249. Številka.__Ljubljana, soboto 31. oktobra._ VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejetnan, za avatro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 ld 10 kr Za pošiljanje na dom ae računa 10 kraje, za n^sec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuja dežele za celo leto 20 Htl za pol leta 10 *<,ld. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah tai ta dijaka volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pesti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-etopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. će se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopiai se no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši Hotel Evropa" Opravništvo. na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi« Rusija in Avstrija. Na I Mi u.-ij i 28. okt. (Izv. dop.J Iz prav zanesljivega in izrednega vira sem zvedel sledeče o potovanji cesarjevem in nadvojvoda Albrehta v Rusijo. Ko je nad cesar potoval v Petrograd, bil je to res samo Čin dvorske kurtuazije in nič več. Zavoljo tega se v Peterburgn nij nič o politiki govorilo, posebno pa o avstrijskih Slovanih nič. Drugače pak je bilo potem, ko je prišel nadvojvoda Albreht v Petrograd in je sam začel govoriti o zvezi Avstrije z Rusijo, Albrehtu nasproti so bili ruski dvor, ruska diplomacija in višji vojenski krogi odkritosrčni iu so mu naravnost naglašali, da Rusija tudi želi ožje zveze in prijateljstva z Avstrijo, posebno ker se ne more vedeti, kak položaj bode zavzela in kaj bode za sebe Se terjala sosedna Nemčija. Ali ravno tako odločno pak bo vsi umiti krogi naglaSali: da more Rusija z Avstrijo samo s tem pogojem v prijateljsko ožjo zvezo stopiti, ako se ta s svojimi Slovani pomiri. „Naše novinarstvo — rekli so — ima tako velik vpliv na ruski narod, da bi bilo nemogoče v njem za tako Avstrijo simpatije vzbuditi, o kateri se more reči, da Slovane od Nemcev in Magjarov tlačiti pusti." Nasledek tega je, da si nadvojvoda Albreht in njegovi pristaši pri dvoru prizadevajo Slovanom prijaznejšo uotranjo politiko inaugurirati. Albrehtovemu vplivn je treba pripisovati cesarjevo potovanje na Češko, Tašča. Ukrajinska povest. I. V naši vasi je Živela nekdaj vdova Orlova. Bila 8cm takrat še majhena, zatorej se je ue spominjam dobro, a prij)l)vedo-vali so mi o njej pokojna moja mati, bog jim daj večni mir! Mati so bili z Orlovo Bosedka. Pleše mi ta Orlova pred očim, kot v megli : visoka, in črnih obrvi. Moža so jej uže davno pokopali, Bina pa dušniani ubili na Turškem in manjši je bil pri materi, ter je goBpodaril. Uil je to krasen junak, vesel in delaven. Spoštoval je mater, ki ga je varovala kot zenico v očesu. Ko je Orlova nameravala oženiti svojega Vasilija, poČuO mu iskati neveste. Seli snidejo devojke na ulici, naj se igrajo na hribčku, takoj je tii Orlova, posluša in opazuje. ki je bilo pripravljalni čin nove politike, katera ima priti. Ker so v višjih krogih tega mnenja, da se sedanje v vse žile državnega organizma zašlo nemško ustavoverstvo, katerega velik del je prusijanstva nalezen, ne da z enim samim potresom odpraviti, kakor je hotel Relkredi z zistiranjem ustave, ali Ho-henuart s Clam Martiničevimi fundamentalnim« Članki,— iščejo nov način, po katerem bi se prišlo v drug, Avstriji in njenemu obstanku, ugodnejši tir. Kako ga bodo na&Ui, to bode bližnja prihodnjost učila. Mladočehi in državni zbor. „Narodni Listv'-4, glavni organ Mlado-čehov, prinašajo članek, kateri se dr. Slad-kovskeinu pripisuje, in v katerem izrekajo, da ne pojdejo v državni zbor. Oni odvračajo od sebe vsako snmničenje, kakor da bi vstopili v državni zbor, in odgovarjajo tako Staročehom, kateri so jih pitali z izdajalci, kakor tudi ustavovercem, ki so v njih upali zaveznikov dobiti! Pravijo namreč: „Deklaracija naša je uže protest proti vstopu v državni zbor, toda nikoli proti vstopu v deželni zbor Češki, kateri nikogar več ne more poslati v državni zbor. Denes bi stranka naša ne šla po nobenej ceni v državni zbor, pač pa bi šli oni staroČeški politikarji, ki nas na vse mogoče načine ubijajo1, — ako bi ho ne bali, da bodo peto kolo pri vozu, vsaj tako uže njih politika nij več Češka, nego politika glasovite avstrijske prav narske stranke. — Toda pustimo vse take misli, preosodne za nas od 1. 1848, do „Ne jemlji bogate, sin", pravi mu, „mi h umi nijsmo premožni; toda poišči si pokorno la potrpljivo ženo". „H»g je mati", odgovori jej, „poiščite mi ženo, kakoršne mi je treba in jaz se oženim". Ko je mati iskala, je on sam našel nevesto. Vozil se je v Višujevek na trg, ter se navadil tja hoditi vsak večer. Mati si je takoj mislila, kaj se godi i Vasilij bodi k liani Kraljevej v vas. „Sin, siu", pravi mu, „ne jemlji te bogataške, ona se bode črez mero šopirila. Ona je kot njen oče, besedica jej bode uže preveč, prevzetna bo; pusti jou. Toda Vasilij se uklanja materi, ter prosi za dovoljenje. Kaj je početi; poslali so snubaČe, pripravili svatbo, ter mlado liano priveli kot unabo k tašči. In kakšno (loto je imela! Peljali so njeno balo na devetih vozek; k vsakemu vozu so bili vpreženi štirje sivi voli. Svilnate trakove, pasove ko ogenj, kožuhe s svilo nejasnega 1. 18G1, ter se ue dajmo prevariti. A vpraša naj se le vsak probu jeni Ceh, kake nasledke bi imel vstop v cislajtanski državni zbor za naše državno pravo? Ne moremo si misliti Ceha, ki bi ne bil prepričan o Ško-donosnih tacih korakih v „ raj In ratJ za nas. Same fraze, kakoršne staročeški organi po dajejo občinstva prav zakrito gledć „rajhs-rata", narodu nič ne koriste. K vsem tem 8taročeškim prospeholovcem se je pridružila Še radikalna „Svoboda" g. St'astuega, ki je teb mislij, da bi državno pravo Češko tudi v državnem zboru ne trpelo škode. Kar mi hočemo, o tem menda češki list „Svoboda" niti pojma nema. V Pragi je domače stališče, v dunajskem „rajhsratu" je tuje. mejami avstrijskimi smo tujci, toda v Avstriji je vendar le naša širša domovina" , kot omenjeni list pravi. — Strmeli smo, kaj enacega smo bili navajeni slišati le iz ust babovskib birokratov in brezdomovin-škili policajev, ki nijso imeli niti pojma, kaj je to domovina. Da, nemški centralist ne pozna čeških mej, nego samo Cislaj-tanijo. Naš edini dom na celem širokem svetu je samo ta draga češka domovina, namočeua potom in krvjo naših očetov, povsod drugje so za nas tuja tla. Ko je leta 1526 mrod češki izvolil z drugimi deželami vred skupnega vladarja, tedaj je s pogodbo potrdil popolno neodvisnost od druzih dežel habsburških. Razen naroda samega, se nikdo nij smel vtikati v češke razmere. Kdino, kar je sklenil deželni zbor češki a potrdil vladar, to je bilo veljavno na Češkem. M sami smo si ustvarili zakone, one spolnovali. To je bilo obšite in kako je bila pa še le mlada napravljena! Obleko ima tenko i lebko kot perje, pod pas jej vise rudeče korale. Vsi so se zagledali v njo. Kot vrtna rožica v polnem cvet ji je ona! Stara Orlova nesoča nevesti naproti lileba in soli, jej je neprijazno gledala v oči. II. Mu >lo je leto. V začetku je mlada Orlova često hodila na ulico. Ko je spregovorila in se zasmijala, bilo je celo starcem veselejše pri srcu; tuda za nekaj časa jo uibče nij več videl: sedeli so vsi doma v hiši. V eni sta prebivala mlada, v drugi mati. Jj-li kdo staro Orlovo vprašal: „Kje so vaša deca? Krasno nevesto imate v hiši!" „Da, res je, hči po očetu", odgovori ona, toda včasi ne zine uiti besedico, kot bi ne čula. llnkrat so moja mati po svoji hiši pospravljali, kar vidijo liano iti iz hiše. Mati vide, da je zelo žalostua, sedejo poleg nje, ter pravijo: in je Se nase pravo, ki do denašnjega dneva ▼ srca milijonov Čehov, navdušuje k boji — proti cislajtanizmn. Z eno besedo, ako bi mi Sli v „rajhsrat", onega dne nehamo biti državnopravna opozicija. Narodnost svojo moremo braniti, sklicavati se na prirojene pravice, ali o državi češki govoriti ne smemo več." To so pač ponosne besede v tem specifično češkem programu, ki se pa na nas druge avstrijske Slovane nič ne ozira; — ali pitanje je, da-Ii ima češki narod dan denes tudi ono velikansko moč, da bode po tem potu češko „državo" ustvaril? Politični razgled. lo(r»»njo €■«■»:«»I«» V Izubijani 30. oktobra. it »-in vtti *foor te dni nij imel seje. Sestavljali so se pa kandidati v centralno komisijo za uravnanje gmotnega davka. Ta komisija se voli po deželah, ne iz cele zbornice. Zavoljo tega so dvojne težave. Prvič se velike dežele boje, da bodo od malih majorizirane (kakor poroča „N. fr. Pr."), drugič pak manjka kandidatov, ker se poslanci boje velike odgovornosti, katere ima centralna komisija. 4 4>.ikt „Narodni Listy" so zračunili, da je mladočeška stranka od januarja napredovala v kmetskih okrajih za 530 glasov, v mestih pak za 1289 glasov. Vidiki j«* «1 Iz CT«#•#*/*•*«tlii se brzojavlja, da je vendar turška vlada bitro postavila preiskovalno komisijo v Podgorici zarad ubitih Črnogorcev. Več ljudij je baje zaprla, — a je tudi na meji vojsko pomnožila, kar je zopet sumljivo. i »»tint je bil predvčeranjem iz za pora izpuščen, kakor oficijozni berlinski telegram pravi, zato, ker je prva preiskava končana in se „resnica ne more več prikrivati". Kavcije je moral baje dati 100.000 tolarjev. Pravijo, da je Aruim v ječi osivel. V II"i*t^lnii't/tt se vrši pravda proti strelcu na Hsrnarka, Kttlmanu. Dokazalo se je, da je Kulmau pri srednji pameti. Njegov zagovornik bode plediral za nekriv, ker je blazen. \itn.iki cesar jo v lierolinu 29. okt. odprl nemški državui zbor s prestolnim govorom, v katerem naznauja, da bodo zbornici predložene novi pravosodni zakoni, dalje zakon o črni vojski; dalje pravi, da je zvezni svčt izdelal zakonsko osnovo o obligatorič- .. Kaj ti je, golobica moja? Od česa imaš upale oči? Kaj te žalosti?" — Ilaua vije roke; z oči se jej udero solzč, kot biseri. — „Tašča me nema rada, opravlja me ter me podi iz tega sveta: očita mi, da sem hči po očetu. Dragi moj tata, ko bi bil vedel, da se mi bode tako hudo godilo, utopil bi me bil še v plenicah." Mati jo povprašujejo, kaj in kako se imajo doma, kako je nastal prepir. „Ona me uže od prvega pogleda nij imela rada. Pokazila mi je najkrasnejše moje sviluate trakove. Karkoli v roke vzamem, vse se mi razpade. To dela ona, ona, včm to! Nekaj mi je nasipala v skrinjo; zlate čepice so zatemnele, rudeči trakovi in pasi 80 izgubili prvo barvo. Ona raznosi vse moje imenje. Vedno nadleguje Vasilija : prodaj no, prodaj te voli, kateri so mojega očeta. Toda jaz pravim: „Nečem, čemu prodajati." Ubogal me je Vasilij, nij jih gnal na trg. Ona se na me osopnje: „Ti ne- nem ženitovanjskem civilnem zakonu. Razmere z drnzimi vladami so mirne, in ▼ utrjenem prijateljstvu z vladarji mogočnih držav leži poroštvo, da bode mir ostal. Njemu, cesarju je tuja vsaka skušnj ava, zedinjeno državno silo drugače, nego za brambo države uporabiti, temuč je baŠ 8 to silo nemška vlada v stanu nasproti nepravičnim sumni-čenjem njene politike molčati in proti zlovolji ali strankarski strasti, iz katerih izvirajo stoprv potem na noge stopiti, kadar bi do dejanj prestopile. (Torej Nemčija se uže izgovarja, kakor volk v basni.) O ujetji bivšega poveljnika upornikov Indov X leto v korist in čast občine, ali zarad svojih opravkov nam se je prezgodaj odpovedal. Upati moramo, da nam bode zdaj dalje Saša za občinskega predstoj nika ostal. Za odbornike izvolili smo pa sledeče gospode : Dominika Pupisa, Jožeta Dov-gana, Jurja Dovgana in Janeza Maleckava. IZ I,«"m iMTgftl nad .Šmarjem (Izv. dop.) V štev. 39 „Slovenskoga gospodarja" je bil natisucn neki dopis „iz Lemberga", v kojem dopisnik napada sč šepavimi dokazi poslušna bČi! po tebi sem postala sirota: moj Vasilij se me odreka! Počakaj le, počakaj ; svoj blagoslov vzamem nazaj!" „Udaj se Hauička", pravijo moja mati. kaj je tu druzega početi" ? „Zakaj bi se jej podajala V" vsklikue Hana. „Nečem! Naj kriči, enkrat uže prestane." III. Neko noč moja mati nijso mogli zaspati : slišijo nekaj — pri sosedovih nekdo Se govori. Odpn'i okno, ter poslušajo. „Hanička moja, sreč moje", govoril je Vasilij, „zakaj imaš zopet oči objokane?" „Ne puščaj me samotno, Vasilij: Ne morem si misliti, kako bi preživela le en dan brez tebe; težko mi je a tesno pri srci !" .. Kaj ti je, ribica moja? da bi te zopet mati . . .? Predno sem se odpeljal, prosil sem je, naj te punlć v miru." „0na nij izpregovorila z menoj niti besedice, Vasilij ; ves božji dan mi nij pogledala v oči. Tesno, ozko mi je bilo v hiši." tukajšnjega učitelja in krajnega Šolskega nadzornika, rekoč, da je učitelj otrokom žagal, ako pojdejo na Sladko goro h krščanskemu nauku, bodo tepeni, in podtikuje kraj-nemu Šolskemu nadzorniku g. Lipavcu, da ta hoče več biti, nego okrajni šolski svčt Kratkovidni dopisnik (kateri nij nihče drugi, nego kaplan Sladkogorski) trdi, da šole v Lembergu treba nij, da naj bi bila rajSe na Sladkej gori dvorazredna šola, kajti duhovnik ne more iti tri četrti ure katekiziratl. Tedaj misli g. kaplan, da naj bi rajSe vsi ubogi otroci iz Lemberga hodili tri četrti are daleč v Solo, da se premogočnemu duhovniku želje izpolnijo? Ali dopisnik ve, kaj predpisuje §. 1 postave od 20. junija 1872? — — Naj si ta paragraf prebere! Učitelj lem-berški nij nikdar govoril zoper krščanski nauk, le g. duhovniku se ne /.ljubi, hoditi v šolo in ker bi se rad i znebil tega posla, je poprijel za pero in pisal »Gospodarju" ovi članek. Da se na lemberžkej Soli nij dolgo časa krščanskega nauka učilo, so bile zopet duhovenske gospodske krive, ker bo pustile dotične vlogo nerešene. Zatorej se ne jezite mladi gospod in mirno podučujto otroke v krščanskem nauku, učitelja pa, katerega vsi ljubimo, prepustite njegovo polje. Iz Tratil 29. okt. [Izv. dop.] Večkrat nem uže imel namen, o tukajšnji pošti kaj izpregovoriti. Pretečeno nedeljo sem bil zopet v položaji, videti čudno uljudnost nekaterih uradnikov, kateri, ker no umejo ni besedice slovenščino pošiljajo ljudi od Pon-cija do Pilata, da nazaduje slovenski človek ne ve, je li na c. kr. pošti v Trstu ali v norišnici. Drug k drugemu ravna in pri nobenem ne ue moreš dogovoriti, ako laščine in nemščino no razumeš. Tu je publikom zarad uradnikov in ne uradniki zarad pu-blikuma. Ravno po opravkih na glavni pošti pretečeno nedeljo bivši, zapazim neko žensko, ki je nže v drugo mimo meno Šla, oziraje se vedno; videl sem jej, da je v neki zadregi. Ko slišim uradnika jej laško reči: „jaz vas ne razumem ni besedice", povprašam ženiko, kaj bi rada, ona mi potem milo toži, da je prišla zarad nekega pisma, da ga sprejme. A kaj mi dolg pot pomaga, ker me nihče ne razume. So le ko sem jaz uradna j pa vendar počne Orlova?" pravijo drugega dne mati. Zdelo so jej, da je to hudobna žeuska. IV. Nastala je žetev. Vasiljeva pšenica je dozorela, tako lepa, klas za klftRoin! Polje naše je bilo zraven njihovega, torej so mati hodili s liano skupaj na polje. Necega jutra jo čakajo mati, čakajo, potem pa gredo sami. liana je prišla stoprv po kosilu domov strašno bleda, trcRla se je. Mati so se je ustrašili: kaj se jej je pripetilo! „Žgč me nekaj pri srci, kakor ogenj", pravi Hana; „niti na nogah ne morem več stati; pretegnila sem se pri delu na polji.* „Kaj pa tašča?" vprašajo mati. „O, mila moja tetica! denes sem jo videla v naši kamrici. Probudivši se ■ 1«• j i ona ravno preti luni, cela bleda, prostolasa . . . Jaz vsi-likuem, ona pa veu iz kamrice." „To se ti je samo sanjalo, dete moje". „Ne, ne, jaz sem jo dobro videla." „Jo je videl tudi Vasilij?" „Vasilij uij doma prenočeval: on je na nikrt po tevtonski povedal njeno željo, mogla se je stvar resiti. Vprašam tedaj c. kr. poštno vodstvo, zakaj nij v Trata, kjer je polovica prebivalcev Slovanov, takih uradnikov, kateri so slovenščine zmožni? Zakaj ima c. kr. pošta toliko slovenščine zmožnih uradnikov, kateri so pa le po takih mestih, da z občinstvom nikdar v dotiko ne pridejo. Domače stvari. — (Potrjena deželna postava.) Cesar je potrdil postavo deželnega zbora, VHlcd katere se za deželni normalni šolski fond za leto 1874 naknadno 8 percentna priklada na direktni davek razpiše, od katere je le ljubljansko mesto prosto. — (Preskus nji v državnim računovodstvu) se je podvrglo v Oradci 2*». oktobra pet Slovencev iz Kranjskega. Naredili so jo vsi, in sicer z odlikovanjem gg.: ljubljanski mestni uradnik Vojteh Val en ta in Vincenc Bizjak, uradnik pri deželnem odboru. Z dobrim uspehom gg.: Frice Dre ni k, Janez Lovšin in Anton Mrak, vsi trije pri deželnem odboru. Predsednik izpra-Sevalne komisije g. L;chtenegel je izpraša-nim gospodom čestital k izvrstnemu uspehu. — (Slovensko gledališče.) Naprošeni smo še enkrat opomniti, da se bodo gledališki listi za slovenske predstave na dom donašali le tistim p. n. gg. obiskovalcem slovenskega gledališča, ki se abo-nirajo nanje. Aboncment znaša za vso saisono 30 kr. in se sprejema tudi v dramatični pisarni. — (S o are j a) z vojaško godbo je denes zvečer v tukajšnji gostilnici v Tavčarjevi hiši „Hotel Fvropa". Vstop prost. — (Iz Litije) so nam piše: V predvčerajšnjem „SI. Narodu" in v „Laib. Ztg." sem čital imena zavoljo stavljenja koz od deželne vlade odlikovanih zdravnikov, ki so si na Kranjskem zasluge pridobili 1. Dovolite mi konstatirati, da je slavna c. kr. deželna vlada gotovo z neizrečeno veliko točnostjo javno pohvalila one gg. zdravnike, ki so se res za stavljenje koz na Kranj potu. Še on mi užo več ne verjame. Denes še snopiča ne nažanjem, nemam moči dvigniti roke. Počakam Vasilija; rekel mi je, da se vrne zvečer j pojdem z njim domov. V. Mati so šli žet. Mračilo se je nže. Ogledujejo se okrog, toda liane ne vidijo. „Vsaj še nij šla domov?". Povprašujejo druge ženjice; nijedna ne ve, kam je odšla. KriČe, kličejo . . . n,kdo se ne oglasi. Šli so na mesto, kjer je žela ona, — tudi tam je nij. To je čudno! Začeli so iskati mej snopi — — ter jo našli tu mrtvo. Leži kot bi spala, lepa in čvrsta, kot cvetka; v laseh ima sno-pek pšenice; roke je sklenila navskriž. Gospod je dal, jasni, tihi večer; ona leži kot živa v pšenici ; klasje se jo uaguilo čroz njo, njegova vonjava se kakor žrtev dviguje proti nebesom. Bežali so po Vasilija. On nij bil daleč; kosil je. Pridejo k njemu — veselo grč proti njej . . . Zapazivši neživo, mrtvo, popade koso, in resk v so! . . Vsi so ostrmeli. Padel je poleg nje v pšenico. skem zaslužne storili, ker je odlikovala tudi sicer vse česti vrednega našega g. dr. Eržena v Litiji, katerega 1. 1872 niti pri nas v Litiji, da niti na Kranjskem še nij bilo, nego si je daleč nekje na Moravskem zasluge pridobival. Kako da g. Stbckl g. Vidmanu take reči v podpis daje? — (Iz Kamnika) nam je došlo od drugega našega dopisnika obširneje poročilo 0 veselici v nedeljo 25. t. m., iz katerega pa, ker smo uže govorili o tej reči posnamemo samo tole : „Predstavljala se je veselo-igra „Ona me ljubi", na občno zadovoljnost v precejšnjim številu zbranega občinstva, posebno se je odlikovala g. Medvedova (gospa Mer-linska) s svojim naravnem neprisiljenim igranjem. Jako dobro ste igrali tudi gg. Probi-narjeva in Ledererjeva in g. Slabajna. Zahvaljujemo se vsem posebno gospej Medvedovi, katera je, se ne mene za govorico ta-cih ljudi j, ki so igranje kot neumnost očitali in jo odvračevati skušali, vendar igrala in se tako domoljubno skazala. — (Požari.) Pogorel je 15. t. m. kozolec Fr. Kobijov v Bregu, v ljublj. okolici. Škode 380 gld. — Dalje 18. t. m. kozolec A. Sojarjev v PJćfovici v ljublj. okolici \ škode 200 gld. — 24. t. m. pak je v Žeravnicipri Logatci tri hiše in več poslopij zgorelo. Škode je čez 3000 gld. — Oba zadnja požara sta nastala iz neprevidnosti, ker so se namreč otroci igrali z žveplenkami. — (Dobrodušen hi šni pos estni k.) Na starem trgu v Ljubljani je izvršil hišni posestnik g. II. čin, kakoršen se v Ljubljani malokdej zgodi. V njegovej hiši je stanoval ■koti 31 let malar O., oče dveh nedoraslih otrok, katerih je eden na enem očesu slep, drugega pa božjast meče. Plačeval je imenovani malar skozi 31 let najemnino zmirom redno, akoravno nij imel mnogo zaslužka, posebno zadnji čas, ko je dva meseca v bolnišnici bolan ležal. Dasiravno mu je blago-dušni go«p. U uže mej boleznijo stanovanje oddal in njegovo hišno opravo v njegovej ne-navzočnosti pod streho prenesel, vendar mu jo tudi tam, kjer mu nij bila nič na poti, nij stati pustil, ampak znesel je vso na ulico; ker ubogi malar nij mogel takoj stanovanja 1 dobiti, je posredoval mestni magistrat, in re- VI. Napotijo se k stari Orlovi. Mojo mater sreča uprav mej durmi, kakor bi jo nalašč čakala. Mati jej pravijo: „Vaša snaha je umrla". Starka zaškripue z zobmi, ter si podpre z rokami bok. „Kaj moremo? Tako jej je bilo priso-jeno!" odgovori materi; nij zaplakala, nego le bleda tu stoji, kot platno. Mati so bili prestrašeni, a nijso vedeli, kako jej to o sinu povedo. — Tu ju prinCKo oba. „Pogledite, neso oba!" pravijo mati. Starka zavpije: „Kako, kaj oba?" „Mati, da, tudi vaš Vasilij več ne živi". Strašno se je ustrašila, kako je bežala! Ctidn, da mrtvega nij ljudem i/.trgala iz rok. Popade ga za glavo in kriči nad njim. Strašna je bila takrat videti: brez rute, sivi lasje so jej opletali preko ramena, vsa razdrapaua, krvava, hodi i u teka okolo sina, ter vedno kriči, kakor da bi bila zblaznela. Položili so oba na mizo, ter je ovenčali. Nekateri so šli domov, nekateri so ostali na noč. vežu imenje tako dolgo, da stanovanje dobi, spravil. Ites, prav ljubeznjiv gospod ta hišni gospodar II. —o— Razne vesti. * (V Avstriji se mu več ne dopada.) Znano je, da je bilo o svojem časa sodnijsko preiskovanje z gospodarskim svetom pri železnici Kari Ludvika v Galiciji. Mej člani onega svćta je bil tadi znani dr. G i s k r a. Kakor berolinnke novine sedaj poročajo, namerava dr. Giskra se preseliti za vselej — v Berolin. Vabilo. Ljubljanske višje gimnazije dijaki bodo napravili pri odkritji spominka, avojega lani 30. maja umrlega kolege Fr. Ser. C i m-permana 1. novembra zjutraj ob 10. uri, ali, ko bi utegnilo postiti neugodno vreme, 2. novembra oh baš isti uri, pri sv. Krištofu svečanost z govorom in petjem. Uljudno se tedaj vabijo vsi njegovi p. t. čestitci in domorodci sploh, da so v prav obilnem Številu udeležijo te .svečanosti. Odbor. 1 četrt orig. losa «,'., tol. ali — f?ld. hs kr. H N. t P«>1 „ 1 . . t „ 75 „ „ i cel ., „ 8 „ „ :i „ r>o „ Boiiiiuosti in natančnega liplaoanja večjo varnosti podajalo, nojro jo to, torej priporočam to udeležbo vsaeemU, ki hoče poskusiti prav po coni in solnimi svojo ireoo. Vsa naročila z rimosami vrini so vestno izvršujejo; uradnikom i» solidnim občanom so na posebno lahtevanjo poiljo nekoliko losov in razkazil V pffijtvtl. Tora j naj »o vsakdo blagovoli oglasiti naravnost | ri (MO—1) li. Stclnđeclier, Bank- und WecliBel*Gta8Clifift I To. Illl » o*'<*• Dammthoratrasso 3G. Gledajo......staro Orlovo nij tu, kakor da bi se bila v zemljo udrla. Drugi dan še le so jo našli za plotom —' tudi mrtvo. Leži cela bela, kot bezeg. Mlada dva so položili v en grob, Btarko malo dalje. Hiša njih jo opuščena, razvalila se je: nihče jo nij hotel kupiti. Pravijo, da vsak večer, ko se prikaže bledi mesec, mlada Orlova hodi tam po dvorišči; do polnoči je obrneua proti mesecu, bele rokć si vloži navskriž, tu čaka taščo, ter jej vedno očita: „Ti si me mlado spravila iz tega sveta, — stara Orlova". — Srebrna vodica se preteka po zelenem muhovji. Ovlažuje poljo i cvet, da bi čvr-Hteje raste). Cvetlice diše, drevje šumi veličastno in ptičice pevajo ljubljene pesni. ■ olnčice, če le na en treuotek pogleda skozi vrbovje visocih dreves , vsak dan poljubi grob Vasilija in llauičke. Bledi meKoo po-srebrl razvaline opuščene hišice, s svojimi žarki; zvezde se milkujejo z visokimi smrekami, katere na pokopališči stojo, kot častna straža pri grobu prave zakonske ljubezni. i/. Seičlne poslovenil A. Sušnik. Vabilo k iitl4-f<-itu" veliOOffa, o«l rf»';«r«' //«»•«#§- t »i u mt/ii hamburijiega «#«*«« »•«<*//« /-/<»- irttVl* nju. f "t'<•«#• i/" 930,000 «. In Klavni dobitki B. M. po 180.000, 8)0.000, 60.000, 50.000, lo.ooo. 86.000, :to.oi)o, 21.000, 20.000. lH.ooo. 16.000, 18.000» 208krat po 2100, ilSkrat p<> 1200 Itđ, ilo skupnega zneska: 7 m i 11. j *n,<»» ft.ti.tao ti. ff. so v 7 izlosovan jih razdelA mej interesente. Od 1. razreda pocenil jo vsaki 3 teden izžrebarije dobitkov. Izžrchujejn so samo dobitki, V 1, razredu vloga i/.naSa za Vtem bolnim moč in zdravje brei leka in bref stroškov po izvrstni Revalesciere In Barry m? MjOtttionu. 28 let uže jo nij bolezni, ki Iti jo no bila ozdra- vila ta prijetna iđtaiOaa luana, pri ođraMrala i otrocih brc/, medicin in stroškov; zdravi \ so bolezni v želodcu, na ži\cih, daljo prsne, i na jetrah; žleze 1 naduho, bolečine v ledvicah, jotiko, kašelj, nepre-bavljeiije, zaprtje, prehlajenjc, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, silenje krvi v glavo, luiuenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, blodičieo in prehlajenje; posebno so priporoča za dojenee in jo bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez v.iake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Benoka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteinn, Dr. Shorelanda, Dr. Camphclla, prof. Dr. Dede, Dr. Urč, grolinje Castle-stuart, Markize do Brchan a mnogo druzih imenitnih osob, ho razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. K tal ki izkaz iz SO.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja, lloiiii, 10. itd. 1852. Revaleseičre Du 15arry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalji- pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kainnju, pri prieadljivcm a bolelmem draženji v si .dm cevi, zaprtji, pri bolelmem bodenji v obistih in mehurji, trganju v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. Wi n c h e s t er, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revaleseičre je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice. in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam James Shorelund, ranocelnik, 90. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega BVetovalca gosp. Dr. A n g e 1 s t e i n a. U e r 0 I i n, 6. maja 1850. Ponavljaje izrekam glede Revaleseičre du F»arry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. A n g e I s t e i n, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Bndensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pou/.iti nij ■BOgel, je vsled rabe Vaše Revaleseičre du Barry po-polnama zdrav. Viljem Pur kar t, ranocelnik. M«» u t ona, Istra. Učinki Revaleseičre du Barry so izvrstni. Ford. CIausberger, e. kr. okr. zdravnik. &t. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicino na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v JBerllner K 1 i n i s c h e W o e h e n a o h r i ftu od 8. aprila 1872 to le: ..Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-bica" (Revaleseičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti: toda Revaleseičre gaje ozdravila popolnoma v 0 tednih. Št. 04.210. Markizo de Prchan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujsanji in hipohondriji. Št. 79.810. GoBpo vdovo Klcmmovo, Dtlaseldorf, na dolgoletnem boleiianji glave in davljenji. Št. 75.877. Flor. Kullcrja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici i tišeunji v prsih. Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tcšnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na Bkoroybreznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št. 05.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in bujsanji. Št. 75.928. Barona Bigmo 10 letno hramote na rokah in nogah i t. d. Kcvalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V -ile!■. si ih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 runi. i: gold. 60 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., fi funtov 1C gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 30 gold., — Revalebciore-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 5u* ti..Ji, WulJflHcliK*»»He št. 8, v LJublJaul Ed_ Mi.tir, v Urittltii bratje Oboranzineyr, v Rum-■»mita Dieohtl 4 Frank, v Celovci P. Birn-bach v Loiićl Ludvig MUllor, d tlu> Iborn F. Koietuik i M. Mori., v 91eranu J. B S t o ck ban s en, kakor v vseh mestih pri dobiih le karjih in spoceriJBkih trgovcih; tudi razpošilja duaai-■k i; haš.-i na . »o krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Dunajska borza 30. oktobra. (Izvirno lolegranono poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 09 gld. 75 kr. Enotni drž. dolg v srobru , . 73 „ 80 „ 1860 drž. posojilo..... 108 , 25 „ Akcije narodne banke . . 974 „ — „ Kreditne akcije .... 230 „ — „ London........109 „ 85 Napol..........8 „ 84 C. k. cekini.......— „ — Srebro.........104 - 50 Zobni zdravnik Dr. T a nzer, docent zdravništva za zobe na c. k. univerzi v Gradcu, (JOO—3) stanuje tu v LJubljani, pri „Slonu*' štov. sobo 51 in 62, II. nadstropje, in ordinira vsaki don v zobo-slovji in zobni tehniki od 8. zjutraj do 5. uro zvečer. Oslmic lil silino HO H (lilij. Njegova c. k. potrjena Antiseptikon-zohna voda in Pubiierin-zohna pasla, dalje zobni prašek bo na prodaj tu in pri g. Piršicu in Ed. Mahni. Prodaja hiše i u gospodarstva. Prekrasno Taborsko posrNli o na Visokem i\Veisach), poleg Kranja, je takoj naprodaj zaradi važnih rodovinskih pnmčr. Posestvo je na cesti od Kranja proti Kokri in Koroškem, ter je sposobno za vsako podvzetje. Pri hiši je kegljišče, vrt za zeljenavo in sadno drevje, poleg tega lepo zemljišče oh Kokri, ki je Ugodno in pripravno za kakov pivovar ali pa mehanični mlin itd., sploh priporočam to posestvo kot plodonosno za vsako podvzetje. Kupci naj blagovolijo do konca novembra posestvo ogledati. Živina se pa 2. novembra proda na tržnjem sem-nji v Kranj i po javnej dražbi. Natančneje se poizve o posestvu in kupu pri lastniku .lan. 1'ai licu, domače Tabor na VIho-kein h. št. 7. • (301—6) d » —t ETO t" m o o o< ta cd PT a. h ■ < 9J c _ a 3T b a a. o ■ pr o< o -< m ■ 7T 7* (9 OD W a -t pr o C- o a o H 5 c a S pr p i N -i H w Z u o 1 S =T 'fl CD l »i a B 9 C 9 P ■ c_ ■J -%3 J Pag g Is ■ o E g"d. ' n> 5s — i a °5 !Pi & P B ^ 2 o 3 < H c S. B pr č 5.5: B Bi ob, i» _ b P a> &B I S-a g*- *i ca B i K" 3. e. a h 5" h ES* R ™ a. O 09 & Mt P ■g M Do\ oljiijenio si naslednje opozornjevati na naš jirav \w ceni jesenski cenik, ter se boiicnio vedno, kot dosedaj trudili v vsacem ogledu b solidnim in poštenim blagom našim odjemnlkoin ustrezati. Ker smo v zvezi z največjimi tovarnami na kontinentu, se Vašemu Blagorodji ponuja ugodna prilika, s potrebnim blagom se preskrbeti po tovarniških cenah. — Izdelki in blago naše je najbolje, ki ga razdeljujemo v tri različne vrste cen; prva vrsta obsega 2 sorte, druga vrsta 1 sorto in tretja vrsta cene, je najliiicja vrsta robe. Na posebno zahtevanje Vam pošiljamo kompletne cenike in vzorke franco in brozplaično. Pazpošilja se s poštnim povzetjem. S posebnim spoštovanjem Dunajska iisko-tovarniška zaloga katuna, Stmll, ltii]»r<'<'btxi»lalz Kr. it. (291-2) Ceni Is:- 1 kos 30 vatlov bel, moder, mcliran ali barvan barchant 4/, 7, H in 9 gld. 1 kos .'10 vatlov bel, moder, mcliran ali barvan barchant "/„ a 10, J1 in 12 gld. 1 kos žnorast. ali pike-barelianta '/8 & 8, 9 in 10 gld. 1 kos žnorast. ali pike-barchanta 4/s a 9, 10 in 12 gld. 1 kos žnorast. ali pike-barchanta °/s a 10, 12 in 15 gld. 1 vatel najlinejega pavolnatega barebanta a 40 kr. Damska- pike - krila, eno 2.50, 3.50 in 4.50 kr. Otroške-pikč-odeje, bole ali pobarvane, ena 1 gld., 1.20 in 1.50 kr. 'Jladkii platnena roba. */4 30 vatlov cvirnastega platna, 1 kos 6, 7 in 8 gld. "/8 30 vatlov cvirnastega platna, 1 kos 8, 9 in 10 gld. */4 30 vatlov opranega kreasplatna za na mizo 1 kos 7, 8 in 10 gld. fl/8 30 vatlov ojnanega kreasplatna za na mizo 1 kos 8, 10 in 12 gld. •/« 50 vatlov belfaška tkanina 1 kos 12, 15 in 18 gld. V/H 50 vatlov holaudška tkanina 1 koa 10, 20 in 96 gld. 54 vatlov rumburška tkanina za gospodske srajce, 20, 25 in 30 gld. 54 vatlov rumburška tkanina za damske srajce, 80, 86 in 40 gld. "/g 54 vatlov rumburška tkanina za gospodske srajce, 40, 50 in 00 gld. Tkanina je izključljivo le izdelek firme 91 ay *V llollei«!.' Platnene rjuhe brez šiva a 3, 3.5U in 4 gld. U datelj in za nrednistvo odgovoren : M a k b A r m i č. Tiskana roba. Kastni izdelki, percalin roba za srajce, vatel po 20, 23 in 25 kr. Kosnionoški izdelek, percalin roba, vatel po 25, 30 in 35 kr. Mcbelj-percal in inebelj-kreton, vatel po 30, 35 in 40 kr. Kusmonoško usnje za damske, in otroško obleko, vatel po 40, 42 in 45 kr. Svitli koBinonoški in francoski briljantin, vatel po 30, 35 in 40 kr. Gladka bela pavolnata roba. Sifon in širting za srajce, vatel po 20, 25 in 80 kr. Peli briljantin in atlasgrad, vatel po 25, 80 in 35 kr. p/8 franc. piketa vseh barv, vatel po 45, 00 in 60 kr. */« rumenega nankinga, vatel po 20, 25 in JO kr. *jt šamoi in belega nankinga, vatel po 30, 35 in 40 kr._ Koba za rutice. 1 tacat otroških Tiatist-robcev, z barve-nim okrajem a 80, 90 kr., 1 gld. 1 tacat damskih batist- robcev, obrobljeni z barv Onimi okraji a 1 gld. 1.20, iu 1.40 kr. 1 tucat damskih lakonet-robcev a l.oo, 2.50 iu 3 gld. 1 tucat robcev za gospode, obrobljeni z barvenimi okraji a 2.50, 3 in 3i50 kr. 1 tucat belih robcev ruinburškega platna a 2, 3 in 4 gld. 1 tucat belih robcev irskega platna a 5, 0 in 7 gld. 1 tucat belih robcev batistuib ali bel- faških a 8, 9 in 10 gld. 1 tucat bellaških platnenih robcev, z barvenimi okraji a 5, 0 in 7 gld. 1 tucat foulard- ali katun-robeev, za na glavo, hihtui izdelek a 2, 2.50 iu 3 gld. 1 tucat foulard- ali katun-robeev, za na glavo, kosnionoški izdelek a 3, 8.60 in 4 gld. 1 tucat barvanih žepnih robcev a 2, 2.50 in 3 gld. 1 svilnata - foulard-žepna-rutica za gospode z harvanimi okraji, najnovejše a 80 kr., 1.20 in t.50 kr. Angleška, gladka volnata roba. trni in gladko-barveni orlcan, vatel po 40, 5o in b 'i^l >iinit 1 .- 1 nt.u.