosrčnostjo in požrtvovalnostjo kot edinim smotrom, kulturno povzdigniti narod. Močna kulturna struja dijaštva nam je obetala, da zanese temelje kulturnemu delu med ljudsko maso, in resnično smo se veselili narodno socialnega dela dijaštva, zakaj obetalo nam je mnogo nesebičnega narodnega sadu. Toda gibanje teh nar.-soc. delavcev je danes močno poleglo, in ostajata nam zopet v prvih vrstah socialnega dela v narodu dva stanova, ki sta učiteljski in duhovski. Na eni strani vidimo torej stan socialnih delavcev, ki je dobro organizovan na podlagi politiške stranke, na drugi strani učiteljski stan, neorganizovan v socialnem delu, ker se je preveč zanašal v tem oziru na pomoč politiških strank. Socialno delo prvega stanu se odločno nagiblje v politiško stranko in zasleduje poleg strankarsko politiških, kozmopoliti-ških tendenc še versko internacionalne smotre s pomočjo soc. dela; na drugi strani se je tudi tendenca našega stanovskega socialnega dela izpremenila v politiško strankarsko, namesto da bi se te ogibala in ostajala čisto narodno kulturna. Vojašnica. Zašli so v temne koridore vojašnic, katerih vlažen vzduh in nemi špalir Mannli-chark so nam mahoma ustavili korak. Začutili smo neznosno pezo v nogah, in v srce je stopila bojazen kot pred nečem velikim, neznanim. Brez konca so se vili pred nami koridorji, ki nas imajo povesti v Inov svet. Liki mrtvašnica se nam je zazdelo to ogromno mračno poslopje. Tu, kjer so se nekdaj vršila hrupna pirovanja mogočnih grofov v razkošno opremljenih, od stotin luči razsvetljenih dvoranah, kjer je blišč srebra in zlata jemal pogled na dolge vrste portretov slavnih dedov, tu, kjer je šumela svila sanjavih grajskih dev, so sedaj le uguljene stene, sirovi obrazi in znaki oborožene sile. Polagoma smo se zavedli svojega položaja, in besede, ki so nam prej zamrle na ustnicah, so postale glasneje. Dolgo so odmevali naši koraki po koridorih, preden smo dospeli v kraj svojega bodočega bivanja. Predobro ga pač pozna vsak, komur ga je usoda namenila, in ne labi ga nikdar. Socialno delo ni eno in isto, če se vrši na tem ali onem programu; ono ni pravo, če zasleduje tendenciozne smotre. In posebno socialno delo, ki pod izrečnim poudarkom ni samemu sebi namen, namreč kulturni povzdigi ljudstva, ni narodu v korist, temveč često v škodo. Socialno delo sme biti edino sredstvo za kulturno povzdigo naroda, zato se pa tudi odločno izrekamo zoper socialno delo duhovščine. Da je socialno delo duhovščine resnično internacionalno in da ima svojo tendenco v klerikalizmu, to nam izpričuje dejstvo, da je bilo socialno delo duhovščini diktirana iz Rima od papeža. Papež Leon XIII. je prvi izdal na vso duhovščino geslo: Vun iz zakristij med ljudstvo ! In kot posledica tega dela je pričelo kliti tudi pri nas socialno delo duhovščine, ki je zasledovalo strankarske namene in ki je trdno organizirano na podlagi kosmo-politiškega klerikalizma. Da je to socialno delo le slepilo narodu, tega ni potreba posebe poudarjati, in često ga še v večjo prevaro dajo voditi po posvetnjakih, a je faktično vodstvo v rokah duhovščine. Že pred časom se je spoznavalo ta nezdravi pojav za naš mali narod, toda postavljalo se mu je protiutež vedno le na politiškem polju in poudarjalo se ga je le pri politiških stremljenjih. Tako je že 1. 1895. govoril g. Luka Svetec na shodu zaupnih mož .Nar. str." na Kranjskem sledeče: .Obžalujem in gotovo vsi obžalujemo, da se je zlasti pri nas na Kranjskem zapustil narodni program, da se je osnoval nek drug program; saj Vam naravnost rečem: program katoliškega shoda, katerega mi ne moremo povsem potrditi, kajti ta program nima v sebi narodnostnega načela, — narodnost temu programu ni smoter in to je čisto naravsko! Ta program bi imel biti in tudi je verski program. V verskem programu pa, gospoda moja! že samo na sebi ne more biti narodnostno vprašanje na prvem mestu in tudi ni--" Ali ne veljajo iste besede tudi za socialno delo, diktirano iz Rima? Da, saj nam to čisto odkrito prizna katoliški teolog dr. Ušeničnik v svoji „Sociologiji", ki govori o socialnem delu duhovščine, kjer pravi: .Ako torej duhovnik ne more dobiti mladine drugod in drugače ter osnuje izobraževalno društvo ali društvo za abstinenco ali tudi telovadni odsek, ima lahko torej v prvi vrsti religiozne in nravne smotre in torej vrši po teh društvih svoje prvo in pravo pastirsko zvanje. In ali ni dolžan to delati, če druga sredstva odpovedo?---" Iz teh besedi se torej lahko jasno razvidi, da ni socialnemu delu duhovščine smoter kulturna povzdiga naroda, temveč da mu je podlaga religiozna tendenca s prikritim vzadjem premoči duhovske aristokracije, hierarhije, z osnovnim temeljem — klerikalizmom. Pravo narodno socialno delo ima namen povzdigniti tudi materialne interese ljudstva, t. j. naroda; papež Pij X. pa pravi In sedaj se je začelo življenje, da, življenje ! Vesela pesem je zaorila čez me^to, da so se šetalci na ulici nehote ozrli na neumita, polzastrta okna starinskega poslopja. Razposajene šale so se menjavale z dogodki iz življenja, dijaška leta so stopila z vso svojo pestrostjo spet v zavest; a pritajene žalosti in prevladujočega gnusa ni bilo mogoče udušiti, rasla sta od dne do dne. Imeli smo pa tovariša, ki je in ni bil med nami. Telo je bilo pri nas, a njegove oči so silile v dalje in mislim ni bilo mej. Ko je bila naša pesem najbolj vesela in so v nji za hip onemela nevesela čuvstva, so njegove oči mrko strmele v kako točko. Le časih so se zasvetile v čudnem blesku; tedaj pa njegovim besedam ni hotelo biti konca. Pripovedoval nam je o svoji domovini, o njenih večnih gorah in o neutešljivem koprnenju po njih ; trenutno je vzdrgetal, stisnil ustnice, oči so vzplamtele še silneje in nadaljeval je o Kristu, o njegovem veličastnem nauku ljubezni, o njega smelem glasitelju iz Jasne Poljane, ter končal z Gorkega drznimi himnami na svobodo. Hipnotizirale so nas njegove misli,, zakaj v svoji okrožnici, izdani 11. junija 1905. l sledeče: .Velika nevarnost je, da se duhovniki preveč zavzemo za materialne jn. terese ljudstva in zanemarijo važnejše dolžnosti svojega svetega zvanja," Z drugimi besedami je to rečeno, da se duhovnik ne sme resnično zavzeti za interese naroda, temveč le navidezno; on ne sme resnično reševati socialnega vpra-šanja, temveč le navidezno. Svoj socialni program širi duhovščina na podlagi raznih organizacij, ki so: Mari-jine družbe, izobraževalna društva, telovadni odseki, družbe treznosti, abstinenčni odseki, tiskovna društva itd., itd. Širi ga s pomočjo politiškega dela in politiške organizacije in zajeda se z njim celo v delavska strokovna društva, v kmetiške zveze in vse panoge gospodarskih organizaciji. Iz vseh teh organizacij izjeda narodnostno načelo in jih povečini tudi odtujuje njih pravemu smotru — kulturni povzdigi naroda. Koncentruje jih edinole v svrho pridobivanja politiške moči cerkveni hierarhiji, ki se porazdeljuje po narodih z vrhovnim poveljstvom politiških strank z isto nena-narodno tendenco. Proti sedanjemu nenarod-nemu socialnemu delu je po-staviti narodno s o c i a 1 n o d e l o 1 In edini stan, ki je po svoji naravni organizaciji v stanu to izvesti, je učitelj- ] ski stan. Učiteljstvo lahko osvoji socialno delo izpod robstva politiških strank in ga posveti njega pravemu namenu: kulturni povzdigi naroda. Z vso opravičenostjo torej zahteva lahko narodno-socialno delo tudi zase in poudarja emancipacijo našega stanovskega dela v tem oziru. Zatorej se moramo danes tu glasno izreči za popolnoma samostojno organizo-vano narodno-socialno delo učiteljskega stanu in nam je takoj začeti vzgojevati v tem duhu naš naraščaj — bodoče narodno-socialne delavce! (Resolucije, ki jih je zbor sprejel, smo priobčili v poročilu o zborovanju.) Kako je s petletnicami na Goriškem. Odgovor tov. Josipa Štreklja je zadovo- ; ljil mene, kolikor tudi — to vsaj upam — ostalo goriško učiteljstvo. Sedaj namreč vemo, kje se nahaja zadeva glede petletuin in upamo s tovarišem Štrekljem vred ugodne rešitve. Ne ugaja pa mi, kar piše tov. Š. koncem dopisa, namreč: „Na apostrofiranje delovanja učiteljskih zastopnikov pa v tej zadevi ne morem odgovoriti". Ako bi tov. Š. ne bil zastopnik učiteljstva, sem uverjen, da bi ne bil zapisal teh besed. Da se razumemo! Na koga naj se učiteljstvo obrne v spornih zadevah, če ne t prvi vrsti na svoje zastopnike v okrajnih šolskih svetih! Saj taka zadeva je tudi ta glede štetja petletnin! Kdo naj se zgane v takih slučajih v okrajnem šolskem svetu; morda zastopnika deželnega odbora ali pa celo zastopnik cerkve ? silna je moč prepričevalne besede. Ko smo se predramili, smo se spogledali — v ječi. To se je premenilo v variantah parkrat in vedno svetleje so bile njegove oči in ognje-vitejše njegove besede. Zla slutnja se je vtihotapila v naše duše, in dasi ni bila nikdar izgovorjena, je bil» vendar vsakomur izmed nas naoisana d» obrazu. Misel, da bi postala slutnja dejanje, se je povrnila tolikokrat, kolikorkrat je bil» zavrnjena. Ko nas je nekoč spet omamil z drzni® poletom svojih misli in s plamenečimi besedami, smo kmalu nato pohiteli na dvorišče k povelju. Vsi smo že bili navzoči razen njega-Čakali smo ga nestrpno v strahu pred častnikom, a njega ni bilo od nikoder. Prišel j® častnik, nas preštel ter vprašal, kdo manjka-Vzrok njegovih besedi se je pomešal lah011 pok pod streho vojašnice. Kri je vzvalovil» T nas, udarila v senca in zobje so se zagriili T ustnice. Zla slutnja se je uresničila — t°T8* riša je objela noč. Ne mislim in tudi nimam najmanjšega namena s tem komu kaj predbacivati, najmanj tov. Š., ki ga pozna učiteljski in ostali gvet kot vnetega borilea učiteljskih teženj, samo naglašati moram, da mi gori citirane besede ne ugajajo, še posebno zato ne, ker prihajajo iz ust učiteljskega zastopnika. Naj trdi kdo, kar hoče, gotovo pa je, da je sveta dolžnost učit zastopnikov paziti na to, da se učiteljstvu ne kratijo njegove pravice, da se v našem slučaju ne izpremi-njajo petletnine v sedemletnine, kakor jih dobro označa tovariš —lj— v zadnjem „Tovarišu". Vsak razsoden človek pa tudi razume, ¿a neuspehov učit. zastopnikov v šol. svetih ni metati na rovaš teh slednjih, saj učit. zastopniki niso vsemogočni in izid glasovanja v 0)jr. šol. svetih še ne zavisi od načina njih ptiiadevanja iu glasovanja. Prav pravi tov. —lj—, da nas neznosna draginja tako tlači, da ne moremo več dihati. pa se ta ublaži, izkušajmo doseči to, kar je ravnokar doseglo učiteljstvo v gradiščauskem okraju, namreč draginjsko doklado in to, kar je doseglo učiteljstvo v tolminskem okraju glede petletnin. Na učiteljstvu je, a še posebe na njegovih zastopnikih, da se uaše želje uresničijo! Sklepam z besedami tov. —lj—, ki piše v zadnjem „Učiteljskem Tovarišu": ¡„Zastop-uiki učiteljstva v okrajnih šolskih svetih, zge-nite se ! Kaj ne slišite kruljenja želodcev ?" Y. Kmetijski tečaj na Grmu. Devetnajsto stoletje si je pridobilo ime veka pare in elektricitete; dvajsetemu, v katerem živimo, so nadeli že nebroj imen, toda opravičeno menim, da mu pripada med drugim ime stoletja reforme, veka kulture in napredka. Vse je v preosnovi, človeški duh prodira vedno Zmagovitejše v vsa čuda narave. Stari nazori se umikajo novim, povsod samo vrvenje. Naravno je, da je ta vrtinec pograbil tudi šolstvo. Vedno glasnejši je klic po reformi srednjih in višjih šol, toda še bolj pereče je vprašanje po preustroju ljudskega šolstva. Mladina hodi res po 6 do 8 let v šolo, toda to ne zadošča. Premlada zapušča šolo ter se podaja v brezobzirni boj za obstanek. V najlepših letih življenja stoji osamljena na križpotju svojega delovanja. Nad njo ne bdi več skrbno oko učitelja-vzgojevalca, za opomine staršev, za vzvišene verske resnice se ne briga. Ideal ji je le svoboda v dejanju, nemorala in pa „š i b a božja" našega naroda — pijančevanje. Kako se postavlja z gorečo svalčico in litrom, to se ji zdi n o b e 1. Pouočevanje, t j. — ideal. Ni čuda, da gledamo potem take pokveke z upadlimi prsi, vdrtimi očmi, nestalnega pogleda, ki imajo šele nastopiti resno pot življenja. Ne trdim, da je povsod in vse tako, toda gotovo je, da je le premnogo tega. Kaj naj imata narod iu država od teh rev! Narod propada, gine, državi se polnijo ječe, bolniščnice in blazuice. Zato mora vsakdo z veseljem pozdraviti idejo, šoli odrastlo mladino pritegniti zopet v šolo. Seveda pojde to težko v začetku, nikakor De bo pot posejana z rožicami, toda prirojeni idealizem, ki tli v naših srcih, naj premaga tQdi to. S tem, da rešimo mladino pred pogubnimi vplivi druščine in sedanjega tako razburkanega javnega življenja, si postavimo najlepši spomenik. Kameniti stebri, kovinasti kipi v proslavo slavnih mož bodo razpadli, toda 8P»min na učitelja-trpina, ki bo pomagal re-s'ti nado naroda, bo večen. Oas je, da se povrnem k stvari! 0. kr. ministrstvo za nauk in bogove je sporazumno z miuistrstvom za polje-de'stvo omogočilo kmetijski tečaj za učitelj-stv°, ki se je vršil na Grmu pri Novem ^stu od 17. julija do 19. avgusta t. 1. Tečajev nameu je bil, usposobiti uči-te'ie> da bi vodili kmetijske nadaljevalne tečaje v zvezi z ljudskimi šolami, ki se imajo sča-So®a ustanoviti. V te bi hodila mladina od do 18. leta, t. j. ravno v dobi, ko je naj- °'j izpostavljena škodljivim vplivom svoje okolice. Tečaja se je ves čas udeleževalo 27 ko-e8°v, 20 Kranjcev, 7 Goričanov. Pouk je ob-S08al sadjarstvo, vinogradništvo, kletarstvo, p0sebuo in Specialno poljedelstvo, mlekarstvo, »rstvo, gozdarstvo, živinozdravuištvo, živinorejo, čebelorejo, perutninarstvo, pedagoško predavanje, življenje in pridelovanje rastlin, zakonodajstvo. Teorije je bilo 140 ur, praktičnih vaj 90 ur. Predavali so strokovni učitelji zavoda in ravnatelj Bohrmann. Pedagoška predavanja je imel deželni sadjarski nadzornik M. Humek, gozdarstvo je predaval gozdni komisar Urbas, veterinarstvo živinozdravnik Skale iu zakonodajstvo z ozirom na kmetijstvo deželuosodni svetnik dr. Volčič. Vsem imenovanim gospodom, kakor tudi strokov, učiteljem Zdolšku, Planinšku in ing. Vedrnjaku kakor tudi pristavu Lapajnetu izrekam imenom udeležencev tečaja najpresrč-nejšo zahvalo za trud in vnemo, s katero so se zavzeli za predmete, da so nam podali najboljše, kar jim je bilo mogoče. Vsa zadeva je šele v povojih, tečaj je bil šele drugi na Slovenskem, zato ne moremo zahtevati še kaj popolnega, toda z delom do zmage — to nam bodi geslo ' Saj je povsod treba premnogo poizkusov in razmišljanj, preden se ustvari trdna podlaga bodočnosti. Bili smo na Grmu od vseh vetrov, najrazličnejših mišljenj, toda skupno bivanje pod gostoljubno streho grmske šole, kjer se je spoštovana gospa ravnateljeva trudila z vodstvom kuhinje ustreči našim želodcem, občevanje s prijaznimi gg. ravnateljem, strokov, učite,Ijstvom in g. kolegom pristavom, ki so nam na vse načine izkušali olepšati, prijetno napraviti interuatsko življenje, nas je kmalu združilo. Semtertja je zavalovalo kaj med nami, mnenja ko se križala, pa je kmalu vesela pesem, splošna prizanesljivost naredila mir in slogo. To je tudi edino prav. Tako je bil omogočen ugoden uspeh tečaju. Ne morem si kaj, da bi ne izrekel zahvale tudi g. vinarskemu nadzorniku Skalic-kemu, ki nam je razkazal državno trtnico ter nas z izbora? vinsko kapljo v državni kleti prepričat, kaj lahko doseže umui kletar z modernim kletarstvom tudi z relativno slabšim sadom božansko opevanega trsa. Preden sklenem, omenim še izletov. Nepretrgano bivanje na enem kra]u za več časa človeka nekam duševno utruja, toda temu se kmalu odpomore. Tako so tudi nam olepšali, osladili življenje z izleti. Krasna sta bila izleta v Toplice in v Pleterje, kjer so nam vljudni očetje kartuziani razkazali svoj obširni samostan, posebno pa svoje vzorne špalirje ob samostanskem obzidju. To je res nekaj posebnega. Stavba naredi na človeka z uredbo svojo nek majeste-tično — bajnostni vtisk. Toda tu li telo so nam z izborno postrežbo temeljito pokrepčali. Hvala jim presrčna! Ravnotako so nam usmiljeni bratje v Kaudiji z veliko vljudnostjo razkazali moško bolniščnico. Razni poizkusi z elektriko in Ront-genovimi žarki so nas prepričali o izborni uredbi te bolniščnice, ki bi bila v kras iu ponos celo velikim svetovnim mestom. S tem sem izčrpal, kar sem imel na srcu. Ako sem kaj nehote izpregledal, naj mi prizadeti blagohotno oproste, ker ni namenoma. Vsem tovarišem pa. s katerimi sem prebil tako lepe dneve, kličem : Bog vas živil. Le krepko dalje po začrtani poti! Ne obupujmo nad morebitnimi trenotnimi neuspehi. Temelj imamo zdaj, zato čvrsto na delo za povzdigo stanu, ki je jedro naroda, steber države, dika in ponos človeštva! Poklicanim faktorjem pa: Le prirejajte take tečaje, da bo šolstvo kmalu imelo od teh tak uspeh, kakor je že viden v mnogih deželah A M. Dalmatinsko učiteljstvo pred pasivno resistenco. Dne 28. avgusta se je vršilo v Splitu zborovanje dalmatinskega učiteljstva, na katerem se je združilo vse učiteljstvo, ki je bilo dotlej ločeno v dveh društvih. Zborovanje se je bavilo v prvi vrsti z neznosnim gmotnim položajem učiteljstva. Posamezni govorniki so govorili za pasivno resistenco, končno so le zmagali zmernejši elementi, ki so predlagali, da naj se za sedaj ne uporabi to sredstvo, ker je vendar pričakovati, da bodo odločilni faktorji vedeli, kaj jim je storiti. Sklenili so na to, da predlože spomenico dež. zboru. Komu služijo Slomškarji? Temu vprašanju odgovarja „Zarja" z dne 7. t. m. tako-le : Danes se shajajo učitelji Slomškarji, večinoma junaki, ki so vstopili v° klerikalni tabor enostavno zato, ker piha v deželi kler. veter in ker je v današnjih razmerah klerikalno „prepričanje" želodcu bolj koristno kakor kakšno drugo. Položaj učiteljev pač ni sijajen in beda je hud bič; s čisto človeškega stališča je torej že umevno, da marsikdo rajši vkloni svoj tilnik, kakor da bi stradal brez konca in kraja. Odobravati se zaradi tega še nikakor ne more, kar se razume. Oe bi bilo učiteljstvo složno in bi znalo tudi složno nastopati, bi moralo doseči svoje pravice po ravni poti, ne da bi bilo treba prodajati duše. Ali marsikateri učitelj, ki seje zapisal klerikalcem, niti ne misli iu ne ve, komu da služi in kakšne namere da imajo klerikalci s šolo. Naj jim torej povemo, kako pišejo merodajni klerikalci o šolstvu: „Skoraj v vseh državah so novejše določbe o šolstvu in zlasti o veronauku storjene pod vplivom sedanjega časovnega gibanja, t. j. velikanskega naskoka na krščansko vero. Dočim so prej država, cerkev in občina složno sodelovale, da bi vzgojile versko nravstveno mladino, je pod vplivom političnih strank stoječe zakonodajstvo izkušalo polagoma odvzeti cerkvi od B o g a j i m d a n i v p 1 i v (!) in vzgojiti rod, ki se ne da več voditi od božjega strahu in izpolnjevanja božjih zapovedi, temveč od stremljenja po prekuciji na državnem in cerkvenem področju. Z odpadom od vere je pripravljena socialni d. mokracijl pot. Brez krepkega sodelovanja cerkve v ljudski šoli pa ni nobenega sredstva za uspešen boj zoper brezverstvo in prekucuško gibanje. Kar moramo torej zahtevati od ljudske šole, je to, da se vrne ccrkvcnim organom sonadzorstvo nad ljudsko šolo (ali kapirate?!), da se ve-ronauk neomejeno prcpnstl organom cerkve (od nje poklicanim duhovnikom in učiteljem), ter da se povrne cerkvi merodajni vpliv na nastavljanje, disciplino in od puščanje ljudskošolskili učiteljev." Tako lahko citate na strani 602, zvezek IV. „Staatsiexikon", uuter Mitwirkung von Fachmännern herausgegeben im Auftrag der Görres-Gesellschaft zur Pflege der Wissenschaft im katholischen Deutschland . . . Bilo bi preža-lostno, če bi bilo treba učiteljem šele komentirati, kaj pomenijo te lepe besede. Nekoč je že bilo tako, da je bil učitelj v šoli fajmoštrov hlapec in da je bila farovška kuharica predpostavljena nadučitelju. Slomškarjem priporočamo, naj prečitajo ta klerikalni program in če ga prebavijo, dober tek! Prošnja do blagih src! Trg Mokronog je zadela grozovita nesreča. Požar je v soboto, 19. avgusta, v Mokronogu ljuto razsajal ter spravil v par urah skoraj cel trg v pepel. Zgorela so stanovanjska poslopja, hlevi, kozelci, živina, obleka, krma, žito, denar in poljedelska orodja. Beda je nepopisna! Prosimo torej vsa blaga srca, da priskočijo obupanim siromakom blagohotno na pomoč, da se vsaj za prvi trenotek osuše solze onim, ki z obupom zro v pepel svojih uničenih domovanj. Vsak dar, bodisi v obleki, denarju, žitu ali hrani, dobi hvaležna srca obupanih pogorelcev. Pošiljatve hvaležno sprejema: „Odbor za podpore potrebne pogorelce v Mokronogu". Za odbor: Josip Tekavčič m. p., sodni predstojnik; Fran Arh m. p., davčni predstojnik; Ivan Hutter m. p., sodnik; Hinko Bukowitz m. p., župnik; Ivan Pirnat m. p., nadučitelj; Josip Tratar m. p., učitelj; Peter Strel m. p., trgovec; Ivan Ziherl m. p., trgovec. Srednješolski vestnik. * * Osebne vesti. Deželni šolski nadzornik Peter Končnik je imenovan dvornim svetnikom. — Ivan Markošek, katehet na mariborski meščanski šoli, je imenovan za vero učitelja na drž. realki v Mariboru. — Začasni učitelj na mariborski državni gimnaziji dr. E. Dolinšek je imenovan profesorjem državne gimnazije v Gorici. Kot novonastavljena profesorja na državni realki v Mariboru prideta profesorja dr. Walter Egg iz Toplic na češkem in Franc Pacher iz Ljubljane. Za pro-vizoričnega učitelja na mariborsko gimnazijo pride dr. Oton Leitgeb, učitelj Franc Jožefove realke na Dunaju. Gimnazijski profesor dr. I. Pregelj, ki je prestavljen iz Pazina na idrijsko realko, je poslal definitiven. — Prof. Karel Schrautzer z ljubljanske realke je imenovan za ravnatelja na učiteljišču v Celovcu. — Ljubljanski magistrat je imenoval, sporazumno z naučnim ministrstvom bivšega suplenta na mestnem dekliškem liceju Josipa Berceta za pravega učitelja na omenjenem zavodu. — Provizorični učitelj dr. Martin Gorjanec v Ljubljani je imenovan za pravega učitelja na državni gimnaziji v Novem mestu. — Cesar je z najvišjim odlokom z dne 26. avgusta t. 1. podelil deželnemu šolskemu nadzorniku v Trstu Franu M a t e j č i 6 u red železne krone III. reda. Književnost in umetnost. Zbirka najlepših slovenskih pesmi. Založil Rihard Drischel, Ljubljana, Kongresni trg. Cena K 3 60. — Vsebina: V. Parma: „Mladi vojaki"; „Skoz vas". Jaki A.: „Našim rojakom", „Pozdrav z Dolenjske". „Pozdrav z Bleda", „Regiment po cesti gre". Parma V.: „Triglavske rože". Rožanc M.: „Moje sanje". Parma V.: „Zora vstaja" iz „Rokovnjači", „Ptička" iz „Legionarji". — To zbirko priporočamo ljubilcem lahke godbe. Bericht über einen nördlichen Fundort zweier südlichen Crepis-Arten. Von Oberlehrer Rajko Justin (Dorn bei St. Peter in Krain.) — Ta razprava, ki je izšla kot ponatisk iz strokovnega lista „Österreichische botanische Zeitschrift", iznova doka zuje, kako odličen strokovnjak v botaniki je naš tovariš Justin. Delo služi v čast njemu in stanu. Obrambni vestnik. * Brbljavica. „Slovenec" je v svoji 203. številki z due 5. t. m. vzel pod drobnogled naš članek iz zadnje številke imenovan „Slomškova Zveza". — Nabrbljal se je zopet prav pošteno, napisal in natresal je besed, da se dela kar črno pred očmi — sami kozji bobki! „Ganglijanski otrobi" so „Slovencu" zadušili pamet, sedaj pa vrtoglavi okrog svoje osi, kakor da ima črva v možganih. Mi se „repen-čimo, spakujemo in norčujemo", ou prezira naše „otročarije in zlobne napade" ter naše „običaje pocestnih pobalinov" — vendar mu kar sape zmanjkuje, ko siplje na nas zabav-ljice, ker ne mord nič stvarnega odgovoriti I Kakršen je cigan sam, taki — misli — so vsi drugi ljudje! Prešič brba po blatu pa misli, da ima vsak nos rad umazano korito. „Zakon vztrajnosti" — kakor si ga razlaga niegov tehniški slovar — mu tako veleva. Da se zopet čoha ob „Učit. tiskarno", to se razume samo ob sebi. Hvala mu za neplačano reklamo! Tako bi bili s to brbljavico gotovi, da si ni zopet izposodil kratkih nog laži. Kakor si ne moremo misliti dehorja brez smradu, tako ne „Slovenca" brez laži Tamkaj stoji zapisano: Kako je „Zaveza" kot taka verna, to najbolj dokazuje pisava njenih listov in listov, ki jih zalaga ter tiska „Učit. tiskarna" in ki jih generalštab liberalnega učiteljstva urejuje, kakor n. pr. „Naša Bodočnost". Ta iist je v svoji zadnji številki pred šoli odrastlo mladino, za katero je namenjen, slavil budistovsko paganstvo, uči, da se je človek razvil iz živalstva in poveličuje protestan-tizem, sramoteč pri tem katoliško Cerkev. Ko smo mi kroge, ki za tem listom stojijo, zaradi tega prijeli, so molčali in molčijo še danes, molči tudi sicer zelo zgovorni „Učiteljski Tovariš". Ampak gospodom povemo, da tista stvar za nas še ni končana in da se bo o svojem času o tem odločno in nedvoumno izpre-govorila tehtna beseda. „Tovariš" naj se zato ne prikriva s figovim peresom svoje velike „pobožuosti*- in „vernosti". — Ni sicer naša naloga, da bi zagovarjali ali opravičevali pisavo „Naše Bodočnosti", vendar lahko rečemo, da je čisto navadna in gola laž, kar piše „Slovenec" o imenovanem listu. Skrbno smo ga pregledali, a nič tega nismo dobili v listu, kar hoče imeti „Slovenec". List piše o krepitvi mladine, o narodnosti, o potovanju po Tirol skem, o telovadbi, o novem veku, o postanku govora, o tekmovalni vrsti v Turinu, o zadnjih sokolskih priredbah, ima običajni listek ter objavlja tudi zgodovinski spis o Buddhi in njegovem nauku. Nikjer besedice o sramot en ju katoliške cerkve! To si je „Slovenec" izmislil s tisto lahkoto, kakor je Terseglav obesil talar na klin. Spis o Buddhi obravnava zgodovinsko snov, saj jo je že Terseglav sam obravnaval v klerikalnem Ušeničuikovem „Času". Ako beremo v šolskih knjigah o Lutru, Mohamedu, Husu, Kalvinu, smemo brati v časopisju o Buddhi. Resnica je, da je Buddha živel pred Kristom, kakor je res, da po Kristu še ni bilo večjih hinavcev, farizejev in lažnivcev, nego se zbirajo danes okrog „Slovenca". — Zato se pa njegove grožnje o „odločno in nedvoumno izgovorjeni tehtni besedi" nič ne bojimo, zato nam tudi ni treba prikrivanja „s figovim peresom", pač pa bi treba „Slovencu" najmanj vagon rjuh, če hoče svojim ljudem prikriti tisto nagnusno nagoto, ki jo v pohujšanje vseh poštenih ljudi odkrivajo njihova umazana dejanja! * Lastna hvala — cena mala! „Slovenec" se v svoji 201. številki z dne 2. t. m. na vso moč hvali, kaj so ljudje njegove stranke že storili za — šolstvo ! Hm ! Tisti ki so snedli vseučiliški fond, ki so pripu-slili ustanovitev nemške gimnazije ¡v Ljubljani, ki tiranizujejo napredno učiteljstvo in ki lomijo slabičem šibke značaje, se osme-lijo bahati, koliko so že storili za napredek šolstva! To se pravi, da ima „Slovenec" svoje ljudi za tako neumne, da jim sme servirati očitne neresnice. Dober tek ! Takim ljudem se ne izplača dokazovati, da so — črni ! % „Soča" piše iz učiteljskih krogov: Kakor pravi razbojniški listi so se spravili »Novi Čas«, »Prim. List« in »Gorica« na tovariša Medveščeka in Križmana. Prav nič jih ni sram, teh »pobožnih« katoliških duš, da očitajo enemu uboštvo iz dijaških let, drugemu pa, da se je drznil svojo hčerko, katero je z velikimi žrtvami in težavami izšolal, spraviti v službo, v grenko, učiteljsko službo. Dopis v »Gorici« nosi sicer naslov »iz učiteljskih krogov« in podpis »učitelj«, toda to je naravnost izključeno, da bi mogel kateri učitelj kaj takega napisati, sam proti sebi! Ako je dopisnilc učitelj, je gotovo kak katoliški veroučitelj! Popolnoma prav in pravično je ukrenil c. kr. okr. šolski svet, da je dal prednost učiteljevi hčeri pred drugimi in proti temu ne bo imel gotovo noben učitelj povoda ugovarjati, to se je godilo doslej in se bo godilo tudi v bodoče, tako se godi v vseh stanovih: Otroci vojakov imajo prednosti in ugodnosti v svojem stanu, otroci poštnih in železniških uslužbencev pri pošti in železnici otroci drugih uradnikov enako pri dotičnih oblastvih. Le edino učitelj, trpin med trpini, naj bi ne smel imeti zaslombe in podpore niti pri učiteljski (šolski) oblastniji, ki najbolj ve, kako se godi učitelj stvu in proti temu da bi pisal celo kak učitelj ! Lansko leto je tudi dobila hčerka nekega učitelja takoj službo pri nas in enako tudi na Tolminskem in nikdo ni proti temu ugovarjal ali koga radi tega napadal. To nam je jasen dokaz, da letos jim gre le zato, da izbruhajo svoje sovraštvo, svojo mržnjo proti to varišu M. in K. Politiški pregled. * Delegacije se snidejo, kakor poročajo iz Budimpešte, meseca decembra, seveda ako bosta medtem redno delovala oba državna zbora. Delegacijsko zasedanje v decembru bi bilo le kratko, samo da se reši začasni proračun. — Glavno delegacijsko zasedanje se skliče v mesecu januarju. * Državni proračun za leto 1912. je po poročilih z Dunaja že skoraj popolnoma dogotovljen. Posamezna miuistrstva so že izdelala svoje proračune. Treba je edino le še bilance med potrebščinami in pokritjem, kar pa se izgotovi prihodnje dni. Ministrski predsednik baron Gautsch si je dal predložiti vse proračune posameznih minstrstev. Kakor se zatrjuje, se letos ni dosti „črtalo". Posamezna ministrstva so dobila nalog, da naj se kolikor le možno ugodi ljudskim potrebam in naj varčuje le tamkaj, kjer se res sme počakati z izdatki. Tako je bilo možno, da so se zlasti v proračunu ministrstva za javna dela zvišale posebno skoraj vse postavke za pospeševanje obrti in obrtnega šolstva, ravno tako pa tudi v proračunu naučnega ministrstva* postavke za razvoj šolstva sploh. * Uspehi podraženja tobaka. Ogrski finančni erar je meseca julija prejel za tobak za cela dva milijona manj nego meseca julija prejšnjega leta. Vzrok temu pripisujejo podra-ženju tobaka. Nekoliko bo tudi krivo dejstvo, da so se kadilci pred podraženjem preskrbeli s tobakom za dlje časa. * Madjarizacija na Hrvaškem. Madja-rizacija napreduje na Hrvaškem od dne do dne bolj. Kakor je pri nas železnica, pa bodi to državna ali južna, tista pot, po kateri prihaja germanizacija k nam, enako je tudi na Hrvaškem železnica madjarizacijsko sredstvo prve vrste. Evo nekaj primerov : V Vin-kovcih se gradi madjarska višja šola. V Osjeku namerava železniška uprava otvoriti prometno upravo, toda pod pogojem, da mesto zgradi poslopje za osemrazredno madjarsko meščansko šolo. In vse to le za ono številce otrok železniških uslužbencev, ki so povsod Madjarji. Ker pa te šole delajo tudi z denarjem in drugimi podporami, se kmalu napolnijo s hrvaško in srbsko deco, ki je kmalu izgubljena za svoj narod. In še se najdejo listi na Hrvaškem, kakor n. pr. poluradna „Drau", ki priporoča tak način raznarodovanja hrvaških in srbskih otrok 1 * Nemška socialna demokracija. Sedaj je objavljeno poročilo nemške socialne demokracije, iz katerega posnemamo sledeče: Število organiziranih članov stranke je letos naraslo za 836.524. To je največji prirastek, ki ga je stranka imela v enem letu. Prole-tarno gibanje mladine je silno napredovalo. Število naročnikov lista „Arbeiter Zeitung" je poskočilo od 45.000 do 65.000. Domovi za mladino so obstojali v 180 mestih; zanje se je izdalo skupno 44.091 m. Agitacija med kmetiškimi delavci je dobro napredovala. Zveza delavcev se je ukoreninila po vsej deželi in šteje sedaj 372 skupin z 12 000 člani. Število strankarskih listov se je povečalo od lanskega leta za pet, tako da imajo sedaj so- cialisti v Nemčiji 81 dnevnikov. Za socialistični tiskovni urad je plačal strankarski list 32.000 mark. Glavno giasilo „Vorwärts" je imelo glasom izvestja prebitka 165 558 mark. „Gleichheit" prebitka 13.239, „Neue Zeit" 1.403 in „Wahre Jakob" 40.343 mark. Število naročnikov tega lista je znašalo 1. julija baje 307.000. Blagajno stranka zaključuje v prihodkih in stroških 1 mil. 428 823 mark. — Tako delavstvo. In učiteljstvo? Kranjske vesti. —r— 30-letnico službovanja obhajajo v Ljubljani dne 11. t. m.: E r k e r Jurij, nadučiteij v Koprivniku; E r k e r Jurij, nad-učitelj v Srednji vasi; F u n t e k Anton, c. kr. profesor v Ljubljani; Furlan Jakob, Gale Fianc in Jelene Luka, učitelji na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani; Kleni e n č i č Jožef, nadučiteij v Galiciji pri Žalcu; Paternost Hinko, nadučiteij v Senožečah ; Schmoranzer Jožef, c. kr. profesor v Mariboru in W i 11 r e i c h Janez, nadučiteij v Črmošnjicah. Jubilantom naše iskrene čestitke! Živio še mnogo let! — r— Častnim občinskim članom je izvolila občina Vrh svojega učitelja Frana Juvanca o priliki, ko je bil imenovan za nadučitelja v Mirni peči. Pa pravijo klerikalci, da verno slovensko ljudstvo ne mara naprednih učiteljev. Farovški priganjači jih gotovo ne marajo, pač pa jih spoštujejo samostojno misleči pametni ljudje! —r— Poročilv se je tovariš Jakob Slapar, nadučiteij v Št. Gotardu, s Frančiško Grošljevo, učiteljico istotam. Čestitamo! —r— Mladika. Na zasebni dekliški petrazrednici društva „Mladike" se vrši vpi-savanje še v petek, dne 15. septembra t. 1., od osmih do dvanajstih dopoldne v vodstveni pisarni na mestnem dekliškem liceju. — r— Iz šolske službe. Okrajni šolski svet v Litiji je imenoval prov. učiteljico v Št. Vidu pri Zatičini Marto Heren kot tako za dvorazrednico na Polico; dovršenega učiteljiščnika Lovrenca Jevnikarja pa v St. Vid. — Okrajni šolski svet v Postojni je imenoval dovršenega učiteljiščnika Leo Ce-pudra za prov. učitelja na trirazredno ljudsko šolo v Zagorju. — Okr. šol. svet v Novem mestu je imenoval dovršenega učiteljiščnika Ivana Škufco za prov. učitelja na štirirazredno ljudsko šolo v Žužemperku. — Ana Rakovec v kočevskem okraju je imenovana za suplentinjo v Starem Kotu, Olga Verbič pa za Sodražico. — Za šestrazredno ljudsko šolo v Loškem potoku so imenovani : absolvirana učit. kandidata Ciril Vizjak in Franc Janežič ter učiteljica Pavla Vadnjal. — Provizorični učitelj Andrej Suhadolnik v Razdrtem je imenovan za provizoričnega učitelja v Postojni na petrazredni ljudski šoli; provizorična voditeljica Amalija Stare v Trnovem je imenovana za provizorično voditeljico in učiteljico v Razdrtem. — Premeščena je prov. učiteljiča Josipina Jager iz Tržišča na trirazredno ljudsko šolo v Št. Rupertu in prov. učiteljica v Št. Rupertu Josipina Šimončič na trirazrednico v Tržišču. Iz šolske službe je izstopila Ernestina Blaz-nik, na njeno mesto, v Podlipi je prišla kot voditeljica Marija Šibovc. — V začasnem pokoju ostane tudi za leto 1911/12 Emilija Ažmann, učiteljica v Šmarjeti. — C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji je imenovalo na temelju dovoljenja c. kr. ministrstva za javna dela za šolsko 1. 1911/12 absolvirane učiteljske kandidatinje Charloto pl. Koschin, Apolonijo Zupane, Marijo Tušar, Frančiško Mačkovšek in Marijo Šinkovec in absol-viranega učiteljskega kandidata Leopolda Kernca za pomožne učne osebe na c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji s postavno normirano letno remuneracijo. — K brezplačnemu službovanju so pripuščene Marija Černe za 4razredno deško ljudsko šolo v Kranju, Olga Kalinger za ljudsko šolo v TVžiču in Olga Šavnik za petrazredno dekliško ljudsko šolo v Kranju. Na mesto zaradi bolezni na dopustu bivajoče Helene Oranič je imenovana kot suplentka na ljudski šoli v Podstenjih Justina Penko. —r— Zaključek gospodinjskega tečaja slovenskih učiteljic. Dne 28. pret. mes. se je zaključil štiritedenski gospodinjski tečaj, ki ga je priredilo pod vodstvom strokovne učiteljice Jerice Zemljanove „Društvo slovenskih učiteljic" v prostorih ženskega internata „Mladika". Povabilu za skupno slavje so se odzvali med drugim tudi c. kr. deželni šolski nadzornik Fran Hubad in c. kr. vladni svetnik Andrej Sene-kovič. Koncem srečno aranžirane in okusno pripravljene pojedine se je podpredsednica „Društva slovenskih učiteljic". Vida Zupančičeva, zahvalila vsem merodajnim činiteljem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspelosti tečaja. Deželni šolski nadzornik Fran Hubad je nato v laskavih besedah hvalil vztrajnost voditeljice tečaja, Jerice Zemljanove, in poudarjal vzgojevalen pomen gospodinjskih tečajev za slovenske učiteljice. Vladni svetnik Andrej Senekovič je zagotavljal v imenu „Mladike", da bodo slovenske učiteljice tudi v novi palači „Mladike" presrčno sprejete, kar bo še ugodneje vplivalo na razvoj gospodinjskih tečajev. Končno je izrazil željo, naj bi deželni odbor tudi izboljšal učiteljicam plače da bodo ab solventinje gospodinjskih tečajev tudi doma lahko praktično vse porabile, kar so se tu naučile. Gojenka Avg. Kolnikova se je še posebe zahvaljevala voditeljici tečaja in ostalim predavateljem c. kr. sodnemu svetniku Milčinskemu, mestnemu tržnemu nadzorniku Ribnikarju in mestnemu šolskemu zdravniku dr. Rusu. Imenom navzočih predavateljev je končno izpregovoril kratko in jedrnato c. kr. sodni svetnik Milčinski. Go-jenke — 14 po številu — so priredile končno še izlet v ljubljansko okolico, nakar so se razšle na svoja učiteljska mesta, kjer jih čaka za trudapolnim delom gospodinjskega tečaja še trudapolnejše delo v šoli. „Društvu slovenskih učiteljic" pa bodi izrečeno zasluženo priznanje za prireditev tega tečaja! —r— Žensko vzgojevalno in na-obraževalno društvo „Mladika" v Ljubljani. Slovenske dame so ustanovile v Ljubljani internat za deklice, da se izobražujejo in vzgajajo za praktično življenje. Ker so bili sedanji prostori pretesni, je moral odbor začeti z novo zgradbo, ki stoji v najlepšem delu mesta in je tako urejena, kakor bo za zdravje gojenk koristno in potrebno. Troški so ogromni. Odbor je vse storil, kar je le mogel in se ne boji ne truda ne žrtev, zato moremo ta zavod, ki je edini slovenski dekliški, narodnim rodovinam naj-topleje priporočiti. Dostavljamo, da je za pouk v raznih jezikih dobro preskrbljeno, istotako v glasbi. —r— Kako skrbi država za Kočevarje. Na c. kr. obrtni šoli v Kočevju je bilo koncem preteklega šolskega leta v obeh razredih pripravnice 7 učencev, v vseh treh letnikih pa 15 učencev, torej skupno 22 učencev. Poučevalo pa je razen ravnatelja še 6 profesorjev, 2 strokovna in 2 pomožna učitelja, torej skupno 11 učnih oseb, tako da je imel vsak učitelj ravno 2 učenca. Srečni Kočevarji! Manjka jim samo še vseučilišče ! Štajerske vesti. — š— Krivi preroki. Volitve v okrajni zastop Mariborski so glasom „Slovenskega Gospodarja" jasno pokazale, kaj zamorejo Slovenci, ako so si složni med seboj in ako se nekoliko več pobrigajo za praktično izvrševanje pravic, ki so nam zajamčene v postavi, bodisi potem v božji ali pa posvetni. — Nemškutarski meščani so se radovedno povpraševali, zakaj ta nastop Slovenskih kmetov. „Slovenski Gospodar" ter njega dušni pastir, velepolitik ter slovanski apostol Korošec baje že vedó, zakaj. Pa tudi mi smo slučajno že tudi zvedeli. — Okrajni zastop naj bi namreč povsod ščitil kmeta ter mu ugodil takisto tudi v šolskih zadevah. Skrbel naj bi za dobre plemenske bike in pazil, da tudi med šolsko mladino v tem oziru ne bo prevelike razlike. V to svrho naj bi se opustilo v šoli vbijanje v glavo vseh nepotrebnih pojmov, posebno kar se tiče narave ter njenih prikazni. Ljudstvo namreč nikakor več noče verjeti, da bi imeli naši duhovni gospodje ter dušni pastirji izmed mnogo, mnogo drugih opravkov tudi nalog, da regulirajo vreme, kaznujejo trdovratne ter nespokorne grešnike s točo itd , itd. Da se torej odstranijo ti pogubljivi ter pohujšljivi nedostatki, naj v bodoče v šoli ostane le še vbijanje v glavo različnih naukov katekizma; vse drugo se pa naj odstrani. — Ne, ne, gospodje okrog dobro pokrite ter z najboljšim vinom polite mize „Slovenskega Gospodarja", tukaj pa vendarle sega vaše vsega uvaževanja vredno znanje nekoliko predaleč. Vam morebiti ni znano, kar se pravi: Der Blödsinnige kann nicht tugendhaft werden. Le čitajte življenje svetnikov in prepričali se bodete, da so bili veliki svetniki čestokrat tudi veliki učenjaki. Oni so povsod, torej tudi pod vsako črko, našli Boga; ne pa kakor vi — hudiča. — Pojdite, vi krivi preroki, rakom žvižgat! — —š— Pri Sv. Štefanu pri Šmarju so priredili dne 20. avgusta t. 1. šolarsko veselico za starše in otroke, kjer je bilo na dnevnem redu: deklamaciji prolog in E. Ganglova „Domovini"; petje: E. Adamičevi „Vesela pesem" in „V goro", pa igrici „Sneguljčica" in „Čista vest" iz „Otroškega odra" Marice Gregoričeve. — Glas od domačinov o tej veselici je priobčil celjski „Nar. List", v štev. z dne 24 avgusta 1911. Tu pravi: Ker pri nas sploh še ni bilo take vesele slavnosti kakor v nedeljo 20. t. m., zato hočem o njej nekaj več poročati. Naši šolarji so s svojimi učitelji proslavili rojstni dan presvetlega cesarja Franca Jožefa. Učiteljstvo, posebno gospodična Einspieler-jeva, je tako izvežbala nastopajoče šolarje in šolarice, da smo se vsi čudili. Še nasprotniki šole so samo hvalili. Otroci so zato svoje vloge tudi izvrstno rešili. Po končani cesarski pesmi je Nežika Čoklova deklami-rala prolog, katerega je izvrstno sestavil g. nadučiteij Fl eré; vsebina in podavanje je vsem ugajalo. Tudi igrica „Sneguljčica" se je dobro obnesla; dasi so vsi otroci prav izvrstno nastopali, je le najbolj ugajala Loknerjeva Micka kot Sneguljčica in stari Gašpar. Tudi „Čista vest" je dobro šla; glavno ulogo je imela tu Kotnikov» Lojzika", katero moramo posebe pohvaliti In zapeli so vam ti mali paglavci, da nam je srce kar zaigralo! Na koncu se je gosD župnik zahvalil prirediteljem veselice z pimi besedami. Udeležba je bila velikanska" Vsem, ki so k veselici kaj pripomogli, p0l sebe še g. nadučitelju Fleretu in gospo' dični Einspielerjevi, vsa čast in hvala!" Poročilu bi pripomnili še samo to, da se navzoči starši popolnoma prostovoljno zlo. žili mal znesek za knjige za ubožne šolarje — in to je bil gmotni dobiček veselice brez vstopnine. Goriške vesti. — g— Lahi bi radi uničili slovensko šolo v Ločniku. Poročajo nam iz Ločnika, da nekateri Lahi hodijo sedaj po hišah ter zahtevajo od slovenskih staršev, da naj dajo svoje otroke v laško šolo in jim obljubujejo da jim dajo vse zastonj, da ni treba ni{ plačati, da naj si kupijo, kar hočejo. Naj. hujši proti Slovencem je laški nadučitel; Ceschia. On dela največ proti Slovencem — Nadejamo pa se, da se laške nakani glede slovenske šole v Ločniku nikdar ne uresničijo. Slovenski starši, pošljite svoje otroke v slovensko šolo ! —g— Na c. kr. pripravnici za uči. teljišča v Tolminu se bodo vpisovali učenci v soboto in nedeljo dne 16. in 17, t. m., od 9. do 12. ure predpoldne. Priti morajo v spremstvu staršev ali namestnikov in prinesti s seboj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in zdravniško izpričevalo. Zahteva se starost najmanj dovršenih 13 let in pol. Pojasnila glede stanovanja daje vodstvo. —g— Blagajnik učiteljskega društva za goriški okraj poživlja vse društvene člane in članice, ki še niso plačali letnine za 1911., da to čimprej poravnajo potom položnic, ki so jih prejeli že v začetku tekočega leta. Skoro polovica članov je še, od katerih pričakuje, da poravnajo svoj dolg. Povsod mora biti red, zato naj bo tudi tukaj! —g— Draginjska doklada za učiteljstvo v gradiščanskem okraju. Okrajni šolski svet gradiščanski je vzel v svoji zadnji seji v pretres prošnjo učiteljstva za dra-ginjsko doklado. Dovolil je kot draginjsko doklado 20°/o poviška na začetno plačo vsakemu učitelju brez razlike, in sicer za ti liko časa, dokler ne poskrbi deželni zboi za izboljšanje. Tako poročajo goriški lisi preteklega tedna. — Nujna potreba pa ji da se tudi v ostalih okrajih goriške deželt odpomore na kak način vedno bolj naraščajoči draginji, ker učiteljstvo je ravno zaradi te neznosne draginje danes približno tam, kjer je bilo pred zadnjo regulacijo svojih plač. Ugoden čas je sedaj, da se sestavi v vseh okrajih tozadevne prošnje ter se te odpošlje na kompetentna mesta, saj kar je prav in dobro v gradiščanskem okraju, bo gotovo tudi prav in dobro v vseh drugih okrajih dežele. Torej : Trkajmo, da nam bodo odprli! Y. Splošni vestnik. — Apel na organizirano učitelj st vi v Zavezi! Že pred letom so svetohlinsfc samojedi iz slomškarskih vrst prežah na „Ročni zapisnik". Sicer redko postanejo njih besede dejanja, toda sedaj so za to poskrbeli farizeji in prekupovalci iz njih templja „Katoliške tiskarne", ki bi zopet radi na podlagi katoliško-verskeg! prepričanja delali kupčijo, da odjedo vi; stam učiteljstva to, kar pripada njim, in bi z našim denarjem kupovali biče, da z njimi mlatijo nas. „Katoliška tiskarna' izda pod firmo stanovsko-izdajalske organizacije Slomškove Zveze svoj slom škarski ročni zapisnik. Apeliramo že danes na vsakega člana Zaveze in povemo, da je izdajstvo za vsakogar, kdor se posluži tega zapisnika. — Od našega „Ročnega z p i s n i k a" ima dobiček Zaveza, torej imatn« dobiček mi vsi brez razlike; od slomškaf' skega zapisnika bo, oziroma hoče imeti biček „Katoliška tiskarna", a p2' Judeževih grošev bo dala Slomškovi Zvezi, to je oni organizaciji, ki se bo'1 proti interesom učiteljstva, kar sta pokazal nje predsednik in član centralnega odbo'a v kranjskem deželnem odboru dne 14. o»' tobra 1909, ko sta glasovala proti regul2' ciji učiteljskih plač! , . — Slomškarski zapisnik je plagi®' našega „Ročnega zapisnika" in..® pri tem le še spominjamo, kako je pris!. „Katoliška tiskarna" do šolski" tiskovin. Taka so pota „katoliških" podjetij in taka je njih dejanjska krščanska ljubek do bližnjega. j — Vsak zaveden učitelj bo taW» vrnil Efialtski zapisnik, ki mu ga ponujali nadležni in vsiljivi Judje. Če Prl ^ potem, ko §e ga bo vrglo pri enih vra ,e ven, pri drugih zopet noter, naj se ga v. še pri oknu ven. Katoliškim judom brez ziren boj, in tudi mi bomo postopali br obzirno v tem oziru! J — Kaj je še slomškarski katalog? «Uomškarski katalog je javna marka stanov-kega izdajstva in večno omadeževanje poštenega značaja. Kdor pa hoče biti sveto-hlinec, ta naj nosi to javno marko in ta nečat' tako» da mu bo gledal na ulici iz Lpa samo naj zakrije drugi papir v žepu: prošnjo za to ali ono službo! __ V času politiškega in gospodarskega bojkota kličemo vsem zavednemu učiteljstvu v spomin dan | 14. X. 1909. | Takrat je z večino dveh glasov padel v kranjskem deželnem zboru predlog o regulaciji učiteljskih plač, ker sta predsednik p r a n z Jaklič in odbornik Jernej Ravnikar — dva stebra Slomškove lveze — glasovala proti regulaciji učiteljskih plači Oglas. S tem, da si je napred. organizi-f3no učiteljstvo postavilo v Ljubljani lastno streho, si je postavilo temelj za enoten in skupen razvoj stanovskega organizma. To, kar je učiteljstvo imelo in ima pokazati kot plod lastnega dela, dobi sedaj skupen dom, kjer bo naše torišče nas vsakogar posebej in nas vseh skupaj. Našo centralo hočemo urediti tako, da bo v čast in ponos vsemu slovenskemu učiteljstvu! Z ureditvijo „Učiteljske tiskarne" hočemo urediti tudi vse druge panoge našega stanovskega dela. Tako n. pr. smo zadnji čas preselili z ljubljanskega Gradu šolski muzej, da ga — kolikor bodo dopuščala sredstva — polagoma uredimo in izkušamo izpopolnjevati pod streho «Učiteljske tiskarne". V prvi vrsti hočemo urediti v njej pedagoško knjižnico, ki jo bomo izku-šali opremit z vsemi deli, ki so plod slovenskega učiteljstva. Skrbeli bomo, da ne ostane kapital te knjižnice neobrestovan. Ker se je pa zbiranje knjig in drugih stvari za šolski muzej — zaradi pomanjkanja prostora — v zadnjih letih opustilo, se sedaj obračamo do vsega učiteljstva z naznanilom, da se bo nabiranje pričelo in prosimo, da se ob raznih prilikah spomnijo Šolskega muzeja, o katerega pomenu in smotrih bomo itak še govorili. Iz slovanskih pokrajin. o II. Vseslovanski sokolski zlet -v Zagrebu se je obnesel dobro v vsakem oziru. Prišlo je okolo 1400 Čehov, 500 Bolgarov, 1000 Srbov, okolo 2500 Hrvatov, €00 Slovencev, potem nekaj Poljakov, Ru-sinov in Slovakov. Vseh Sokolov je bilo nad 7000. Slavnostni izprevod je bil krasen. Javno telovadbo je gledalo do 30.000 oseb. Pri prostih vajah je telovadilo 1500 Sokolov. Slovenski telovadci so nastopili pod vodstvom dr. Murnika. Želi so obilo zasluženo pohvalo. Javno telovadbo so zaključile češke Sokolice. Sokolski zlet v Zagrebu je bil pravi triumf Sokolstva. Bili so združeni vsi Slovani, le slovenskih klerikalcev ni bilo. Pogrešal jih ni nihče! o Financialni uspeh sokolskega zleta v Zagrebu. Moralni uspeh tega zleta je bil tako sijajen, da pomenja pravi triumf so-kolske ideje. Ali tudi financialni uspeh je bil — kakor doznajemo iz zagrebških listov — povsem povoljen. Vseh dohodkov je bilo «kolo 75.000 K, stroškov pa okolo 65.000 K, čistega dobička okolo 10.000 K. o Vesti o obnovljenju generalnega štrajka v Zagrebu niso osnovane. Socialistično glasilo „Slobodna Riječ" dementuje te vesti o generalnem štrajku in so vsi vznemirljivi glasovi neresnični. O generalnem štrajku ni govora za sedaj, ker je vlada izdala naredbo na vse oblasti, naj ne ovi-Tajo sestankov delavstva v strokovnih stvareh. Razgled po šolskem svetu. — Ruski učitelji telovadbe v Pragi. Dne 30. julija je bil zaključen telovadni te-j*] za ruske telovadne učitelje v Pragi. Tečaja se je udeležilo mnogo učiteljev iz Moskve, Petrograda in drugih krajev. Zahvalil je za mnogobrojno udeležbo starosta -Češke Sokolske Zveze" dr. Schreiner, ter Poudarjal v dolgem govoru pomen sokolske Jjteje posebno za Rusijo, in veliko korist