•*r*#tmtna plačana v gotovini.
Leto LXrV., št. 153
LJabl]ana, petek 10. Julija 1931
Cena Din 1.-
Iznaja vsak dan popoldne, Izvzemat nedelj« m praznik*. _       Inseratl do 30 petu
a Din 2.—. do 100 vrst Din 2JS0. od 100 do «00 vrat a Din 1—% večji maerarJ pettt
vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek po—bal. _      »Slovaa&kl Narode
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ae vraćaj
UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva ullea it. 6 K. 3122, S12S, 3124, «125 tn
POORCINIOB:
MARIBOR, Grajski trg it. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. I9u.
NOVO MESTO. Ljubljanska      tel. 81. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101.--
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351.
MUSSOLINI SI DELA REKLAMO
Poset ameriškega zunanjega ministra Je izkoristil za to, da se predstavi Ameriki kot največji mirovni apostol Evrope
Rim, 10. julija. Po snočnem sestanku s Stimsonom je ministrski predsednik Mussolini sprejel ameriške novinarje ter jim dal daljšo izjavo, ki jo objavlja danes tudi službena agencija Štefani.
Mussolini opozarja uvodoma v svoji izjavi, da je Stimsonovo potovanje po Evropi kljub temu, da nima službenega značaja, velike važnosti, ker gre za zunanjega ministra največje republike na svetu. Prehajajoč na Hoovro-vo akcijo je Mussolini povdarjal, da Evropa lahko mirno računa s skorajšnjo gospodarsko obnovo, če bo ostala mirna. Italija je inicijativo predsednika Hoovra od vsega početka podpirala. Mussolini smatra to inicijativo predsednika ameriških Zedinjenih držav za največji politični dogodek po svetovni vojni.
Prehajajoč na razorožitveno konferenco je Mussolini naglasil, da bo Italija sodelovala na tej konferenci z največjo lojalnostjo in da je pri tem našla popolno razumevanje g. Stimso-na. Na vprašanje nekega novinarja ali namerava Italija nastopiti na razoro-žitveni konferenci s kakimi konkretnimi predlogi, je Mussolini izjavil, da je Italija pripravljena sprejeti najnižje stanje oborožene sile, tudi če bi se Italiji ne odmerilo več kakor 10 pušk, predpostavljajoč seveda, da nobena druga država ne bo imela več. V svoji odkritosrčni mirovni politiki je Italija vedno naglašala, da bo po razorožitvi rešena ne samo gospodarska, marveč tudi politična in moralna kriza, ki razkraja Evropo in ves svet. Skrajni čas je, da se podvzamejo odločni ukrepi za rešitev  tega problema. Vse to
Rim proti Rimu
Odnosa]! med Vatikanom in Kvirinalom so vedno bolj napeti — Italija se ne bo pustila voditi od zunaj
Berlin, 10. julija. AA. Iz Rima poročajo, da je postal odnošaj med Vatikanom in italijansko vlado po zadnji papeževi okrožnici tako napet, da zahteva rimsko časopisje, naj vlada odpove konkordat in lateranske pogodbe. Vladni krogi izjavljajo, da je nastal po papeževi okrožnici popolnoma nov položaj.
Milan, 10. julija s. Arnaldo Musso-Kni, brat ministrskega predsednika, piše danes v daljšem članku o fašizmu In Katoliški akciji tudi o situaciji, ki je nastala po papeževi encikliki. Dasi vztrajata obe stranki nespremenjeno na svojih stališčih, so vendar številne osebnosti, ki jih je vprašal, nastopile Ea sporazum, čim bodo točno določene meje posvetnih   in   verskih pravic.
Razčiščenje nekaterih formelnih ne-sporazumljenj se bo dalo lahko izvesti pri razpravni mizi. Nič manj težko ne bo tolmačenje čl 43 konkordata. Problem je postal samo zaradi tega zapleten, ker se je vanj vmešala inozemska javnost. Cerkev je v tem oziru zagrešila napako, ker utegne pretirana solidarnost postati breme. Za Italijo velja tudi v tej zadevi, kakor v vseh drugih težkih vprašanjih načelo, da ravna samostojno.
Rim, 10. julija. Vsi italijanski listi poročajo danes, da bo Italija odpovedala konkordat in lateransko pogodbo. O tem je sklepal snoči ministrski svet, vendar pa njegovi sklepi dosedaj Še niso objavljeni.
Sanacija nemških financ
Pogajanja za novo posojilo Nemčiji v Londonu in Parizu — Nov bančni polom v Nemčiji — Ameriški glasovi o
posledicah moratorija
Berlin, 10. julija. AA. Mednarodna finančna pogajanja se vrže zadnje dni v eks« presnem tempu. Včeraj jc predsednik državne banke dr. Luther odpotoval z letalom preko Amsterdama v London. Tu je imel dveurni razgovor z nemškim poslanikom v Londonu Neurathonom. Po tem razgovoru se je dr. Luther napotil na kolodvor, kjer ga je že čakal guverner angleške Narodne banke Norman Montague. Z Londona sta oba odpotovala v Pariz, kamor sta prispela ob 11. zvečer. Norman odpotuje iz Pariza brez postanka v Bazelj, kjer se bo udeležil seje upravnega sveta mednarodne reparacijske banke. Predsednik nemške narodne banke pa ostane v petek v Parizu, Imel bo razgovor s predsednikom francoske narodne banke. Gre za to, da podaljšajo inozemske narodne banke Nemčiji rediskontni kredit v znesku 100 milijonov dolarjev, ki zapade 16. julija. Nadalje naj bi mednarodni bančni konzorcij ta kredit zvišal na 1000   do   1500 milijonov
nemških mark.
London,   10. julija g.   O pogajanjih
predsednika nemške Državne banke dr. Luthra, ki se mudi v Londonu, se je izvedelo, da gre za kredit 1 do 1.5 milijarde mark, pri katerem bi bile udeležene tudi angleške zasebne banke. V ostalem smatrajo, da bo tudi sedaj stopil v akcijo isti mednarodni konzorcij, ki je nedavno dovolil rediskontni kredit v znesku 100 milijonov dolarjev. V tem konzorciju je francoska banka udeležena s 25 milijoni dolarjev.
London, 10. julija 6. >DaHy Herald« in >Financial News« javljata, da je padel v neprilike znani nemški denarni zavod Oarmst&tter und National Bank. Oe pride do nadaljnji!! zapletljajev, bo morala država sanirati zavod s silnimi žrtvami Te žrtve bi bile tolike, da se ne bi moglo obdržati v Narodni banki toliko zlata, kolikor je potrebnega za pokritje marke.
Pariz, 10. julija. AA. Ha vas poroča iz Berlina: Trgovinski minister je odredil kazensko preiskavo, ker je banka zašla v konkurz zaradi lahkomiselnega in nepravilnega poslovanja.
London, 10. julija g. Zakladni kancelar Snowden je izjavil danes popoldne v Spodnji zbornici na neko vprašanje, da Anglija razen 11 milijonov funtov, ki jo stane Hoovrov moratorij, ni pripravljena dati novih žrtev.
Newyork, 10. julija, d. >Newyork limese se bavi jo v uvodniku z uspehom Hoovrove akcije in pišejo med drugim:
V ameriških gospodarskih in političnih krogih prevladuje prepričanje, da po poteku Hoovrovega leta dosedanje pogodbe nikdar već ne bodo uveljavljene v svoji sedanji obliki. Iz dejstva, da Je sodelovanje Amerike Evropi potrebno bolj ko kdaj poprej, Izhaja neobhodno potreba po Is-pi omembi dosedanje ameriške politike. NI treba biti finančni prorok, pa vendar se lahko že sedaj napove, da se Vonngov načrt mora izpremenltt Četudi znači Voungov načrt v primeri z Pavvesovlm velik korak naprej, je danes vendarle te Jasno, da osnovanje banke za mednarodna plačila nI uresničilo pričakovanj. Brez izgube časa naj se državniki in svetovni gospodarji vseh držav zedlnljo sa nov načrt, Id bo bolj odgovarjal sodobnim gospodarskim in političnim odnosajem. K sreči, zaključuje list, je tak načrt že pripravljen tn ni več daleč čas, ko bo predložen javnosti.
traja že predolgo. Razoroži tvena konferenca je neobhodno potrebna, sicer bodo narodi izgrubili zaupanje v svoje vlade. Evropa po razorožitveni konferenci ne sme biti razočarana. Datum razorožitvene konference se ne sme več odlagati in Italija bo v vsakem primeru vztrajala na tem. da se sestane ta konferenca ob že določenem roku, to je 2. februarja 1932.
Ob koncu svoje izjave se je Mussolini zelo optimistično izrazil o popuščanju gospodarske krize v prihodnjih letih, zlasti v primeru, če bo razoro-žitvena konferenca končala z uspehom. V tem primero se bo ozračje, ki je sedaj zelo temno, razjasnilo, v nasprotnem primeru pa se bodo zbrali nad Evropo in ostalim svetom še bolj temni oblaki.
Naši v Parizu
Pariz, 10. julija. AA. Delegati jugoslo-venskih trgovcev, obrtnikov in jugosloven-ski novinarji so včeraj obiskai; kolonijalno razstavo. V imenu sprejemnega odbora in kot zastopnik maršala Lyauteyja je goste pozdravil grof De Voguen. V restavraciji palače za informacije je bil nato gostom prirejen svečan banket. Govorniki so slavili trajnost in prisrčnost francosko-ju?o-slovenskega prijateljstva.
B. Vošnjak dopisnik francoske
Pariz, 10. j aH j a. AA. francoska akademija Je imenovala bivšega poslanca gos p. Bogomila Vošnjaka za svojega dopisnika.
Mussolini pride
v Monako v s
London, 10. julja. Tukajšnji listi poročajo iz Rima, da bo iMussolini z zunanjim ministrom Grandijem kljub dosedanjim demantijem vendarle vrnil poset kancelar j u Briiningu. Predvidoma bo meseca avgusta prišel v Monakovo, kjer se bo sestal z nemškimi državniki.
Novomeški vlomilec Ferjan obsojen v Beljaku na 7 let
Celovec, 10. julija, g. T>lpa vlomilcev je lani izvršila več tatvin v frančiškanskem samostanu v Novem mestu v Jugoslaviji, dalje pri okrajnih glavarstvih v Wolfsber-gu in Spitalu ob Dravi ter nekaterih trgovinah v Beljaku. Vodja vlomilcev, 26letni pomožni delavec Gustav Terjan, je bil včeraj pred porotnim sodiščem v Beljaku zaradi Številnfh tatvin iz navade obs-ojen na sedem let težke ječe.
Povabilo Amerike na razorožitveno konferenco
Ženeva, 10. julija. AA. Društvo nar o* dov je povabilo Združene države Severne Amerike na razorožitveno konferenco, kt bo februarja meseca. Po poročilu iz Wa-shingiona bo vlada Združenih držav to povabilo sprejela.
Ustanovitev poštne hranilnice v Rumurrifl
Bukarešta, 10. julija Č. Po vzorcu jugo-slovenske Postne hranilnice je sedaj tudi ▼ Rum uniji osnovala rum unska postna hranilnica, ki bo začela poslovati s 1. avgustom.
Italijansko odlikovanje egiptskega zunanjega ministra
Rim, 10. julija. AA. Italijanski kralj je odlikoval egiptskega ministra za zunanje zadeve Abdel-paao z redom italijanske krone.
Lepi lasje — vzlic vročini in prahu 1
Zlasti kadar je vroče, je treba, da si umivate lase z Elida Sham* p o o n o m. Tako Vam ostanejo lasje vedno zdravi in negovani. Vi sami pa se počutite prijetno osveženi]
Vsak teden po enkrat si umijte glavo 1
ELIDA SHAMPOO
Velika neurja na severu
Na Vzhodnem morju divja tak orkan, da je nemogoč vsak promet — V Galiciji so velike poplave
Berlin, 10. julija g. Od včeraj divja na Vzhodnem morju hud orkan, ki je onemogoči) parniški promet med Nemčijo in skandinavskimi državami. Tudi železniški vlaki med celino in Švedsko niso mogli zapustiti izhodnih kolodvorov v Nemčiji in na Danskem. Na otoku Riigenu je povzročil vihar silna opustošenja na poljih in po naselbinah. Avtobusni promet na otoku
so morali ustaviti, ker so vse ceste zaradi porušenih dreves neprehodne.
Lvov, 10. julija g Galicijo je zadela težka vremenska katastrofa. Zaradi večdnevnih nalivov je reka Šero-moš preplavila bregove in povzročila ogromno škodo. Voda je odnesla 5 železniških mostov. Ceste so poplavljene, tako da promet počiva. Več oseb je utonilo.
Venizelos o svojem potovanju po Evropi
Izjava grškega državnika dopisniku A vale — Venizelos bo zastopal
Grčijo na londonski konferenci
Atene, 10. julija. AA. Predsednik grške vlade Venizelos je o namenu svojega potovanja po Evropi izjavil dopisniku Avale:
»Poleg oddiha je moje potovanje v zvezi z otvoritvijo Bvronovega muzeja. Ker pa bodo tedaj v Londonu razpravljali o raznih vprašanjih Hoovrovega predloga, sem sklenil, da bom osebno zastopal Grčijo na takratni konferenci in da bom sledil nadaljnemu razvoju teh vprašanj. Stališče grške vlade o teh vprašanjih sem pojasnil v svojih izjavah v parlamentu. Grška vlada ne more sprejeti Hoovrovega predloga, ker nalaga Grčiji nove finančne obveze. Pri tej priliki se bom sestal z angleškima ministroma Macdonaldom in Hendersonom. Obema bom pojasnil stališče grške vlade.
Kaj hočete doseči s svojim potom v Romunijo ?
Rnmuniaki poslanik, je nadaljeval g. Venizelos, mi je izročil povabilo predsednika romunske vlade g. Jorge. naj ob-iščem Bukarešto. Kakor znano, smo pred podpisom trgovinske pogodbe z Rumunijo. Ker pogodba še ni podpisana, ni izključeno, da bomo to storili o priliki mojega poseta v rumunski prestolnici. Ta obisk je podoben obiskom, ki sem jih napravil v raznih prestolnicah zapadne in srednje Evrope.
Kaj sodite o izjavah predsednika nove bolgarske vlade Malinova in ministra za
trgovino Petrova novinarjem v Grčiji?
Mi pozdravljamo te izjave, kakor tudi druge izraze dobre volje. Novi bolgarski ministri niso mogli ravnati drugače. Njihova gesta je dobra.
Ali ste, gospod predsednik, za nadaljevanje pogajanj?
>To je še prerano,« je odvrnil g. Venizelos. »Bolgarska vlada je šele sestavljena. Malinov je sam izjavil, da še ne pozna vseh vprašanj in da mu bistvo problema še ni jasno. Pozdraviti pa moram dobro voljo, ki želi pospešiti gospodarske in trgovske stike z Grčijo in Bolgarijo, Saj so ti stiki v interesu obeh držav.«
Kdaj bosta turska državnika Izmed pasa in Teftik Ruždi bej posetila Atene?
Tega obiska ne bo pred oktobrom. V notranji politiki sem optimist. To pa zato, ker še nisem končal svojega poslanstva.
O protižidovskih izgredih v Solunu je Venizelos izjavil:
»Moram povdariti, da so te izgrede povzročili ekstremni neodgovorni nacionalistični krogi v Solunu in da so nastali brez vsakega povoda s strani Židov. 2idje so bili popolnoma nedolžni in je množica prestrogo sodila.«
Bukarešta, 10. julija, g. Današnji tisk potrjuje vest, da bo grški ministrski predsednik Venizelos koncem julija obiskal romunsko prestolico. Posetu pripisujejo velik političen pomen.
Huda nesreča pri žaganju drv
V skladišču tvrdke Čebin se je velika skladnica drv sesula na delavce — Eden je smrtno nevarno ranjen, dva pa sta bila hudo ranjena
LJubljana, 10. julija.
Tvrdka s premogom in kurivom Dominik Cebin ima svoja skladišča drv in premoga ob Pokopališki ulici št. 4. Posebno skladišče, ki je na eni strani odprto, je določeno za shrambo bukovih meterskih drv. Tvrdka je najela pri Žitniku z Ižanske ceste cirkularno žago. da bi danes delavci razžagali tri skladovnice bukovih drv. Drva so bila naložena v pet metrov visoKe skladovnice druga pri drugi.
Gosp Žitnik je davi poslal svoja delavca in sicer Žagarja Viktorja Lahajnerja in delavca Alojzija Lapajneta s cirkularko na skladišče g. Cebina. Poslovodja tvrdke g. Pavel Turk je dal k žaganju še tvrdkinega delavca Ivana Urankarja, doma iz šmart-nega pri Kamniku. Poslovodja je še opozoril, naj bodo pri žaganju previdni in naj z visokih skladovnic drva najprej zmečejo. To je povsod običajno.
Delavci so začeli kmalu po sedmih tik prve skladovnice žagati bukova polena, ne da bi jih preje zmetali s skladovnic. Ko so sežagali že prvo skladovnico, se je okrog 7.30 druga, še cela, pet metrov visoka skladovnica z velikim truščem sesula na cirkularko in na delavce.
Žena poslovodje Angela Turk je prva začula grozen trušč in je takoj hitela v skladišče. Ni bik> čuti nikakega glasu na pomoč, nikakega klisja, niti stoka, ker je bilo znamenje, da so drva s tako silo padla na delavce, da so se vsi onesvestili.
Začela "je klicati na pomoč in sama pričela takoj razmetavati drva. Na pomoč so prihiteli v bližini stanujoči inž. Pire s služkinjo in dva delavca iz bližnjega skladišča drv tvrdke »Ilrije«. Hkratu so iz pisarne •Ilirije« telefonirali po rešilni avto. Z največjo naglico so odmetali polena in :zvlekli ponesrečence na prosto. Na tleh pod dr-vami je bila velika maka krvi.
Najhuje je bil poŠk>dovm in popMnoma nezavesten Žitnikov delavec A! o j zli banalne, doma iz St. Jurja pri Mirni peči na Dolenjskem. Z rešilnim avtom so ga akjj odpeljali v bolnico. Njegove identitete dolgo niso mogli dognati, ker ni imel pri
sebi nikakih dokumentov in ni bil redno zaposlen pri tvrdki. Težko poškodovani Lapajne je imel skoraj popolnoma azb to glavo in je dobil hude poškodbe po vsem *eiesu.
Z drugim rešilnim avtom so v bo nico odpeljali pri tvrdki Čebin zaposlenega delavca Ivana Urankarja, ki je dobil težke poškodbe na glavi, na nogah in rokah. Levo nogo mu je skoro popolnoma zmečkalo. Njegovo stanje pa drugače ni kritično, do-čim se njegov tovariš Lapajne bori s smrtjo.
Žagar Viktoi Lahajner, ki je stal pri cirkularki, je imel še srečo. Drva so ga sicer tudi podsula, toda njegove poškodbe so lažjega značaja. Dobil je poškodbe '»o rokah, nogah in hrbtu, a je ostal pri zavesti in je odšel sam k zdravniku na OUZD.
Prepovedani listi in knjige
Beograd, 10. julija. AA. S sklepom notranjega ministra je prepovedano uvažanje in širjenje listov: »New Canadian«, ki izhaja v Winnlpegu v Kanadi; »Ruski Go-los«, ki izhaja v ruščini v Newyorku kot komunističen organ; »Ukrajinski robot -nik«, ki izhaja v Winnipegu; »Novi mir«, ki izhaja v ruščini kot komunističen organ; »Rabotnik«, ki izhaja v poljščini v Detroitu; »Rabotniki«, ki izhaja v ruščini v Winnlpegu, in knjiga »The XYZ of Communism«, ki je izšla v Newyorku.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22735S—22S0.52. Berlin 1339.56 — 1343.58, Bruselj 788.39 — 790.75, Budimpešta 986.72 — 969.68, Curih 1095.75 — 1099.05. Dunaj 793.86 — 796.20, London 274.87 — 275.69, Newyork 5637.04 — 5654.04, Pariz 221.34 — 222, Praga 167.21 — 167.71, Trst 295.73 — 296.63. INOZEMSKE BORZE.
Curih. Beograd 9.1075, Pariz 20.205, London 25.085, Newyork 515.40, Bruse j 71.95, Milan 26.98, Berlin 122.27, Dunaj 72.45, Sofija 3.7325, Praga 15.26, Varšava 57.75, Budimpešta 90.06. Bukarešta 3.07.
»SLOVENSKI NA RO Dc, dne 10. julija 1931
Stev. iz3
Pretirane cene
na naši rivijeri
Celo v svetovno gnanih zdraviliščih in letoviščih nI take
draginje, kakor pri nas
Splitska »Novo Doba« pri občuje /am« miv članek o razmerah na naši rivijeri, po* sebno pa o cenah, ki so po splošni godbi odločno pretirane. Uredništvo lieta je pre* jelo iz občinstva dopis, v katerem je re* ceno, da se hotelirji pritožujejo na letošnji slabi poset tujcev na naši rivijeri, da so pa sami krivi, da so zaceli tujci izostajati. Za denar namreč, kd ga zahtevajo naši hotelirji od gostov, jkn ne nudijo niti polovice onih udobnosti, ki bi jih lahko imeli na pr. v letoviščih francoske rivijere. To je treba povedati enkrat odkrito, pravi dopisnik splitskega lista. Naj gredo naši hotelirji na francosko rivijero, pa se bodo prepričali, kaj nudijo tam hotelirji svojim gostom za iste cone. Na francoski rivijeri je meso tri* krat dražje, kakor pri nas, druga živila pa celo 4 aH 5 krat.
Zaradi pretiranih cen tujci ne prihajajo k nam, ali kdor pride enkrat, se ne vrne več. Res imamo prekrasne kraje, toda tuj* ci hočejo poleg naravnih lepot za svoj de* nar tudi pošteno hrano, dobro postrežbo in razne udobnosti. Povsem naravno je, da jim zdaj v začetku pri nas ne moremo nu« tHti udobnosti hotelov švicarskih letovišč ali francoske in italijanske rivijere, pač bi jim pa mogli nuditi dostojen hotel z odgo* varjajoČimi cenami. Naši hotelirji pa zarite* vajo toliko, kolikor se plačuje po prvovret* nih hotelih francoske in italijanske rivijere in zato ni čuda, da so začeli tujci hoditi v Francijo in Italijo.
Do tega spoznanja je prišel dopisnik splitskega lista na svojem nedavnem poto* vanju po Švici in Francija. Med drugim je posetil tud; svetovno znano francosko zdra* vilišče Viohy, kjer so cene po restavracijah in kavarnah znatno nižje kakor v Splitu,
penzija se pa dobi ie od 40 frankov dnevno. V Nizsi, Marseiliu in Parizu so pa cone še za polovico nižje. Pa tudi našim dr* zavljanom se 2>di Split izredno drago mesto. Najbolj se čudijo oni tujci, ki pijejo dai* m a t unsko vino, o katerem so slišali, da ga prodajajo vinogradniki po 2—3 Din liter, tujci ga morajo pa plačevati po 16—24 Din, kar pomeni 100 do 200 odstotkov dobička. Ob nedavnem sokolskom zietu so se čule pritožbe udeležencev iz Srbije, Hrvatske, Bosne in Vojvodine glede cen po splitskih gostilnah in kavarnah in vsi so trdili, da je Split najdražje mesto v naši državi. Do* pisnik splitskega lista pravi, da bodo do« mačini in tujci pravili doma o tem in da začno hoditi v Slovenijo, kjer so hotelirji mnogo boLj praktična.
Tudj beograjska >Po*irika« je priobčila te dni članek, v katerem ugotavlja, da so bile cene v Splitu ob sokolskom zletu od* ločno pretirane. Pa ne samo v Dalmaciji, temveč rudi v Hrvatskem Primorju se op a* ža povsod tendenca navijanja con in tako* riščanja tujcev. Zanimivo je, da pobirajo poleg drugih taks tudi tako zvano naetan« beno takso, v nekaterih krajih pa takso za promenandne koncerte. Čeprav jih ni. Po kavarnah prodajajo vžigalice po 2 Din, ci* garete v škatljdcah, ki stanejo 10 Din, pa po 13 D:n. Penzija stane po vilah skoraj 100 Din, toda hrana je taka, da morajo gostje hoditi večinoma še v restavracije ali kavarne, če nočejo biti lačni, kajti mnoge jedi so nevžitne. ker so prirejene samo za želodce domačinov. Največ je na naši rivi* jeri Čehov, ki se zelo pritožujejo, da so cene pretirane. Pritožujejo se pa tudi, da so prometne zveze z našimi letovišči zelo po* manjkljive.
I
po naši bolnici
Splošna bolnica ne more več zmagovati velikega navala
bolnikov
Ljubljana, 10. julija-
To dni je stopilo vprašanje razširjenja naših bolnic v ospredje zanimanja javnosti. Sestala se ie oblastno-zdravstvena komisija, da najde rešitev tega perečega vprašanja, medtem pa rasle zanimanje, kaj je prav za prav z našo bolnico, ali je v resnici premajhna, kakšni so nedostatki ter kakšno sliko nam nudi vpogled v notranje njeno življenje.
Morda pa tudi porečete, da >se bolnice vsak boji*, kako je potem nastal kar naenkrat takšen naval nanjo in da o bolnici noče nihče niti mnogo slišati — Toda človek ne ve nikdar ne dneva, ne ure, kdaj ga bo pot pripeljala na žalostno Zaloško cesto pred rumeno mrko hišo.
In tako smo prišli pred njo. Pred vhodom stoji slučajno zloglasni zeleni Henrik, ki sicer ni bolnik, toda ima opravka tudi z bolniki. Resen stražnik prihaja iz poslopja s težkim kjučem v rokah. Mislil sem, da bo odklenil bolnika, toda voz je bil prazen, takoj potem pa priskaklja iz rumene hiše mlado dekle veselega obraza in oblečeno kot se spodobi pristnim gospodičnam. Nekaj žvrgo-li, kot bi se izprehajala v prijetni družbi ▼ Tivoliju — in že je pri odprtem Henriku, v katerega skoči kot maček na miš. Ključ zaškriplje, konjiček odpeketa od rumene k rdeči hiši...
V sprejemnici me vpraša vratar, če sem bolnik. V sprejemnem uradu škrlpljeta peresi na vso paro. Uradnika ti čita do vratu v delu.
— Tako je, vidite, zdaj sem odposlal 40. bolnika. Dnevno jih sprejmemo povprečno 70, odpustiti jih pa ne moremo toliko in končno so vsi oddelki napolnjeni do zadnjega kotička. Dopoldne bi morali priti, ko se gnete v Čakalnici in na hodnikih skoraj vedno toliko ljudi kot pozimi na Borzi dela-Največji naval je pa navadno ob ponedeljkih in torkjh. Najbrž zato. ker se ob nedeljah ponesreči največ ljudi. Največ bolnikov smo pa letos sprejeli zadnjega julija, in sicer 123.
Uradnik lista po knjigi, čitam:... sprejetih 90 bolnikov... 100, 80, 69. 98... — Največ" je visokih številk.
— Zapišite povprečno 80, da ne bo kdo rekel, da pretiravamo. Sprejeli bi jih pa večkrat tudi mnogo več, a kaj hočemo, če so oddane tudi že vse rezervne postelje, če ni niti več žimnic, da bi jh položili na tla. Moramo pa tudi računati na najnujnejše primere, kaj bi pa naj storili, če bi morali odkloniti napol mrtvega Človeka. Toda izbira je težka, ne more se kar na prvi pogled ugotoviti, kdo je bolj potreben zdravniške pomoči. Neko dekle je prišlo že 7-krat ter smo jo hoteli že zaradi tega sprejeti — vendar je nismo mogli. Vseh postelj imamo skupno z otroško bolnico, ki je v Stare pravde ulici ter šteje 89 portelj, 843, tu jih je torej 754, bolnikov je pa danes v bolnici 790, 96 jih po tem takem nima postelj- Najbolj je prenapolnjen L. k; r ure i e ni oddelek, v katerem je 175 postelj in 216 bolnikov. Na internem, II. odd., je 189 postelj in 170 bolnikov, III., otološki šteje 33 postelj in 53 bolnikov, IV., dermatološki 87 postelj in 61 bolnikov, V., okulistični 131 postelj, 132 bolnikov, infekcijski, VI., na katerem so samo bolniki oboleli na difteriji ali škrlatinki 54 postelj, 45 bolnikov. VIL, nevrološki odelek pa šteje 44 postelj in 36 bolnikov in oporovalnica 3S postelj in 28 bolnikov. Skupno je bilo letos do danes sprejetih 10.150 bolnikov, odklonjenih pa 1773, dočim jih je bilo lani do konca julija sprejetih 9711. Edino otroška bolnica ni prenapolnjena, ima 49 bolnikov in 89 postelj.
. — Stalno so zlasti prenapolnjeni kirur-gični, interni in otološkj oddelek. Potrebno je predvsem zgraditi nov, primeren kirur-
gični oddelek in oddelek za tuberkulozna bolnike.
Po tem pogovoru sva krenila v kirurgični oddelek. Bil je baš čas zdravniških pregledov in kmalu potem so že deiili večerjo, zato so bili zkoraj vsi bolniki v postaljah, tudi lažje bolni, ki smejo iz sobe na vrt. Pogledala sva v velike sobe le mimogrede. Nekateri bolniki so naju gledali s vprašujoči m i očmi, češ, ali bo kaj dobrega, mnogi so pa tudi očividno trpeli, stokali so v vročici z obkladki na čelih. Prvo pade povsod v oči prenapolnjen ost, skoraj v vsaki sobi leže bolniki tudi na tleh ter raznovrstna ležišča prav za prav tvorijo 3 razrede v enem razredu: bolniki na posteljah I. razred, na nosi-lih II. in na tleh III. Bolnikov v II. razredu nisva nadlegovala, po velikih sobah III. razreda pa tudi nisva nikjer dolgo pasla oči, saj vidi človek na prvi pogled dovolj trpljenja in slika je skoraj povsod v splošnem ena in ista. Trpeči, shujšani obrazi, nekaj bolnikov leži z motnimi očmi v groznici, drugi pa gledajo nekako topo začudeno človeka, ki ne spada v njihovo družino. Bolniki ene sobe namreč tvorijo občestvo trpečih, vse združuje bolezen in nemoč ter so zaradi tega ena družina kakor vojaška edinica, ki jo druži enak način življenja, skupne dolžnosti, pravice in brige v skladen mehanizem, kateremu dajejo in jemljejo življenje >višje aile<. Ti občutki se polaste Človeka, ko hodi tako od sobe do sobe kot od prividov do prividov — trpkih in mučnih, že lizol vzbudi takšen občutek in ni treba filozofirati in ne fantazirati.
— Nihče ne more ostati dolgo v bolnici, operirani na slapiču ostanejo po 14 dni, Če se zdravljenje normalno razvija. Rekonva-lescentov ni.
V internem oddelku se nudi človeku na prvi pogled ista slika Ce pa pozorno pogledaš, vidiš, da so obrazi bolj prsteni, nekateri skoro pepelnate barve in vsi so shujšam. Nekdo suho kašlja. Tudi tu leže bolniki na tleh. V pritličju na levi je >8rpeka soba 1919—1920< v spomin na srbske vojake, ki so se zdravili v omenjenem letu v nji.
Povsod vidiš, da ima pomožno osobje polne roke dela.
— Nič več jih ni kot jih je bilo v normalnih razmerah, seveda imajo mnogo dela, pravi moj vodnik.
— Posebnega stanovanjskega objekta osobje nima. Spe po posameznih oddelkih ter morajo n. pr. v kirurgičnem oddelku hoditi v svojo sobo skozi bolniške sobe.
V oddelek primarija dr. Pogačnika nisva vstopila-
— BaŠ zdaj je pri operaciji, ker so spuščene zavese.
— To je pa kuhinja v tem delu, v drugi polovici pa pralnica, mi pojasnjuje uradnik, ko stopava mimo precej dolgega poslopja. Zunanja stran je pri kuhinji popolnoma oguljena, še celo opeka je zelo razpadla.
— Od sopare, prej kuhinja ni imela ventilacije. Lani so tudi instalirali moderen plinski štedilnik. Kuhinja je tudi premajhna. Vsak oddelek ima po enega ali po dva manjša plinska štedilnika za kuhanje Saja ponoči, gretje in podobne svrhe.
Za poslopjem pralnice in kuhinje je ob Ljubljanici majhno gospodarsko poslopje. Bolnica ima 2 para konj in navadno okrog 60 prašičev. Prostora je malo in tudi sicer v taksnih razmerah o velikopoteznem gospodarstvu ne more bitj govora.
V >7loglasnk dermatološki oddelek nisva smela stopiti, na VIL oddelku pa ni bilo tokrat primarija, da bi naju spustil vanj. V pritličju je oddelek za umobolne, ▼ L nadstropju pa sa živčno bolne bo moke, v lev)
polovici so ženske, v desni pa moški. Za najbolj mirne umobolnike Je bolnica ▼ bivii prisilni delavnici, kamor jih pošiljajo s oddelka VIL in s Studenca, kakor se pač razvija bolezen. Na oddelka VIL v pritličju zabavajo bolnike s kanarfki katerih žvrgolje nje baje pomirjevalno vpliv« na fivce.
Na boluiškcm ozemlju, v bližini L oddelka so nedavno postavili tod i trafiko, da bodo imeli bolniki v svoji republiki bolj pri rokah tobak, ki pa še ni odprta.
Bolnico vsak rad zapusti, aato je bilo slovo kratko in naglo, nazaj grede me je pa spremljal — lizol. Edina prijetna zavest je, ko tako odhajaš iz bolnice — da ti ae bo treba v njo, fc zbolii, saj je itak prenapolnjena.
Zadnja oskrbnica škofjeloškega gradu
Ljubljana. 10. julija. Jutri dopolni 90 let tašča našega popularnega g. Franchettija ga. TerezijaBaztora Predobra gorenjska mama je bila rojena nz Koroški Boh, kjer" je preživela tudi svojo mladost s sestro, ki je mati g. prof- dr. Janka Pretnarja. Zala in kakor jelka vitka Re-zika je vzela za moža korenjaka Primoža Ranta in se preselila z njim v Škof jo Loko na Grad, kjer je bil njen soprog oskrbnik. Kaj vse ve povedati o romantiki ponosnega gradu brizinških škofov! Polog oskrbniko-vega stanovanja je bilo več sob s visokimi policami, ki so bile polne debelih knjig in
fasciklov. Za našo zgodovino neprecenljivi arhiv škofov, ki bo čez 40 let že tisoč let, odkar so postali gospodarji loškega gospodstva. In če se oskrbnikovi gospe niso hotela vneti drva, je stopila v arhiv po star papir, da je z njim podkurila. Tako močan papir je bil, da ga ni mogla pretrgati. Pergament, ki je bil gotovo popisan tudi v slovenskem jeziku, kakor slavni brizinSki spomeniki v Monakovem. Kakor bi jo gnali od doma, jo je zabolelo, ko je zvedela, da so grad kupile nune. Morala se je seliti in pred grad je prišla dolga vrsta voz, ki so nanje naložili ves arhiv in ga odpeljali v Vevče v papirnico. Stope so zmlele starodavne listine in napravili so iz njih nov papir. Zabili so ga v zaboje in poslali po svetu. Tudi v Gorico je prišel tak zaboj, pa so zatlačili novi papir s starim, da je bil zaboj poln in se ni poškodoval novi papir. V knjigarno je prišel kupovat tudi naš rajni zgodovinar prof. Kos. Opazil je atari papir, ga zbral in iz teh ostankov napisal svojo znamenito knjigo. ^Dohodki k zgodovini Škofje Loke< . •.
Ko je njen pokojni sin Albin v Kranju prevzel trgovino, se je tudi Kantova gospa preselila tja. Seveda smo bili takoj zgovor-jeni, da me je vzela na stanovanje in tudi svojega nečaka Janka Pretnarja, kakopak. Ne, Rantova gospa ni bila študentovaka mati, bila nam je prava najboljša mama Nikdar nergava in sitna, vedno dobre volje tudi, če so padale dvojke. Korajžo nam je dajala, da ni nič hudega in se lahko popravi. Vedno korajžna je bila dobrovoljna Gorenjka in še sedaj ni nikdar slabe volje. Njen vedri temperament in nadarjenost sta podedovala njen sin Hubert, znani organizator naših izseljencev in izseljenk v Egiptu, ki je sedaj višji vojni svečenik v p,, iu pa hčerka Cele-sta, sedaj gospa Franchettijeva, ki je z Zofko Kvedrovo urejala v Pragi >I>omačega Prijatelja« in ga izpopolnila v tedaj najbolj priljubljeni družinski list.
Se vedno krepki zadnji oskrbnici škofjeloškega gradu, predobri Kantovi mami še mnogo solnčnih dni I
Prihod tretje skupine ameriških izletnikov
Ljubljana, 10. julija Z današnjim monakovskim brzovlakom je prispelo v staro dbnKJvino 83 ameriških izletnikov odnomo povratnikov s svojimi družinami. Skupino je vodil iz Clevelanda g. Avgust KoBsnder, poslovodja tvrdke J. MioheKch & Co, Cleveland. So vsi ožji rojaki iz Slovenije, po v očmi" z Dolenjske, Notranjske, Štajerske m Prekimurja, Največ je Preknourcev. Vsi so iskreno želeli videti svoje rojstne kraje po dolgih letih trpljenja m trdega dela v tujmi. Potovali so po francoski liniji družbe Transa tlan-tique na brzorparnScu »Pariš«. Večina iz-letmdeov je iz Clevelanda, precej j m je tudi iz New Yoifca. Vkrcali so se 1. julija ki vožnja do H a vre je trajala samo 5 dni m nekaj ur. Pot ie bila zelo prijetna, kajti brzopamiik »Pariš« je moderno in razkošno" opremljen. Dolg je 241 m, širok 28 m m rma 42.053 ton. Potnici so imeli na parniku na razpolago vse, kar so želeli. Med potjo iz Havra so se ustavit v Parizu, kjer «o si pod vodstvom vodnikov družbe brezplačno ogledali zanimivosti Pariza in seveda tudi kolonijalno razstavo.
Davi ob pohodu v staro domovino so bli na obmejni postaji na Jesenicah vsi prijetno presenečeni. Kljub temu, da nij>il pripravljen ofi cijel en sprejem, so jih domačini prisrčno pozdravirl. Carinske m* druge oblasti pa so jim šle v vsakem pogledu na roko. Na glavnem kolodvoru jih
je pričakoval izsdjeniski nadzornik g. Fink in osobje zastopnika francoske linije g. L Krakerjs.
Vač m a szneriških rojakov, zlasti oni, ki imajo rodbine, nameravajo stalno ostati doma, le okoli 23 se jih vene v Ameriko. V Ameriki vlada namreč velska breaposel«
nost
Sočanl! Jutri ob 20. pri Levu redni letni občni zbor. Dnevni red kot običajno. Udeležite se občnega zbora polnoštevilno!
ROLSDAR Danes,    petek    10. Julija- katoličani Anialija,  pravoslavni:  27.  junija Lijuoica. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica- Markiza Pompadour. Kino Ideal: Cirkus VVolfson.
DEŽVRNE LEKARNE Danes: Leustek, Resljeva cesta 1; Bo-hinec, Rimska cesta 2i;    dr. Kmet. Dunajska cesta 41.
Nezavednost trgovskih pomočnikov
Občni zbor pomočniškega zbora Gremija trgovcev je pokazal, da se trgovski pomočniki premalo zavedajo pomena stanovske organizacije
Ljubljana, 10. julija.
V aredo 8. t. m. se je vršil v dvorani Trgovskega doma v LJubljani občni zbor pomočniškega zbora Gremija trgovcev. Občni zbor ni bfl niti iz daleka tako obiskan, kakor bi moral biti in je načelnik zbora g. Milan Kovač, ki je občni zbor otvoril in ga vodil, to ob otvoritvi s pikrimi besedami tudi omenil.
Ob 8. url je otvoril občni zbor načelnik g. Milan Kovač, ki je pozdravil navzoče, posebno pa zastopnika Gremija trgovcev gg. Verbiča in Breznika in razglasil dnevni red Takoj po otvoritvi je podal svoje poročilo, v katerem je ostro žigosal nezavednost trgovskih pomočnikov, ki najdejo za vse dovolj Časa, za svojo stanovsko organizacijo pa niti minute na leto. Ugotovil je prav Žalostno dejstvo, da se pomočniškemu stanu godi zato tako slabo, ker so postali trgovski pomočniki popolnoma tuji svojemu pomočniškemu zboru in ga poznajo samo, ko jih nesreča priti ra, da iščejo pomoči in podpore. Ob koncu svojega poročila je pozval navzoče, naj store vse mogoče, da prepričajo tovariše po trgovinah, da bo lepša bodočnost le, če se pomočniki oklenejo  svoje organizacije.
Tajnik pomočniškega zbora g. Vladimir Kravos je podal prav obširno poročilo o delu zbora v minulem letu in ae tudi dotaknil žalostnih razmer, ki vladajo ne samo med pomočniki, temveč tudi med nameščenci vobče. V svojem poročilu Je tajnik omenjal, da je pomočniški zbor med letom izvršil nešteto intervencij in povsod energično zastopal interese pomočnikov. Zelo podrobno in izčrpno se je odbor bavil z igličnimi socialnimi zakoni in k vsakemu je podal svoje stališče. Zelo veliko važnost je zbor polagal na uvedbo starostnega zavarovanja tudi za trgovske nastavljence in je v zvezi z namescenskl-mi organizacijami tudi stavil svoje zahteve na merodajna mesta. Ugotovil je, da so ljubljanski trgovci pokazali veliko razumevanje za uvedbo tega prekoristnega zavarovanja in reči sme, da jih je danes v Ljubljani prav malo, ki bi se uvedbi tega zavarovanja upirali. Tajnik je med drugim ostro Žigosal nekega ljubljanskega trgovca, ki je stavil na bansko upravo zahtevo, da se v manufakturnih in galanterijskih trgovinah zviša delovni Čas na 10 ur dnevno in je povedal, da se je pom. zbor taki zahtevi energično uprl. Razveseljivo dejstvo je, da so se tudi drugi trgovci terekli proti povišanju delovnega časa v teh trgovinah in je tudi Gremij trgovcev zavzel tako stališče. Tajnik se je dalje pečal z razmerami v pom. zboru samem in omenil žalostno dejstvo, da je še danes med pomočniki vse polno takih, ki sploh ne poznajo pom. zbora in se zato branijo plačevati doklado, ki je po zakonu osnovana Glede na to je tajnik obrazložil pomen pomočniškega zbora in naštel koristi, ki jih pomočniki lahko imajo od svoje organizacije. Ker se je pokazalo, da se pomočniki kljub vsem opominom branijo plačevati doklado pom. zboru, je tajnik v svojem poročilu prosil navzoča delegata Gremija trgovcev, naj podpirata prošnjo pom. zbora pri Gremiju, da bodo odslej trgovci sami pri blagajnah plačevali doklado pomočnikom, katero bodo potem pri prvi plači pomočnikom odtrgali. Svoje obširno poročilo Je tajnik zaključil z željo, da bi bodoče poslovno leto prineslo pomočnikom lepše čase. Tajnikovo poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem.
Blagajnik g. Franjo Melicer je podal blagajniško poročilo, iz katerega Je bilo razvidno, da je imel pom. zbor v minulem poslovnem letu 25.373.87 Din prometa in sicer 18.377.12 Din dohodkov in 7021.75 Din izdatkov. Pomočniški zbor si je osnoval tudi podporni fond, v katerega ae steka vsako leto 50% vplačare članarine in 50% preostanka ob zaključku poslovnega leta. Iz tega fonda se podeljujejo pomočnikom različne podpore, predvsem brezposelne podpore. Take podpore pa se podeljujejo le onim, ki se izkažejo, da so redno plačevali pomočniško đoklado. V letošnjem letu je bilo izplačanih okrog SOOO Din podpor. Član nadzorstva g. Stanko Vozelj je poročal, da je nadzorstvo pregledalo knjige in imovino m našlo vse v najlepšem redu ter predlagal odboru in blagajniku absolutorij. JSbor je predlog soglasno- sprejel. Načelnik se je potem zahvalil blagajniku za vzorno vodstvo blagajne in trud. Ravno tako ae je zahvalil dosedanjemu nadzorniku g. Veilju, ki je izstopu iz pom. zbora in oddal mesto nadzornika.
Vršile so se nadomestne volitve in so bili izvoljeni za odbornika gg. Pavel Krule in Bogomil Guštin, za namestnike gg. Anton Mtznjnar, Slavko Mirtič, Štefan Vlaj, Milan Osolnik in Stane Megu-Sar, v nadzorstvo pa gg. Metod Demšar in Josip Jerič, Ostali odbor, na čelu katerega štojl načefnik-gr- MIlan Kovač; podnačel-nik Stane Strekelj, tajnik Vladimir Kra-
vos in blagajnik Franjo Melicer. je ostal neizpremenjen.
Občni zbor je soglasno sklenil, da se tudi za leto 1931/32 pobira mesečna do-klada v iznosu 12 Din.
Zastopnik Gremija trgovcev g. Anton Verbič je v lepib besedah pozdravil občni zbor m obljubil, da bo Gremij tudi v bodoče posvetil vso svojo pažnjo pomočniškemu zboru ter ugodil vsem upravičenim Željam. Potrdil je navedbe tunika, da Je večina ljubljanskih trgovcev za uvedbo starostnega zavarovanja, ćetuci: jim bodo naložena s tem nova bremena. Reelen in socialno Čuteč trgovec pa mora vedno misliti tudi na to, kaj bo z njegovim pomočnikom na stara leta. Ob zaključku svojega govora je izrekel željo, naj bi se pomočniki trdneje oklenili svoje matice —-pomočniškega zbora, ker le potem bodo lažje zagovarjali svoje zahteve. Besed« g. Verbiča so pomočniki sprejeli z navdušenim odobravanjem. Načelnik g. Kovač se je delegatu Gremija trgovcev iskreno zahvalil za lepe pozdravne besede in želje, nakar je podnačelnik zbora g. strekelj v sarkastičnih besedah orisal življenje pomočnika, ki se briga za vse prej, samo za svoj stan in organizacijo ne. Med drugim je povdaril, da bi bil potreben regulativ za nastavitev vajencev, ker se opaža velik naval vajencev na trgovine. Množica vajencev ne bo nikoli dobila tako temeljitega pouka, da bi bil trgovski stan dostojno reprezentiran. G. Verbič je povedal, da se trgovci sami otresajo vajencev in da so že sami ukrenili vse potrebno, da bi so omejil dotok novih moči v trgovine.
Po kratki razpravi o stanovskih vprašanjih je načelnik zaključil zborovanje in želel, da bi vsi ostali pomočniki sledili primeru onih, ki so se odzvali vabilu in prisostvovali občnemu zboru. Mi se tej želji pridružujemo, ker je res skrajni čas, da se tudi trgovski pomočniki oklenejo svoje stanovske organizacije.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 10. julija.
Policija je zadnje dneve zalotila veo sumljivih žensk, ki iščejo prenočišča po parkih ali se zatekajo v družbi enako sumljivih moških v skednje v okolici in pod kozolca. V nekem skednju v Mestnem logu bo se odigravale pravcate orgije, ki so se jih udeleževali tudi razni mlajši pobalini. Policij« se j d potrudila, da je spravila pod streho vso lepo druščino, obenem pa zasačila tudi par nevarnih ž ©način v predmestjih, kjer so s« potikale po sumljivih lokalih in jih odpravila v bolnico.
Navzlic poletni vročini so tudi tatovi silno podjetni. Sleherni dan čujemo o vlomih v stanovanja, baraka, podstrešja in kleti. Včeraj popoldne je obiskal neznan uzmovič pleskarja Franceta Krištofelca, ki je bil zaposlen s prepleskavanjem sob v Florijanski ulici 22. Ukradel mu je iz žepa listnico, na kar se je še Jnkrat vrnil ter mu odnesel 150 Din vredan suknjič, v katerem je bila 100 Din vredna ura- Tat pa tudi poslej Je ni miroval. Vrnil se je proti večeru in okradel še drugega pleskarja Franceta Jančarja, ki mu je izmaknil Črno listnico s 60 l>in.
Na Krakovskem nasipu sta imela smolo voznika Josip S. ter šofer France Š. Polomila sta z voziri dva kandelabra in napravila mestni občini nad 400 Din škode.
V Zgornji Šiški na Celovški cesti v bližini Kosove gostilne se je Hanes dotroldn«* pripetila avtobusna nezgoda. Okrog 10.18 se je peljal trgovski zastopnik Valentin Gre-gore iz Jarš s kolesom v smeri proti St Vt-du, kjer ga ie na malem ovinku doh*t* I avtobus. Ker je Gregorc vozil po levi strani, se je hotfl še pravočasno umakniti na desn»» stran, pa ga je že pograbil avtobus in ga podrl. Gregorc je obležal s malimi praskami, a težjimi notranjimi poškodbami. Poškodovanca **o nemudoma odpeljali v splošna bolnico.
Prikupil se ji je.
_. O. milostiva, vse življenje bi rad
poslušal vaš prekrasni glas!
— Nikar ne pretiravajte.
— Saj ne pretiravam, v vasem glasu je res nekaj opojnega.
— O, ko bi le ne pretiravali!
— Saj vam pravim, da ne pretiravam. Iz vaših ust se sliši tudi najbolj bedasto čvekanje kot nebeška godba.
Radovedna hčerka
— Mamica, zakaj ima papa tako redke lase?
— Ker mnogo premišlja.
— Zakaj imaš pa ti tako goste, mamica?
— Ne vprašuj, piši raje domačo nalogo.
Skrbna žena.
— Videti bi moral mojo ženo, kako skrbno zaklepa vs3 moje obleke.
— Kadar se vrneš domov?
— Ne, kadar hočem kam oditi.
fitev. 15'*
>SLOVENSKI NAPO Dc, dne 10. Julija 1981
Stran 3
Dnevne vesti
* Osebna vosi. Predsednik višieaa deželnega sodišča v Ljubljani e dr. Anton letina nastoni danes svoj letošnji odmor.
— Ceškosloračko odlikovanje polkovnika Teianovica. Fresident Masaryk je odlikoval odhajajočega jugoelovenakega vojaškega atašeja v Pragi polkovnika generalnega štaba Uroša Tešanoviča z redom Belega leva IIL stopnje. Od likovanje mu je izročil v sredo minister narodne obrambe dr. Viškovskv. V svojem govoru je minister na g lasa L da mu je zek> žal, da se mora posloviti od vojaškega atašeja bratske države, od častnika redkega značaja in širokega obzorja, ki si je vedno prizadeval, da bi se armadi obeh držav čimbolj spoznali in zbližali. Izrazil je upanje, da ostane polkovnik Tešanovič tudi v bodoče prijatelj Češkoslovaške in da bo nadaljeval svoje dek> za poglobitev stikov med obema državama tako uspešno kakor doslej. Končno je nrnister omenil, kako sta si prijateljski državi vedno dajali druga drugi primer in kako so morali zlasti Čehoslovaki občudovati mnogo lepega pri jugoslovenski armadi, posebno hrabrost njenih vojakov. Iz-ročajoČ polkovniku Tešanoviču v imenu prezid en ta odlikovanje je minister naglašai, da hoče češkoslovaška republika z odlikovanjem oceniti njegove vojaške zasluge in pa zasluge, ki si jib jo pridobil za Češkoslovaško z delom kot vojaški ataše. Po odlikovanju je bil predstavljen ministru narodne obrambe naslednik polkovnika TeSanoviČa general-štabni polkovnik Borivoj Josimovič. Svečanemu aktu so prisostvovali načelnik generalnega štaba general Syrovy, prvi namestnik načelnika generalnega štaba general Votruba, general Chalupa, polkovnik dr-Vobratilek, majorja Moravec in Palečka itd.
— Učiteljski zad ni An o, knjigovodski tečaj v Ljubljani. Ker se prične tečaj Sele 1. avgusta in traja do 14. avgusta in ker je na merkantilne tečaje naval, podaljšuje sekcija JTJU Ljubljana termin za prijavo v zadružno-knjigovodski tečaj do 20. julija t. 1. Sekcija povrne udeležencem potne stroške, plača prenočišče in preskrbi brezplačno vse tiskovine in potrebščine za tečaj. Prehrana je v menzi cenena. Učitelji in učiteljice, izrabite ugodno priliko sedaj, ko vam je tečaj na razpolago. — JTJU, sekcija v Ljubljani.
— Hrvatski planinci na Donačk] gori. Hrvatsko planinsko društvo >Prijatelj prirode*, podružnica Zagreb priredi v nedeljo za svoje Člane skupni izlet na Donačko goro pn Rogaški Slatini.
— Nov] rektor ekonomsko komereijalne visoke sole v Zagrebu. Profesorski svet eko-nomsko-komercijalne visoke šole v Zagrebu je izvolili za šolsko leto 1931 /32 za rektorja rednega profesorja dr. Evgena Sladoviča.
— Otvoritev bakarske proge. Svečana otvoritev bakarske proge bo v nedeljo dopoldne.
— Sprejem učencev v obrtno šolo pri železniški delavniei t Niša. V obrtno šok) pri
železniški delavnici v Ni£n bo sprejetih s 1. septembrom do 50 učencev. Sola traja 4 leta in obsega praktičen in teoretičen pouk. Prošnje sprejema uprava šole od 26. do 27. avgusta. Podrobnosti natečaja so razvidne iz >Službenih Novin< št 152 z dne 8. t. m.
— LetoriŠče Jugoslo* cnskega akademskega klul>a. Glavna uprava Jugoslov. akad. kluba kraljevine Jugoslavije je ustanovila v Trogiru pri Splitu letovišče za redne in izredne člane kluba Stanovanje in hrana stane m os orno 750 Din-
__Opozorilo  planincem.   SPD opozarja
svoje člane, ki posečajo obmejno gorovje, da morajo nositi vedno pri sebi društvene legitimacije, potrjene od policijske oblasti, da se izognejo vsem neprilika m.
— A uitari je n t i državne gimnazije ▼ Kranju »a leta 1906 praznujejo letos 26-letnico mature. V Ljubljani bivajoči sošolci smo se sporazumeli, da se snidemo dne 2, avgusta zvečer med 19. in 20. uro na vrtu hotela >Union< v Ljubljani ter določili program tudi že za naslednji dan. Tovariše, ki se nameravajo udeležiti tega sestanka, prosimo, da se priglasijo, najkasneje do 22. julija Jote Jenku, direkcija državnih želeanric Ljubljana.
_Nalezljive bolezni v dravski banovini.
Od 15. do 21. junija je bilo v dravski banovini 18 primerov tifuanih bolezni, 17 škrla-tinke, 77 ošpic, 55 davice, 15 šena, 4 nalezljivega vnetja možganov, 4 krčevite odrevenelosti, 2 dusljivega kašlja in 1 otročniake vročice.
— Razpisana služba. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi v javni ženski bolnici v Novem mestu službo ekonoma v staležu banovinskih uradnikov s kvalifikacijo v zmislu 8 20. zakona o bolnicah, odnosno 5 45., odst. 2., zakona o uradnikih. Prosilci za to službo morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo ter morajo imeti najmanj pet let bolniško - ekonomske aH računsko-upravne službe. Lastnoročno pisane in a kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami je vložiti najkasneje do 30. t m. pri banski upravi v Ljubljani.
— >T. K. Skala< obvešča članstvo, da so za nedeljo, dne 12. t m. določeni skupni izlet na Ojstrico praloži na 26. t m., ker bo ta dan otvoritev skalaške >Luške koče« (1 uro tod Korošico), ter bo skupni izlet združen » to prireditvijo. Odbor.
— Poskusno oranje z ročnim motorjem v drevesnici na Poliaoah. Kmetijska družba priredi v nedeljo 12. t m. ob 9. zjutraj DOizkusno oranje z ročnim motorjem »Pionir«, ki izvršuje razna njivska dela. Ta motor je bil ODisan v 3. številki 9Kmeto-valca« v članku »Mali traktori!«. Ta traktor se da uporabiti ne samo za oranje, anrnak tudi za okooavanie. brananje, za vlečenje vozov itd. Kako izvršuie svoje delo bomo videli v nedeljo ori tel oo?z-kušnii. Nadalje se bo preizkusil razsipač za umetna gnojila Ruše-Majš. ki trosi zno-lilo istočasno pri oranju. Ta razsioač ie bi! opisan v 10. številki »Kmetovalca« v članku »Razsipač za umetna gnojila«. Kmetovalci iz ljubljanske okolice in drugi inte-
resentie se vabijo, da si v nedeljo 12. t. m. ob 9. ocledaio delo teh stroiev v družben drevesnici na Poljanah.
— Delavci i* Luksemburga se viacajo. Preko Jesenic se je 6 anoćnjm. monakov« skim brzoviakom prjpeijaio v Ljubljano 94 delavcev, ki so bi? zaposleni pO tovarnah in rudnikih v Luksemburgu Večinoma *o Hrvatje in Dalmatinci, ki so po kratkem odmoru nadaljevali vožnjo proti Zagrebu-Vsi $e vračajo domov, ker so bili riduc-rani in niso mogli nikjer dobiti dela.
— Danski turist] na našem Primorja. V sredo zjutraj je prispela v Zagreb skupina Dancev, odličnih predstavnikov danskega poljedelstva in obrti. Vodi Jih Franjo Pa-kaci. Danci so odpotovali iz Zagreba v Hrvatsko Primorje, od koder krenejo v Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. V soboto pa odpotuje iz Zagreba na Dansko skupina hrvatskih zadružnikov, ki se hočejo seznaniti z danskim zadružništvom.
— Iz Kočevja. Ciril - Metodova podruž niča priredi v nedeljo 12. juHJa popoldne družabni plknink pri Rožnem Studencu (Ro-senbrunn). Ob slabem vremenu pa v pivovarni Uni*n. 35un
— Češko - slovaški učitelji m dHaki v Sarajevu. V Sarajevo je prispelo 50 češkoslovaških učiteljev in slušateljev trgovske akademije iz Budjejovic. Izletniki ostanejo v mestu dva dni.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma lepo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih nafte drŽave deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 36.8, v Splitu 33, v Sarajevu 31.3, v Zagrebu 30.2, v Beogradu 29.7, v LJubljani 2o.2, v Mariboru 25 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.5 mm, temperatura je znašala 15.5.
— Samomor Slovenke v Zagreba. V sredo se je zastrupila v Zagrebu v Stubicki ulici 27, 80-letna delavka iz Slovenije Marija Gaberšek. Pred dvema dnevoma je prišla v Zagreb in so nastanila pri Barbari Vogriner Dejala je, da je prišla iskat zdravniške pomoči, ker jo že dolgo muči težka bolezen, obenem bi pa rada dobila službo. Gospodinji je v sredo ložila, da ne more z doma, češ, da ji je slabo. Ko je gospodinja odšla z doma, je vzela Marija 18 »Adelin« pastil, ki ji jih je bil predpisal zdravnik kot lek. Doza je bila tako velika, da je morala nastopiti smrt. Poleg tega je pa Marija izpila še okrog 2 decilitra lizola. Pred samomorom je napisala pismo materi in sestrama, v katerem pravi, da gre v smrt zaradi težke bolezni. Ko se je gospodinja okrog poldne vrnila, je našla Gaberškovo mrtvo na postelji. Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
— 40 let v hotelski sobi. V sredo je umrl v Suboti ci 85-letni vpokojeni sodnik okrožnega sodišča Mihajlo Krajničan. Njegovo življenje je bilo zelo zanimivo. Kot star samec je stanoval v hotelu >Beograd< v sobi št 5. nad 40 let. Zadnja leta je bolehal in celih 7 let ni zapustil hotelske sobe. Zadnja njegova želja je bila, da ga pokopljejo v fraku, kar se je tudi zgodilo.
— Na Savo je odšel, pa se ni vrnil. 13-letni Dragotin JurkoviČ iz Zagreba, ki Ima roditelje na počitnicah in je ostal doma z bratom in sestro, se je hodil vsak dan na Savo kopat. Tudi v ponedeljek se je šel kopat in ko se je vrnil, je prinesel kavčuka-stega psa in dejal sestri, da mu ga je dal neki gospod. Dotični gospod je dečka povabil, naj se pride kopat tudi drugi dan. češ, da mu prinese še igrač, ker je zelo bogat in brez otrok. Sestra je opozorila bratca, naj bo previden. Deček se je šel v torek zopet kopat, toda nazaj ga ni bilo več. Izginil je brez sledu.
— Vnuka zadušila, Zena Ivana Antala v Obrovcu je odšla v sredo zjutraj po opravkih in pustila doma 4 mesečno dete. Otroci-Ček se je kmalu prebudil in začel plakati. Tašča je slišala otroka plakati in odnesla ga je iz sobe, da bi se pomiril. Na pragu jo je pa napadla božjast in z otrokom vred je padla. Ko se Je mati vrnila, je našla taščo ležečo na pragu, pod njo pa otročička. Potegnila ga je izpod nje, toda bil je ie mrtev.
— Zaradi bolezni se ie obesil. V Malem Bajmoku se je obesil v soboto zvečer 80-letni Vlajčo Mandič. Starec je zadnje čase pogosto bolehal in to ga je pognalo v smrt
— Samomor vdove zaradi nesrečne IJu-besnel. 461etna vdova E. Gilice iz Subotice si Je zaradi nesrečne ljubezni prerezala trebuh. Hotela se je drugič poročiti, pa se ji je ženin izneveril. Sirota je ležala s prerezanim trebuhom dva dni v bolnici, potem je pa v strašnih mukah umrla.
• Obledele   obleke   barva v razflčuih barvah in pHslra tovarna Jos. Relch.
Iz Ljubljane
—lj Rimski ild so odkrili ob Rimski cesti, nasproti Ulice rimske legije, pri kopanju temeljev za dvonadstropno stanovanjsko hišo, ki jo gradi podjetje Tonnias tiskarna rj u g. M. Hrovatjnu. Na kraju, kjer bo stala nova hiša, je bilo prej pritlično stanovanjsko poslopje, ki ga te dni podirajo. Ko so ob cesti odstranili ruševine, so pod terenom naleteli na močno kamnito, ciklopno zidov-je, 3 m široko, v zemljo pa sega 4 m ter lezi v smeri od juga prot* severu, torej v smeri Ulice rimske legije, kar dokazuje, da je temelj rimskega zidu, ki se je raztezal od ohranjenega rimskega zidu na Mrrju proti ursulinkam in je tvoril juino-zahodno stranico četverokotnega mestnega obzidja. Od krito zidov je je izredno dobro ohranjeno ter tako trdno, da ga morajo razkopavati s svedri na stisnjen zrak, s kompresorjem, s kakršnim so se meščani seznanili spomladi v delenburgovi ulici.
—ij Most betonlrajo. Davi so pričeli betonirati desni mostni lok tromostovja Beton d o vaza jo po provizoričnem mističku, ki 9o ga zgradili v ta namen pole* opala čez so strugo. Lok so pričeli betonirati od Cankarjevega nabrežja proti VVolfovi uLct. Beton mešajo na levom bregu Ljubljanica z mešalnim strojem. Delu prisostvujejj ljubljanski radovedneži skoraj korporati~K», zasedli so
ves desni hodnik frančiškanskega mostu, vendar pa delo zaradi tega nc »apreduje nič hitreje.
—lj Fra*a narodna veselic*, kakršne Ljubljana že d?lgo ni doživela, bo v nedeljo po telovadnem nastopu Sokola I ■ na vojaškem strelišču na Dolanjski cesti. Ogrrmina zračna veranda in senca pod košatimi kostanji, bajna razsvetljava, transparenti In zastava pri zastavi ter vesela pisana množica bo slika, ki bo očarala vsakega obiskovalca. Mladina bo rajala na dveh plesiščih, saj bosta godli kar dve godbi, namreč ona na pihala iz Vevč in pa pravi ciganski orkester, ki bo ogrel tudi najbolj hladnega čemerne-ža. Srečolov bo pa tako bogat, da bo vsak gost lahko nesel tvoj odpustek z veselic« domov. Tramvajska postaja jo ob vhodu in ni te bati, da bi kdo no našel vojaškega strelišča s prvim telovadnim nastopom mladega Sokola IV., kjer nastopijo ■ puškami tudi gojenci vojne akademije.
—lj Stari smetarski vozovi in veter. Kljub obljubam, načrtom in pritožbam, se pobirajo smeti iz hiš in odvažajo v predmestjih še vedno v starih »bitih in najetih vozovih, s katerih jih odnaša zadnje dni veter v celih oblakih no hodnikih in ulicah ter »kosi okna v stanovanja, ljudem pa v obrane in na obleko! Tujec, ki sreča tako-le odprto — >kištoc, kar beli pred njo v stransko uHeot... Modernizirajte Ljubljano ie enkrat tudi tu!
—lj Nova prikladna pet je izpeljana na Grad, in sicer s Strme poti za dr. Ssjovi-čevo vilo na grajsko cesto ob RegaHjevem
gozdiču (gaju).
Pslhografolog Sadluckl v Ljubljani. V Ljubljani ae mudi že več dni hiro-sof. pslhografolog ln flzionomist N. Sadluckl, ki ga naše občinstvo ie dobro pozna. Nastanil se je zopet v hotelu Slon.
—lj Muslimani, stanujoči v Ljubljani, se opozarjajo, da se je rok za popis oseb muslimanske veroizpovedi podaljšal do vštetega 26. julija t. I. Popis se vrši ob delavnikih od 9. do 14. ure in ob nedeljah od 9. do 11. ure v domovinskem uradu mestnega načel-stva v Ljubljani, Mestni trg št, 2/II, soba št 46. Listine, ki jib mora vsakdo predložiti, so razvidne iz razglasa, ki je nabit na občinski deski in ki je bil objavljen začetkom tega meseca v tukajšnjih dnevnikih.
—lj Sokolsko društvo LJubljana III. v bežigrajskem okraju otvori v nedeljo. 2. avgusta po koma! enoletnem društvenem obstoju svoje lastno letno telovadišče in javno otroško zavetišče. Slovesna otvoritev navedenih naprav se bo izvršila ob 11. dopoldne ob sodelovanju vse~- članstva, de-Dutacij drugih bratskih društev in prijateljev Sokolstva Poooldne pa priredi Sokol ITI svoi prvi lavni telovadni nastop. Po telovadbi bo velika ljudska zabava s prav oosrečenim. mnogovrstnim sporedom. Bratska sokolska in Sokolstvu naklonjena dru« Štva v Ljubljani in bližnji okolici orosimo, da se ori eventualni določitvi lastnih prireditev ozirajo na ta dan
Iz Celja
—c Celjski občinski svet je imel v sredo 8. t. m. ob 20.30 svojo izredno sejo. V tajni seji, ki je trajala skoro 2 uri, je poročal za personalni odsek obe. odo. dr. Kalan. Oddanih je bilo 33 službenih mest pri predatojniatvu mestne policije v Celju in sicer: mesto konceptnega uradnika, 3 mesta pisarniških uradnikov, 2 mesti pisarniških pomočnic, 4 mesta policijskih agentov, mesto uradnega sluge ln 22 mest organov varnostne straže. Imena oseb, ki so bile sprejete v službo mestne policije, bodo šele pozneje objavljena, čim bo banska uprava v smislu § 7. uredbe ministra za notranje zadeve o ustroju in delokrogu preda tojnistev mestnih policij odobrila imenovanja policijskih uradnikov.
—c Pretlakovanje Slomškovega trga. V javni seji celjskega občinskega sveta, ki se je vršila v sredo 8. t. m,, je poročal za stavbni odsek obe odb. dr. Wolf o vprašanju prstlakovanja Slomškovega trga. Obstoji nacrt, da bi se del trga asfaltiral ali pa tlakoval v celoti z granitnimi kockami. Asfaltno podjetje g. Antona Re* sa la Zagreba, ki tlakuje Slomškov trg i granitnimi kockami, zahteva za gori omenjena naknadna dela 220.000 Din, če bi se pa trg tlakoval samo z granitnimi kockami, bi pa znašali stroški okrog 110.000 Din. Ker je pa tudi treba preštudirati ali ne bi asfaltni tlak kvaril lica starinskega trga, je bila zadeva vrnjena odseku.
—C Najdba starke v Voglajni. Za kemično tovarno v Gaber ju je v sredo 8. t. m. lovil ribe g. Henrik čuvan, med tem pa sta ga opozorila dva fanta, da leži baje v vodi pod bližnjim mostičkom velika riba. G. Čuvan je odšel tja in vrgel trnek v vodo, a potegnil je iz nje koa ženske obleke. A kmalu je opazil, da leži v vodi žensko truplo. S trudom so takoj potegnili iz vode truplo, ki je bilo še toplo. Poskušali so obuditi starko z umetnim dihanjem. Obvestili so tudi rešilni oddelek, ki je takoj prispel z rešilnim avtomobilom. Moštvo rešilnega oddelka je nadaljevalo z umetnim dihanjem, a bilo je Že prepozno. Okrožni zdravnik dr. Hočevar je ugotovil smrt ter odredil prevoz trupla v mrtvašnico okoliškega pokopališča. Utopljenka, ki je še niso mogli identificirati, je stara 65 do 70 let, srednje postava, suhljatega obraza, sivih oči in las, oblečena je v priprosto domačo obleko.
—c Rdeči kri* v Celin priredi v soboto 11. t. m. od 18. do 30. v mestnem parku koncert celjske vojaške godbe. Vstopnina znaša 2 Din. Cisti dobiček je namenjen poškodovancem po toči v Dramljah in Srnart-nem v Rožni dolini. V isti namen $e bo vršila v soboto med koncertom in v nedeljo 12. t m. prodaja cvetlic.
—c Najdena le bila v mestu denarnica z manjšo vsoto denarja. Lastnik jo dobi pri predstojništvn mestne policije.
Hude skrtt.**
Jetnik pazniku: Kako pa bo s Čiščenjem čevljev, gospod paznik? Ali naj jih takoj postavim za vrata ali šele zjutraj?
'.CHICHTOV '     ' >
*RADI0N
Majdica obdaruje mamico.
Mamica ima rojstni dan. Mala Majdica izprazni svoj hranilnik, ali kaj naj ji kupi, da jo iznenadi na ta dan. Ne premišlja dolgo, za prihranjeni denar kupf svoji mamici Schichtov Radion, ker ve da ji napravi s tem največje veselje. Mamica jemlje za pranje vedno samo Radion, ker
5CHICHTOv
PERE 5AM
PADI0N
PERE SA M
IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
Zemlja še dolgo ne bo preobljudena
Zemlja ie tako velika in bogata, da M lahko preživljali
skoraj 10 milijard ljudi
Nedavno so listi poročali, da doseže število ljudi na zemlji kmalu dve milijardi. To število je pa seveda samo približno, kajti točno sešteti ljudi na zemlji sploh ni mogoče. Zato tudi ne moremo govoriti o pravem ljudskem štetju na vsem svetu, temveč samo o približni cenitvi prebivalstva našega planeta. Zanimivo je zasledovati porast prebivalstva zemlje vsaj v zadnjih 50—60 letih.
Leta 1874 so našteli na zemlji 1400 milijonov ljudi. Leta 1890 so jih pa našteli že poldrugo milijardo. Toliko jih je navajala lipska >Ilustrierte Zei-tung«, ki se je opiralo na statistiko nemškega pisatelja in zemljepisca dr. Spiegla. Toda že takrat se je pisalo, da je na zemlji prostora najmanj Še za 7550 milijonov ljudi, toda samo pod pogojem, da bi bila gostota prebivalstva na kvadratni kilometer po vsem svetu enaka. V Evropi pride povprečno na en kvadratni kilometer 69 prebivalcev, v Afriki 40, v Aziji 24, v Ameriki 20, v Oceaniji pa celo samo 1.
Treba bi bilo torej poslati iz Evrope nekaj milijonov ljudi v druge dele sveta, kar pa ni mogoče, kajti življen-ski pogoji niso povsod enaki. Sahara je ogromna, toda tam ljudje ne morejo živeti, ker ni ne vode. ne rodovitne zemlje, pa tudi vročina je prehuda. Teoretično bi Sahara lahko sprejela še mnogo ljudi in če se posreči napraviti iz nje rodovitno pokrajino, kakor upajo njeni gospodarji se bo dala naseliti tudi praktično. Na zemlji so pa še drugi neobljudeni kraji, pa tudi ti ne bodo večno neobljudeni Nobenega dvoma ni. da se bo človeštvu prej ali slej posrečilo izpremeniti tudi pustinje
v rodovitne kraje. £e zdaj so nekatere oaze saharske puščave razširjene za več kvadratnih kilometrov rodovitne zemlje in povsod tam, kjer so podjetni ljudje kopali in kopali, dokler niso prišli do studencev, daje Sahara tako bogate pridelke, kakor nobena druga pokrajina na svetu.
V daljni bodočnosti bo torej zemlja lahko preživljala mnogo več ljudi, kakor jih preživlja zdaj. Ni 3e torej treba bati, da bi postalo ljudem na zemlji pretesno ali da bi jim zmanjkalo kruha. Vprašanje je seveda, kako si bodo ljudje v bodoče uredili življenje na svetu in kako si bodo razdelili zemljo, ki je za vse dovolj velika in bogata, samo mnoge meje bi morale pa3ti. Ne vemo, ali je točno, da se bliža število ljudi na zemlji že dvema milijardama; pa tudi če bi se bil računar zmotil za celo polovico, se našim pra-prasinovom ne bo treba bati, da jim postane zemlja premajhna. 2e sedanje metode poljedelstva in industrije so mnogo popolnejše od onih, ki so jih poznali naši dedi. Bodoče pokolenje jih bo pa nedvomno se bolj izpopolnilo. Morda se bodo ljudje končno spametovali, morda odstranijo meje, ki ovirajo zdaj mirno sožitje med narodi in morda izpremeni Človeštvo s svojim delom zemljo v pravi raj. Seveda, če pogleda človek po svetu zdaj, bi skoraj dejal, da se to ne bo nikoli zgodilo. Toda življenje gre svojo pot in samo bo pripravilo ljudi do pameti, ker bodo razmere vedno slabše, dokler Človeštvo ne bo zavrglo vseh onih zmotnih idej in načel, k", so kriva sedanjih zmed.
Razprodala knjižnice carja Nikolaja n
Iz Washingtona poročajo, da j 2 kupila knjižnica ameriškega kongresa zgodovinsko zelo važna in dragocena dela iz knjižnice zadnjega ruskega carja Nikolaja II. Američani so kupili 1600 zvezkov obsegajočo zbirko« v kateri so zlasti važna dela o ruski socijalni zgodovini, o administraciji in vojaštvu carska Rusije, dalje biografije, etnografska dela, važne razprave o verstvu, glasbi, sportu itd. Zbirka je dragocena zlasti zato, ker obsega mnoge važne dokumente in pa knjigo Petra Velikega, tiskano v Amsterdamu; ta knjiga je nekakšen uvod v splošno zgodovino stare Rusije.
Knjižnica carja Nikolaja 11. je postala po revoluciji 1. 1917. last države in pozneje so jo prevzeli boljševiki, ki so začeli knjige prodajati v inozemstvo. Ze lani so kupih newyor§ki trgovci iz carske knjižnice mnogo dragocenih knjig.
Vožnja z ukradenim avtomobilom
Trgovski potnik Porteron je znan v Parizu po svojem krasnem avtomobilu. Zato ni čuda, da so njegovi prijatelji veseli, če jih povabi na izlet z j avtomobilom. Tako se je rad odzval vabilu tudi njegov prijatelj Bienvenu, ki je bil tembolj vesel, ker se je obetalo pred izletom Se nekaj kozarčkov rujnega vinca. Porteron je bil napravil dobro kupčijo in je hotel tako proslavit: svoj uspeh.
Bil je soparen večer in hladno vino je prijateljema izborno dišalo. Ko sta bila že malo vinjena, sta sedla v avtomobil in se vozila po Parizu. Blizu kolodvora St. Lazare je pa Porteron ustavil avtomobil m stopil v bližnjo hišo, avtomobil je pa prepustil prijatelju. Čim je ostal sam, je Bienvenu začutil posledice popivanja. V očeh se mu je sterrmlk) in v naslednjem trenutku je že trdno spal v avtomobiln. Zbudil se je šele, ko je čutil, da se avtomobil pod njim močilo trese. Lahko si pa mislimo njegovo presenečenje, ko je opazil, da za volanom ne sedi Porteron, temveč dva neznanca.
Takoj je spoznal, da je bil avtomobil ukraden in da je prevzel v spanju
vlogo ukradenega potnika. Nagnil se je iz avtomobila in začel na ves glas klicati na pomoč. To pa je bilo presenečenje tudi za tatova, ker sta šele po prvih Bienvenujevih klicih spoznala, da nista sama v ukradenem avtomobilu. Brž sta skočila iz drvečega avtomobila in pobegnila. Bienvenu se je tako odkrižal neljubih sopotnikov, toda njegov položaj se s tem ni mnogo zboljšal, kajti mož ni znal ustaviti avtomobila. Avtomobil je zavozil v izložbeno okno neke trgovine in Bienvenu je padel v lokal. K sreči se je samo nekoliko obrezal s steklom.
Elitni Kino Matica
Danes ob 4»,   8. in 9 K
premiera razkošne operete
ob znižanih letnih cenah
Markiza Pompadtir
Any Ahler, Walter Jahnkuhn Erost Verebes, Ida Wiist
Telefon 2124.
Vdova.
— Nikar mi ne govorite o advokatih! Spoznala sem jih, ko sem imela opraviti z zapuščino po možu. Jezila sem se tako, da sem si večkrat želela, da bi moj ranjki ne bil umrl.
Sestanek.
— Le poglej na uro. Točno pet je. Ali nisem točna?
— Na minuto bi že bila, toda ča-* kam tu, kakor je bik) dogovorjeno, že od včeraj od petih.
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, dne 10. julija 1981
Stev 153
Zane Grey:
67
Skrivnostni jezdec
Roman.
— Ne bil bi mu prisodil toKko pameti, da bo znal zasnovati tak peklenski načrt, — je nadaljeval Wade. — Zdaj pa poslušajte. Ni dolgo tega, ko je Jack-Neotesanec vpričo vseh čikošsv in svojega očeta zatrjeval, da kradejo žrvino okohški naseljenci. Ta trditev pa ni vzbudila posebnega zanimanja. Seveda ni mogel nihče slutiti, da tiči za njo vražja  pretkanost.  Se   istega večera sem odpovedal shižbo ki porabil ves prosti čas za zasledovanja farmarjeve-ga sina. Zanimalo me je, kam hodi in kaj počenja. Pred leti sem mnogo vohunit toda tako pretkanega dečka, kakor je ta Jack, še svoj žrv dan nisem videl. Da bi šlo dsto hitreje od rok, si je preskrbel belo lisastega konja, ki je podoben vašemu mustangu kakor jajce jajcu. Izmeril je sledove lave noge vašega konja — bornega kopita, saj veste, m napravil je podkev, ki točno odgovarja (podkvi vašega konja. Poleg tega si je omislil neko napravo, ki močno spominja na konico vaše berglje. To dvoje je vzel s seboj. Videl sem, kako je jahal čez travnik, da bi zabrisal sled za seboj; videl sem, kako je plezal po grmovju in izginil v gozdiček tam ob stezi. In trdno sem prepričan, da je tam zamenjal svojemu konju podkev na levi prednji nogi. Potem je odjahal naprej, nekaj časa je puščal za seboj dobro vidne sledove, potem si je pa zopet prizadeval zabrisati jih. Kradel je svojemu očetu živino in jo gonil daleč tja v hribe, kjer bi je naslednjega dne ne mogla najti niti jaz, niti vi. Vrh hriba, kjer se mu je zdel kraj pripraven, je razjahal konja, začel šepati na eno nogo in delati v blatu majhne pikčaste kroge, kakor da ste hodili tod vi s svojo bergljo.   Malo dalje v gozdu stoji koča, kjer se sestaja s svojimi pajdaši. In pred vrati te koče pušča enake sledove kopita in berglje. To je zelo enostavno, če človek vidi, kako se dela. Rečem vam pa odkrito — če bi s i mi ne bilo zdelo Jackovo početje že takoj v začetku sumljivo, bi vsi mislili, da kradete farmarjevo živino vi.
— Vrag ga vzemi! — je zamrmral presenečeni čikoš.
— Da, tudi meni se zdi, da bi ga lahko vzel.
Moore si je grizel ustnice in zrl nemo pred se.
— Collie sem prisegel, da ga ne bom ubil.
— Seveda, sinko moj. In to prisego morate držati. Sam bom pazil, da je ne prelomite. Collie ne smete prelomiti prisege ... Kaj hočete, da bi se držala njegova huda kri vaših rok?
— Kaj naj se zgodi? Ne razumem vas, Wade. Kaj nama pomaga, da pozna va naklepe tega lopova? Resnice mu ne moreva zabrusiti v obraz, razkrinkati ga ne moreva.
— Mladi ste še, sinko moj, pozna se vam, da še niste imeli mnogo opraviti s sleparji. Ne razumete, kakšne naklepe lahko kujejo taki tiči. Jack ne krade samo svojemu očetu živine, on ne nastavlja samo vam podle pasti, temveč vara tudi tatove, ki jim prodaja ukradeno živino. Po njegovi zaslugi so njihovi vratovi v nevarnosti. Odkril bo vaše sledove, moral bo dokazati, da ste se sestajali s temi tiči. Seveda vas ne bo iz-
dal; računa pač s tem, da si boste znali že sami pomagati iz zadrege — da se preselite kam drugam ali da uredite zadevo z dvobojem. Vendar je pa njegovo početje riskantno. Slučajno pa poznam tega Smitha z brazgotino. Z njim sva se srečala že pred leti. Iz tega, kar je nama pravila CoHie, se da sklepati, da Smith mlademu Belloundsu nič kaj ne zaupa. In tako tiče za vso to pretkano igro še druge sile, ki jih lopov niti sam ne pozna, ki jim ni kos in ki ga bodo gotovo ugonobile.
— Razumem, razumem. Bogme, vse kaže, da se je fant ujel. Kad pa če se mu naklep posreči? ... Kaj potem? Kaj bi se zgodilo v tem primeru s Collie?
— V svojih domnevah In računih nisem prišel tako daleč, da bi vam mogel odgovoriti na to vprašanje.
— Pa razmišljajte malo o tem meni na ljubo. Ce se Jacku naklep posreči, če se po neumnosti ali s svojo naglo jezo ne spravi na vešala — kaj bo potem s Collie?
Wade ni mogel odgovoriti na to naravno in neizogibno vprašanje iz enostavnega razloga, ker se mu je zdelo, da ni dostopno nobenemu razmišljanju.
— Vsak dan ima svoje težave, — je odgovoril.
— S svetopisemskimi izreki mi ni nič pomagano. Opraviti imava s svojeglavim, trmastim starim možem, ki obožuje svojega sina; opraviti imava z.brezobzirnim, pretkanim in hudobnim cepcem, ki je zmožen vsega. In končno ima va opraviti z dekletom, ki je tako plemenito in širokogrudno, da hoče žrtvovati svoje življenje, samo da poravna svoj dolg. Ali veste, da bo pomenilo njeno smrt, če se poroči z njkn?
— Da, to vem, — je odgovoril Wade mirno. Moore je obudil v njem najslabše slutnje. Ni pa hotel pokazati ne svojih občutkov, ne vtisa, ki so ga napravile nanj čikoševe proseče besede.
— Torej priznate, da to ni izključeno? No torej, kaj bo s Collie?
— Ce ga vzame, bo vse najino delo zaman, — je odgovoril Wade.
VVilson Moore je stopil k njemu, ga zgrabil za ramena in stresel, da se je kar opotekel.
— Tristo vragov, Wade! Vidim, da niste odkritosrčni. Vodite me za nos! — je vzkliknil hripavo.
— Le mirno, Wils. Povedal sem vam vse, kar vem.
— Kaj se morete sprijazniti z mislijo, da bo spravil ta cepec Cohimbino v grob? Nemogoče! Zakaj ste tako mirni? Kaj niste pri zdravi pameti? Ali pa veste še nekaj, česar mi nočete povedati?
— Pustite me pri miru, Wils. Ni čuda, da vam roje take misli po glavi. Toda pustiva to. Stvar morava prijeti pri pravem koncu — vsak iz svojega vidika. In vsak mora ravnati po svoji uvidevnosti. Vi delajte, kar vam veleva vaša vest, mislite vedno samo na Collie, ne pa nase. Jaz se bom pa ravnal po svojih načelih. Ali moreva storiti še kaj več?
Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grančica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefove« vode zlasti pri otroč-nicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Od bogoslovca do komunističnega prvaka
V Interesu revolucije ]e Stalin izdal in ovadil svoje
najoi}e sotradnike
Govor diktatorja sovjetske Rusije o novih načelih gospodarske obnove te ogromne države je povečal zanimanje za Stalina. Stalinov življenjepis pojasnjuje marsikaj o njegovem železnem značaju. Nedavno je izšla v Nemčiji obširna knjiga, ki jo je napisal Stalinov rojak Essad bej, ki dobro pozna Leninovega naslednika. V obliki življenjepisnega romana navaja Essad bej nove zsnimive, doslej še neznane podrobnosti iz Stalinovih otro-
ških let in sploh iz njegovega življenja. Avtor opisuje otroška leta, ki jih je preživel Stalin v delavnici svojega očeta v kavkaškem mestecu Gori. Ko je mladi Džugašvili, kakor se piše Stalin, nekoliko odrasel, ga je poslal njegov oče, čevljar po poklicu, v semenišče, ker je iskreno želel, da bi postal njegov sin duhovnik.
Stalin se je pa že v mladih letih ogreval za revolucijonarno propagando in tako je zbral leta 1908. okrog sebe slušatelje bogoslovnega seminarja, ustanovil je tajno organizacijo, čije člani so se zbirali samo ponoči v spalnici pri postelji mladega Džugašvilija in ob svečah so proučevali Marxov nauk. Policija je pa kmalu izsledila organizacijo revolucijo-narne mladine. Detektivi so preiskali sobo, v kateri je spal Stalin, in dobili so bogat plen. Našli so revolucijonarne proklamacije in pozive k oboroženemu nastopu proti vladi. Stalin je bil seveda takoj izključen iz seminarja. Toda na dan njegove izključitve se je pripetilo nekaj neverjetnega, nečuvenega. Ravnatelj seminarja je dobil od izključenega gojenca pismo, v katerem so bili imenoma navedeni vsi udeleženci tajnih sestankov. Ovaduštvo velja na Kavkazu za največjo podlost. Džugašvili je vi prijatelji so bili silno presenečeni in niso mogli verjeti, da jih je izdal inicijator revolucijonarne organizacije sam. Vsi so bili izključeni iz seminarja.
Revolucijonarna stranka je postavila Stalina pred svoje sodišče in obravnava se je vršila v stanovanju delavca Stu-rua, ki je baje privedel Stalina v revolucijonarne vrste. Na prvo in glavno vprašanje, ali je res, da je izdal svoje tovariše, je Stalin mirno odgovoril, da je res. Potem je pa vstal in izjavil: »Tovariši, stranka ima malo članov. Slušatelji seminarja so bili obsojeni služiti cerkvi, jaz sem jih pa rešil za revolucijo. Po izklju-
čitvi iz seminarja jim je povratek v bur-žuazno družbo onemogočen. Hočeš nočeš morajo postati naši somišljeniki. Moja ovadba je prinesla stranki 12 revolucionarjev, pripravljenih na vse.«
In strankino sodišče je dalo Stalinu prav. Ta Stalinov nastop je zelo značilen tudi za njegov nedavni govor o novih smernicah v gospodarski obnovi Rusije. Stalin se ne boji odkrito nastopiti proti javnemu mnenju, pa tudi svoje prejšnje nazore energično zavrača, če spozna, da so bili zmotni. Zato ni čuda, da ima mnogo sovražnikov in da je vedno bolj osamljen.
Essad bej opisuje sedanje Stalinovo življenje in pravi, da spominja na življenje puščavnika. Zgodaj zjutraj odhaja z doma v bližini Moskve v Kremi, svoj dom zaklene in odpelje se v enem izmed šestih do pičice enakih sivih avtomobilov. Šoferji redko vedo, v katerem avtomobilu se pelje Stalin. V Kremlu prebije Stalin ves dan navadno do pozne noči, tam tudi obeduje, je navadna kavkaska jedila, ki mu jih pripravlja suženjsko udani, mali pismeni Gruzin, ki nima pojma o boljševizmu, pač je pa zelo ponosen na to, da je dosegel njegov rojak politično moč, kakršne niso poznali niti gruzinski knezi, pred knt*»yJTini je v svojih otroških letih trepetal.
Milijoni za kolonijalno razstavo
Pariška kolonijalna razstava vzbu* ja zanimanje po vsem svetu. Kako ogromna je ta razstava, nam pričajo stroški za njo. Generalni komisarijat razstave je potrosil že pred otvoritvi* jo nad 300 milijonov frankov, franco* ske kolonije pa nad 80 milijonov. Všte* ti pa niso izdatki držav, ki se udeležu* jejo razstave v posebnih paviljonih, niti stroški koncesijonarjev in zaseb* nih razstavi j alcev. Ureditev razstavi* šča, naprava cest, vodovod, električna razsvetljava, kanalizacija in druga de* la v zvezi z razstavo so veljala 40 mi* lijonov, pariški oddelek 23 milijonov, informacijsko poslopje 16 milijonov, poslopje kolnijame umetnosti 800.000, razstava Indokine pa 25 milijonov frankov. Živalski vrt in njega vzdrže* vanje do konca razstave bo stalo 4 milijone frankov. Več milijonov je moral investirati tudi podjetnik, ki je dobil v najem oba otočka na jezeru. Težki milijoni so šli kot rečeno za razstave poedmih držav. Vseh raz* stavljalcev je okrog 450.
Privatni podjetnik je zgradil na razstavi krožno železnico. Pred vrati Pariza je zraslo naravnost magično ogromno mesto, ki združuje v sebi vse, kar morejo pokazati francoske kolonije. Vse kaže, da bo razstava v glavnem obsegu ponovno otvor j ena prihodnje leto. Z nekaterimi podjet* niki in razstavi j alci se že vrše pogaja* nja, da bi poskrbeli, da ostanejo nji* hove atrakcije na razstavi čez zimo.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Pred novim poletom ▼ stratosfero
Primer, prof. Piccarda, ki se mu je posrečilo prodreti v stratosfero, mika tudi druge učenjake in letalce. Ogla* šajo se možje, ki praviio, da bi se dal polet v stratosfero kombinirati tako, da bi si pomagali deloma z zrakoplo* vom, deloma pa z balonom.
Iz Friedrichshafna poročajo, da sta se odločila za kombinirani polet v stra* tosfero lipski profesor dr. Weickmann in ruski raziskovalec Molčanov. Dvig* niti se hočeta v balonu, ki bo pritrjen k Zeppelinu. Raziskovalca bosta oseb* no nadzorovala vse priprave. Balon, v katerem se hočeta dvigniti, je obenem signalni balon in izdelala ga je ista to* varna, kakor Piccardov balon.
Plačaj, čeprav
nisi kupoval
Bivši ravnatelj pariškega gledališča des Champs*Elysees Andre Daven in zvezda Moulin Rougea Yvonna Legeav sta se imela več let rada in živela sta v divjem zkaonu. Potem sta se pa lo* čila, toda ostala sta dobra prijatelja. Daven je prepustil svoji ljubici stano* vanje, plačal je najemnino za celo le* to vnaprej in ji dal še nekaj pohištva. Gospodična Yvonna si je pa hotela sta* novanje na novo opremiti in ker je poznala dober okus svojega bivšega ljubčka, ga je prosila, naj jo spremi v trgovino in ji pomaga izbrati pohištvo. Daven je ustregel njeni želji in v tr* govini je tako temeljito delil nasvete, da je trgovec mislil, da je on sam ku* pec. Nakupila sta za 50.000 frankov pohištva, gospodična Yvonna je odpo« tovala na turnejo v Alžir, Daven je pa postal ravnatelj filmske družbe, s ka* tero je odpotoval še dalje v Afriko.
Tam ga je pa pičila strupena muha in Daven je dobil spalno bolezen. Ko se je zdramil, so mu izročili račun pa* riške trgovine za pohištvo, dostavlje* no njegovi bivši ljubici. Mož pa ni ho* tel plačati, češ, da je samo svetoval in izbiral, ni pa kupoval. Zadeva je prišla pred sodišče, ki je obsodilo Davena in njegovo bivšo ljubico, da morata pla» čati za pohištvo 50.000 frankov. Toda Daven se je pritožil in pravi, da pod nobenim pogojem ne bo poravnal ra* čuna.
NOGAVICE z Ž.I60M
Najboipse, naftrajne^e. zato ta najceneišeJ
Pred sodiščem.
— Zaradi pomanjkanja dokazov ste oproščeni obtožbe, da ste ukradli zlato uro.
— To torej pomeni, da jo lahko obdržim, kaj ne?
V BOJU PROTI JETIKI
je neobhodno potrebna knjiga
Doc« dr. Iv. Matko: Protituberkulozni dlspenzar v službi socialno - higijenske borbe proti fetiki kot ljudski in kužni bolezni.
Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—.
Naročila točno izvršuje
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani« šelenburgova
ulica Stev. \.
Častna - speeffa/tta
h
meifatifcna
del
orittca
JtenerotM delt
ZA POPRAVILA PISALNIH, RAČUNSKIH, RAZMNOŽEVALNIH STROJEV, REGISTRIRNIH BLAGAJN, FOTO - APARATOV, GRAMOFONOV
LJUBLJANA, SELENBUR GO V A 6. TeL 29-80
>*A£a1i o£lasi<
Vsaka brneča SO Za odgovor znamko I Tmmmm rni^ntfarjttmA
Plača mm lahko toči » • Ha mprajanja o^bs NašmanHi ogla* tHm
Večja množina
makulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov peve oprava Slovenskega Naroda
EUEKTK. INSTALATERJI POZOR! Raznovrsten star instalacijski materijal poceni prodam. Vprašanje na naslov: Domače tvornice predenja i tkanja d. d., Dugaresa. 2038	URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana,  Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska cesta st. L
	Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po n kur en črnih cenah pod garancijo J. HLEB* družba s o. s. pleskarstvo In sobosllkarstvr Ljubljana. Sv. Petra e, SS.
SLAŠČIČARSKEGA POMOČNIKA mlajšega, verziranega v vseh v stroko s padajočih delih, sprejme Josip Rajster, Kočevje. 2037	
HUO, pripravno sa pekarno, v prometnem kraju kupim. Ponudbe z natančnim opisom in navedbo cene na naslov: Simon Vuzem, Sp. Poljskava. 2036	
Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLi, LJUBU ANA* Dunajska c 6. BK9BBBBSSSB	Morske ribe Danes sveža pošiljka finih rib. Dental, brancini Itd. na razne načine. Izbira drugih jedil. — Najfinejša vina, pivo v vrčkih. Lepo urejen vrt. OPERNA KLET, LJUBLJANA, Gledališka uL 2. 2039
	
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tL »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. SS (na Balkanu) Telefon 34—94	
	MODROCE vrhne ta afrik. močno blago a Din Z40.— zložljive postelje, posteljne odeje, žimo In blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri Rudolf Sever LJUBLJANA. Marijin trg it. 2
Dvokolesa „Tribuna" s Sachs motorjem po znižani
Ceniki franko.     CClale    Ceniki franko.
„TRIBUNA" F. B. L.
LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.
9B»
DOBAVA
"        iFTj P PLAĆANJE
1
Specijelni entel oblek in volan
francoski sistem pri
Matek & Mikes, LJubljana
(poleg hotela Štrukelj)
»BREDA« žepni robci   ^m. Din 2.—. — vezenje zaves, pregrinjal in perila.
Namodernej še
1000 Din plačam
ako Vam »RADIO BALZAM« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. v treh dneh.
Hvaležno se Vam zahvaljujem za Vas čudežni balzam, s katerim sem brez bolečin odstranil 15 let stara kurja očesa v treh dneh. — S spoštovanjem Pozman Aleksander, Gornji Slaveči 1, p. Rogaševci, Prekmurje.
Lonček za Din 10 (predplačilo) ali Din 18 na povzetje, dva Din 28, tri Din 38 — posije
R. COTIC, LJUBLJANA VTJ/II, Kamniška ulica št. 10 a (Janševa).
Urejuje Josip Zupančič, m Za >Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo In kise ratni del lista: Oton Chrietaf. — Vsi v Ljubljani.