irro xvn«, itev. 71
Izdaji in gLska &ad»p«lsiio-xaIožnLSko podjetje Slovenski poro-8»valeo — Direktor: Rodi Jznhuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnja.k — Za vlsk odgovarja Franc Plevel —Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 5, telefon
£tev. 23-522 do 23-525 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica ttev 5-1!.. telefon štev. 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek! Ljubljana. Kardeljeva ulica štev 6, telefon štev. 21-896 za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-832	— Poštni
predal 29 — Tek. r. 60-KB-5-Z-367 — Mesečna naročnina 200 din
LVBBUIll, RBBJ1'
mi ZZDUB
10
Delo zvezneljudske skupščine
vard Kardelj o vlogi državne uprave
BEOGRAD, 24. marca- Zvezni zbor ljudske skupščine Je na dopoldanski seji sprejel deklaracijo o priznanju statuta stalne nevtralnosti republike Avstrige, predlog zakona o pravicah nosilcev Partizanske spomenice iz leta 1941 in predlog zakona o filmu.
Fo poročilu zunanjepolitičnega odbora skupščine o deklaraciji o priznanju statuta nevtralnosti Avstrije, ki ga je podal odborov sekretar Lazar Mojsov, je zvezni zbor stoje z odobravanjem soglasno odobril to deklaracijo.
Zbor proizvajalcev zvezne ljudske skupščine je na dopoldanski seji sprejel temeljni zakon o filmu. Obenem je bil sprejet tudi izpremenjevalni pred log ljudskega poslanca inž. Draga Ceha k členu 58. zakona, po katerem imajo državni organi gospodarske in družbene organizacije ter klubi pravico predvajati filme za svoje delavce in uslužbence, oziroma člane, kakor tudi za druge državljane brez zaslužka.
I Naša državna uprava v novih okoliščinah
Na popoldanski seji zveznega Ebora, ki se je začela nekaj minut po 17. uri je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard K.ardeij podal ekspoze o predlogu zakona o državni upravi in o predlogu zakona v zveznih organih uprave. V svojem poročilu je podpredsednik Edvard Kardelj
dejal:
Zakon o državni uprav! in zakon o zveznih organih uprave, ki sta predložena zvezni ljudski skupščini, sta posledica lanskega načelnega sklepa zvezne ljudske skupščine o ustanovitvi skupne komisije za predpise o državni Upravi, zaradi ureditve organizacije uprave in njenega nadaljnjega izpopolnjevanja v novih okoliščinah.
Ko smo pred nekoliko leti stopili na pot načelne izpremembe položaja in vloge državne uprave v našem družbenem življenju,
f?mo zelo radikalno tzpremeni-li Organizacijo, pravice in obseg državne uprave. Te izpremembe so te predvsem izrazile v pomembni decentralizaciji upravnih služb, sa tem pa tudi v velikem zmanjšanju števila organov im števila uslužbencev. Za ilustracijo naj povem, da šteje zvezna uprava, ki je imela leta 1948 (brez državnega sekretariata za nerodno obrambo) blizu 47.310 uslužbencev, eedaj 10.323 uslužbencev. Ako dodam. da odpade od tega na državni sekretariat za zunanje zadeve in na državni sekretariat sts notranje zadeve 3124 uslužbencev, pomeni to, da je v vseh ostalih sektorjih naše državne uprave le okoli 700 uslužbencev. Podobno so se izpremenile razmere tudi v upravnem aparatu ljudskih republik. V ljudskih odborih so bile izpremembe manj-Sega obsega, ker so ljudski odbori morali z decentralizacijo prevzeta nase mnogo obsežnejše naloge. Se večje izpremembe so seveda v organizacijski strukturi upravnih organov, pa je bilo tudi njihovo število zelo zmanjšano.
Bilo je naravno, da smo se v fesu. ko smo se lotili velikih iz-prememb v gospodarskem in političnem sistemu naše države, posl užili tako radikalnih ukrepov za zmanjšanje državne uprave. Namen, ki smo ga hoteli s temi izpremembami. doseči je bil v tem. da se z raznimi oblikami družbenega upravljanja in samoupravljanja zameriajo administrativne oblike vodenja in dirigiranja. kjerkoli je mogoče. Težišče naših prizadevanj je bilo na razvijanju delavskih svetov, ljudskih odborov in njihovih svetov, raznih organov družbenega upravljanja v ustanovah, kolektivnih, izvršno - upravnih družbenih organov na področju pro-svete, zdravstvene in socialne politike, kakor so sveti v republikah itd. Za tem smo prešli k Uvajanju zbornic, gospodarskih združenj im drugih oblik vertikalnega združevanja samoupravnih organov v gospodarstvu z namenom, da se zagotovi v demokratični obliki centralizacija določenih funkcij v gospodarstvu. ki morajo biti centralizirane. Podobni procesi demokratičnega vertikalnega združevanja
eo se razvijali in se še razvijajo
tud! i.a drugih področjih družbenega življenja.
Naš namen je bil pri tem, da b: delali vsi ti mnogoštevilni organi družbenega upravljanja im samoupravljanja čimbolj samostojno, toda na podlagi zakonov plana in sklepov predstavniških teles, z drugimi besedami, da bi po pravilu direktno in samostojno izvrševali zakone in plane, ne pa v sistemu nekakšnega administrativnega dirigiranja po državnem upravnem aparatu.
Čeprav tudi v takih okoliščinah ni.smo podcenjevali pomena in vloge državne uprave, je bilo vendarle potrebno prilagoditi njen aparat in njene organizacijske oblike in pooblastila novi politiki, da stare oblike im navade ne bi mogle postati zapreka razvoju tega novega demokratičnega organizacijskega mehanizma, o katerem sem govoril. Razen tega nismo v tem času mogli predvidevati, kaj bo vse prinesel nov sistem in kakšna bo morala biti v podrobnosti naša državna uprava, ko bo ta novi družbeni mehanizem prišel v polni meri do izraza. Vsa ta dejstva so bila razlog za radikalno zmanjšanje državne uprave tako glede na kadre, kakor glede na število organov, v pričakovanju, da bedo nove izkušnje postavljale na dnevni red tudi nove naloge glede njene nadaljnje izpopolnitve.
Bilo je torej zares neobhodno potrebno, podrediti tudi na tem področju analizi pozitivne in negativne izkušnje in izvajati določene zaključke za nadaljnje delo.
Kar se tiče splošne vloge ln mesta državne uprave v našem sistemu, nimamo kaj izpreminja-ti. Praksa je potrdila pravilnost našega usmerjanja. Izpremembe, ki smo jih v tem pogledu izvršili pred nekoliko leti, so zares izredno pripomogle k bistveni oslabitvi birokratizma in z nji.m povezanih teženj k stagniranju posameznih prehodnih političnih oblik na podi socialističnega razvoja. Močen razvoj mnogoštevilnih obliilk socialistične demokracije na vseh področjih družbenega življenja, je imel za posledico aktiviranje ogromne množice delovnih ljudi Jugoslavije na vseh področjih družbenega življenja, pri reševanju vsakdanjih problemov naše socialistične prakse in izgradnje. Naj to ilustriram z nekoliko podatki: Pri zadnjih volitvah v delavske svete (1. 1954) je prišlo v 10.350 podjetjih, ki so imela 1,308.533 delavcev in uslužbencev, v delavske svete 201.296 delavcev in uslužbencev. Z drugimi besedami, vsak sedmi delavec in uslužbenec je neposredno vključen v odgovorno upravljanje družbenih sredstev za proizvodnjo.
Pri zadnjih volitvah v skupščine socialnega zavarovanja pri
po-družnidah in okrajnih zavodih je bilo izvoljenih okoli 11.500 članov, ki bedo kot organi družbenega upravljanja vodili zavode za socialno zavarovanje.
V šestih naših glavnih mestih republik, ki imajo skupno okoili 2 milijona prebivalcev, sodeluje odločilno v raz-nih organih druž-
PREB PRIHODOM PUHLI H. SPIIKI
Beograd, 24. marca^ (Tanjug) V
Jugoslovanskih £K>lmčn:h krogih zair :i:e:o pred o-tnsko-m belgujsilce—
ta ministra za zunanje zadeve g.
paaka, da so zveze med Jugo-*lav,i;o im Belgijo zelo iskrene :n da se prijate!jsrvo mod n jnima stalno utrjuje., Kot smo že poročali.
VREME
Napoved xa nedeljo: Oblačno
■le, vme? nekaj padavin. Najnižja nočna temperatura —2 do 3, v Primorju okoli 7 stopinj C. Dnevne temperature od 3 do 8, v Primorju do 12 slopi ni C. Na Primorskem slaba burja. V prvi polovici tedna je pritčakovati še pretežno oblačno vreme in od časa do časa padavine.
Snežne razmere: Tamar 30, Vriji 4A, Erika. 23,
benega upravljanja ln »amo-upravljanja 155.650 državljanov.
Očitno je, da je to družbena moč, ki je v socialistični praksi ne more zamenjati noben, celo ndti najboljši administrativni aparat, zlasti ne, ako upoštevamo vlogo, ki jo ima v boju proti birokratizmu. Vsestranski razmah družbene delavnosti v zadnjih letih — kljub mnogim negativnim težnjam, ki so prav ta-
ko prišle v takih okoliščinah močneje do izraza — potrjuje torej pravilnost naše usmerjenosti za široko razvijanje socialističnih demokratičnih oblik, o katerih sem govoril ln za vsklajevanje vloge in nalog državne uprave s tako usmerjenostjo.
Medtem se je na drugi strani uprava pogosto pokazala slaba in nezadostna kot činitelj zagotovitve pravilnega uporabljanja in Izvrševanja zakonov in družbenega plana ter strokovne in druge pomoči organov in kadrov pri reševanju vsakdanjih problemov socialistične graditve in družbenega življenja.
Ta slabost se je pokazala predvsem v slabi učinkovitosti kontrole nad zakonitostjo, vštevši tudi kontrolo nad izpolnjevanjem, obveznosti, ki izvirajo iz enotnega družbenega plana. Demokracija in lamoupravljanje nista samo v pravicah, temveč tudi v obveznostih organov družbenega spravljanja ln državljanov do
'Si®::'
.-.-.-•.•v'.:-.'
družbene skupnosti. Moč demokratizma ln samoupravljanja ter njun nadaljnji razvoj sita odvisna, kakor vsi vemo, predvsem od tega, da ostaja vsak družbeni organ v okviru svojih pravic in obveznosti, določenih z zakonom, ker bi se drugače kršila enotnost družbe, s tern. pa bi povzročili nasprotja, ki bi ovirala prav razvoj posameznih oblik socialistične demokracije, medtem ko bi okrepili birokratične in druge protisocialistične težnje. Glede na to moramo, ako hočemo zagotoviti neovirano nadaljnje uresničevanje politične smeri, ki je podlaga graditve socialističnih odnosov v naši državi, zagotoviti tudi striktno nadzorstvo nad izpolnjevanjem in izpopolnjevanjem zakonov in planov ter na zakonu in planu zasnovanih sklepov, in sicer na vseh stopnjah našega družbenega sistema in pri vseh državnih in drugih družbenih organih, začenši od zveznih pa do občinskih.
Ta naloga j« poverjena v prvi vršiti državni upravi, ki Jo moramo usposobiti, da bi jo mogla *adorvoljivo izpolnjevati.
Kakor sem že dejal s stanjem n« tem področju za sedaj ne moremo biti zadovoljni. V nekaterih primerih je aparat preslab po ttevtlu uslužbencev ali pa je premalo organizacijsko razvit ln tafcvrKen. Nekaterim organom manjkajo tudi ustrezna poobla-gtHa, pogosto ao nejasnosti glede pristojnosti in naletimo zato tudi
Brzojavka grškemu kralja
Beograd, 24. marca. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz-Tlto j« poslal grškemu
Jcraljn Pavlu ta grški narodni, praznik tol« brzojavko:
»Ob obletnici razglasitve neodvisnosti grškega; naroda mi je posebno prijetno, da lahko polijem Vašemu Veličanstvu, po Vas ps hrabremu grškemu narodu v imenu jugoslovanskih narodov im v mojem imenu najtoplejše čestitke in najiskrane(j-le letje za Vašo osebno srečo in xa' blaginjo prijateljskega in zavezniškega grškega naroda«. Josip Broz-Tito.
Svoboda in enakopravnost
ob spoštovanju neodvisnosti sta temelj sodelovanja med državami, je rekel Veljko Mičunovič pred odhodom v Moskvo
BEOGRAD, 24. marca (Tanjug). Ob odhodu v Moskvo je novi jugoslovanski veleposlanik v Sovjetski zvezi Veljko Mičunovič izrazil prepričanje, da se bodo zveze med Jugoslaviji« ln Sovjetsko zvezo čedalje bolj ugodno razvijale in utrjevale. Veljko Mičunovič, ki je bil doslej državni podsekretar za zunanje zadeve, je davi odpotoval na aovo dolžnost. Na zemunskem letališču so se od njega poslovili državni podsekretar za zunanje zadeve Srdjan Priča, pooblaščeni minister Drago je * Djurič in mnogi funkcionarji' državnega sekretariata za zunanje zadeve, sovjetski veleposlanik v Beogradu Nikolaj Firjubin in člani sovjetskega veleposlaništva.
bo g. Paul H en ry Spaak prispel
v Beograd 7. a.priia popoMne. V Beogradu bo teden dni gost državnega sekretarja 7.a zunanje zadeve Koče Popoviča.
Obisk g. Spaaka v Beogradu z zanimanjem pričakujejo in toplo
pozdravljajo. Visokii funkcionarji državnega sekretariata za zunanje
zadeve so v razgovora s sodelavcem Tanjuga izrazili mnenje, da bo ta obisk še zboljšal zveze in utrdi,1 pniijateltjsrvo med Jugoslavijo in Beig.ro. Pravijo, da so iskrene vezi že doslej prišle do izraza na ra/znaih področjih delovati -a. Zanimanje Belgije za Jugoslavijo se >e povečalo sprifo vloge, ki ijo ima naSa Arifcav« V
Tik pred odhodom je dal veleposlanik Mičunovič jugoslovanskim novinarjem naslednjo
Izjavo:
»Ko todhajam na novo mesto v Moskvo bi želel povedati nekaj besed o j u g o sl ova nsko- so v j ets k: h odnošaj.ih. Predvsem bi rad opozoril na dejst-vio, da so bili doseženi velikanski uspehi skoraj na vseh področjih V sioirazmer-no kratkem času, od kar so bite navezane dobre zveze, je bilo sklenjenih več, za našo državo zelo važnih gospodarskih in drugih sporazumov. Napeljane so bile zveze med zastopniki političnega. gospodarskega, znan-
Noši novinarji so so vrnili
Beograd, 24. marca (Tanjug). Delegacija Zveze novinarjev
Jugoslavije, v kateri so bili Vjekoslav Prpič, direktor Tanjuga. Miroslav Vitorovič, glavni urednik »Borbe*. in Ivan
Sibl, direktor Radia Zagreb, je prispela sinoči v Beograd po
trimesečnem bivanju v Aziji.
Delegacija je v zadnjih 30 dneh obiskala Burmo in Indijo, kjer
je bila gos. nacionalnih novinarskih organizacij teh dveh prijateljskih držav.
Kot je znano, se je delegacLJ*
v sestavu širše delegacije Zveze novinarjev Jugoslavije mudila v začetku tega leta na Kitajskem kot gost vsekitajske federacije novinarjev.
Na železniški postaji ao delegacij o sprejeli zastopmilci Zvez« novinarjev Jugoslavije in pred.
■taivniki kitajskega Km X
stvenega, kulturnega in športnega življenja obeh držav, kar je zelo koristruo vplivalo na medsebojno razumevanje in zaupanje, na razvoj prijateljskega sodelovanja.
S tem pa še daleč niso izkoriščene vse možnosti za razširitev prijateljskega sodelovanja med nami, za kar so dan’ obojestranski interesi, potreba ter ugodni objektivni pogoji. C» upoštevam-o zelo ugodne izkušnje iz dosedanjega razvoja ter obojestransko željo po utrjevanju in poglabljanju našega sodelovanja. smo lahno prepričani, da se bedo naše zveze čedalje ugodneje razvijale in še naprej utrjevale. Bližnji obisk predsednika Tita Sovjetski zveži bo še poseben prispevek v tej smeri.
Kakor je znano, so imeli bistveno vlogo pri normalizaciji naših zvez. ali bolje rečeno, graditvi nove. zdrave in dovolj široke
podlage za njihov vsestranski ugoden razvoj, lanskoletni razgovori v Jugoslaviji. Odločno prizadevanje obeh strani, da bi
glede tega uspeli, je prišlo du'z-raza v listini, ki .je v svetu postala že znana pod imenom beograjska deklaracija, ki so jo Jugoslovanski' narodi soglasne pozdravili. Ugoden razvoj naših zvez, k' je sledil temu. ie zelo dobro vplival tudi na širša pod-nočja mednarodnega sodelovanja in prispeval k ugodnejšemu v določenem smislu novemu splošnemu ozračju, v katerem danes živimo.
Sodelovanje med katerimi teo4i državami, loi ima za temelj* spo-
nes ne more biti nič drugega kot prispevek, pravzaprav neločljivi del skupnih prizadevanj vseh narodov za vzpostavitev medsebojnega razumevanja in zaupanja, sodelovanja, miru in napredka na vsem svetu. Določeno mesto imajo pri tem tudi jugosl-ovansko-sovjetske zveze in zato naši narodi podpirajo ir. se biod-o zavzemali za poglobitev Ln utrditev našega sodelovanja in prijateljstva. V posebno zadovoljstvo m! je, da bo delo jugoslovanskega veleposlaništva v Moskvi izpolnjeno s temi nalogami,.«
na nekakšno vzporednost v delu
posameznih organov. Vse to ovira delo uprave. Nejasnost nalog in vloge nekaterih organov državne uprave je ponekod takšna, da v posameznih panogah družbenega življenja nismo mogli niti priti do zadovoljivega sistema evidence. Razumljivo je, da je v takih okoliščinah reagiranje državne uprave na negativne pojave zelo počasno. Zato so se pripetili posamezni primeri, da se celo objavljena nezakonita dejanja republiških izvršnih svetov odkrijejo šele nekaj mesecev po uveljavljanju, da ne govorim o ljudskih odborih, kjer je kontrola nad zakonitostjo aktov vsekakor še zelo slaba in počasna. Taka dejstva seveda povzročaj o potem razne odkrite kršitve družbene discipline, kakor tudi druge negativne pojave, o katerih je bilo govora na zadnjih plenumih Zveze komunistov Jugoslavije in Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
Seveda povzročajo t! negativni pojavi mnogo škode politiki, ki je usmerjena h krepitvi demokratičnih oblik družbenega upravljanja. Ne trdim, da so ti pojavi toliko pomembni, da bi ogrožali sistem. Jasno pa je, da bi mogli povzročiti zelo veliko škodo vsemu našemu družbenemu razvoju in celo krepitvi bifo-kratične težnje, ako se ne bi najodločneje borili proti njim.
Slabost državne uprave se kaže tudi v tem, da nudi premalo strokovne in druge pomoči raznim organom družbenega upravljanja, po njihovem upravnem aparatu. Za to predvsem pogosto ni organizacijsko usposobljena. Nadalje je v njej po mojem mnenju nekakšna hipertrofija -administrativne miselnosti in nekakšna vrsta pravnega formalizma. Naši državni upravni organi ao pretirano državni, a premalo družbeni organi, gibljejo se namreč izključno v mejah svojih formalnih pravic in pooblastil, medtem ko pogosto pozabljajo, da je poleg tega navadni normalni človeški stik med ljudmi, ki delajo na določenem področju družbenega življenja, in da morejo tu celo najbolj neobvezne konzultacije, konference, strokovni sveti itd. pogosto napraviti mnogo več, kakor stereotipne pisarniške odredbe višjih organov proti nižjim. Razvili smo razpreden množičen mehanizem samoupravljanja. Dali smo mnogoštevilnim organom in posameznim državljanom ustrezne pravice, da bi mogli razvijati svojo iniciativo in da bi njihova volja prišla na demokratičen način do izraza. Gospodarski sistem in vse druge odnose smo vzpostavili tako, da zagotovimo stalno učinkovanje individualnega in kolektivnega, materialnega in moralno-politič-nega stimulusa, ki vzpodbuja iniciativo delovnih ljudi na delovnih mestih in v njihovih samoupravnih organih v smeri stalnega in intenzivnega razvijanja proizvodnih sil, nadaljnjega napredka socialističnih odnosov in nadaljnjega razvoja socialistične misli. S tem smo ustvarili zdravo materialno in politično pod-
lago za gibanje socialističnih družbenih sil. Medtem pa to ni dovolj. Tu je potrebno stalno subjektivno prizadevanje tako vodilnih socialističnih političnih organizacij, predvsem Zveze komunistov in Socialistične zveza delovnega ljudstva, kakor tudi odgovornih državnih in drugih družbenih organov, ki mora biti predvsem v spremljanju stvari, v naglem reagiranju na negativne pojave, v pomoči, pojasnjevanju, vsklajevanju in usmerjanju. Deloma delamo to z zakoni* predpisi, z družbenim planom, kakor tudi z akcijo političnih organizacij. Jasno je, da imajo tudi odgovorni kadri državne uprav« tu svoje naloge, tako tiste, ki izvirajo iz njihovih pooblastil kot javnih uslužbencev, kakor tiste* ki jih morajo izpolnjevati kot politični odgovorni ljudje z raznimi oblikami pomoči in sodelovanja, ki temelji na skupnem interesu raznih organov in organizacij V njihovi socialistični praksi.
Danes imamo tega pri nas zares premalo. Zato mnogi organi samoupravljanja pogosto mendrajo na mestu. Bi}a bi njim v mnogih primerih potrebna samo majhna pomoč, da bi se znašli, namreč, da bi svoje pravice čim-boije in čim pravilneje izkoristili, da bi bila iniciativa plodnejša in bi koordinirana skupna prizadevanja dala čimbolj še rezultate družbi v- celoti, kakor tudi posameznim samoupravnim enotam. Medtem pogosto te pomoči ni, deloma zaradi tega, ker upravni organi niso organizacijsko usposobljeni, da bi jo mogli dati, deloma pa zaradi tega, ker so tudi premalo subjektivno usmerjeni k takim nalogam. Zaradi takega položaja stvari je pri nas v posa.mez.nih upravnih oblasteh premalo koordinacije, premalo vertikalne povezanosti, premalo usmerjanja. Zato delajo na terenu pogosto napake, ki bi s« jim mogli izogniti ali pa se vzporedno trošijo sile in sredstva pri mnogih posameznih organih, čeprav bi koordinirana akcija mogla dati hitrejše in boljše rezultate z manj porabljenimi sredstvi ln silami. In končno so upravni organi zelo nesamostojni v svojem delovanju, kar prav tako ovira njihovo iniciativo in slabi njihovo odgovornost.
Bilo je razumljivo, da smo na prvi stopnji graditve mehanizma socialistične demokracije napravili upravne organe močno odvisne cd vodilnih političnih predstavniških in izvršnih organov, namreč) od skupščin, izvršnih svetov in ljudskih odborov, oziroma njihovih svetov. S tem smo zagotovili nagel prehod na nove odnose. Medtem pa je imelo to tudi svoje negativne posledice. Organi uprave sami so sa v mnogih zadevah čutili neodgovorne in so počasi reagirali na posamezne pojave na terenu, na drugi strani pa so bili izvršni sveti, oziroma ljudski odbori in njihovi sveti zavzeti z reševanjem mnogoštevilnih upravnih vprašanj, ki bi jih mogli iti mo-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zanimanfe za Jngoslavlo
Naša država je premalo znana italijanskim turistom — Promet
v tržaški luki in volitve
(OD STALNEGA DOPISNIKA V TRSTU)
TRST, 24. marca. Tržaški turistični krogi posvečajo precejšnjo pozornost- vesti, da se bo začela 9. aprila v Opatiji konferenca o cestnem prometu med Jugoslavijo »n Italijo. V teh krogih s posebnim zanimanjem spremljajo priprave za sestav-ljanh predlogov za vzpostavitev avtobusnih turističnih pros, ki naj bi med sezono vezale Trst In Benetke s turističnimi središči v Sloveniji in ob Severnem 'Jadranu.
Posebno v Trstu se je ukoreninilo mnenje, da bi se dalo na ta način pospešiti med obema državama turistične obiske, ki
sedaj še niso posebno razviti. Turistične organizacije se tu sklicujejo tudj na razvitost turističnega prometa med Jugoslavijo in drugimi evropskimi
državami in poudarjajo značilnosti, ki j,ih nudi Jugoslavija kor država, ki je še oremalo znana
mesto, ta Avstrijo med države,
ki se poslužuj etjo tržaškega pristanišča. Na splošno pa je pr’ -
sta miška promet v Trstu registri-
nal v -teh dveh. mesecih rLaz.adi>_
vanje Za okrog 30.000 ton v primerjavi z istim mesecem lanske-
ga le-ta. Ju.gos.lavija žavzepia lotos v tržaškem pomorskem pro-
metu ,pe,to mesto z vkrcanim- m izkrcanim blagom 2844 ton-
V zvezi s sporočilom odbor«
Italijanski turistični radovedno- Ba svobodno cono. da bo nastopil na letošnjih volitvah z ekonomsko -listo, so se pojavila v nekaterih levičarskih krogih mnenja, da utegne biti podpiranje ekonomske liste Škodljivo, ker bi oviinalo prizadevanja z-a ustvaritev svobodne etone, ki Jo Imajo za osnovni predpogoj za
ati.
•
V Trstu so te dni zabeležili
precejišen ' porast pomorskega prometa, predvsem Madžarske, ki je dosegla v prvih dveh mesecih tega leta pri vkrcanem 'm izkrcanem • blagu prometno bi-
Stovanje načel gvbbode, nekod- tenco nad 11.000 ton. Madžarska izboljšanje gospodarskih razmer
la	^	* ftm fiMfcate a* *NSi x Skata. Bm<rt tata	*>	fc ^ «4 a,	tata*
so posegle med kroge, ki jim
gre za gospodarsko oživitev Trsta,struje, ki skušajo z ekonomsko listo' postopoma -odstraniti težnjio po svobodni coni in usmeriti vso stvar na sprejemanje ekonomske liste, pri kateri naj bi baje začele igrati vodilno vlogo finančne desničarska struje.
M. K.
2eleznišk: sporazumi
Beograd, 24. marca (Tanjug).
V generalni direkciji jugoslovanskih železnic so danes podpisali sporazume o prometu spalnih voz med jugoslovanskimi železnicami 'm zastopniki CSR, DR Nemčije. Romunije in Bolgarije. Na pogajanja niso prispeli zastopniki poljskih železnic, ki so sporočili, da bodo prišli k podpisu sporazuma pozneje. Pogajanja z zastopniki železniškega prometa Sovjetske zveze se bodo nadaljevala prihodnji teden.
Sporazumi bodo veli avM, ko bo začel vejati novi vozni z»d(,
EDVARDA
fNad eilj Vranje s prve strani) rali reševati organi uprave. Pre-©b:^'me-n j en ost izvršnih »vetov in ljudskih odborov oziroma njihovih svetov je onemogočala pravilno uveljavljanje in izpopolnitev upravnega aparata, razen tega pa je preprečevala, da tri se . ti vodilni organi v polni meri usmerili k reševanju osnovnih problemov in nalog socialistične graditve, kar se je moralo pokazati tudi v nezadostnem pojavljanju njihove iniciative v ljudskih skupščinah in ljudskih odborih. Razen tega brez samostojnosti organov uprave v okviru pravic, obveznosti in pooblastil, določenih z zakonom, ni njihove odgovornosti za pravilno izvrševanje zakonov in plana. Seveda more taka samostojna uprava delati napake, mislim pa, da je bolje take napake naknadno po-pravljati, kakor pa dopustiti, da bi bila njena delavnost paralizirana s pretirano odvisnostjo od vodilnih političnih izvršnih organov.
Skupna komisija in zvezni Izvršni svet sta imela torej pred eeboj več nalog.
Predvsem je bilo potrebno prinesti jasnost glede načel, na katerih se bo izpopolnjevala državna uprava na vseh stopnjah in v tem smislu urediti stanje in konkretneje določiti pristojnosti, odnose in način dajanja pooblastil v skladu z obsegom nalog posa-. mezndh organov. Posebna pozornost je posvečena funkcijam kontrole nad zakonitostjo in inšpekcijam ter so bila na tem področju pri določenih organih povečana pooblastila.
Treb« bi bi3o omogočiti nadaljnjo pravilnejšo organizacijsko strukturo državne uprave, kakor tudi njeno notranjo in kadrovsko okrepitev, da bi bila tudi fizično v stanju opravljati določene naloge. Pri tem smo upoštevali načelo, da naj ima vsak upravni posel svoj matični upravni organ, čeprav bi bdi ta posel 'majhnega obsega. Doslej se je namreč pogos-to dogajalo, da zaradi organizacijske nerazvitosti državne uprave v mnogih primerih niso bili kvalificirani upravni organi za reševanje nekaterih konkretnih upravnih nalog.
In končno je bilo potrebno na primeren način strokovno krepkeje povezati aparat po vertikalni smeri, da bi zagotovili ustrezno evidenoo nad stanjem stvari in vsestranska strokovna pomoč ter sodelovanje upravnih organov zaradi pospeševanja in dobrega funkcioniranja javnih služb sploh. Ti ukrepi v nobenem primeru ne pomenijo oživljanja starega sistema konkretnega odrejanja nalog .nižjim upravnim organom po višjih. To ostaja tudi nadalje naloga izvršnih svetov in ljudskih odborov. Toda ti ukrepi zagotavljajo ne-obhodno sodelovanje med raznimi organi, pri kontroli nad zakonitostjo dela in pri strokovnem napredku javnih služb. V tem smislu dajejo predpisi tudi določene ingerence višjih upravnih organov do nižjih glede kakovosti in strukture aparata nižjih organov, ker je brez tega nemogoče zagotoviti enotnost sistema in enotno funkcioniranje javnih služb. V tem okviru je posveče-
na posebna pozornost »istemu več ali manj vertikalno povezanih inšpekcij, brez katerih decentraliziran upravni aparat ne bi bil mogoč. Te naloge smo torej skušali uresničiti s tema dvema zakonoma, ki »ta sedaj pred ljudsko skupščino, kakor tudi še z nekaterimi drugimi zakoni, ki bodo naknadno prišli pred ljudsko skupščino, oziroma, ki jih bodo — v skladu s splošnimi zveznimi'predpisi v kratkem izdale republiške ljudske skupščine.
Očitno Je, da se predlagani ukrepi nikakor ne nliorejo in ne smejo v praksi izvajati in tolmačiti kakor nekakšen odstop od ustavnih načel, na katerih se izpopolnjuje naš družbeni in državni red. Nasprotno, gre prav za nadaljnjo izgradnjo In izpopolnitev tega sistema, za neob-hodne ukrepe za zagotovitev nadaljnjega razvoja in pravilnega funkcioniranja organizacijskega in pravnega mehanizma socialistične demokracije. Ti ukreipl se prav tako v nobenem pogledu ne vtikajo v pravice samoupravnih organov, ki so določene z Ustavo. Nasprotno, mehanizem demokratičnega socialističnega samoupravljanja se more pravilno razvijati samo s pogojem, kakor sem že poudaril, da se zagotovi striktna kontrola nad izpolnjevanjem pravic in obveznosti vseh organov in posameznikov. Zato bodo prav ti ukrepi močan prispevek k okrepitvi zakonitosti, s tem pa tudi socialističnega demokratizma v vseh njegovih oblikah.
H. Organi zvezne državne uprave
V skladu s tako postavljenimi nalogami in načeli določa predlagani zakon o državni upravi naslednje organe v zvezni in republiški upravi: državni sekretariat, komite, sekretariat izvršnega sveta, uprava, direkcija, inšpektorat, upravna ustanova in komisija. Poleg tega so navedeni tudi republiški sveti in strokovni sveti. Republiški sveti se ustanavljajo na področjih, kjer se uporablja družbeno upravljanje. Ti sveti opravljajo res upravne posle iz pristojnosti republike na določenem podnočju, vendar pa bo, kakor naglasa zakon, izvršno upravni organi, podobni svetom ljudskega odbora. Strokovni sveti so svetovalna telesa izvršnih svetov ali pri organih uprave, vendar pa tudi oni spadajo v širši sklop uprave. Posamezni izmed teh organov se ustanavljajo: po obsegu zvezne, oziroma republiške pristojnosti na posameznih področjih državne uprave, po obsegu in značaju konkretnih poslov in po stopnji samostojnosti in značaju pooblastil. Njihovi medsebojni odnosi, kakor tudi njihovi odnosi do republiških, okrajnih in občinskih organov uprave se določajo v smislu načel, o katerih sem prej govoril, oziroma v okviru ustreznih predpisov.
Glede na znano načelo naše Ustave, da medsebojni odnosi zveznih, republiških, okrajnih in občinskih organov uprave ne temelje na hierarhijskem in na-redbodajnem razmerju, temveč. Da medsebojnih pravicah in dolžnostih, določenih z zakonom, obdelava in precizira zakon o državni upravi te pravice in dolžnosti In obenem poudarja, da temelje ti odnosi tudi na svobodnem in pravilno razumeva-nem sodelovanju, na izmenjavi izkušenj, strokovni pomoči in na pravici vsakaga organa uprave,
da daje iniciativo in mnenje,
oziroma predloge za napredek strokovnega dela in poslovanja vseh organov iste upravne panoge. Posebna značilnost tega zakona so določbe o medsebojnih odnosih upravnih organov pri izvrševanju poslov iz - izključne
pristojnosti federacije in drugih poslov splošnega interesa za federacijo, oziroma za ljudsko re-
publiiko. Ustavni zakon je dal
»plošno postavko o zadevah in Izključne pristojnosti federacije, rakon o državni upravi, ki uporablja in ureja naše izkušnje in potrebe, pa precizira kategorijo poslov splošnega' interesa za federacijo in ljudsko republiko —
(kakor so določeni posli inšpekcijske službe, kriminalistični po-»11, statistika in finančno nadzorstvo).
Ko definira te zadeve, je zakon ©krepil ta pojem z določbo, da se taki posli morejo odrediti samo s zveznim in republiškim zakonom v okviru pristojnosti federacije, oziroma ljudske republike. Pri izvrševanju teh poslov
Imajo zvezni upravni organi do
republiških in ti do okrajnih in občinskih organov pravico, dajati jim obvezna navodila, zahtevati od njih izvajanje predpisov o minimalni sistematizaciji, potrebni za izvrševanje ustreznih poslov, prevzeti Izvršitev posameznih upravnih poslov, kolikor Jih ni izvršil pristojni organ, kakor tudi da zvezni sekretariati v »adevah iz izključne pristojnosti federacije ukinejo im razveljavijo nezakonite akte republiških Upravnih organov. V soglasju s tem so podane tudi splošne norme za odnos inšpektoratov iste inšpekcijske službe. Zvezni in republiški inšpektorati opravljajo zadeve iz izključne pristojno-«ti federacije in splošnega interesa zanjo ati za ljudsko republiko neiMMMflBO na verna ozemlju
Jugoslavije, oziroma republike po ustreznih republiških, okrajnih in občinskih inšpektoratih in inšpekcijskih organih.
Na ta način so o popolni ohranitvi ustavnih načel, o razmerju .federacije in ljudskih republik in položaju naše lokalne samouprave precizirani odnosi, ki zagotavljajo enotno izvrševanje zakonov in posli, katerih izvajanje je ustavna pravica in dolžnost federacije, ozir. ljudske republike. Na drugi strani so v teh in v vseh drugih medsebojnih odnosih določena pravna sredstva republiških, okrajnih in občinskih organov za ugovore in pritožbe proti aktom zveznih in republiških organov, o katerih menijo, da nasprotujejo zakonu ali kršijo samoupravne pravice. Tu je še enkrat poudarjeno načelo, da nima nihče, niti najvišji upravni organi pravice, ako nima prav, namreč, ako ne dela na podlagi in v okviru zakonov in predpisov ter danih jim pooblastil. Ko obdelava ustavne določbe o pravnih aktih upravnih organov, je zakon o državni upravi določil vsebino in pravni značaj predpisov upravnih organov ter precizira, kakšne akte morejo izdajati posamezni upravni organi in kakšna so njihova pooblastila v tej smeri. To je posebno važno, ker je v našem državnem mehanizmu znatno število organov, ki izdajajo pravne predpise. To pravno urejanje je nov prispevek k okrepitvi zakonitosti. Vsi izvršni in upravni organ; morajo predvsem sami vedno spoštovati zakonitost, da bi mogli izpolniti
svoje naloge in svojo vlogo pri zagotovitvi izpolnjevanja zakonov od državljanov, organizacij in ustanov.
Ker je zakonu priložena obrazložitev, ki podrobneje pojasnjuje organizacijsko shemo državne uprave, kakor tudi konkretne pravne odnose, se ne bom posebno zadržal pri teh vprašanjih. Hotel bi samo poudariti nekatere važnejše značilnosti organizacije drž. uprave, predvsem zvezne.
Državni sekretariati se ustanavljajo na področjih, kjer je
zvezna pristojnost tako obsežna,
da zahteva močen in zelo samostojen o*-aan državne Up-ave Tu gre predvsem za ipodročja, kjer je po»reona vec ari manj enotna vertikalna povezanost službe, bodisi da gre za operativno izvrševanje določene politike, bodisi za zagotovitev kontrole nad zakonitostjo. Državni sekretariati in komiteji se ustanavljajo
z zakonom, medtem ko' se drogi zvezni organ; uprave ustanavljajo z uredbami zveznega Izvršnega sveta, pri čemer je za nekatere potrebna naknadna odobritev Ljudske Skupščine. S
tem je še posebej poudarjena in zagotovljena samostojnost državnega sekretariata/ oziroma komiteja. Visoka stopnja samostojnosti. teh upravnih organov je neodhodna prav zaradi tega,
da bi megli prevzeti popolno
odgovornost pred zveznim izvršnim svetom in pred zvezno ljudsko 'skupščino za delo določenih • najvažnejših upravnih služb, ki so pomembne za vso državo- Državni sekretariati izdajajo samostojno — v okviru smernic zveznega izvršnega sveta — pravilnike, naredbe, upravna navodila in druge predvidene pravne akte.
Glede na ta značaj državnih
sekretariatov uvaja zakon poleg funkcije državnega sekretarja trud- funkcijo državnega podsekretarja kot namestnika državnega sekretarja. Razen tega določa zakon, d« morejo biti m
položajih drž. »ekretarja in
državnega podsekretarja tudi ljudski poslanci. Glede na to zakon v tem .pogledu ne obvezuje, odpira pa možnost. Zakon hoče s tem predvsem poudariti izrazito politično odgovornost
teh upravnih položajev. Razen tega pa je praksa pokazala, da je v določenih primerih zares potrebno postavljati na take izpostavljene upravne položaje tudi ljudske poslance. Razumljivo je, da bo za pomočnike državnih sekretarjev in druge upravne uslužbence še nedalje veljalo načelo, da ne morejo biti ljudski poslanci.
Analiza je pokazala, — ako upoštevamo tak značaj državnih sekretariatov — da so nam poleg državnih sekretariatov za narodno obrambo, za’ zunanje zadeve in za notranje zadeve potrebni še državni sekretariat za finance, in državni sekretariat za blagovni promet. V skladu s tem določa predlagani zakon o zveznih .organih uprave ukinitev dosedanjih dveh državnih sekretariatov:	za narodno
gospodarstvo ter za splošno upravo ' in proračun in ustanovitev dveh omenjenih novih državnih sekretariatov.
Po pravilu se z istim položajem in i3timi pooblastili ustanavljajo v zvezni upravi tudi komiteji s to razliko, da izdajajo komiteji sklepe kot kolektivni organi in da so njihovi člani zastopniki samostojnih upravnih organov in pooblaščenih družbenih organizacij, katerih delo komite koordinira. Komiteji se glede na to v glavnem ne bavijo s samostojnimi operativnim; zadevami, temveč izdajajo obvezne sklepe za delo drugih samostojnih upravnih organov. Razume se. da more biti poleg tega predsednik komiteja
sam bodisi z zakonom, bodisi s
predpisom zveznega izvršnega sveta pooblaščen za samostojno opravljanje določenih upravnih
poslov iz splošne pristojnosti komiteja kot upravnega organa.
Predloženi zakon o zveznih organih uprave določa samo en komite v zvezni upravi, namreč komite z zunanjo trsovinn Rile so sicer razprave tudi o možnosti ustanovitve komiteja za promet,
medtem pa sta se skupna komisija in zvezni izvršni svet postavila na stališče, da so to toliko raznovrstni posli, da bi na tem področju komite ne mogel
bistveno pripomoči k napredku posameznih prometnih področij. Vsekakoi* bo za .sedaj bolj koristen in učinkovit — poleg zelo samostojnih direkcij, oziroma mrav. ki so na čelu
meznib prom. panog — sekretariat zvezn. izvršnega sveta, ki bo dajal samostojnim direkcijam in upravam potrebno upravno pomoč, spremljal njihovo delo skrbel obenem z drugimi odgo-
' vomimi organi za potrebno koordinacijo, predlagal zveznemu izvršnemu svetu ustrezna poročila in predloge, ter v okviru svojih pooblastil - samostojno reševal upravne naloge, ki niso v pristojnosti direkcij in uprav. Kolikor bi seveda praksa pokazala. da talk organ ne zadostuje, se more poiskati tudi druga re-
Tretja kategorija organov državne uprave bi bili sekretarji srečnega Izvršnega sveta. Taki sekretariati so bili že doslej v našem upravnem sistemu. Toda njihov značaj Je bil nekoliko drugačen, kakor Je . določen s predloženim zakonom. V dosedanji praksi so bili ti sekretariati predvsem notranji strokovni organi zveznega izvršnega sveta, v tem »mis1!! notranji, kar to pretežno hou priprav-
ljali gradivo ln predpise za zvezni izvršni svet, medtem ko sami niso imeli takih pooblastil, da bi mogli samostojno odrejati potrebne ukrepe. Novi zakon o državni upravi mnogo bolj 'osamosvaja te sekretariate v njihovem delu ter jim daje tudi pravna sredstva, potrebna za izvrševanje poslov, za katere so odgovorni.
Sekretariati zveznega izvršnega sveta bi se ustanavljali za' upravna področja, ker je zvezna upravna pristojnost relativno majhna in kjer niso potrebne t.s-ke enotne službe, ki bi obsegale širša področja družbenega življenja. Razen tega gre tu za področja, kjer se težišče dela prenaša od državne uprave na razne organe družbenega upravljanja in samoupravljanja začenši od delavskih svetov in ljudskih odborov, pa do svetov, zbornic in združenj. Seveda ima zvezni izvršni svet tudi na teh področjih odgovornost za zagotovitev enotnosti sistema, kakor tudi za izpolnjevanje splošnih načel; ki so določena z zveznimi predpisi. Glede na tako prepletanje pristojnosti na tem področju je vsekakor potrebno, da so zvezni organi na tem področju krepkeje povezani z zveznim izvršnim svetom. Sekretariati v izvršnih svetih glede na to ne morejo imeti tiste stopnje samostojnosti, ki jo daje ustavni zakon državnim sekretariatom, temveč delajo točno v okviru pooblastil, ki jih jim dajejo predpisi zveznega izvršnega sveta. Toda v tem okviru so samostojni in odgovorni za stanje v ustreznih upravnih organih. V načelu so upravna ustanova istega tipa,
kakor tudi državni sekretariati, toda z manjšim delovnim področjem ter omejenimi pooblastili. Njihova naloga je spremljati stanje stvari, posredovati v okviru svojih pooblastil in predlagati zveznemu izvršnemu svetu predloge predpisov in ukrepov, kadar se pokaže potreba zanje.
Razen tega so zelo važne tudi njihove funkcije za zagotovitev strokovne pomoči nižjim organom uprave. Ta njiheva iniciativa se mora naslanjati na živi človeški kontakt in sodelovanje z republiškimi in krajevnimi organi uprave, kakor tudi na razne oblike neobveznih konzultacij, strokovnih svetov itd. To bo zelo mnogo pripomoglo, da ti organi naše uprave ne bodo samo oblast, temveč tudi strokovni pomočnik in svetovalec. S takimi delovnimi metodami se more brez dvoma-zelo mnogo napraviti za napredek našega upravnega aparata in strokovnega aparata raznih družbenih samoupravnih ustanov in organizacij, kakor tudi za njihovo neformalistično, £ivo in gibčno sodelovanje in povezanost.	.	'
Nočem, vas utrujati z naštevanjem posameznih sekretariatov in njihovih delovnih področij, ker sta v tem pogledu besedilo zakona in obrazložitev zadostna. Hotel bi samo dodati, da morajo biti na čelu sekretariatov po zakonu sekretarji s položajem državnih podsekretarjev ali pomočnikov državnih sekretarjev.
Četrta kategorija zveznih organov uprave so: uprave, direkcije, inšpektorati in upravne ustanove, to je zavodi, inštituti in podobno. Vse te ustanove morejo imeti večja ali manjša pooblastila, višji ali nižja položaj v mehanizmu državne uprave, vedno pa so pristojne samo za posle in
naloge, ki sb jim izrecno odrejene s predpisom. Tu se dejansko ničesar ne izpreminja glede na dosedanje stanje. Le položaj in
pooblastila teh organov, kakor
tudi njihovi odnosi d-o izvršnega sveta se bolj določno odrejajo in
urejajo.
Končno določata zakona kot posebno kategorijo zveznih državnih organov komisije za konkretne naloge, odrejene s predpisi, kjer je potrebno kolektivno reševanje, tamkaj pa, kje se zahteva širše in stalno strokovrfo
posvetovanje, pa se predvidevajo strokovni sveti.
Na istih načelih se bo Izpopolnjevala tudi uprava v ljudskih republikah, v osnovi pa tudi uprava ljudskih odborov. V ljudskih republikah se- vzporedno Z državnimi sekretariati predvidevajo tudi syeti kot kolektivna izvršna upravna telesa s pooblastili državnih sekretariatov, kar je v ostalem — z nekaterimi manjšimi izpopolnitvami — samo potrditev sedanjega stanja.
V vseh teh organizacijskih b-premembab. o katerih sem govoril, ni kakšnih bistvenih načelnih tzprememb, . razen uvedbe sekretariatov izvršnih svetov, katerih fizionomija bo bistveno lzpremenj ena.
Med razpravo so se pojavila mnenja, da ne bi bilo treba
ustanavljati sekretariatov zveznega izvršnega sveta, pač pa povečati število državnih sekretariatov. Med tem sta skupna komisija in zvezni izvršni svet zavzela stališče, da te teze ni treba sprejeti predvsem glede- na bistvene razlike v značaju poslov in pooblastil na posameznih področjih državne uprave, o čemer sem prej govoril.
Seveda more.praksa v bodoče •pokaaati, da se morejo nekateri državni sekretariati pr e osnovati
v sekretariat ali kak sekretariat
v državni sekretariat, ako bi se znatneje izpremenile pristojnosti zveznih upravnih organov na določenih področjih uprave. Toda konkretna analiza nalog kaže, da v sedanjih okoliščinah najbolje ustreza potrebam prakse predlagani razpored zveznih upravnih organov.
Razen tega bi ustanavljanje večjega števila -državnih sekretariatov na upravnih področjih, kjer so zvezne pristojnosti rela-, tivno majhne, dovedlo do splošnega zmanjšanja pomena in samostojnosti državnih sekretariatov kot upravnih organov, kar bi bilo v nasprotju z nalogami, zaradi katerih smo se lotili sedanjih organizacijskih ukrepov in bi dovedlo do avtomatske krepitve raznih resorno upravnih smeri in tehnokratskih teženj, kar bi moglo povzročiti znatno škodo našemu prizadevanju za razvijanje organov družbenega upravljanja in samoupravljanja ter na njihovo vertikalno povezovanje.
Končno se nekdanja ostra resorna razdelitev državne uprave siploh v zadnjih desetletjih po vsem svetu vse bolj izpremimja, omejuje in zamenjava, oziroma izpopolnjuje s celo vrsrto raznih koordinacijskih organov in kolektivnih politično izvršnih teles: Taka nova organizacija je bila vsiljena predvsem z vse
večjim podružblj an j em sredstev za proizvodnjo in z raznimi funkcijami v gospodarstvu in drugih panogah družbenega življenja. To velja celo za kapitalistične države, še bolj pa za socialistično državo, kakršna je Jugoslavija s tako razpredenim omrežjem raznih družbenih sa-moupravnih organov. Naloge naših izvršnih svetov kot kolektivnih izvršnih organov ljudskih' skupščin niso samo regulativne prirode — take naloge prehajajo, še bolj kot doslej na samostojne organe uprave — temveč zavzemajo mnogo širša področja družbenega upravljanja v gospodarstvu in družbenih odnosov sploh. Tu pa Je neobhodno kolektivno odgovorno izvršno telo, ki bi ga klasična resorna notranja razdelitev samo ovirala pri izpolnjevanju nalog v izvajanju določene politike, kakor tudi na področju koordinacije in usmerjanja.
Zato kombinacija samostojnih upravnih organov z izvršnimi sveti kot kolektivnimi političnim; izvršnimi telesi, ki so jim upravni organi neposredno odgovorni za svoje delo, najbolje usttreza našim pogojem.
Skušali smo Iz prakse izvajati povsem določene zaključke glede obsega poslov posameznih upravnih služb in na tej podlagi sistemiziramo v zakonu upravne organe po njihovi dejanski pristojnosti in vlogi. Odtod tudi. razlika v nazivih in v načinu formiranj a posameznih upravnih organov. .S tem prinašamo v veš upravni mehanizem gibčnost in sposobnost za nadaljnji razvoj, ki sta neobhodni, ako hočemo preprečita, da nam kakšna toga upravna organizacija ne bi postala ovira v nadaljnjem razvoju socialističnih odnosov, oziroma v stalnem vsklajanju posameznih političnih oblik z uspehi v razvoju proizvodnih sil in socialistične družbene zavesti.
Ko uporabljamo načela zakona o ureditvi uprave, mora struktura republiške uprave v celoti ustrezati zvezni upravi* kolikor razlike v pravicah in nalogah federacije oziroma ljudske republike ne zahtevajo prmerne izpopolnitve oziroma izpremembe. Uprava okrajnega ljudskega odbora bo poleg
upravnih organov, ki jih ljudski odbor samostojno ustanavlja v soglasju s potrebami in
posebnostmi posameznega o— kraja. neizogibno obsegala upravne organe, oziroma sekretariate, ki zagotavljajo izvrševanje poslov iz izključne pristoinosti federacije in poslov. ki so splošnega Interesa za. federacijo in ljudsko republiko. (Sekretariati za finance;
gospodarstvo, za notranje za-■ deve. za splošno upravo). Seveda moralo biti v najbolj razvi-t-‘h okrajih tudi nekakšne razčlenitve u.nrawiih organov o-menjen!h upravnih panog. Tudi v občinsk5 upravi sami se bo
gotovo pojavilo ustrezno upravno diferenciranje za izvrševanje ustreznih upravnih poslov. Vsa ta vprašanja morajo v soglasju z Ustavo in določbami zveznega zakona o državni u-pravni urediti republiški zakoni, ki bodo v kratkem izdani ter statuti občin in okrajev.
Kar je treba še poudariti, je to, da imajo predlogi zveznih zakonov, ki jih obravnavamo, namen pravno izraziti ves mehanizem državne uprave v Jugoslaviji, ker sta njena gibčna operativna povezanost in enotnost sistema glavni pogoj za izvrševanje važnih in odgovornih nalog, ki »o pred vsemi organi uprave v naši državi.
Ob koncu hočem poudariti, da s tem zakonom niso rešeni vsi problemi organizacije ln dela državne uprave v zvezi z njenim usiposabljanjem zaijičin-kovit boj proti raznim negativnim pojavom v našem družbe-* nem življenju. V prihodnjih mesecih — čimprej bo mogoče — bomo morali izdati še nekaj pomembnih predp'sov. Hotel bi opozoriti predvsem na nekatere izmed njih.
Predvsem bo potrebno Izdati uredbo o organizaciji zveznega izvršnega sveta. Ni dvoma, da bo potrebno — v smislu zakona, ki - je sedaj pred ljudsko skupščino — tud! tu izvršiti določene izpremembe v notranji organizaciji in delovnih metodah. Izvršni svet bo z okrepitvijo uprave znatno razbremenjen z nižjimi upravnimi posli in se bo mogel bolj posvetiti svojim glavnim nalogam.
Njegovi odbori, ki so največ obremenjeni z upravnimi zadevami, bodo mogli še bolj kakor doslej postati samo notranja metoda dela izvršnega sveta in se bodo mogli zaradi tega tudi krepkeje diferencirati oziroma formirati glede na konkretne potrebe in naloge. Obenem bo potrebno tudi krepkeje razviti notranjo individualno razdelitev dela in odgovornosti, kar bo omogočilo, da bo zvezni izvršni svet v bolj živem in neposrednem stalnem stiku tako z vsemi organi zvezne uprave, kakor tudi z drugimi družbenimi organi in organizacijami.
Druga naloga, ki je pred nami, je reorganizacija bančnega sistema, ki nikakor več ne ustreza našemu gospodarskemu sistemu in gospodarski organizaciji družbe. Nedvomno se bomo morali lotiti večje diferenciacije bank, pri čemer bomo morali seveda obenem ohraniti tudi njihovo medsebojno povezanost in polno kontrolo centralnega emisijskega in kreditnega zavoda. Obenem z reorganizacijo tega bančnega sistema, in sicer bržkone prav v okviru takega reorganiziranega bančnega sistema, bomo morali zagotoviti tudi intenzivnejšo vsakdanjo družbeno kontrolo in revizijo nad družbeno imovino in gospodarskim poslovanjem, ne glede na to, kakšni organi upravljajo to imovino.
Nadaljnjo obdelavo zahteva-vajo v skladu z izkušnjami zadnjih let tudi predpisi o gospodarskih zbornicah in združenjih. Čeprav je v teh organizacijah še mnogo slabosti, so
se vendar organizacije te vrste uveljavile kot zelo pomemben činitelj pri vsklajevanju in usmerjanju gospodarske delavnosti . samostojnih organov upravljanja v gospodarstvu. Izkušnja kaže, da more družba tena organizacijam poveriti ši--
roke naloge » pogojem, da m©*
rajo obenem na primeren način zagotoviti glede določenih sklepov, ki imajo širši družbeni pomen, močnejšo kontrolo in sodelovanje žveznega izvršnega sveta, aziromaf zveznih upravnih organov. Namen predpisov, mora biti glede nšf .to, da bodo* v teh demokratičnih samoupravnih organizacijah, v polni meri vsklajene iniciative in potrebe delavskih svetov in gospodarske prakse na eni strani ter koristi družbene skupnosti kot celote na drug; strani.
Za uresničenje splošnih ,načel zakonov, ki jih danes obravnavamo, je prav tako potrebno,*da se v kratkem izda zakon o splošnem upravnem postopkri, ki je v glavnem že pripravljen,-kakor tudi zakon o veljavnosti predpisov, ki naj zaokroži sistem norm in pravnih sredstev za zagotovitev izvajanja zakonov,, družbenih planov in drugih, predpisov, z eno besedo polno, uporabo načel zakonitosti sploh.
Čhjiprej moramo izdati , tudi zakoti j državnih in sploh o javnih uslužbencih. Na tem področju pri nak al; sploh rti predpisov ali pa v oj ja jo zelo zastareli predpisi, ki rrnjogo ovirajo koordinirana in organizirana prizadevanja za napredek javnih služb in za izboljšanje del* uslužbencev.
Ko govorim o novih predpisih, seveda ne mislim na nekakšne izpremembe odnosov med upravnim aparatom , in ustreznimi predstavništvi, ki.%so določeni v Ustavi. Očitno pa :JtS, da je družbena skupnost ko.t ch-lota najbolj neposredno zainteresirana, da bo na primer tudi: uprava ljudskega odbora strokovno sposobna za izvrševanj« nalog, k; izvirajo iz predpisov in sklepov zveznih in republiških državnih organov. Z novimi predpisi bo potrebno zagotoviti, da bodo zvezni in republiški organi uprave mogli in. morali skrbeti za strokovno usposabljanje in napredek vseh upravnih organov y določenih panogah uprave, vse do občinskih ljudskih odborov. V tem smislu bo bržkone potrebno napraviti enotni sistem kvalificiranja, napredovanja in ocenjevanja uslužbencev ter zagotoviti močnejše nadzorstvo glede . sistematizacije delovnih mest\in zakonitost; dela upravnega aparata sploh.	vj
To so v prihodnjih nekaj mesecih vsekakor naše glavne naloge za izpopolnitev našega političnega sistema. Seveda niso edine. Zvezni Izvršni svet je mnenja, da bo sprejem zakona o državni upravi in zakona o zveznih organih državne uprave, kakor tudi skorajšnji sprejem omenjenih zakonov in predpisov, o katerih sem malo prej govoril, zelo pomemben prispevek k prizadevanjem za odpravljanje pomanjkljivosti iri slabosti v našem družbenem življenju, o katerih so v zadnjem času govorili na raznih sestankih političnih organizacij; predvsem na zadnjih plenumih Zveze komunistov Jugoslavije in SZDL Jugoslavije. S samim tem pa bodo tudi činitelj krepitve tiste politične in družbena podlage, na kateri se Izpopolnjuje politični mehanizem naš« socialistične demokracije.«
Zvezni zbor je po ekspozeju, ki ga je podal podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, sprejel predlog zakona o državni upravi. V nadaljevanju seje mora zbor sprejeti tudi predlog zakona o zveznih organih uprave.
o GRADBENO PODJETJE
»SLOGA« - ILIRSKA BISTRICA !!
razpisuje mesto:
RAČUNOVODJE
Pogoji: ekonomski tehnikum ali ustrezna druga šola.
V poštev pridejo tudi interesenti z manjšo izobrazbo v kolikor imajo večletno prakso v računovodstvu.
ŠEFA TEHNIČNEGA ODDELKA
Pogoji: diplomiran inženir gradbene stroke, ali diplomiran gradbeni tehnik z državnim izpitom in ustrezajočo prakso.
PLAČA PO TARIFNEM PRAVILNIKU ALI DOGOVORU. — STANOVANJE PRESKRBLJENO.
I
Sporočamo, da Je 24. marca za vedno preminil naS dobri očka In brat
GUSTAV PEČNIK
Šolski upravitelj v pokoju
Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, dne 26. marca 1956 popoldne iz Zadružnega doma na Bizeljskem.
Žalujoči: sin PETER In hčerka METKA z družinama, bratje JOŽE, IVAN In FRANC ter sestra MIMA.
Bizeljsko, Ljubljana, Golje, 24. marca 1956.
Revizija v Parizu
• Fineau je znova začrtal sedanjo francosko zunanjo politiko:
Francija se ne bo odpovedala svojim tradicionalnim zvezam, tudi ne Atlantski skupnosti, kar pa ne pomeni,
da bo molčala in ostala pa-
sivna, je dejal v kratki razpravi v burbonski palači. Ob tem pa poudaril, da spremembe, do katerih je prišlo v svetovni politiki, narekujejo francoski vladi revizijo številnih stališč, zlasti še onih, ki se nanašajo na vprašanja Vzhod—Zahod.
Doslej je pariška zunanja politika počivala na treh postavkah: 1. Svet je razdeljen na dva bloka, mogoča je samo opredelitev za prvega ali drugega. 2. Oborožitev Zahoda je edino sredstvo, ki more zaustaviti ekspanzivnost Vzhoda. 3. Samo popolna solidarnost zahodnih držav lahko za-ič ‘ti francoske koristi.
• Kar zadeva prvi dve postavki sta danes zastareli, v napoto razvoju, kateremu smo zadnje čase priča. Kar zadeva tretjo, pa je prav ondan pariški »Le Monde« zapisal: »Sedem let je bilo potrebnih, da nas je »sovražnik« pregnal iz Severnega Vietnama; toda samo dobro leto je bilo treba, da so nas »prijatelji« iztisnili iz južnega Vietnama.«
Bolj neodvisna, samostojnejša, prožnejša francoska politika. To je napoved Pineau-ja. Napoved, ki so -jo socialisti, radikali in komiLnisti sprejeli z velikim odobravanjem, desnica pa z ledeni m hlddom. Kakor da ne bi vedela o nobenih spremembah, kakor da ne vidi potrebe po nobeni reviziji.
S’cer pa Pineaujeve besede niso nekaj novega. Guy Mol-letova nastopna izjava je že napovedala spremembo francoske zunanje politike. Vse kar se je od tistega časa zgodilo, je te napovedi le potrjevalo. Številne izjave in razni predlogi: Karači. Nem Delhi, Kairo, razorožitev, konferenca vseh prizadetih in vseh štirih velesil o Srednjem vzhodu, ekonomski stiki med Vzhodom in Zahodom. In še Tunis in Maroko. Vse to kaže, da v francoski zunanji politiki le nastopa čas pomladanskega preporoda.
Samo, če ne bi b'lo alžirske sence. Ge nje ne bi bilo. bi bila ta pomlad v francoski zunanji politiki še veliko svetlejša.	D. Benko
Nezaželeni
poskusi
Napoved ZDA, da bodo nadaljevale na otokih v Tihem ocecnu s poskusi z nuklearnim orožjem je povzročila v
azijskem svetu številne proteste. Ljudstvo še ni pozabilo na strašne posledice in škodo, ki jo je povzročila eksplozija hidrogenske bombe leta 1953. Takrat je zbolelo na
stotine japonskih ribičev, velike površine morja so bile
nasičene z atomskimi žarki in
ribe neužitne; domačini, ki so se morali izseliti z otokov, se niso mogli več vrniti v svoje
domove.
Zaradi številnih protestov
so ZDA takrat izjavile, da ne \
bodo več delale poskusov na I
otokih Tihega oceana ter da bodo poravnale škodo vsem osebam, ki so zaradi eksplozije utrpele škodo.
Nekatera otočja sredi Tihega oceana, kjer su bili posku- j si, so do druge svetovne vojne pripadala Japonski Po j vojni pa so prišla pod skrbstvo GZN, ki j:h je prepustila v upravo ZDA. Prebival- \ stvo teh otokov, ko je zvedelo za odločitev ameriške vlade, ; pa se je ponovno obrnilo na OZN z zahtevo, naj prepove j poskuse z atomskim orožjem j ali pa da ZDA ukrenejo vse potrebno za zaščito prebivalstva. Protesti pa prihajajo tudi z Japonske, ki je poleg prebivalstva na otokih najteže občutila posledice zadnje atomske eksplozije. Med drugim je predstavnik japonskega ministrstva za zunanje zadeve dejal, da pomenijo ameriški poskusi z nuklearnim orožjem na Tihem oceanu »kršitev mednarodnega prava«. Japonska skupščina je nadalje sprejela resolucijo, s katero pozivajo ZDA, Veliko Britanijo in ZSSR, naj prenehajo z nadaljnjimi poskusi Z nuklearnim orožjem.
O usodi otokov na Tihem oceanu bo v kratkem ponovno razpravljal Skrbniški svet OZN ter napovedujejo ostro diskusijo. Vendar zaenkrat ne pričakujejo kaj več kot ponovno zagotovilo ZDA, da bodo zaščitile preb'valstvom ter povrnile morebitno škodo. Tudi je malo znakov, ki bi kazali, da bo ameriška vlada poslušala dober nasvet Indiie. ki je predlagala, naj bi, v kolikor smatra za potrebno, nadaljevala s poskusi v pustinjah na ozemlju ZDA. l__	S.	Lenardič
sr. 71 — 23. MARCA us« ir f SLOVENSKI POBOCEVILER / st£\3 1
Trezen govor
Ameriški zunanji minisfer Je govoril predvsem o problemu neodvisnosti v azijskih državah in o pravilnih načinih pomoči tem deželam *— Poudarek na gospod arski in tehnični pomoči
WASHINGTON, 24. muci (USIS). »V vseh državah, ki sem jih obiskal, «em opazil globoko željo po mira«, je izjavil v govora, ki ga je imel v ameriškem radiu in televiziji ameriški minister za zunanje zadeve Dulles po tajni seji odbora za zunanje zadeve ’ ameriškega senata, na kateri je poročal o sestanku SE ATO pakta v Karačiju in obisku po državah jugovzhodne Azije in Daljnega vzhoda.
Ameriški minister za zunanje zadeve je dejal, .da je bil glavni cilj njegovega potovanja Karači, izkoristil pa ga je tudi za proučitev položaja v nekaterih azijskih državah in da bi imel sestanek z ameriškimi diplomatskimi predstavniki iz 14 držav tega področja. Sestanek v Karačiju je bil uspešen in je dal organizaciji večji obseg. Dul! e s je iz-aztl prepričanje, da bo to pod-
Generalm sekretar ZKJ CK enotne socialistične partije Nemčije
Beograd, 24. marca. Generalni sejcretar ZKJ Josip Broz Tito je v imenu CK ZKJ poslal po V/alterju Ulbrichtu naslednjo brzojavko Cetralnemu komiteju enotne socialistične partije Nemčije:
»Sprejeli smo "aše povabilo, da pošljemo našo delegacijo na tretjo konferenco enotne socialistične partije Nemčije. Ker nam je tokrat nemogoče poslati delegacijo, pošiljamo po tej poti delegatom konference v imenu ZKJ tovariške pozdrave in najboljše želje za uspešno delo in sprejem koristnih sklepov za izvajanje važnih nalog, ki so pred vašo partijo.«
Zvezni odbor sprejel zakon o zveznih organih uprave
Beograd, 24. marca. Zvezni zbor zve.zne ljudske skupščine je po sprejemu zakona o zveznih organih uprave zaključil današnjo sejo. Kot je bilo že objavljeno, bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vufomanovič na skupni seji obeh zborov v ponedeljek ob 10. ur: podal ekspoze o predlogu zveznega družbenega plana.	,
Di. Brilej pri Uommczslijoldii
New Yorh, 24. marca (Tanjug) Stalini predstavnik FLRJ p.ri Združen.ih n urad; h dr. Brilej je včeraj oo-iskal generalnega sekretarja OZN Hamniarskjolda dni. se z njim dlje čas pogovarjal o.njegovem obisku v Jugoslavija. Med razgovorom sta se Haanmairskijold .n Brilej pogovorila o vlogi Združe-n.b narodov za pomi,rjei»je položaja na Bližnjem vzhodu. Združene države Amerike so predložile Varnostnemu svetu resolucija
in predlagale, naj bi Hammar-
skjold odpotoval na Srednji vzhod ter dognal, kakšen je pravi
položaj, ter predlagal priporočila
za odstranitev napetosti.
Ker je Jugoslavija članica Varnostnega sveta, ki bo v ponede-icik sklepal o tem, je veleposlanik
Brilej včeraj govoril rudi z za—
stoiprnoki arabskih držav in velesil.
ročje zaščiteno pred odkrito oboroženo napadalnostjo s skupnimi silami in budnostjo.
Vsvojem govoru je Dulles posvetu posebno pozornost problemom politične neodvisnosti aiztjskin držav in njihovemu gospodarskemu in socialnemu razvoju. »Vrnil sem se s trdnim prepričanjem«. je dejal Duilas, »da ZDA lahko pomagajo azijskim državam obvarovati in razviti njihovo politično neodvisnost ter zboljšati gospodarske in socialne pogoje. Toda medtem ko imamo mi najprej v mislih nevarnost, ki gnozi od mednarodnega komunizma, mnogi azijski voditelji mislijo predvsem na morebitno kršitev neodvisnosti od Zahoda.«
Viodja ameriškega State Da-parmenta je dejal, da je v Aziji opazil močno žeijo, da bi stopili na pot, ki vodi zanesljivo, čeprav počasi k boljšim ekonom, siki,m in socialnim pogojem in ia bodo ZDA dale tem državam pomoč v obliki tehničnega prispevka, presežkov in drugih ekonomskih programov. Združene države Amerike so že razumele, da služijo svojim koristim, če pomagajo drugim zboljšati gospodarske pogoje..Zadnja leta so začela ZDA po končanem Marshallovem načrtu v Evropi posvečati veliko skrb Aziji. Dulles . se je izrecno zavzel za program dajanja viškov, tehnične pomoči in vojaške podpore azijskim državam.
Ameriški minister za zunanje zadeve je dejal, da je poročal predsedniku Eisenhowerju, ki je na podlagi njegovega poročila poslal kongresu poslanico o programu medsebone ve-nosi’. vštevši ekonomsko pomoč. Po
njegovem mnenju bd moral« ZDA podpirati dolgoročne projekte, katerih izvedba bo trajala več let.
Na Daljnem vzhodu grozi danes naj večja nevarnost za spopad s Formoze, je dejal Dulles, rekoč, da skuša ameriška ' delegacija v razgovorih v Ženevi doseči privolitev, da-bi se obe strani glede Formoze odrekli uporabi sili e.
Ko so se nato povrnili k nekaterim zadevam SHATO pakta 'a indijskim, protestom proti temu. da bi Pakistan' orožje, ki hi ga dobil, utegnil uporabiti proti In diji, je Dulles dejal,, da je dobil kategorična .in prepričljiva zagotovila najv.išjiih v Pakistanu; da proti Indiji nimajo nikakih napa da'n ih namenov«;
Ameriški minister za zunanje zadeve je nato priznal, da' si azilske države zelo žele, da b’ prišlo do razorožitve, posebno ker menijo, da bi omejitev v oborožitvi sprostila sredstva, ki
bi jih deloma lahko dali gospodarsko manj razvitim državam sveta. Na koncu je dejal, da se je s potovanja vrnil' lohrahren. Neodvisnosti, ki je na pohodu v Aziji, lahko damo pametno upanje brez kakršnekoli kršitve Politične neodvisnosti drueSh. Ob takih pogojih pa bo ameriška
VENDAlt SOGLASNOST »D* le kdo ne
sceti Iskre!«
SREDNJI VZHOD IN VELIKI BRITANIJI
Vznemirjenje v Londona
(Od stalnesa dopisnika »Politiko« in »Slovenskega poročevalca«!
D o n d o n, 24. marca (Po telefonu). Redko je toliko zmede kakor trenutno ob nenadnem odkritju britanskega načrta za hitro akcijo in sicer v 24 urah ▼. primeru, če bi prišlo do arabsko-izraelsfcih spopadov na Srednjem vzhodu. Tembolj, ker je vprašanje spopada med Arabci in Izraelci tako aktualno. Težko je med londonskimi spremljevalci tega diplomatskega fenomena najti kogarkoli, ki bi s gotovostjo lahko pojasnil to vprašanje.
pomoč 7 vetjem zaključil Dulles.
sprejeta, je
Novi ministri na Poljskem
Varšava. 24. marca. Agencija PAP poroča, da je bil dosedani’ pomočnik' ministra za ekstrakcijo premoga Francrišek Wanlol-ka imenovan va minist.ra istega resora. Dosedanji minister z? ekstrakcijo premoga Plotr Ja-ro-;zewicz. ki je bil na t.a položaj imenovan leta 1954. je razrešen te do,žrosti. .ostane pa še vedno podpredsednik vlade. Za ministra za delo in socialno fh-bsPm j.e lmen.ov.sr: .-S4'anis.1aw Zavradsfci. ki je doslej zastopal ministra tega resora.
Svoje vrstnost je tudi ▼ tem, da so prve vesti o načrtu in njegovih podrobnostih prišle iz poročil, namenjenih listu »New York T mes« v Londonu. Po teh vesteh je Velika Britanija v primeru spopada -pripravljena stopiti v takojšnjo akcijo s četami, letal! in ladjami. V Foreign off ceu v Londonu napovedujejo, da tak načrt zares obstaja, toda to še ne pomeni, da bo Britanija stopila v akcijo osamljena in da je ves ta kompleks zajet v razgovore, ki so se po Edenovem obisku začeli v Washingtonu med predstavniki ZDA, Vel. Britanije in Francije. Britanski minister za
Investicifslia
Jugoslovanska podjetja so lemi
dela v talini
opravila za 41 milijonov dolarjev
raznih del za Suje naročnike — Ho vi uspehi odvisni od sodelovanja naših podjetij
BEOGRAD, 24. marca (Tanjug). Po letnih poročilih zvezue zunanjetrgovinske zbornice so jugoslovanska podjetja lani opravila investicijskega tlela in drage usluge za račun tujih naročnikov v skupni vrednosti nad 41 milijonov dolarjev. Večina te vrednosti odpade na ladjedelništvo in gradbeništvo.
V gradbeništvu so jugoslovanska podjetja opravila v glavnem ■ dela po pogodbah,
sklenjenih 1953 in 1954, tako
da lani niso bile sklenjene nove pogodbe, razen pogodbe o graditvi jeza v Siriji. Ladje-delniška industrija je sklenila sporazum za dobavo sedmih trgovskih ladij po 10.000 ton. Doslej so splavili v morje dve
-ladji za Švico, od katerih je
bila .ena dobavljena januarja.
STATUT ATOMSKE AGENCIJE
Nero York, 24. marca (AFP) Jamas \VadswortK, ameriški predstavnik na konferenci v 'Washin-gtonu, k! mora izdelati statru.t
mednarodne angencije za atomsko
Indijo zanimajo
naše ladjedelnice
Delhi, 24. marca. (Td-rijug). Indijski minister prometa Lal Sastri je izjavil v debati o proračunu, da se Indija zanima za grad^ev ladij v jugoslovanskih lad jedelnicah. Dejal je tudi, da dobro napredujejo razgovori z jugoslovansko delegacijo o pomorskem prometu.
Pri tem je indijski minister sporočil, da so v teku pogajanja s Sovjetsko zvezo o sklenitvi sporazuma o pomorskem prometu s pristanišči Črnega morja ir. da bo sporazum podpisan sredi prihodnjega tedna.
Proračun določa da se bo ladijska tonaža zvišala za okrog 120.000 ton. tako da bo znašala skupna tonaža indijske trgovske mornarice nad pol milijona ton.
Tunis pred volitvami
Tunis, 24. marca (AP) Danes -e je nehala kampanja za prve tunizijske volitve v zakonodajno tori. Računajo, da bo nacionalna fronta dobila vseh 98 mest v novi narodni skupščini, ker so ostale večje politične" skupine odklonile postavitev lastnih kandidatov. V nacionalni fronti so stranka Haibiba Burgibe, Nende-.vfcur, kmetje, trgovci, neodvisni in drugi. Stranka Stari Destur, katere vpliv je v zadnjih letih skoraj popolnoma zbledel. Sn Ben Jusefova skupina, ki se je ločila od Ne-odesturja bojkotirata volitve Šalah Ben Jusef in stari Destur sta pozvala prebivalstva k množični abstinenci.
Na listi nacionalne fronte so Hab ib Bur riba. vsi sindikalni voditelji, vri člani nacionalnega odbora Nendesturja in vsi člani nacionalnega odbora Neode.stur-ja ia val čtand sedanj« vlad«.
energijo, je iz-javtil, da bo 9. aprila* ko se ho konferenca vnovič zbrala, zadoščalo nekaj ur, da bo
sklenjen sporazum o sratuttu agencije. Odločiti se morajo še glede sestave upravnega sveta agencije,
v katerega bodo prišli zastopnik! držav, ki »zdelujejo nuklearne materije, in držav po-rošnic nukie-arnjn snovi. Na konferenci sodelujejo zastopniki'12 držav, med njimi ZDA, Veiika Britanija, Francija in Sovjetska zveza. Ko bo statut izdelan, bodo sklicalo svetovno konferenco, ki ga bo mo-ra.la poltrdim, tedaj pa bo šele ustanovljena mednarodna agencija za zamenjavo nuklearnih tvarin in za izkoriščanje le-teh v miiiroljuibne namene. Konferenca bo odločila rud* o povezanosti mednarodne agencije z Organizacijo združenih narodov.
UNESCO za izobrazbo odraslih
Pariz, 24. iparca t Tanjug). Petdnevno zasedanje posvetovalnega odbora UNESCO za izobrazbo odraslih, ki se je pravkar klončalo v Parizu, je ugotovilo, da so se v zadnjem letu mnogi dirug.i organi UNESCO čedalje bolj zanimali za izobrazbo de-lavcev in odraslih. Odbor je z zanimanjem vzel na znanje sporočilo jugoslovanskega zastopnika Ašerja Deleona, člane predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije. da namerava Jugoslavija to poletje organizirati seminar Ba ekonomsko'izobraževanje prebivalcev.
Večino svojega dela je odbor posvetili možnosti za povečanje dejavnosti na področju delavskega iaobraževanja. Odbor je zato sklenil priporočiti zvčšanie proračuna UNESCO za prihodnje leto. da bi postalo delo na tem področju prvenstveni in glavni smoter te mednarodne organizacije. Odbor je razpravljal tudi o problemu neira.zvdtlh in kulturno zaostalih področij, po-Mboo p* «frililtiih ozemelj.
Sedaj je v delu graditev desetih manjših enot za Burmo v vrednosti 800.000 dolarjev.
V poročilu je navedeno, da Hotcjcma bi šel v M. akvo
Taki-o, 24. marca (AP) Predsednik japonske viia.de Hatojama je izjavil, da je pripravi jen srečati se s sovjetskim; voditelji, da bi
odipravidi zastoj v sovjetsko- japonskih mirovnih (pogajanjih. Govoreč v proračunskem odboru japonskega parlamenta, je Mato jama dejal, ■ da bi se s sovjetskimi voditelji srečal,»če bi bil povabljen na rak. sestanek.
Raz
govori
med
sovjetskimi! in
japonskimi predstavniku’ so bilj pred kratkim v Londonu, pa so
billi pretrgani.
so geološka raziskovalna- dela v Siriji in. Burmi, rudarska raziskovanja v Libanonu, kon-solidacijska dela za predpro-jekte hidroelektrarne v Burmi in drugi ne le dvignila ugled naši geološki službi, pač pa. ustvarila tudi odlične možnosti za podobno dejavnost tudi v drugih državah. Pomembni uspehi so bili doseženi tudi pri izvajanju pogodb o projektiranju hidrocentral, gradbenih in industrijskih objektov ter pristanišč v Burmi, Siriji, Libanonu in Grčiji. Na tečajih za dela te vrste so jugoslovanska podjetja dobila
eno prvo (pristanišče v Tripolisu) in eno drugo nagrado (tovarna tobaka v Bejrutu).
Poročilo zbornice navaja, da se bo pomen vsega tega občutil prav šele prihodnjega leta, in sicer tembolj, če bodo prizadeta podjetja organizirala tesno medsebojno, sodelovanje pri izpolnjevanju sklenjenih aranžmajev.
zunanje zadeve v svojem zadnjem govoru pred parlamentom ni mogel povedati ničešor o napredku teh washingtonskih razgovorov. Iz teh podatkov sl skušajo spremljevalci vsega razvoja dogodkov ustvariti pravilno podobo tistega, kar se dogaja za diplomatsko zaveso. Takoj pade v oči, da je bila v Ameriko poslana vest o britanskem načrtu tako, da bi se ujemala z w a shi n gtons k im i napovedih’, da bi se predsednik Eisenhower lahko obrniti na kongres z novimi vojnimi načrti za Srednji vzhod In s podobnimi pooblastili, kakor v času krize na Tajvanu. Vzporedno s tem govorijo v Londonu tudi o novem egi,ptsko-sov-jetskem sporazumu, po kate-. rem se 200 egiptovskih oficirjev že vadi pod nadzorstvom ruskih inšpektorjev v poljskem pristanišču Gdimju. Opazovalci, ki iščejo zvezo med 'dogodki, namigujejo, da so vse to znaki določene britanske preorienta-. cije ter. istočasno diplomatskega napora, k: bi ga. bilo. treba zagotoviti, ker je možno, da zahodni zavezniki britanski položaj na Srednjem vzhodu gledajo z britanskimi očmi. V tem primeru bi Britanci lahko računali na njihovo večjo podporo v tem delu sveta, ki ga imajo, predvsem za svojo interesno
sfero. V tem primeru bi bila
preusmeritev do polkovnika-Naserja. ‘Po tej " teroriji strokovnjaki Fore;gen officea iščejo osnovo za svojo srednje-vzhodno politiko v raznih kombinacijah .v katerih sredi: šču je egiptovski premier. Četudi bo Naser v stanju* da izvede
soc;al*ne reforme v držav* ter pospeši gospodarski razvoj Egiota. bo prešel na važne zu-
nanie posle, zbral okoli sebe arabske države ter jih'pridobil za sporazum z Izraelom ter tako zmamšsJ neva-en položaj na Srednjem vzhodu. V času
nedavnega bivanja v Egintu je
britanski minister za zunanje
zadeve Lloyd dož'vel razočara-
nje. Videti je, da j« Naser 1
razgovoru z njim malo govoril o ekonomskih skrbeh, a nakazal velike koncepcije o vlogi in namenih Egipta in na ta način popolnoma omajal britanske upe, da je orientiran proti Zahodu. Po povratku britanskega ministra v London, pa se j« alarm iz Londona preselil v ostale zahodne prestolnice. Človek dobi vtis, da ves odnos do polkovnika Naserja prehaja skoz: novo fazo ocenjevanja. V tej fazi. Britanci opozarjajo na novo nevarnost komplikacij na Srednjem vzhodu in posebno na nevarnost ruskih aspiracij ter sporazum med Rusi in Naserjem, da bi si zagotovili pomed svojih zahodnih zaveznikov. Foreign office je tudi uradno potrdil, da je večje število egiptovskih oficirjev na vajah na Poljskem. Bagdadski pakt predočujejo posebno Amerikan-cem kot zadnje sredstvo, ki ostaja Zahodu, da bi ustavil politično in gospodarska prodiranje 'Rusov na Vzhod. Ameriško staršče za ta pakt bo nudilo večjo, pomoč britanski politiki za uravnovešen j e sil na področju Srednjega vzhoda, kar bo privedlo ne samo do pomiritve nekaterih sanjačev na tem področju, ampak .bi’ po-menilo tudi-dramo za ruske amb*cije.
Nesreča Britancev je v tem,
ker sedaj tudi Amerikancj in Francozi ne kažejo pripravljenosti, da bi popolnoma sprejeli britansko oborožitev in po po-poročilih britanskih dopisrikov eni in drugi vse bolj verjamejo, da je Naser človek, s katerim
je treba razgovarjati. Ko poroča o ameriškem stališču do britanskih načrtov, piše dopisnik »New York Timesa« iz Wash-’ng— tona: »Približevanje ZDA bagdadskemu paktu sedaj nikakor ne bi doprineslo k stabilizaciji na Srednjem vzhodu. Glavni uoi za miroljubno rešitev so še vedno v ameriškem odnosu do
Egipta. četudi morda obstoja
povečana težnja v ameriškem ministrstvu za zunanje zadeve,
da bj proučili namene polkovni-
ka Naser j a.«
M. Radod£i£
Odpor proti novi politiki
Opazovalci sodijo, da je bil Dal lesov govor v televiziji doslej najbležji o azijski politiki t- Desni republikanci nasprotujejo novi
politiki vlade
Washington, 24. marca (Tanjug). Ameriški minister za zunanje zadeve je imel sinoči po mnenju opazovalcev doslej najblažji govor o ameriški politiki v Aziji. Priznal je, da ni napravil nad 45.000 km dolge turneje samo zaradi konference SEATO in da bi vlil poguma Din Dijemu, Sing Mao Riju in Čangkajšku. Način poročanja in pozornost, ki jo je posvetil tako imenovanim ' »neprizadeti m« državam, pričata, da je hote! s tem potovanjem prepričati vodilne ljudi teh držav, da ZDA v izpolnjevanju svojih strateških dolžnosti skušajo obdržati s njimi znosen in če mogoče prijateljski stik.
Prav fcaradi tega Dulles ni od mednarodnega komunizma,
■ne misli o preusmeritvi sistema pomoči tujini, česar v volilnem letu spričo močnega nezaupanja med velesilami ni mogoče izvesti.
Končano izprfjo
London, 24. marca (AFP) Lastniki londonskih tiskarn so po pogajanjih z (zastopniki siin-dika-la grafičnih delavcev objavili, da
ukinjajo izprtje, ki s*o ga bili objavili pred dvema mesecema. Loncbnske tiskarne bodo spat
začele obratovati 27. marca. Lastniki so z.aprli tiskarne zaradi pogostih kratkih stavk, ki se jih je v zadnjih mesecih udeleževalo kakih osem tisoč grafičnih delavcev. TT zadnjih dveh mesecih v Velik* Britaniji zama-di stavke ni izšel niti en dnevnik oz. tednik. Samo nekateri časopisi, kot 33 »Economist«, »Radio Times« in še nekateri so izhajali naprej, ker so jih tiskali v tujini.
niti omenil Nehrujeve ostre kritike politike ZDA v Aziji, pač pa je le ‘zrekel ugotovitev: »Medtem ko imamo mi v mislih predvsem nevarnost, ki grozi
BF.KUN. Danes pneoMne «v* Je v Vzhod. Berlinu začela 3. konte, ren-a motne socialistične part!Je Vzhoflne Nemčije. Sekretar CK VVa(+er TTlhri-ht ie podal poročilo o "1»!u partije.
D4MASK. Načulntkj creneralnlh štabov Jordanove in sirijske ar-maide so se včeraj robrali v Ds-mariru in govor!** o vurašonfh. ki zaVmaJo obe državi. Sporočilo o sestanku pravi, da so razgovori m!n!li v ozračju arabskega bret-stva.
LOVDONi Vi London se Je vrnil po lS-dnevnem InšnekelJskem potovat: bi no Bližnjem vzhodu britanski minister volske Anthony Head. Na ipotovahjn Je prefedal več britanskih vojaških oiporišč.
B»VALBTNT»T. . Med mrnstavo rn-riai-i-vo pakistanske reo*ib’ike v naval,pindi «o Je nedrl most. na kat**«’,-: je bila kakih 5t;ri risnč ljudi Nesre*a J« terjala 31 smrtnih žrtev. Ranjenih Je bilo M ljudi.
mnogi azijski voditelji mislijo predvsem na moreb tno kršitev neodvisnosti, ki bi prišla od Zahoda, čigar vladavino so doslej izključno poznale«.
Dullesovega optimizma glede ameriškega uspeha pri novo osvobojenih narodih pa n:ma večina opozicije in mnogi republikanski člani, k- se upirajo zahtevanemu zvišanju pomoči za 2 milijardi dolarjev Zato se je vladi v predvolilnem času zdelo najprimerneje, da s pomočjo Dullesa dobi podporo volivcev in jih prepriča o življenjskem pomenu novega programa Pri tem je Dulles mislil predvsem na ’ del. ki se tiče ameriških dolgoročnih obveznosti kot na prvo glavno bitko, ki Jo mora vlada izbojevati nad kongresom. Strinja loč se * mnenjem zaostalih držav, da je nujno potrebna čisto ekonomska pomoč ki na* bi neposredno vplivala na niihov industrii-sk; razvoj, je Dulles po presoli opazovalcev sinoči izrazil vlad-
UPRAVI BOLNICE ZI TUBERKULOZO NA GOLNIKU
razpisuje mesto
SEFA RAČUNOVODSTVU
Zaželjen takojšen nastop službe. Pismene ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in dosedanje zaposlitve pošljite na upravo bolnice najkasneje do 10. aprila 1956.
Komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri občinskem ljudsk -* odboru Ljubljana - Bežigrad razpisuje, v smislu 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov,
mesto UPRAVNIKA
samostojnega gostišča »GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE«
Pogoji: kandidat mora biti visokokvalificiran gostinski delavec s.5-letno prakso ali kvalificiran gostinski delavec z najmanj 10-letno prakso in znanjem enega tujega jezika (nemščine).
Kolkovane prošnje s podrobnim osebnim ln strokovnim življenjepisom, pošljite občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana, Parmova 33, najpozneje do torka, 3. aprila 1956.
DVA PRIMERA) VE SKRAJNOSTI
Morda ni docela »grelen* MHer, te Je »oeteU Pasla Bole-
paui, Študentka lt furlanskega Pordenona, vidna osebnost v Italiji. Mlada, privlačna in Se plavolaska. Baje se Jo tako visoko povzpela, ker plavolaske v Italiji vzbujajo posebno pozornost. V glavnem so Italijanke temne polti in črnih las, Paola Bolo-gnani pa ni. Kakorkoli naj bo, to osemnajstletno dekle Je privi-Hgirana tema vseh italijanskih listov, radijskih postaj in ni Izključeno, da se bo našel nekdo, ki bo napisal o njej oele ffomaa.
Romaa 4rmaSljen2i 1jribe*ni,
njaniih iz.m3š]ijentih vrlin im slabosti, izmišljenih sposobnose. ali Bazgalosa. Pa vendarle ramam, kd ga bodo zagotovo hrailj boLj koc camimive literarne prispevke, bollj kot druge važne razprave. V Ita-£ji ije pač tako. Ležernost se tu-
Odkar so Škoti pod pctveijstvom Roberta Bruc ca leta 1314 odločilno porazili Angleže pri Ban-tsockbuimu, je za njih najlepsi frrizor videti bežeče Angleže. To
tembolj, ker pomeni Bannockbum ret veliko zmago so pa se fht-festurj kraji na Škotskem, ki po-tnenbjo za Škote hude porasze. Navsezadnje so kljub legendami fhvi B.mnockburna Angleži le na
koncu imeli zadrajo besedo in pni-
Ipežnosti vdeti bežeče Angleže,
jjSe bilo vedno manj.
•Odtittihmal Škotje rkso- nuv-idušem nad Angleži in nikar H Se zmotite — če boste imeli pri-
ic.kj raz govor jati se s Škotom —— da bi ga imenovali Angleža, krir vam bo hudo zame riž. Škotska antipatija do Angležev je nedov-£-) butnila z vso silo na dan na •— Cipru. Štirje škotski vojaki so v oficirsko menzo v Nikoziji vrgli ročno bomko. Seveda so prišli pred vojaško sodišče, ki je Smelo prav malo razumevanja za take nevarne šaile, in je Škote ohladilo na zaporne kazni od 3 do
9 let. Ko so jih vprašali, zaAaj eo vendar to storili — so škotje odgovorili, da so silno ždeli w"
deti, >kako Angleži bežijo*.
Poveljstvo britanskega
Kva RAF je imelo velike težave s fanti, ki so jih vež bala za služba na bontbnckth. Nikakor se
niso hoteli uibti iz strokovnih knjig in tudi trimesečno sirokov-o o revijo »Fiiyng Safety Revieui* ttiso nič kaj rada prebirali, čeprav je prinašala tudi vrsto zelo važnih navodil, ki jih morajo poznati piloti ie zaradi svo\je osebne Varnosti.
Pa so ;e vodilni možje pri RAF spomnili — morda so pomislili na Čase, ko so bili sarm mladi — kaj bi lahko bilo za take fante privlačno. Pri gledališču >Windmzll* so si sposodili nekaj ljubkih mladih igralk in so jih fotografirali v najrazličnejših pozah in seveda tudi čim mrn] oblečene. S temi fotografijami so opremili etrokovno revijo tako, da dekleta s prstom kažejo na tiste tekste, ki so za letalce posebno važni. Menah so do-segii kar lep tispeh. Gledališču so namreč poslali pismo, v katerem ga obve-ičajo, da je njihov >osebni* doprinos po dosedanjih ugotovitvah So. študij letalcev zelo učinkovit.
kaj nuk vsidra, tttdE med trnek" ganoo. Dedoma zaiso, ker je pač
italijanska narava tatdfna, deloma pa, ker to naravo podžigajo razni ameriški kulntmo-Sportmi sip stemtl, ki so se rocLLi in raz&ril zato, da se določeno hotenje ljudli usmeri v precej neresno sodelovanje pri (programih, ki jih (izvajajo na primer televizijske družbe, radii jake im drugo tovrstne ustanove.
Paoli Bolognaml so se odpmla vrata slave, ker precizno odgovarja na vprašanja o zgodovini
Jo ipred teJevizflljsfeo kamero, ras-
na vprašanja, tako imenovani »Quvz«, za katerega so se ljudje prijavili, češ da so sposobni: odgovoriti na še tako pozabljeno podrobnost iz določene panoge. Ljudije računajo na svoj sporom, televizijska družba pa na privlačnost take oddaje, oziroma na podvojene možnosti za prodajo mnogo večjega števila tele*, viziijskih sprejemnikov. Zmagovalci, ki so morali od oddaje do oddaje precizno odgovarjati na postavljene »quiz«, dobe na koncu nagrado, ki znaša nekaj če* 5 milijonov lir.
Paola Bolognanii je doslej točno odgovorila na vsa vprašani*. Kdo' je igral desno krilo »italijanske nogometne reprezentance- _▼ tekmi z nemško leta x, na katen tekmi ie italijanska reprezentan-
MU, Delci j« pelini .voj« prijatelj. - br.zpo.eln. delavce I. HMte gradit cest*.
e. zabil, najvitje kevilo jpatov
na katerem prvenstvu ie zmagala nogometna ekipa iz Rima m podobno. Paola Bollognaai je pre-; žeta z močno dozo samozavesti pred televizijsko kamero zna od—
kaplanskega nogometa ▼ okvJll
televizijske odidaije »Odnehal ali
nadaljuješ.«	,
V tej odldaiji .poetavioifo napovedoval di raznim gjedalcenh kii jih po določeni razvrsokvi kmče-
govarjani n* navedem* vpnala!-
nja, zna se nasmejati napovedovalcu in gledalcem, zna biti »iiik«
Ln obenem užitno naivna, kar gledalcem ugaja. Ljudje pred televizijskimi aparati trepetajo, ko odgovarja, mučijo se z njo, občudujejo njene nastope. V. Italiji se govori te dni v glavnem o Paoli.
Dijaki si jo zamišljajo ko<t zaročenko, poročeni kot žensko, kil bi lahko nadomestila ženo, starejši kot kaj drugega. O Paoli se razpravlja v kavarnah, v šolah, na igriščih, na promenadah, med odmorom v klinematograflih U morda celo v cerkvah med sveto mašo, Paola sem, Paola rja.
Resni lisci kot na primer »Cor-riere delila Sera«, ji posvečajo kar po šest in 'že več stolpcev, levičarski lisci kot »Umka« pošiljajo na televizijsken programe posebne-dopisnike. V Trstu so razprodali, odkar se' je pojavila Paola pred televizijsko kamero, nad 4000 novih aparatov, v Italiji pa nad 300.000. Misli *o nenehno usmerjene na Paolo, od ponedeljka do nedelje. Ljudje spreiema-jo to varianto, ker jih od časa do časa oddaljuje od vsakodnevnih težav, od tega. bo danes dovolj denarja- za hrano, bo jutri dovolLj denarja za obleko, bo pojutrišnjem oče ali mož delal al*	ne.	,	.
Ugodeno pa je tudi tistim, ki	vo-	uveLjavJ,
diijo državno politiko, ker	jim	znan	me
pride kdaj pa kdaii prav, da se Ljudije zanimajo bolij za »Odnehaš ali nadaljuješ« kot pa za politična vprašanja. Tudi in morda povsem zato, j. vredna Pao-la	za-
hvale-im pohvale. Paola Bologna-ni, ki je v ča*opIsjaj glede prostora, ki so ga j! posvečali, konkurirala celo predsedniku repubfkke Groochijiu, katerega značilni in zanimivi govori v ZDA so bolje . man j odmevali, koe pa »šik« ob-
n a Sanje in nogometno zn ant je por* denonske zvezde. Da. Paola Bo-lognani ije prva zvezda italijanske televizije. In vse "X> bi bilo konec koncev še sprejemljivo, ce
Bim jn beda, dve skrajnosti se dotikata v predmestju glavnega Italijanskega mesta — Rima
bd bilo v Italiji vse tako dovršeno urejeno, da bi ljudije lahko i* nekakih amaterskih, iz dolgočasja in blagostanja, nastalih razlogov, občudovalk Paolo Bologaa-ni.
Kaže pa, da ni tako.
Danilo Dolci. Danilo Dolci je doma i* Trsta. In ne govorimo o njem zato, ker je Tržačan, ker je njegov primer značilen za Italijo, posebno pa za tiste predele Italiije, kjer še danes razsajata lakota in zaostalost. Danilo Dolci je pisatelj, ki se nj kdovekako a je -postal vendarle znan med italijanskimi kulturni—
mi krop'zaradi tematike, ki jo je v večini primerov doslej obdeloval. Doma je iz Trsta, a je živel še kot mladoletnik precej časa na Siciliji. Vrnil se je’ v Trst, toda ljubezen do Sicilije ga_ je znova odnesla na ta otok, ki slovi po ■pomarančah, mandarinah, oljkah, strastnih ženah, obveznem maščevanju im mafiji. Prispel je v vas Particico in »e tu nastanil, d* bi opisovali značilne sicilijanske razmere.
Danilo Dolci. Človek. Človek, ki je kot tak in ko« pisatelj nekak moralist, neoreaiiist, z nejasnimi jn tudi idealističnimi stremlje-
mŽ
PISMO S EHUSKE8I
STAREC PAJ-SI
ajd. N:i recimo kot Moravia, ki je tudi neoreadistlčni pisatelj in je morda bolj po-doben filmskemu De Sici. Nj docela ustaljen, ne zrna najti konstruktivnega zaključka stvarem, ki j.h piše. Piše pa resnično. Pogumno in ol-jektivno. Tako, kot je. Da berejo ljudije, da berejo pol stiki, ki bi se morali temeljiteje potruditi za izboljšanje položaja . na Siciliji, čeprav se vadi, da so precej naredila za italijanski jug, naj vidijo Sicilijanci, da je -med italijanskimi! literati dosti takih, kd jemljejo literaturo za resno kulturno poslanstvo.
Med drugim je Danilo Dolci napisal, da je videl umreti otroka v materinem naročju, ker zaradi! pomanjkanja hrane n; imela več mlaka. Da je videl spati v enem prostoru, ki bi mu težko
dajali soba, celo sedem oseb z živalmi vred, da v vasi ni vo-de, da vas nima ceste, da je povsem zapuščena, da v njej, kakor drugod po Siciliji, mrgoli policije, toda za mjen dvig se nihče ne pobriga. In podobno. Dolci se n.
ustavil pri piisanju. Organiziral je na evoijo roko ljudi tar jih odpeljali n* gradnjo ceste, ki na-j bi vezala tx> vas z neko drugo. Zato bo ga areciraili in zaprli. 2e
nekaj j časa je v palermskih zaporih pod obtožbo, da je nevaren z* javni red in da je z gradnjo
ceste kršil zakon o privatni in državni lastnini.
Protestira";: so sfeoro *▼**- Mali-
Danska
prijaznost
Danci In severnjaikl »ploh znani po svetu kot zelo prijazni in ustrežljivi ljudje. Ce tujec ▼ Kjobenhavnu razgrne na J1110* plan mesta, brez katerega »i ni mogoče zamisliti dobre orientacije, nikdar ne čaka dolgo, da pristopi k njemu domačin in ga vinraša v angleščini — danskem drugem uradnem jeziku:	Can I
help you? (Ali vam lalrko poma. gam?). Vsepovsod vlada to vzdušje — na cesti, v uradih, na žele*. nlci in avtobusih
S kolegom naju Je neltof povabila na čaj gospa Thomse-n, simpatična sekretarka TiOlmsniCB, Dala nama je naslov in na 1» papirja narisala pot do njene hi. ^ sice, kjer je stanovala s tremi otroki. Nočilo se je že, ko sva se odpravila k njej. Bilo je soparno. Pripravljalo se je k nevihti. Od fjorda se je zaganjal veter V mogo-čnih sunkih in nama no»i v oči prve težke deževne kaplje, Nad morjem so se zbirali grozeči oblaki in prvi bliski so razsvetljevali temno nebo. Ko sva sl* po drevoredu, sva nizko nad seboj zagledala signalne luči veli. kega čezoceanskega letala, ki jo hitro letelo proti Kjobenhavnu. Potem sva zavila na desno, nato čez trg na levo, pa spet na desn.o» Tedaj se je ulilo. Stekla sva. V prvi veži, kjer' sva našla zavetje, nama je star ribič s pipo v ustih in s cokljami na nogah pokazal po cesti naprej. Ko je malo ponehalo. sva nadaljevala i«t. Toda veter je hitro spet završal Ln Z* privihanimi ovratniki najinih dežnih plaščev se je nabirala deževnica in nama neprijetno curljala po hrbtu. Tekla sva ob hišah in se krila pod napušči. Nenadoma sva se znašla v pristanišču. I* teme je prišel k nama mlad pohotni oficir. Nagovorila sva ga. v lepi angleščini naju je poslal v smer, ki je bila popolnoma nasprotna tisti, ki sva jo smatrala za pravilno. Ko sva prekoračila nekaj ulic. sva prišla v park. Medtem je neurje vse liuje divja, to. Skakala sva od drevesa do drevesa, čofotala po lužah in so spotikala ob korenine. Pod paviljonom otroškega igrišča sva so
ustavila. Kam sedaj? Prijatelj jo bil za to, da greva po poti, ki jo držala na levo proti avtostradi, katere luči sva videla v razdalji
stotih metrov. Po kratkem po.
svelu sva se zedinila, da kljulj
pozni uri pozvoniva pri prvi hiši
— naj bo, kar bo! Se KrateH
sprint in že sva stala pred vrtnimi vrati lične enodružinske hi.
še. Ko sva pozvonila, nama j«
odprl plavolas fant petnajstih
let. Gosoa Thomsen? sal jo poznam! Malo sta zašla proč od vajine najblizje poti! Takoj sl ja
oblekel dožni plašč. Luči ni
ugasnil, vrata pa je pustil kar ddklenjena, čeprav je bil sam doma — na Danskem navadno n* zaklepajo vrat. Ce gredo za kratek čas od doma. Jen*, tako mil je bilo ime, nama je med potilo pripovedoval, da Je že mnogo čl-tal o Jugoslaviji. Pred leti Je videi tekmo naše reprezentance V Kjdbenhavnu. Kljub hladu na. ma Je bilo kar prijetno pri dhlšL Hitro smo hodili, po nekaj ull« cah smo prečkali avtostrado iu
po klancu prišli h gospe Thom« seno vi, ki naju Je že nestrpn*
		IgBlIjj	
			
»Či Paj-ši Iao kon&unte hva« (slike dedka Ci Paj-šija) majhna, skromna knjiga. Največji živi kitajski slikar v svojem 97. letu še vedno dela, riše, čeprav je zaključil svoj krog. Riše za otroke in govori kot otrok, komaj sliši in se samo včasih nasmehne. Dva ga podpirata, ko bi rad napravil en korak ali dva. Toda še vedno slika.
Na Angleškem je zadnje iase veliko pisanja o izrabljanju vojakov za nedovoljene posle. Kraljeva armada namreč še zmeraj spoštuje Stoletno tradicijo oficirskih »pueflekov«, »posilnili« ali kakor se temu že pravi.
Dan na dan so časopisi, pol-tii vznemirljivih poročil, kako je ta in ta gospa majorka ali polkovnica poslala svo-iega »batmana« po to in ono. Najlepša zgodbica med temi je bila pač tista, kako so v neki letalski enoti v Nemčiji \ oblekli regrute v lakaje, da 1 So stregli pri zabavi v oficir-»Jtem kazinu ...
Javnost je z ogorčenjem Ugotovila, da pod zastavo poklicani sinovi Britanije porabijo dermala več časa za vež-banje z metlo in plenicami kot ga pripravo na obrambo do-tnovine —
Zdaj pa nas je presenetila best, da je sam feldmaršal Bardi ng na Cipru od.pustil Iso grško služinčad guvemer-gke palače in jo nadomestil z pojaki. Poročilo pravi, da zato, ker so pod njegovo poste-jjjo našit škatlico, ki je tiktakala.	___
Pričakujemo poplavo ogor-ienih pisem uredništvu »Ti-
Spominjam se sestanka s kitajskimi umetniki in pisatelji-Kipar Uang Čao-uen je govoril o realizmu. Njegove Besede so bile nekoliko drugačne od tistih, ki so jih nam govorili njegovi prijatelji. Bil je drznejši v svojih definicijah, ne tako papirnat. »Koga moti, če Ci Paj-ši riše žabo s črnim tušem. Vsakemu se bo tako ali tako zazdela zelena. V tem je moč pravega umetnika. Ali pa bo morda nekdo ugovarjal, ča so brki Ci Paj-šijevih rakov predolgi? Ne, pravega umetnika je moč čutiti, on je zmeraj blizu življenja in, kdor ima občutek za likovnost, ga bo vendar razumel.« Noben si še tukaj n) upal vprašat; Ci Paj-šija, zakaj ne slika vstopanja kmetov v kolhoze. M; smo Pa slišali, kako so se zaradi tega samokritično posuli s pepelom predstavniki mlajše generacije.
Njegovo ime je na Kitajskem nedotakljivo. Pozna ga pravzaprav vsak otrok, vsi odrasli. Reprodukcije v cenenih izdajah so mu tiskali v milijonskih izvodih. Ne vem, če je sploh kateri izmed evropskih umetnikov doživel kaj takega.
Tresoči se starec sedi za visoko mizo. Na mizi je nekaj majhnih krožnikov z vodenimi barvami, čopiči, tuš. Nad stolom na steni- visi diploma častnega člana vzhodnonemške akademije, ki mu jo je nedavno izročil Grotewohl. Nikjer ni nobene alike. Pravijo, da ne trpi lastnih del v svoji hiSi. Sama prelepa zelena vaza, verjetno i* znamenite »famille verte«.
Rojen Je bil v zače«kn la«* v pokrajini ftunan, kjer raste najbolj pekoča paprika ln najbolj živahni ljudje. Leto lakote m upora. Bolohen otrok v revni kmečki družini. Slikarstvo pa Je bUo v Kitajski vedno umetnost mandarinov, ptemcnlh ljudi, da ne ročem bogatašev. Tudi danes J* to Se vedno pretežno literarna umetnost, tesno povezama e književnostjo. s ptemenostilo. Iispcpts ln slikarstvo sta dvojčka. 9e več, kitajsko slikarstvo se Je verjetno rodilo kot stranski proizvod uporabe pisalnega čapMs. Čopič Ja hkrati slutil sa pisanje Ht za sR-
kot slikarstvo. Večkrat sem SllSal Kitajce s ponosom govoriti: »NaS predsednik ima izreden lepopis!« Sam Ci Paj-ši včasih podvomi o svoji slikarski nadarjenosti, toda zmeraj je ponosen na »v oj lepopis. S težavo ln pozno se ja
zanj opredelil:	»beda	me je v
otroških letih oropala knjige, ta-ko da som se Ialiko učil šele v 27. letu.« Kaj zato, če je svnčnik prazen, prebral bom‘stihe tudi ob svetlobi dneva!« je pel sam mojster.
Zdaj Jih Ima skoraj sedemindevetdeset. Bolehni, anemični_ ln rahitični dečko je v svojem .živ-'jpnju povezal Tajpinge z rdečo Kitai-iko komunistov ta je danes ljudski poslanec in predsednik Društva kitajskih likovnih umetnikov. Toda postal je to. kar je, samo zato, ker je bil bolehen, anemičen in rahitičen. Ker ni bil ea delo na riževem polju, je od-i2l k stricu, da bi se izučil za mizarja:	s sekiro pod roko in
vrečko z orodjem čez ramena. — Spremljal je strica in iskal delo. Tako je več ali manj blodil petnajst let po vaseh v Hunanu. Najprej je spravljal groba mizarska dela, a je nato postopoma prehajal na natančnejše delo. postaj je rezbar. O-d otroških let je Iju-bia risanje. Toda za lesorez je treba najprej napraviti načrt ta tedaj se mu je povrnila njegova zgodnja straist. V vrečki se je orodju pridružil čopič in papir. -KO se je z’»ečer vračal domov, je še ob dnevni svetlobi slikal pokrajine, cvetje, živali in žuželke. Morda mu je to razdobje v njegovem življenju v precejšnji meri doiločilo poznejšo tematiko. Ko mu
J* toMo dvaJust let. Je bil te shaa
mizarski mojster. Njegovi lesorezi ta risbe so vzbudili pozornost v pokrajini. Postal Je učenec dveh znanih krajevnih umetnikov. Kot renesančna Evropa tudi Kitajska ni delala razločka med ljudsko umetnostjo in obrtjo. Ci Paj-ši Je opustil mizarstvo in Tfizbarjenje, začel je izdelovati domače svete
podobe im portrete spoštovanih prednikov. Seznanil se je z umetniki In književniki v svoji pokrajini, se učil od njlih in se polagoma povzpel v svojem rodnem kraju do vidnega umetnika- Ko tniu Je bilo petdeset kit — in to Je bilo skoraj' pred petdesetimi leti ’— je Imel; ipo vsej Kitajski C« širok krog špoStovalcev.
Ci Paj-ši je narisal okrog SO pokrajin (reke in gore, kar imajo na Kitajskem za literarno temo zaradi močnih starih asociacij, ter zaradi simbolike, ki je povezana s črnim borovjem, stenami in tekočo vodo), toda kljub temu je bežal tudi od takšnih literarnih tčm. Slikal je navadne stvari, predvsem naravo okrog sebe, predmete, ki jih je talko pogosto opazoval v svoji rojstni vasi in na svojih popotovanjih, ko je bil še mizarski vajenec. Z velikim mojstrstvom in izredno izrazno sposobnostjo samo * nekaj potezami čopiča, nekoliko tuša i» vodenih barv. ustvarja lepoto, ki je skrita v preprostih, vsak. danjih stvareh — zeljne glave, redkev, ki- »o jo pravkar izpu-
f /
lili iz zemlje, drhtenje pravfeer izleglih piičancev, ki so ie skoraj popolnoma goli. V vodi podrhteva ponirek ali pa se pred vami dvig* samo en koruzni e tori. Ci Paj-ši pogumno' zametuj« nepotrebne podrobnosti,
vse Je sveže in močno: veverica na veji, posebno pa raki In druge vodne živali, ki jih Je v svojem zadnjem razdobju vedno pogosteje slikal. Sam je sadil cvetje, imel svoj akvarij, proučeval žuželke in od* blizu opazoval naravo. »Lotos in kačji pastir« je motiv, ki ga je slikalo toliko njegovih prejšnjih tekmecev. Toda le malokateremu se je posrečilo izraziti ta motiv tako ekspresivno, samo e nekoliko potezami: lotosov cvet se je pravkar odprl in proti njemu leti kačji pastir s prozornimi krili, v katerih trepetajo žilice kot pajčevina. Kačji pastir zares leti! Takšne pa so tudi njegove kobilice, črički in brezova veja. In takšne so tudi druge njegove slike skoraj do zadnjega! V ' Marsičem nadaljuje staro kitajsko slikarstvo, čeprav ga poenostavlja in približuje življenju ter modernizira na svoj čipajšijevski način. Njegova sredstva so stala tista sredstva, ki so jih stoletja uporabljali tudi njegovi predhodniki, toda učinek je vendarle nov. Sije Ho je že leta 475 naše dobe postavil 6 slikarskih pravil: ritmična vitalnost, anatomska »truktura, skladanje z naravo, primerna barva, umetniška kompozicij a in izpopolnjevanje. Ce j« kdo zvesto izpolnil teh ie*t pravil, je to vsekakor zadnji veliki kitajski slikar tradicionalne šole, revni kmet Ci Paj-ši, ki se danes podpisuje Paj-ii lao žen. starec Paj-ši.
Kitajsko slikarstvo med zadnjima dvema dinastijama Ming ln Mandžu je v marsičem zaostajalo za življenjsko silo prejšnjih razdobij Tanig in Sung-To slikarstvo .se je najbolj trudilo, da zadosti drugemu in zadnjemu pravilu Šije Hoovega kanona. Ci Paj-ši je bil rojen med vladavino zadnjih Mamd-žujev v času cesarice Ci Hsii, toda kljub temu je z eno nogo že stal v novem svetu in zato je lahko presegel svoje neposredne predhodnike za' celo glavo.
Na svoj način je starec Paj-ši človek kitajske renesans* po svoji življenjski sili, svojih stra-•teh, svoji življenjski poti h* času, v katerem je ustvarjaL Čeprav se danes komaj giblje m največkrat dremlje v svojem starinskem naslonjaču iz traja, čeprav je slaven in bogat, še vedno dela po »naročilu«. Majhna slika — deset juano.v, večja slika dvajset itd. Za 20 j-uanov (2900 din) *em naročil posebee slik* a posvetilom.
Značilna danska pokrajina
jaški kulrumi delavci od Mora-
viie do Zarvattinija. Njegovo ime je rudi zaslovelo. Omenjali so ga in ga omenjajo lisn. Toda ne tako hrupno, ne tako razgibano kot se p®e o Paoli Bolognanii. Paola Bolognanii je dogodek; ki ga registrirajo na pivih, kvečjemu na tretji srnami, Dolci pa spada na četrto ali peto. Pisatelji so sestavili resolucijo, jo poslali vladL Toda mihče še ni nič ukrenil. Dolci je še vedno zaprt. Prefekt ni dovolil, da bi ga izpustili na. svobodo do razprave. V jeci. Ker je pisal resnico.
Danilo Dolci in Paola Bolog-nani. Prvi skuša prikazati razmere, da bi opozoril odgovorne naj jih poprav::o. Druga prispeva s svojim šarmom k trenutni pozabi na stvarnost. Dva primera, ki sta se dogodila in se razvijata skoraj v istem času v dveh nasprotnih smereh. Prvi kric. po doslednih sociailnih reformah, drugega pa. navdaja težnja za umetnim, trenutnim in nerealnem zadoščenjem. Sedanja vlada je nekje v sredini teh dveh primerov. Boljša je od prejšnjih, kaže, da se bo njena socialna aktivnost še učinkoviteje stopnjevala, a je še premalo dosledna, premalo pogumna. Skuša popraviti, pa ji ne dovoljujejo, ker jo vežejo zapleteni manevri, prepletene koristi, v marsičem jo zadržujejo prav tisti razlogi, k*i so io dovedi j do tega, da je prevzela upravljanje države. V Italiiu se vse preveč razpravlja o podrobnostih kot pa o osnovnih vprašanjih. Preveč je Se intrig- in nezaupanja, preveč razlik in premalo odločnosti. Danilo Dolci in Paola Bologna ni Dva .primera, dve skrajnosti sedanje ItaSšje.
Miro Kocjan
Kmetijska zadruga Sava pri Litiji
pričakovala z vso družino — »a« mudila sva se cele pol ure. Jens» boš stopil na skodelico toplega Čaja? Oprostite, moram domov, jutri imam pouk in še nisem popolnoma pripravljen. Najlepša tl hvala! Oh, malenkost za prijatelje! Odšel je v nof, dež la veter.	Matjaž	Arko
|	VINARSKA	j
!	ZADRUGA	I
♦
J* odprla	£
založno klet v Ljuhljani-Vič, Tržaška cesta 92. Prodaja originalna vina £ od »voj ih zadružnikov. Z-
—
proda svinjake v zelo dobrem »tanju. — Prednost imajo gospodarske organizacije.
IZPRED NOSA	\
2 e ves teden kroži med n*w* yorškimi novinarji anekdota n* račun znanega lista. »Ne\v Yo.rk Herald Tribune«. Tridesetega novembra, pripovedujejo široko nasmejani reporterji, je teleprinter v dnevni rubriki »New York Herald Tribune« odtipkal vest agencije AP: »Ubit moški v kleti »Ne\v Yor.k Herald Tribune«!« .Redakcija je takoj poslala v klet reporterja, tod* prišel je nekoliko prepozno. Dva novinarja lista »Daily New6« sta že bila na kraj.u dogodka* si zapisala podatke in odšla I
Reporterji prisegajo, da Jd to čista resnica. Toda uradno sporočilo prizadetega lista pravi, da to ni popolnoma točno. V sporočilu je rečeno, da j« policija poslala svoj avtomobil na kraj, kjer se Je slišal strel. Reporterji »Daily Netvsa«, M križarijo po mestu v avtomobilih, opremljenih z radijskimi »prejemniki, so ujeli policij«!^ radijski signal in se takoj odpeljala na kraj dogodka.
Kaj je bil strel? Eden tamed hišnih policajev lieta »Herald Tribune« se je po nerodnosti ranil z lastno pMtiolo, ko jo 1« Ustil ,   	 %
ST. Tl — J*. MARCA 193«
] SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 8 1
Kovačnica domačih atomistov p R E S K R B R lni^cno
Ustanovitev in delo odseka za nuklearno liziko na beograjski univerzi
TTr« ▼ proddvorju beograjske »lelriroftehniške fakultete je ka-Sale poldrugo popoldn e. S top ni-išče je prekrila gruča mladeničev to deklet. Študenti so odhajali ©d dztp<ifco>v in predavanj. Stari, vsakdanji prizor. Toda poučen človek vidi v njegovem ozadju Izmed teh mladeničev in deklet Bovo Ln zanimivo vprašanje: Kdo bo postal čez leto dni ali dve prvi Inženir nuklearne fizike? Gruča na stopnišču vrvit toda v jej mladeniška zvonki mnogo-svo-čnosti ni -odgovora.
Rešitev tega zanimivega rebusa smo po' >nali v razgovoru s profesorjem dr. Dragišo Ivanovičem. Profesor Ivanovič, nekdanji
komisar naše vojne mornarice, ®ed>j pa namestnik šefa novega o j: teka za nuklearno fizik o na .elektrotehnični fakulteti, je šel
mora bit! dobro kvalificiran fizik. Končno zahteva napredek tehnike, da se prekroji njena1 socialo a oblika — vsa družbena organizacija in torej tudi organizacija višjega pouka. To zahtevo je predočll tud! Albert Einstein: »To, -kar nam je iznajdljivost podarila v zadnjem stoletju,« — je pisal še leta 1932, — »bi moglo napraviti življenje brezskrbno in srečno, ako bi organizacijski razvoj mogel dti vzporedno s tehniko .. .« Drugače bi po besedah ustanovitelja čarobne formule E — mc2 mogla postati vsaka tehnična iznajdba nevarna »kakor britev v roki triletnega otroka«.
Socialistična organizacija naše
družbe jamči, da ta magična formula, namreč atomska energija im nuklearna tehnika, ne bo prišla v nečloveške, morilske roke. po hodniku in nesel v eni roki • Organizacija visokega šolstva in
Sveženj papirjev, v drugi pa stol:
trratal se je od izrp-Lta - . . Takoj
aatem je v svojem kabinetu obudil sveže spomine na ustanavljanje in izpopolnjevanje tega odseka, v katerem se kuje prvo pokol enja noših domačih atomistov. *
Nuklearna fizika, energija
etomske-ga jedra, se mora postaviti v službo ljudi. Toda to operacij O morejo -oprav.MA samo ljudje, ki so se postavili v službo proučevanja te tehaiike in te
energije. Ti so ključ za rešitev
problema zgraditve nuklearnih elektrarn, zlasti v manjših ali nerazvitih državah. Strokovnjaki
(90 ta problem razčlenili na trd
vprašanja: visoki kapitalni stro-iSki nuklearnih elektrarn, eko-
nosmska neobhodnost graditve 'velikih elektrarno z več ko-t 100 tisoč kilovati, ta končno al! morda na prvem mestu, usposabljanje zadostnega visokokvalificiranega kadra. V tem p-ošiednjem vprašanju je vsekakor treba videti klico, iz katere ja vznikla potreba po novoustanovljenem odseku. Itar.en tega zahteva praktično razvijanje in izk-oriščanja
nukl-aa/me Tehnike teoretično po-cnavanije atomske in klasične ficke, to poznavanje pa ima nu-h■ tl odsek, o katerem govorimo.
ao je govoril o tem, je dr. Ivanovič poudaril' prav to medsebojno 'odvisnost fizik« in nuklearne
tehalka. Dejal je:
'■— Sposoben nuklearni inženir
znanstvenega dela, posebno pa
organizacija tega odseka na elektrotehnični fakulteti, jamči, da ta
iznajdba ne bo prišla v otroško, aespretno roko. Pri nas nuklearno inženirstvo v nobenem primeru ne bo »britsv v roki triletnega otroka«.
•
Novi odsek »e je rodil iz zveze vseh zapletenih potreb družbenega življenja in možnosti znanstvenega dela. Njegov rojstni da-n je bil nekje okoli srede novembra lanskega leta. Nad njegovo
zibelko so bedele ugledne postave naše znanosti in naše skupnosti. Profesor Ivanovič je na primer Imenoval akademika Pavla Saviča, kije z g. Joliiot-Curie, 6e preden sta Halm in Strassmann pojasnila cepitev uranovega jedra* odkril nuklearno fisijo. Poleg Pavla Saviča je postavil Aleksandra Ramkovlča. Poudaril
Je misel, ki jo je A. Rankovič
izrazil še preden je postal predsednik komisije za atomsko energijo, da bi bilo potrebno elementarno znanje at o ni.sk e fizike predavati že v gimnazijah. Sedaj sa po ustanovitvi tega odseka omenjena misel kaže ko-t potreba prakse: absolvira.nl srednješolci, ki bi se hoteli vpisati v ta odsek, bi zares morali že v gimnazijskih
klopeh obvladati »abecedo« sodobne atomi« tike.'
Ni dvoma, da pomeni ustanovitev odseka ze nuklearno fiziko sama zelo pomemben vzpon na
-,J I- .'.Ph-UVi*.!
:,A A-T'
A' 4
sgsglgt
'ŠgsšgP
Ali niso ljubki? Triletni Zdravko, štiriletni Rudi, petletna Elka Ju šestietna Valčka — bratca in sestrici se dobro počutijo v domu Vere Šlandrove, ki j« postal njihov pravi dom.
črti visokih študijev. Medtem pa vendarle ne prekinja kontinuiteta pouka. To nam kažejo tudi strnjene besede, s katerimi nam je dr. Dragšša Ivanovič predočil široki učni načrt:
»Program odseka,« pravi profesor, »ne obsega podrobnosti iz telekomunikacij ald tehnike električne sile. Medtem smo skušali obdržati v njem bistvo elektrotehničnega znanja. Elektrotehniki se na primer posveča velika po®ornost. V prvih dveh letih je program tukaj isti kakor v prejšnjih dveh odsekih elektrotehnične fakultete v Beogradu. Vsak študent, ki bo diplomiral v odseku za nuklearno fiziko, mora znati opravljati tudi dolžnost n-a-va-Anega elektroinženlrja (v gospodarstvu in v znanstvenih
ustanovah). Toda v četrtem in petem letu morajo študenti pridobiti potrebno znanje iz nukle-
amega inženirstva, posamezniki
pa se bodo mogli po izbiri specializirati s pogojem, da pokažejo dobro osnovno poznavanje fizike, klasične kakor tudi atomske.«
Ta pogog je jamstvo za vdso&o
kakovost naših bodočih strokovnjakov v nuklearni tehniki. Izšli bodo že čez pa-r let Iz poslopja na Bulevarju revolucije št. 73, pri Vukovem spomeniku, kajti
leta 1957 bo stopila prva generacija v četrto leto študija. V ozadju očrtanega programa se čuta uspešno prizadevanj e, da bi ga
vskladili z ritmom našega družbenega razvoja, s potrebami našega gospodarstva in z možnostmi pouka.
Po Izjavi prof. Ivanoviča nara-
&6a tu-di med št ud en ti za*niananje
za ta odsek: 'gradiva za bodoče atomiste je dovolj. Tudi kakovost te »kovine« je prav tako zado-
voljiva, kajti v odsek, kakor pravi dr. Ivanovič, ee prijavljajo posamezniki iz vrst najboljših študentov.
Da bi se kovina izkovala, so seveda potrebni tudi kovači. Gre za učni kader. Vse kaže, da tu ni
praznot, v katere bi mogel pasti
potek pouka. Problem kadra in samega pouka se rešuje v najožjem sodelovanju med elektrotehnično fakulteto in inštitutom »Boris Kidrič« v Vinči pri Beogradu. Nekateri sodelavci tega inštituta se bodo pojavili na katedri kot učitelji določenih predmetov.
•
Seveda se smer pouka ne razvija povsem gladko kakor po ravnem in pravem bulevarju. Tu zadeva -■ na določene probleme; med katerimi je najakutnejšl problem učbenikov. Res je, da pripravljajo za nekatere nove predmete učbenike, mislijo tudi na izdajanje skript, študenti se tudi sami nekako usmerjajo, ko se poslužujejo literature v tujih jezikih, toda, vprašanje učbenikov je še vedno odprto. »Malo se piše,« pravi prof. Ivanovič ne brez nekakšnega obžalovanja. Takoj za tem problemom se v odseku pojavlja vprašanje prostorov. Leta 1957, ko bo stopila prva generacija v četrto leto študija, bo to vprašanje stopilo v prvo vrsto. Razvoj pouka bo tako na rast el, da ga bodo morali
Več življenjskih potrebščin na Madžarskem. Madžarska lahka Industrija bo povečala proizvodnjo življenjskih potrebščin tekom letošnjega leta za 8.8 odstotka, hkrati pa zmanjšala proizvodne stroške za 2 odstotka.
Na trg bo letos prišlo za 16 odstotkov več surovega masla in za 26 odstotkov več živine. Tehnično opremo tovarn, ki bodo	J
proizvajala ta sredstva, bodo tu-	J
di modernizirali.
usmeriti tudi ▼ laboratorij«, a«
katere pa sedaj ni prostorov ...
Ta novi odsek je pravzaprav šele začetek. Ima vso mikavnost resničnega ta velikega začetka. Toda' od »starta« do »finiša« je treba hiteti... Treba je držati tempo ta ga vzdržati. Tempo sodobnega napredka. Asociacija' na tek obrača naš pogled na uro v avli: dve popoldne. In kako stoje kazalci na kronometru napredka? - Nekateri angleški strokovnjaki, kot na primer prof. Simon,
k srečate mamo
M
■ I
Odmaknjen v gosto zelenje, ki ga obdaja od vseh strani, stoji veliko prostorno poslopje. Malokdo zaide s poti med nekdanje grajske zidine, kjer je seduj otroški dom Vere Šlandrove. Tu utriplje življenje neštetih otrok, ki so morali mnogo prezgodaj, včasih že kmalu po rojstvu, okusiti krutost, sovraštvo in pomanjkanje. Socialno skrbstveni organi, ki so jih iztrgali uničujočemu okolju so jih izročili v roke skrbnih vzgojiteljev doma Vere Šlandrove v Polzeli.
Briti v otroški dom »Vere Šlandrov e pomeni biti deležen razkošja otroške zaupljivosti, pomeni občutiti slast nad nežnostjo otroških prstov, ki drsijo po la-»eh. božajo in sam: hrepenijo po toplem stisku roke. Sesttndevet-deset je vseh otrok v domu —od tretjega do štirinajstega leta. — S triindevetdeset pretresljivih *godb visi nad n-jimi. Preteklost Je marsikateremu od teh malčkov pustila sledove. Mala Jožica ne bo nikdar več prav zdrava in tudi ob najboljši hrani ostaja Slabotna. Štiriletni Slavici ne bi
nihče prisodil več kot dve leti, tako je majcena !n nebogljena. Revica je bila Slavica. Ko je prišla v dom je zajokala, ko- je morala prvič sesti na lonček, saj
ga vse dotlej ni niti poznala. Tudi čeveljčke je sprejela z nezaupanjem in glasnim jokom, ker ni znala v njih hoditi, kajti nožiče ji niso še nikdar tičale v njih. Olgici je mamica težko bolna. pa jo je očka skupaj z bratcem pripeljal v oskrbo, ker ni doma nikogar, da bi skrbel za nju. Tukaj pa so v skrbnih rokah. Res. vzgojitelji v tem domu jim skušajo nadomestiti starše in ttsto toplo družinsko okolje, ki osrečuje. Otroci se tu učijo igrice, pesmi, tud! pojejo lepo.
Mala Cvetka se precej ponudi, da bi kaj zapela. Kar sama začne: »Jaz sem mala roža, roža mamina«. Petletni otrok upira vame velike zaupljive oči, ki se čudno odražajo od bledega obraza. Resen ta nekam svečan je njen obrazek. Mama pa nikdar ne bo slišala, kako ji poje njena mala. Preveč kruta je bila očetova roka, ki ji je nekoč, ko Je bila Cvetka še prav majhna, vzela življenje.
Šestletna Valčka tiho posluša. Zamišljeno stoji ob strani.
»BI šla rada domov, Valčka?«
Otrok gleda, potem pa počasi odkima. »Ne, samo domov ne. Tam bi bila spet ves dan sama in oče bi me tepel. ..«
Valčka pa ni, sama v domu. Se dva bratca im sestrico ima tu. Najmlajšemu Zdravku je tri leta. Dve leti je bil star, ko so ga zapuščenega prvič objele roke vzgojiteljice. On ne ve, da ima nekje mater in očeta, ki sta nekoč zapustila svoje štiri otroke in odšla čez mejo. Toda pripeljali so ju nazaj. Otroci pa so ostali v domu. Lepo jim je tudi, mnogo lepše kot doma. kjer sta alkoholu kumovala surovost in brezdelje ta kjer ni bilo prostora za ljubezen.
Tu pa je res vse drugače. Takb gredo otrokom v domu v slast mehko kuhana jajčka, ki jih znesejo kokoši na domači ekonomiji. In pomaranče, pa jabolka! Tudi Micika se lepo popravlja. V šolo hodii ta ima prav dobro spričevalo. Na dom pa ne misli rada.
»Tam očka pretepa mamico ...« Mamica ... Ta še živi v spominu otroka, ki ga pa nikdar ne pride obiskat. Domača občina skrbi zamj, tako kot za večino otrok. Matere in očetje pa pozabljajo nanje. Dva, trije pridejo ob ne^ deljah. Tudi njihovih bližnjih
Ostra energetska kriza, ki traja v Sloveniji že tretji mesec, j« pobrdnla i* znano resnico, da je preskrba odjemalcev z električno energijo eno osnovnih gospodarskih vprašanj za v3ako področje, zlasti pa še tako industrializirano, kakor je Slovenija.
Skoda, ki jo je pretrpela naša industrija zaradi omejene dobave električne energije Se ni ocenjena, gotovo pa dosega milijardne zneske.
Obsežne redukcije so bile tudi v. širok' potrošnji, zelo omejena
de na goriva pri nas deflcitna.
Pomanjkanje električne energije pozimi, zlasti v januarju in februarju je v Sloveniji stalen pojav, ker ima naš najmočnejši
vir energij« — Drava — ravno
v teh mesecih najmanjši doto* vode. Takemu stanju ustreza tudi gibanje dnevne proizvodnja naših elektrarn.
pov. dnev. proizv. v MWh Leto	Januar—	februar	por/preč.	skozi	vae	leto
1951	2352	2362
1952	2207	2507
1953	2333	2742
1954	2259	3168
1S55	3310	3822
1958	2930	4579	(plan)
:Si*S
wmm%, i
Kal-for j,« razvidno iz podatkov, je proizvodnja električno energije v zimskih mesecih daleč pod povprečjem. Da ne prihaja v zimskih mesecih še do večjega pomanjkanja energije, se moramo zahvaliti sezonskim odjemalcem, ki pozimi v celot; ali delnic ustavijo svoje obratovanje ln izkoristijo letno energijo.
Skoda, ki jo zaradi pomanjkn-Drava
Leto. Dravograd letno
jan. — febr.
1954	101	279
1955	134	245
1956	96
Porast potrošnje v Sloveniji je neverjetno velik. Čeprav se navado*) smatra, da se potrošnja podvoji v desetih lotih, se je ta pri nas podvojila v zadnjih štirih fletih. Takšnemu dvigu pa ni kos naša proizvodnja v zimskih
mesecih. Iz naslednjih podatkov
nja električne energije v zirru skih mesecih trpi naše gospodarstvo je različna in odvisna tako od hidroloških prilik, kakor tudi od potrošnikov. Najkritič-neiši leti do sedaj sta bili lansko in predlansko. Povprečna množina vode v kubičnih metrih na sekundo v naših glavnih rekah v mesecih januarju in februarju in skozi vse leto je bila sledečat
Soča	Sava
Doblair	Medvod«	i
jan. — febr. jan. — febr. letno
24	79	33	73
49	53	43	54
51	34
je razvidno, kako je naraščala proizvodnja naših elektrarn v mesecih januar in februar in Fa naraščanje letne potrošnje v Sloveniji. Ce vzamemo zn proizvodnjo in potrošnjo električne energije v letu 1951 indeks 100,
tedaj dobimta sledečo sliko:
Leto
Proizvodnja Letna potrošnja v Sloveniji Jan. — febr.
1951		100	100
3.954	-	96	148
1S55		141	204
1958		127	246
Projekt akumulacijske elektrarne Lobnica
računajo, da bodo šele v zadnjem pa .je Wla dobava energij e obrti
desetletju tega stoletja dale nu- Prizadeta so bila skoraj vsa od kieame elektrarne dovolj toka 260.000 gospodinjstev, kar jih je za protrebe Velike Britanije, priključenih na naše javno
Medtem je bil naš odsek za liziko in nuklearno fiziko ustanovljen šele ob koncu lanskega leta. Glede na to moremo zanesljivo trditi, da nisimo pozno »sfartali«. Kazalci na uri naše zgodovine se gibljejo hitreje kakor kdaj. Gibljejo se obenem s kronometrom naše »atomske« dobe.
R. Tautovlč
omrežje. Škodo, ki je nastala pri široki potrhšnji, je težko oceniti, vendar pa ni dvoma, da ja bilo zaradi pomanjkanja električne energije pri nas v treh mesecih porabljenih za široko potrošnjo dosti več dTv, prerito-ga in petroleja kot običajno. Tudi to predstavlja občutno gospodarsko škodo, ker so vsa nave-
♦	Okrajna	zadružna	zveza	Gorica	v	Šempetru	pri	Go-
rici kot investitor zadružnega podjetja »Vinska klet Dobrovo« v izgradnji, s sedežem v Dobrovem — Brda (začasno v Šempetru pri Gorici), razpisuje mesto:
DIREKTORJA PODJETJA in RAČUNOVODJE PODJETJA
Pogoji za mesto direktorja:
Inženir agronom z vinogradniško in kletarsko prakso, ali ekonomist s 5-letno prakso ali komercialist z višjo strokovno izobrazbo in 5-letno prakso.
Pogoji za mesto računovodje:
Ekonomska srednja šola s 5-letno prakso v finančnem poslovanju, popolna srednja šola s položenim izpitom iz finančne stroke ter vsaj tri leta prakse v računovodskih poslih.
Plača za obe razpisani, mesti po uredbi o plačah za zadružne uslužbence ozir. po dogovoru.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Ponudbe pošljite najkasneje do 31. III. 1956 na tajništvo OZZ Gorica, Šempeter pri Gorici.
V času torej, ko t* Je potrošnja v Sloveniji v.eč kot podvoj--
la, čeprav v veliki meri na račun poletnega odjema, se je možnost proizvodnje v zimskih mesecih povečala samo za 41 odstotkov in to v izredno ugodnem
letu. V tem je glavni vzr:k energetske krize, ki nas je prizadela -letošnjo zimo.
Do prihodnje zime bomo z
vgraditvijo novega kotla in agregata v termoelektrarni Trbovlje in z začetkom obratovanja
termoelektrarne Šoštanj pridobili 86 MW, S tem bomo ime.i 165%- razpoložljivih zmogljivosti v termoelektrarnan več kot sedaj. Novi viri energij e bodo omogočili, da bi v primeru tako neugodnih vodnih razmer kot letos mogli kriti' prihodnjo zimo potrebe pG.lrošrije. vendar brez kakršnih koli rezerv. Vsak izpad proizvodnje v obstoječih elektrarnah pa bi nujno narekoval redukcije. Iz tega sledi, da obratovanje navedenih elektrarn še ne zagotavlja dovolj električne energije za vsak primer dn okoliščine, ki bi lahko nastopile.
Energetski krizi v zimskih mesecih bi se lahko izognili tudi z izgradnjo nove akumulacijske vodne elektrarne, ki pa je šele v začetnem stadiju.
Nadaljnja možnost za omilitev energetske krize v zimskem času je povezava našega elektroenergetskega sistema z bo-sensko-dalmatinskim. kar nameravajo realizirati letos. To povezavo zahodnega sistema z osrednjim so pozdravili vsi činltelji elektrogospodarstva v državi, vendar pa mu pripisujejo različen pomen. Ta povezava obeh sistemov bi nedvomno imla precej pozitivnih lastnosti, ima pa tudi svtoj-e pomanjkljivosti. Presežke energije, ki jih imajo sedaj v Bosni in Dalmaciji, bodo v doglednem času absorbirali tamkajšnji potrošniki. 2e začetek obratovanja želerarne v Iljašu
tn elektrolize v Ražlnah, bo po«
tre.bovai okoli 80 milijonov kile— vatnih ur letno, raste pa tudi druga potrošnja. Prav tako ni zanesljiv prenos energije na velike razdalje v zimskih pogojih in pri slabih prometnih zvezah. Pre.no.sna možnost daljnovoda, ki ba povezoval oba elektroenergetskega sistema ustreza le enoletnemu porastu potrošnje v zahodnem sistemu. Ce nam bo torej dovršitev gradnje novih termoelektrarn v Sloveniji omogočila prehod preko energetska krize v zimi 1956, 57, tedaj nam bo novo zgrajeni daljnovod omogoči.l pod najugodnejšimi predpostavkami prehod preko krizo v zimi 1957/53. Potem bomo zopet odvisni od dotoka vode v naših rekah in tvegali novo krizo, če v tem času ne bi našli ustrezne rešitve. O tem bi irtorali razmisliti že sedai, ker j« dvoletni rok za izgradnjo elek-trocentral, ki bi jih potrebovali, zelo kratek. Ce bi zamudili ta rok, ne bi omeli krize samo pozimi, ampak tudi poleti. V prid gradnje termoelektrarn govlora manjši investicijski stroški in hitrejša gradnja, kar je včasih odločilnega pomena; za gradnjo pretočnih in akumulacijskih central pa govori cenejše obratovanje dn omejene za’|og.e premoga, ki jih je mogoče racionalneje izkoriščati. V splošnem pa velja, da gradijo -termoelektrarne v državah, kjer so hidroenergetski viri že izkor.ščen: kar pa pri nas ni primer. Upamo, da bo na vprašanje — termoelektrarn« ali vodne centrale — dal odgovor natečaj, ki je bil v ta namen razpisan dz fonda Borisa Kidriča.	»
Vsekakor pa je vprašanje nadaljnje izgradnje naše energetske baze dokaj pereče, s tem pa tudi eno najvažnejših gospodarskih vprašanj v prihodnjih latih.
A. S.
sorodnikov ni. Včasih pride mati k svojemu otroku na obisk negotovih, majavih nog in kalnih oči. Ko je obiskal sina, je oče zavihtel v pozdrav roko nadenj, da bi ga pretepel, pa ga je vzgojitelj rešil pred očetovo podivjanostjo.
Nekateri starši pa spet silijo otroke domov, toda ni jim.zanje, za otroke, otroške doklade jih t-išče in pa — z otrokom je po krčmah laže vzbuditi sočutje in vi oviti denar za pijačo. Tako je nekoč v zadnjem trenutku potegnila vzgojiteljica z vlaka deklico, ki jo je ugrabila lastna mati. In spet bi zdrknil otrok nazaj med kletev in razvrat.
*
»Kje je moja mama?« Vsa drobna Cirilova postavica terja odgovor na to vprašanje. Mama! On hoče mamo. Toda rad bi, da bi prišla k njemu. Ciril ni več tako majhen. V prvi razred že hodi. v šolo z drugimi otroki, ki imajo mame. Vse bitje hrepeni po njej, bolestno si žel-i nekoga, ki bi bil zares samo njegov ...
»Moja mama pa dela cele noči,« pravi nežni Zdravko. Sam pred seboj in pred drugimi skuša opravičiti mamo, ki ne ve več. da ima nekje drobnega sinka, ki vedno misli nanjo.
»Kje je moj ata. zakaj nikdar ne pride k meni?« vprašujejo otrooi. Kot da je nekdo ogoljufal in prikrajšal te otroke za srečo, ob kateri zbledi pomen najboljše oskrbe, urejenosti in lepota kolektivnega življenja. Ta vprašanja obtožujejo tiste, ki ostajajo ZA ta svoj vaUJci greh nekaz-
novani. Roditi otroka in nato pustiti v njem le še bolestno, ne-utešeno hrepenenje...
Nekoč je prišla v dom »Vere Šlandrove« mati. »Kateri je moj otrok?« je vprašala vzgojitelja.
Približala se mu je brez darila, brez prisrčne besede. In kot dva tujca sta si segla v roke...
*
V tihem, mirnem kotu doma,
sredi bohotnih asparagosov, primul, kaktusov im drugega zelenja ležijo mali bolniki. Mumps, mandeljni, vročica .. . Pridni bolniki so to. Zanje skrbi sestra. Temu je treba popraviti odejo, drugemu prinesti limonado, tretjemu čaj.
Na potnem čelu se lepijo lasje petletne bolnice. Sestra poboža potno glavico in popravi odejo. Jakec je 'danes nemiren. »Ne smeš, Jakec, prehladil se boš!« mirno, prijazno svari. To ni sestra, to je mati, saj skrbi za vsakega od bolnih malčkov, jih vodi k zdravniku, v bolnišnico. O njihovem zdravju se posvetuje z zdravnikom. Prava mati pa ne ve, da je sinku hudo, da se tuja žena trese za njegovo zdravje, da tuji ljudje s skrbjo spremljajo njegove vročične besede. Ne ve več zamj, za sina.
V kotu bolniške sobe leži majhen bolnik. Ta je vedno tako miren, tudi fcsdar je zdrav. Priden otrok j«, ki bi ga bila vesela dobra mati. Toda njegova si Je izbrala v Celju drugega moža. Očka v Senovem p* drugo ženo. Dva otroka, sad prvega zakona, p* *U ostala umi, pozabljena,
brez materine in očetove ljubezni.
Branko je težko zbolel. Bolezen n.a jetrih je pustila posledice. V nevarnosti je življenje enega izmed otrok te številne družine v domu »Vere Šlandrove«. Vsi trepečejo za njegovo življenje. Kaj more rešiti našega Branka? — Ribazon, toda zanj je treba mnogo denarja. Branka je treba rešiti! Čeprav so sredstva doma pičla, je uprava doma odrinila za njegova zdravila 30 tisoč din; dobili so jih nalašč zanj, iz Amemike.
Prisrčnost je doma v tem otroškem domu. Tako nikdar ne pohabijo na rojstne dneve svojih varovancev. Vedno jih obdarijo tako, da mali slavljenci čutijo praznično razpoloženje. Tudi njihovi tovariši jim za ta dan pripravijo presenečenje — ples, recitacije, igre. Tudi ob Novem letu vedno lepo praznujejo prihod Dedka Mraza. Včasih pa se nanje spomnijo tudi z domačih občin. Lani so bili posebno mali Jeseničani veseli. Z občine so poslali varovancem paket, naslovljen na vsakega posebej. Nanje so se spomnili tudi v celjski občini, iz Trbovelj pa so poslali denar nalašč-za novoletno jelko. — Drobna pozornost, ktf pa taiko osreči male stanovalce otroškega doma »Vere Šlandrove«. Kakšno bi bilo šele veselje, če bi bili večkrat deležni pozornosti članov Socialistične zveze s Polzele, sindikat« tovarne nogavic, članov Zveze komunistov! Kako bi se razveselili obiska iz Celja, od koder bi jih lahko obiskale
lutke, gledališče, Svoboda. Celje je blizu, toda vseeno ni nikdar nikogar k njim, da bi jim razbil enoličnost vsakdanjega življenja. Niso zanje dovolj le bele stene, čiste posteljice in bleščeč pod, pa tudi ne izvrstna hrana ta sožitje z vzgojitelji. Oni si podzavestno želijo več — dobrih prijateljev, ki mislijo nanje tudi izven njihovega do-ma. Ali je tako težko nuditi zapuščenemu otroku košček sreče? Saj je tako hitro hvaležen za vsak prijazen pogled, za vsako, 'še tako majhno pozornost.
•
Otroci s Primorske, Stajersk** Gorenjske, od vsepovsod so našli zavetje v domu »Vere Slam-drove«. Mnogo jih je, a so kljub temu kdaj pa kdaj osamljeni. Tja v prvem, drugem, tretjem razredu osnovne šole se zavedejo tega. Takrat si navadno na vso meč zaželijo svojih ljudi. ■
»Moj očka je v Ljubljani, v Šiški nekje,« pravi Vinko. »Mnogo ima dela, zato ne more k meni. Vendar, povejte mu, da bi g« že zelo rad videl.«
Odhajam. Otroci se kar ne morejo posloviti. Vedno znova ml lovijo roiko, da jo še enkrat stisnejo v slovo. Nasvidenje!
»Ce srečate maimo, ji povejte, da jo vsak dam, vsakdan čakam,« naroča Zdravko.
»Tudi moji recite, naj ml piše. Ona še ne ve, da znam že sam brati.«
Vsevprek naročajo, vsevprek
upajo, da bodo tokrat vendarle dočakali svojo mamico, ki je ni, ni od nikoder.^ Ver* Kuhar
C S » I. S 3 R - M i ii a z o i. e n ■	~)
»ONASALEC VODE
OB RflZSTIVI KITENDRE MOZUMDAR1 V MALI GALEBU!
Jože Javoršek Je erodiram, te-pe-dan pisec in eklektik hkrati. Razgledan je .po sodobnem slovstvu, zlasti po sodobni dramatiki z njenimi modernističnimi prijemi, poizkusi in prizadevanji- O tem pričajo ne samo njegova gledališka poročila, marveč tudi njegova izvirna dramatika. To potrjuje njegova ©drslko precej uspela »Kriminalca zgodba«, pa tudi odrsko manj Mapela »farsa« »Povečevalno »teklo«.
V obeh prevladuje fantastika
fantastika razuma, intelekta. Njegovo dramsko delo je manj plod neposrednega, sintetično Ustvarjajočega umetništva kakor plod posredne, analitične miselne konstrukcije. To posebno rezko dokazuje zadnje, četrto dejanje »Povečevalnega stekla«, prizor po generalki pravkar odigrane trodejanke, ki mora po mnenj,u režiserja in igralcev propasti, tako da jo bodo gledalci izžvižgali, če pa je ne J>odo, je stvar itak zanič- De-
PO PREMIERI J02ETA JAVORŠKA »POVEČEVALNO STEKLO«
»samotnega človeka« Janeza Pohlina, ki se je naselil v steklarskem mestecu Giažuti, kjer živi svoje samotarsko mimo življenje, pravzaprav tako divje sovraži in preganja, da gledalec tega ne razume, zvemo šele iz komentarja igre. Toda pater Brumen nahujska množico, da zdivja podobno kakor v Millerjevem »Lovu na čarovnice«, zoper »zločinca« in zahteva njegovo smrt. Zupan odlaša obsodbo, ker ne najde krivde na Pohlinu. Tedaj pa ta »samotni« in mutasti človek, ki je bil ves čas najbolj pasiven »junak«, kar jih je kdaj koli hodilo po odru, nenadoma in nepričakovano spregovori nekaj besed o svojem
'preganjanju; kako je begal iz mesta v mesto, kjer je povsod živel »pcbožno in tiho«, a so ga ljudje zaradi tega, »ker. je živel preveč sam«, preganjali kakor zver, ter prosi, da se sme sam obesiti. Povod torej ni preveč prepričljiv in je zato tragiko-
Jansko; če bi Javoršek po prvih mičnost izgubila svoj učinek, treh aejanj;h, ki se odigrajo Toda Pohlin hoče zbežati »pred brez odmora in ki formalno pomenijo zaključek igre kot literarno umetniškega — kar sledi,
J* samo še literarno kritična razčlenitev in dopolnitev te igre t- poizkusa — definitivno spu-*til zastor, bi gledalci sicer ne »zžvižgali »Povečevalnega stekla« in ga morda celo nagradili p medlim aplavzom (kakor se je pri premieri stvarno dogodilo),
C ostali bi ravnodušni in igra bi propadla. Odšli bi razočarani pad to zelo problematično, tvegano, a medlo in precej nejasno, malo verjetno, a še manj prepričevalno igro, katere dejanje je po eni strani premalo •pripeto k zemlji«, da uporabim Javorškov izraz, in obvisi le prepogosto v zraku, ko zvene besede in dejanja v prazno in gluho brezodmevnost po drugi gtrani pa je, spet premalo dvig-Cjeno v tisto pesniško sfero, v kateri se stilno giblje lirična dramatika kakega Freya, ki sicer ni ostala brez vpliva na to Javorškovo delo. Ne, niti izvirni in bizarni domislek »steklene hišice«, ko razjarjena množica kakor skozi povečevalno «teklo opazuje početje in notranji svet svoje žrtve, ni povsem izpolnila svoje funkcije, ki ji jo Je avtor namenil. Ta »monstranr ca« ni delovala dinamično in s tem teatralno, marveč negibno, enolično in statično kljub teatralnemu trušču okrog nje; jetnik ždi v kletki kakor kak trp.
Toda Javoršek je dovolj bistroumen, da je sam uvidel problematičnost prvih treh dejanj, ki jih je morda tudi namenoma miselno zasnoval tako. ker po njegovi sodbi bistvo farse ne prenese kake izrazite protiigre, in jo je zato skoraj povsem opustil. Bil je tako iznajdljiv, da je napisal še epilog — kritičen komentar lastnega dela, nekak dramaturški ekskurz, v katerem pove avtor še tisto, kar bi moral; zvedeti že v igri sami. če bi Javoršek pisal po tradicionalni dramaturgiji. Toda to se Javoršku očitno upira. S tem pirandellovskim tehničnim trikom pa je rešil predstavo, da Je pri nekem delu občinstva, posebno pri mladini, naletela na močan odziv. S tem pa »farsa«
»ama ni postala umetniško bolj dognana, prečiščena in zrela in izpričuje samo avtorjeve samokritične kvalitete.
Javoršek ima dovolj čuta za gledališče, piše dokaj zanimiv, šiv dialog, ima izvirne domisleke. ki so pogosto igrivo norčavi in tudi neresni, objestno samovoljni. včasih na meji ciničnega in banalnega ter oP-olzke-£a in dvomljivega. Toda on je v bistvu improvizator, nagel, nestrpen in neučakan. Ta im-
vsemi namigavanji, natolcevanji, intriganti, mešetarji, lažnivci, podleži, tatovi časti in zlasti obrekljivci«, kakor nesrečnež ne preveč prepričljivo izbruhne pred svojo smrtjo. In Janez Pohlin se res neprepričljivo obesi in neprepričljivo binglja na odru pred gledalci, ki ravnodušno, a brez smeha, gledajo to »smrt«, ker vedo. da je vse le norčija in teater. Deziluzionteem iluzije, ki je .ni bilo, torej, ali pa morda ustvarjalna nemoč? Farsa brez elementarne komike in prepričljive grozljivosti, brez
»soočenja strašnega in komičnega«, kot Javoršek dobro ln točno definira vsebinsko bistvo farse.
Bes, igriva norčija brez potrebne resnobe in tehtnosti v ozadju, brez etične prepričljivosti. Bila pa bi to kaj jedka, bridka in tudi danes zelo učinkovita zgodba o martiriju in popolni nemoči individua, kad-Efr se strnjena množica zaroti, da ga ugonobi. Potem pa to seveda najbrž ne bi bila farsa, kvečjemu tragikomedija, tragigrote-ska. Zaradi avtorjeve bizarne in igrive lahkotnosti pa izgubi zgodba svojo učinkovito satirično ost.
Veliko bolj polna in veliko bolj resnična življenjska luč j« razlita šele nad četrtim deja-' njem, ko Se igralci z režiserjem vred sproščeno otresejo svojih togih vlog in igrajo sami sebe,
PREJELI SMO
GRLICA. Revija za mladinske zborovsko glasbo. Izdaja Društvo glasbenih pedagogov Slovenije. Ljubljana, l955-3t», letnik II. it. 1.
PIONIR. Izdaja Mladinska knjiga. Ljubljana, 1955-36, št. 7.
CICIBAN. Izdaja Mladinska knjiga. Ljubljana, 1955-56, št. 6.
DESET GODINA NOVE JUGO. SLAV7JE. (Zbornik). Beograd, • N o v in s k o-iz da'v ačko preduzeče »Zadruga«, 1955.
Janez Trdina: ZBRANO DELO. Osma knjiga: Dolenjci, Črtice in povesti iz narodnega življenja. Uredil in z opombami opremil Janez Logar. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1956. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
O SKLEPIH POSVETOVANJA O GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1956. Politična knjižnica 11.
Zdravko Pečar—Veda Zagorac: REPUBLIKANSKI EGIPT. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1956. Politična knjižnica 12.
Edvard Kardelj: O VLOGI KOMUNISTOV PRI GRADITVI NAŠEGA DRUŽBENEGA IN DRŽAVNEGA SISTEMA. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1956. Politična knjižnica 13.
Edvard Kardelj: DESETLETNICA ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1956. Politična knjiž. nica 14.
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE — FOIRE DE LJUBLJANA — LJUBLJANAER MESSE —	1956.
Izdaja in oprema:	Gospodarsko
ie ideje, svoje podobe in like do :raja donosil. Od tod neskladnost med talentom in uspehom Od tod morda tudi njegov često neprečiščeni odnos do življenja In človeka.
Ideja »Povečevalnega stekla« Je ideja preganjanega posameznika, ki ga ubijej-o hudobija, hinavščina in obrekovanje ljudi. Glavni nosilec teh nečednih la stnosti. ki jih hoče Javoršek krvavo izibičati in se jim izro-gati, je pater Brumen, zastopnik cerkve, države v državi, ki te ji nosilec’ posvetne oblast; Euipan, le šibko upira. Zakaj pater Brumen tega nedolžnega in
ocenjujejo svoje delo, svoje vloge in jih dopolnjujejo, kakor si jih zamišljajo. Sele v tem aktu pristno zaživita komičnost in teatralnost, So bodice učinkovitejše, dasi tudi tu prizor, ko steklar Filip okolje Župana, precej tuje učinkuje. Vendar pa kaže, da je Filip, ki tudi v igri ne pozna šale, malone edini spodobni in resni človek v vsej malopridni druščini te igre. Hkrati to dejanje nazorno nakazuje avtorjeve dramske možnosti, ki niso toliko v miselni in teatralni forsiranosti kakor Pa v precej preprostem realizmu s fantastično primesjo in rahlo naznačenimi sodobnimi prijemi. To pot je kot dramatik
nakazal Javoršek tudi že v svoji »Kriminalni zgodbi«. Da mu mimo tujih vplivov na manjka izvirnih . odrskih domislekov, zlasti tehničnih, mu ni mogoče oporekati.
Slovenci imamo svojo klasično farso: Cankarjevo »Pohujšanje«. Nanjo se je Javoršek zavestno naslonil. Toda »Pohujšanje« je vse zakoreninjeno v domači zemlji,’ je razbrzdan spopad visokega umetniškega nazora z’ družbeno omejenostjo, njeno hinavščino in amuzičnost-jo in torej ni prvenstveno etičen problem.. Javorškovi glažu-tarji pa bi lahko nastopili v kateri si bodi provinci evropskega kontinenta. V njih se- obravnava prvenstveno etičen problem. Pri Cankarju deluje kot izrazita protiigra osebnost umetnika Petra, ki v moralnem ogorčenju do smrti ranjenega srca vzklikne strašne besede: »Domovina, ti sl kot vlačuga, kdor te ljuibi« itd. Tudi Cankar je poln igrivih norčavih razpašnih domislekov, a ta njimi se vendarle skriva pisateljeva globoka resnoba in prizadetost, ki jo v etični luči. razkrijejo citirane besede. Te resne in odgovorne prizadetosti pri Javoršku, žal, pogrešamo. —
Režiser Hieng je dejanje »Povečevalnega stekla« pravilno pomaknil v neki fantazijski vek, oblekel patra in množico v ne-
gega dejanja. Kamnovo ženo Pilinko je podala Tina Leonova življenjsko pristno in resnično. Njuna hči, »nedolžna deklica« Klariča spada med spodobnejše ljudi v tej igri. M., Potokarjeva je ustvarila tudi v svoji problematični nedolžnosti dokaj prikupen in popolnoma verjeten lik. Izmed klepetulj je treba omeniti še nosato Sviinico, ki jo je živo in plastično kakor vedno odigrala D. Počkajeva, ter »prismuknjeno žensiko« M-Novakove. Kot poglavar ter idejni povzročitelj in vodja vse
te gonje nastopa mehih pater Brumen. Igra ga kot zavesten diktator z vznak vrženim obrazom J. Souček. Nastopa gospodovalno. govori oblastno z rezkim odsekanim glasom. Sicer precej stereotipna figura Hitlerjevega kova, a dovolj markantna v svoji napeti umetni drži. Edini antagonist, ki se drzne Brumnu od časa do časa: upirati — seveda brez uspeha — je poštenjak, steklarski mojster Filip, graditelj steklene hišice. Igra ga L. Rozman z iskreno premočrtnostjo. Upodobil je dober in življenjsko pristen lik pametnega in zatorej odjenlji-
Nikakor torej ni mogoče trditi, da se celotni nastopajoči ansambel rie bi resnično zavzel za izvirno slovensko noviteto, pa vendar —
Pa vendar izvedba pri gledalcih ne zapušča enotnega in nedeljenega vtisa. Od tod navzkrižna mnenja in navzkrižna občutja. Kakor je zadnje dejanje živo in odrsko zanimivo .vendarle ne moje docela zabrisati mučnega ih "negativnega vtisa prvih treh dejanj. Resnično, oder je kakor naj občutljivejše povečevalno steklo. V rezko ne-podkupni svetlobi odrskih žarometov, se janko. tako rekoč v povečani obliki razkrijejo vse
Malokdaj se je zbralo v Maii gadoriljl v Ljubi jam toliko gostov, med katerimi so bili tudi vidni zastopniki našega političnega in kulturnega življenja, kot je bulo to v. petek zvečer ob otvoritvi raizstave del mladega indijskega
umetnika Ritendire Mozumdainja, ki je kot štipendist škoro leto dni
decembra ,1927 v bližini Lahore, je študiral umetnost -pr! slikar/tl Binodu Biharju Mukerdljiiju An kiparju Ramu Kinkeju v Tagorejev! univerzaln, šoli Santi-Nikc-tan. V Jugoslavijo je prišel skupno s še tremi drugim: mladimi indijskim; umetniki, od katerih s« je eden izpopolnjeval v Bcogra-
iizpopolnjeval svoje znanje v spe- du pri slikarju MLlunoviču, dv*
ciadki na akademiji za likovno umetnost v Ljubljana. ,Še več — ko so obiskovalci pristopali k črnolasemu, v domačo jndijiko, visoko zapeto suknjo oblečenemu raizstavljalcu s čestitkami, je bilo v tesnem galerijskem prostoru vt-deti, kot da b; bili za omizjem v trenutku družinskega praznika. Mislim, da te pozornosti — ka-
vrline in izrazitosti, izstopajo .kršne bi bili sicer gotovo veselli
pa tudi vse hibe in pomanjkljivosti., akterjev. Pod. tem povečevalnim steklom pa stojita predvsem tudi avtor sam in njegovo delo. Kakor z radijskimi žarki presijana .stojita pred-pp— zornim gledalcem njuna volja in moč, njuno hotenje in uresničenje, pege in čista mesta, polno in prazno, pristno in narejeno, svojsko'in prilaščeno — pa celo tisto, česar avtor ni povedal. in kar se odteza poročanju. Ti žarki pokažejo, da pričujoče delo umetniško še ni prečiščeno in dognano ter življenj-
pa v Zagrebu pr.i kiparjih Krša-niču 'in Avgusti,nčiču. Sam Rite radira, ki mu je prvo odkritje taka imenovanega" evret tihega zahodnega sveta posredovala prav našai dežella na tradicrorisinil prelomnici med kulturami vzhoda in zahoda, je študirali v Ljubljani pri prof. Bornsu Kalinu. Pri cen se je skušal predvsem izučiti V umetniškem rokovanju, seznaniti
vega človeka. Poleg teh je tre- sko dovolj polno in, bi sodilo delovanja z Indijo, m končno L-  	i	a	 „»__________________________________  ker	oetaija	s	svojim	delom pošten
ba omeniti še Mojstra Sivca (A. Valič), patra Benedikta (B. Miklavc). Režiserja (E- Gregorin), mimo njih pa nastopa še v manj vidnih vlogah vrsta igralcev in igralk, skoraj cel ansambel. Saj je oder skoraj ves čas neprekinjeno. poln ljudstva In množica.
prej na kalk eksperimentalni oder. Kot izvirna slovenska novost pisca, ki si vneto prizadeva. kakor je podoba, za svoj odrski izraz in obliko, pa je prav, da se predloži kritični odrski prisoji.
Fran Albreht
včasih rudi naši domači milaidl • se s sodobno evirotpsfco realistično umetnika s. svojim prvencem — tehniko v kiparjenju, medltem kq n; pritegnila zgolj eksotika, ali je ostal vsebinsko edino pravilna
zvest samemu sebi in incliijiski ere.— diciijč. Indijska umetnost, kore mj je pravil, je mnogo bolj metafizična, poduhovljena kot naša —• tudi grška klasika s svoijo teles*, nostjo je prodrla v času Aleksandra Velikega samo v obrobna indijske pokrajine — čeprav so sicer Indijci niikakor ne sramujejo postavici rudi najbolj intimnih erotičnih upodobitev v svojih svetiščih. »Na človeku mi nič grde* ga, česar b; se bilo treba sramovati ali skriti«.
Druga značilnost imdlJjishe umetnosti je v tem., da so indijski u-merniki zelo mnagoetranskL Indijski umetnik je celo dekorater* ki skrb; za okrasitev ljudskih slavnosti in cvetje na praznična mizi Tak je tudi Ritendra. Pred*
— kot je bilo že nekoč v tisku zapisano, da se za temnopoltim mladeničem ozArajo ljubljanska zijala ampak nasprotno prav to, da si je mladi Indijec, eden izmed učencev velikega indijskega filozofa, pesnika An umetnika Ra-bindranata Tagoreja, v času svojega bivanja med nami pridobil resnične sJmpaiolije vseh; to, da predstavlja v zadnjem času prvi realni člen našega kulturnega 90-
in vztrajen umetnik, kljub tujemu okolju zvest samemu sebi in *vx>-ji indijski umetnosti.
Umetnika je ▼ imenu Ijdbfl jan* ske akademije predstavili obiskovalcem prof. Božidar Jakac. Bengalec Moizumdar, ’ ki je bil rojen
ZAKAJ PA NE?
NOVOST V MESTNEM GLEDALIŠČU
Mestno gledališče v Ljubljani lahko šteje .med. »voje največje uspehe uprizoritev drame Edu-arda de Filiippa Filumena Markirano. Zakaj nam ne bi predstavilo še njegovega brata Fep-
naslednice najbrž nikoli ‘ne bodo zablestele v tisti slavi in popularnosti, ki ju je dosegala prva eommedia del’ artac Doku za ta neispolsjenadpg-nja je tudi komedija, pravza-
ke fantazijske sutane in neka pina; ki prav tako; 'kot Eduardo prav burka Petppina de Fillppa fantazijsko srednjeveška oblači- *’	”	‘	’	'
la. Postavil je hrupen oder, pravi Spektakel. ‘Mislim, da je napravil, kar je mogel napraviti.
Ubral je v splošnem pravilen tempo, le praznot, ki zevajo v monotonem drugem dejanju, ni mogel »polniti,- -Rač pa je.--.di-
vodi v Neaplju svoje gledališče, piše zanj igre in nastopa v njem? Gledališki'družini bratov Eduarda in Peppina de Filippa sta zrasli iz iste tradicije, iz starega nagnjenja Neapeljčanov do gledališča, in prav tako stare tradicij« ,migr^cev ,v..T^aytorjey,
^tar^SlTh^at^aTKočJ f* se nadal^ te: generacije
provizator mu ne da. da b: svo-	MATEMATIKO
IN FIZIKO. Izdaja Društvo matematikov in fizikov LRS. Ljubljana. 1956. IV. št. 3.
Jules Verne: 20.000 MILJ POD MORJEM. Prevedel Janko Moder. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1956. Knj žnica Sinjega galeba 30.
Matej Rode: MEH ZA SMEH. Ljubljana. Mladinska knjiga,
1955. Lutkovni oder 11.’
France Bevk: PAZI NA GLAVO — GLAVA NI 206A! Narisal Dušan Petrič. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1955.
PIONIR. Izdaja Mladinska knjiga. Ljubljana, 1955/56, št. 6.
KONCERTNI LIST Slovenske filharmonije. Ljubljana, 1956, leto V., št. 7.
AMBALAZA. Izdaja Izdavačko odeljenje Saveza društva za za. štitu materijala FNRJ. Beograd, (
1956, god. III.. br. 1—2.
ljiva in banalna mesta, kot je ščipanje in pod. Posebno pa *e se razživel v zadnjem aktu. Tudi scena Svete Jovanoviča je ustrezala groteskni podobi igre. Preprosta in neiskana je. Dve pročelji hiš • na vsaki gtrani odra, v sredini kaj primitivna »steklena hišica«, v ozadju transparent s karikiranimi grotesknimi gobci. in obrazi obrekovalcev in klepetulj.
V igri zaradi odmaknjenosti v
grotesko ni pravih, do kraja izdelanih karakternih vlog, pač pa so nekatere bolj ali ipanj izrazito nakazane. Janez Pohlin, ki ga igra B. Kralj, v farsi nima obraza in je mogel šele v zadnjem dejanju nakazati svoje kvalitete z rahlo ciničnim prizvokom. Oblastnika Zuipana igra J- Cesar. Sodim, da se v svoji vlogi cincarskega mevžlja ni najbolje počutil. Imel je premalo prostora in zraka. Vendar je svojo v bistvu pošteno dušo po-mirljivca dobro naznačil in bil konec tretjega dejanja skorajda komično ganljiv. Tudi Vika Grilova je kot njegova žena postavila temu življenju skladen lik na oder. Dovolj izrazit kot zagrizen sovražnik in tudi kot zapeljivec in prešuštnik je bil predsednik steklarskega ceha Kamen Pavla Koviča. S svojo partnerico vdovo Hrvatico, ki jo s polnim temperamentom igra M. Kačičeva kot, ena najboljših figur v vsem delu, je precej uspešno reševal enoličnost dru-
generacijo. Obk imajia-marsikaj 6ličnega (vodi; ju režiser, igralec in avtor; ki v avojema gledališču izvaja isamo lastna dela), pa Je vehdar med obema igralskima družinama in med obema bratoma — voditeljema velika razlika.
O Eduardu in njegovem gledališču skoraj ni treba izgubljati besed. Poznamo ga po odrskih ih fihpskih upodobitvah njegovih resnih” družbeno problematičnih del, ki so našla tudi pri slovenskem občinstvu veliko odobravanje in razumevanje. Toda njegov brait Peppino je drugačen! Ne posnema svojega brata v hotenju, prikazovati aktualne družbene probleme. Lahko bi rekli, da je Peppino bolj pristen Neapeljčam kakor njegov »resni umetniški« brat. Peppino je komik, ki se norčuje iz problemov, ki so prav tako aktualni kot oni, ki jih obravnava Eduardo, le • da so veliko manj kočljivi, pomembni in akutni, sltratka iz stvari, ki postanejo problematične samo v komedijah.
Peppino de Filippo je eden tistih,, ki oživljajo blesteče tradicije commedie del’ arte in njenih junakov. Lahko bi rekli, da je idealist, eden tistih idealistov, ki se trudijo za cilj, katerega ne bodo dosegli. Veliko premalo vemo o commedii del’ arte! Kar zatrdno vemo o njej, je to, da še nikomur ni uspelo obnoviti njenega sijaja in da njene
KNJIGE NA SAMOTNEM OTOKE
E razstave mednarodne zveze lesorezcev XYI.ON v Zflrichu, r„ kateri razstavlja tudi’13 jugoslovanskih umetnikov. Razstav* ko v kratkem prenesena vJLJubljano. — Na sliki, «d leve na Resno: predsednik XYLON, znani belgijski lesoreze« Franz  __________ m*top n lk Jugoslavije ak. »likar Božidar Jaka« Im
Kmalu se "bodo tudi najbolj
potrpežljivi bralci naveličali vseh mogočih anket, pri katerih udeležence vprašujejo,, katerih pet ali deset knjig bi vzeli s seboj, če bi morali na samoten otok. Tako bi se človeku vsaj zdelo, toda najbrž bi se zmotil. Francoski pisatelj Ray-
mond Queneau je šel celo dalje:	dve sto pisateljem »ali
drugim osebnostim« je zastavil vprašanje, katerih sto knjig bi moral prebrati vsak človek, ki da kaj nese. Le 40 izmed vprašanih je odgovorilo pozitivno, približno toliko negativno, drugi so molčali, med njimi vrsta slovečih francoskih pisa- . teljev: Martin du Gard, Mal-raux, Camus, Giono, Sartre, Aragon itd. Vendar se je preb-stalo gradivo Queneauju zdelo dovolj, da ga je objavil v posebni knjigi (»Pour ime biblio-theque ideale«. Gallimard, 320.. str., 830 fr.), namenjeni baje za vodstvo »bralcem, ki pogosto nimajo sto knjig« in ne »učenim ljudem«. Pa vendar bo knjiga gotovo bolj zanimala
Prva mesta med knjigami so dobili Shakespeare, Proust, Monta.igne in Rabelais. Da knjiga ni puščobna, so poskrbeli nekateri odgovarjalci, ki so navedli zelo nenavadne knjige, češ da so jim pri srcu: Simenonu telefonski imenik, Millerju Nostradamus, Mecker-tu kuhinjske knjige in Jeanu Cocteauju — »La difficultč d’ čtre« Jeana Cocteauja. In enako zanimivo je, da nekatere slavne knjige niso •* dobile niti enega glasu, med njimi »Bab-bit«, »Koča strica Toma« in »V vrtincu«.
Enako mikavrrt so drugi odgovori, recimo Anouil-hov:	»Nimam kvalifikacije za
to«, ali Claudelov, češ da ne more odgovori ti »zavoljo svoj e velike nevednosti«. Roger Cail-lois je sicer odgovoril, vendar je z zvezdico zaznamoval dela, ki jih ni bral, vendar »nekaj upa od njih, ker jih splošno tako cenijo«. Verjetno je bil 1« malokdo tako pošten, da ni navajal neprebranih del* .
Ni res, pa-le verjamem, ki je
doživela 21. marca n« deskah Mestnega gledališča v Ljubljani svojo prvo slovensko uprizoritev. V njej se Peppino norčuje iz problema, ki je z« italijanski Jug zelo značilen, pri nas pa ga- kkoraj n« poanamo več: iž praznoverja- Pri izbiri snovi morebitni vzgojni faktorji nikakor riiSo bili odločilni, čeprav lahko burka osmeši že tiste ostanke prazne vere, ki so že udomačeni pri na*. Ker takih ljudi, ki bi zjutraj pazili, s katero nogo vstanejo, ki bi jim raztresena sol pomenila strašen migljaj- usode, ki bi se izogibali grbavim ženskam, letali za »sre-č on osnimi« grbavci in uganjali podobne neumnosti, skorajda ni več. Veliko pa je pri nas takih ljudi, ki se žele zabavati, prisrčno nasmejati in v gledališču pozabiti na vsakodnevne skrbi in težave..Veliko taikih ljudi je težko pričakovalo nastopa »Misije dobre volje«, ki ga je Mestno gledališče obljubilo vključiti v svoj letošnji program. Tem številnim ljudem je vodstvo Mestnega gledališča ustreglo s premiero Peppinove burke. Z odkritosrčnim priznanjem, da je ta premiera le nadomestek za težko pričakovani veseli večer, se je vodstvo seveda tudi izognilo očitkom, ki bi jih utegnil; naperiti na njihov repertoarni izbor. Takih očitkov bi ob majhni literarni vrednosti burke res ne bilo malo, saj od gledališča, ki raste te leta v leto in uspeva predvsem z resnimi, čeprav včasih malo drznimi poizkusi uvajanja novih avtorjev, igralskih, stilov in scenskih rešitev, pričakujemo in zahtevamo vedno več.
Po tem priznlnj« re* ne moremo reči drugega: zakaj pa ne? Zakaj nam Mestno gledališče namesto pisanega veselega večera ne bi ustreglo s komedijo, ki. kljub ’ svoji naivnosti, preprostosti in literarni netenden-cioznosti predstavlja pristen košček življenja in snovanja priznanega neapeljskega gledališča?
Delo je prevedel im režiral Jože Tiran. Kot. prevajalec ni imel hvaležnega dela: . preliti sočen, z dialektom zabeljen Pep-pinov dialog brez škode v našo odrsko govorico ja nerešljiva naloga. Kot režiser je pokazal veliko smisla za pantom i m i čno igro, poizkušal igralcem vliti nekaj neapeljskega ’ temperamenta (pri nekaterih mu je to uspelo, pri nekaterih pa.izrodilo v. burkasto karikiranje), pa tudi
mlzansceno je razporedil dokaj smiselno, če le ne bi igralcev nekateri .neprestano pošiljal v famozni
Igralci?. Spet naletimo na problem burke, kjer na morejo dati veliko svojega. Naletimo pa tudi na problem vživljanja v tuj temperament, tega pa niso vsi aadovoljivo izvedli. Kot uspel lik moram omeniti predvsem izvrstno Rušo Bojčevo, ki toliko da ni doživela aplavza na odprti sceni. Zaslužila bi ga!
Pokazala je, kako potrebna je prava mera karikiranja tudi v burkah. Nasproten dokaz je dal Danilo Bezlaj, ki Je ▼ karikiranih scenah precej Obledel. Ugajal je tudi Franci Prus. Ostale ženske vloge so zadovoljivo odigrale Iva Zupančičeva, Julija Staričeva in Vera Murkova. Milan Kalan je odigral precej bledo vlogo ljubimca, v ostalih, manjših vlogah pa so ae odlikovali Mirko Zupančič, Pavle n ih podob. Še preprostejše so nje-
tudl slikar in g.raf:k, a 5e posebej slikar desčinov na tekstilu, a čimer je pravzaprav svoje umer-i n!kavanje začeli.
Drobec vsega tega. raz*rts(viljii tud; v Ljubljani:	12 temper, 6
grafik, nekaj manjših kipcev— is teraikote ali medenine, risbe s tušem in tekstilne vzorce. Temper-ne barve nanaša na svilo alj posebno impregniran papir. Ozadja mu nikoli ni povsem belo, anapsči motno. Barve odmerja sko>po % prevladujočim okrom; barve mu pravzaprav niso niti toliko važne, kot linije, kar je pri njem kot kiparju razumljivo. Motivno! Bobnar, Čajnica, Keramična prodajalna, Pomlad, Sedeč; ženski 3 drugi prizori te indijskega žir* ljenja, nekje poduhovljeni v pojem. Ljudje skoro spojeni z czad-jem v eno celoto narave. Učinek dokaj dekoraitiven. Figura/lika preprosta, a komponirana z velikim dostojanstvom in umerjenostjo, giibi telesa precej statični —• z izijemo rok, ki legajo običajno v dvojno razlomljeno diagonalna držo po starem vzgledu Budih
Jeločnik, pa tudi Polde Dežman,
Miro Veber in Fran ek Trefalt.
Peppino de Filippo ponuja gledalcem svoj* delo kot košček svežega kruha. Za nas ta kruh ni tako svež, kot *a njegove someščane, toda zakaj ga ne bi pokusili tudi ml in spoznali neapeljskega »peka«?
B. O.
NOVA ŠTEVILKA NAŠIH RAZGLEDOV
IZ VSEBINE:
Zunanjepolitični pregled: Eisen-hower se je odločili Ro sestanku v Karačiju; Nova razvojna faza Srednjega vzhoda; Ben Jusef gre v Madrid; Ciper — Jabolko spora.
D. P.: Evropska plačilna unija.
Laburistični glas o Industrijski demokraciji.
B. P.: Skandinavske zgodbe o ljudeh (orumenel zapisek Is pre. dala).
Franc Černe: Zamišljeni referat o socializmu.
Emil MedveSCek: Sence arhitektovega projektiranja.
Tone Hren — Avgust- Kuhar. Racionalizacija (recenzija).
Primorka: Televizija, meale natega časa.
St. K.:	Etika	v	podjetniški
družbi.
» Ciril Kosmač: Bell konj (leposlovni podlistek).
J. Mesesnel: Debenjakova grafična mapa.
Zlata Pirnatova:	Paul	Valery
(ob desetletnici pesnikove smrti).
Dušan Ludvik: Heine In Nemci,
Glovannl Ruggere: Premene v italijanski literaturi.
V. C.: Nove teme na nov način (ob razstavi slikarja Vidoviča).
Branko Rudolf: Dobriča CoSlč:
Korenine (recenzija).
Valena Vodušek: Glose h koncertom.
M. G.:	Filološka	detektivka o
Shakespearu.	.	.	,	,	.
Vita! Klabus: Dickens ln Hardy. . :z starega studenca dobre mdtjsita
Marijan Lipovšek: Elektronska vode.
kemika, Pisma Našim razgle-	B'	,
dom..Kulturne vesti. Nove knjige.
Lastnikom
Smrekarjevih umetnin
gove risbe., v nekaterih potezah skoro za naše pojme začecniSke; v nekaterih pa je zaijel ruda nekaj naših motivov sz Istre. V grafikah je določnejši in trši, zlasti v oniih iiz trdega gorskega Nepala. Tekstilni vzorci s stiliziranimi ribicami, ptičk; in ženskimi figurami .spommjajo na naš modem* evropski desein, ki se tudi satJ zateka k folklori. Zveza med ljudskim vaškim obrtnikom m u* mernikom je pri nas aploh močna, je menil Ritendra, »in drug od drugega se učimo.« V kipcih, zlasti v noveijših terakotah, zasledimo že vidnejšo njegovo težn jo po realnejšem oblikovanju telesa čeprav težnja po kompozicijski monumentalnosti kljub miniaturni velikosti ostaja tudi tu. 5e močnejša je seveda tradicija v_ njegovih medeninastih kipcih.
Pri samem vhodu visi njegova drobna medeninansta plaščka v starem slogu — »Donašalka vode«. T udi Ritendra Mozumdaj ja talk donašalec. Morda njegove u-metnost; še ne razumemo popolno kajti za razumevanje vsake u-metnosti je treba tizhajati iz celotne kulltume tradicije Ln doživljanja tega naroda — a vendar njegova odkrita im kljub preprostosti moralno zgovorna razstava, prinaša v naš svet — z nijegovo perfektno anatomsko dognanostjo in hkrati utrujenim hlastanjem pa nerealnem — blagodejen 'požtrek
desni kot odra prav do rampe, kamor se je — kdo ve zakaj — zaletaval vsakih pet minut zdaj eden,.zdaj drugi igralec.
Sicer pa pri režiji takih burk režiser ne.more pokazati kaj več
Narodna galerija v Ljubljani rbira gradivo sa veliko monografijo najboljših del Hinka Smic-karja. Ta izdaja bo vidna počastitev tega velikega slovenskega umetnika, ki so ga fašistični okupatorji zaradi njegove progresivne usmerjenosti in borbenosti ustrelili.
Da bo Smrekarjeva progresivna umetniška podoba res pravilno podana. Je treba zbrati vse najboljše, kar J« ustvaril. Narodna galerija lena še od retrospektivne
^	,	*	,	5*Jasu I v vi
kot rutino in uglajenost -In razstave Smrekarjevih del v letu oboje je Tiran tudi pokazal. 1952 ▼ evidenci poglavitna njego-Scena? Nič posebnega, v tem v* dela. Vendar ni koma, da se
gledališču srno videli že veliko *8	«®*™ivega 1" važne-
, ga gradiva nahaja v javni, še več boljših tem kot to, ki Jo Je ^ T aa*ebni lasti. Treba Je. da (prav tako kefcor koataDt) sa- m wh to pritegne a* objav* v M»V«1 M. autta*
Zato Narodna galerija vabi vse lastnike Smrekarjevih risb ln barvnih del, da ji (če tega 2e niso do-slej storili), siporoče, kaj jmajo v svoji (posesti. Zlasti SO važne Smrekarjeve predvojne, še bolj pa med okupacijo izdelane politične in socialne satire oz. karikature.
Kdor .ima kakšno tako, doslej še neznano ali vsaj neevldentlra-no delo, ga vljudno naprošamo, da o tem obvrstl Narodno galerijo, da se tudi to delo fotografira — hi če bo potrebno — tudi reproducira v Smrekarjevi monografiji.
Zares pomembna In umetniško dragocena Smrekarjeva dela je Narodna galerija pripravljena tu. dl po sporaaum« a 1 »etn tkem efc
marca 1956
tv ^
/
7
ZGODBICA
o črnem škratu
Nekega večera *em se v tiskar- benih strojev, vso Je btlo od"
fei zakasnil. Stroji so že zdavnaj B&rnolknili. Le ena sama neonska cev je še svarila. Sedel sem za Biiizo 'in 'popravljal krcačnj odtiis. To je poizkusni odtis, kjer popravljamo napake. Popravljani, popravljam, pa zagledam veliko napako. Namesto »vei.kan« je na odtisu pisalo »pelikan«. »Uh,« Sem se razjezili. »Spat mi je ponagajal! tiskarski škrat«.
»Da, tiskarski škrat tl je ponagajal«, je zdajci spregovorila pdkvsčena beseda na krtač" oni odtisu in se skobacala na noge ► Pojdi, poiskala bova škrata in gnu navila ušesa.«
»Pa ga. poiščiva« sem privolil. Položil sem besedo v dlan in s prsti mi je kazala pot med stroja nn sivimi kosi svinca. Prav na konec tiskarne me je peljala.
»Tu«, je reki a in pokazala s prstom v koc, kijer je zijala v »teni temna luknja. Prižgal sem Se eno neonsko cev, položil besedo na tipko tiskarskega stroja in počepnil. Z roko sem segel v odprtino. Do komolca sem jo porisal z ostrim piipcem.
»Au, au« sem zavpili in po-zajavkal v lloknji. »Kdo me budi? Spal bi rad!« Mezinček desne roke me je zaskelel. Ko-t bi se ure-tal z ostrim pipcem.
»An, anj,« tedaj je nekdo tenko gegniil rolko iz vouhne. A glej, na prstu je visel za kazalec velik možieelj, tak, kot bi padel v črnilo. »Glej, saj to je nemara pravi tiskarski škrat«. U, kako se je tagrizel v meso.
»Izpusti, nesramnež!« je zavpri-
5a beseda na tiskarski t.ipikii.
Z levico sem prijel možuclija za vrat in stisnil. Zobje so spustili trn podenj mož je bil — ujet . . .
»Joi«, se je zacmeir-jl, »saj bom priden pusti me, da grem domov«.
' »Pric len. priden«, sem mu oponesel. »Ne boš se zvija«!'Le potlej mojo prijateljico Besedo, kako grdo si jo pokvečil. Iz »veL-kana« si naredil »pelikana« . . . pa vsak dan tiskarjem mešaš prste, potem pa se morajo časnik ar-|i za napake javno opravičevati.
visno od tisikarjeve izurjenosti, zanesljivosti in iznajdljivosti. Zato je tiskarstvo tedaj Se po
Zavihal ai j« rokava ln m ročno lotil dela. Z urnimi in nezmotljivimi prsti je prebiral črke, majhne in velike, okrogle
mriizi
□
dnevu, ki je bil določen, je svoje delo tudi srečno končal.
Z ljubečim očesom je moj praprapraded že enkrat pregledal črko za črko in ugotovil, da v vsej 'knjigi res ni niti naj-
MoJ davni prednik ni rekel nič, ni poskuial ugovarjati: vedel je, da bi zaman iskal pravice. V srcu pa je vsem tiskarjem prisegel strašno maščevanje, h kateremu je zavezal tudi ves svoj rod.
»In lod takrat naprej«, je končal tiskarski možieelj, »je vsak dan hodii1! na skrivaj v tiskarno in mešal tiskarjem trke, da so bi pulili lase in grdo psovali. Tn odtlej je delal tako ves njegov rod in tako delam tudi jaz. Zato se vrste v časopisih in knjigah take in prvi^bnr napake, kot
kriv
češ pomore ikrat.«
»Striček, ni—ko—Li veš,« je tr.ed joikom jecljal. Kmalu sem Brnel vso roko umazano od črnih Sblz.
»Nič ne pomaga«, sem bil odtočen. »Nič več ne boš škodil ljudem. Zdajle te bom prijel za use-sa >in ti jih navil, da se bo bliskalo po tiskarni.«
»Striček, dobri striček, saii nulam sam kriv, da sem tsjk. Povedal ti bom zgodbico naše rodbine. t>a se boš mogoče omečil.«
»Prav,« sam 'privolil.
' Sedel sem na kup dišečega pa-pirla in s pokveženo besedo sva
napela ušesa ...
Možieelj si ie obrisa-l črne soi-fce, sedel na moje koleno, -da so tnu nrige binglliale ob hlačnj gubi,
■n 'T>r'cel pri-poTedovat1::
»Moj praprapraded. moj dav-Bii prednik, je bil tiskar. Da, tiskar, in ne samo to: po svoji Veliki spretnosti in neugnani fciarljivosti je slovel daleč naokrog. V resnici je bil odličen Iflelavec, vesten, pošten in zaljubljen v svoje delo. In to ni bilo kar tako. kajti v tiskarnah Us tega časa še niso poznali no-
pravlci veljalo za pravo umetnost — črno umetnost. Moj praprapraded pa je. bil njen mojster. Tolikšen, da je bil celo gospodar tiskarnice,.kjer Je delal, ljubosumen na njegovo znanje — čeprav je seveda s pridom izkoriščal njegovo umno delo in iz njegove spretnosti koval čedne denaTce. A tudi tovariši — tiskarji mojega danega prednika niso posebno marali in ob vsaki priložnosti so se norčevali .—' bil - je pač moje mere — iz njegove -pičle postave. On' pa se ni dosti menil zanje in je z nezmanjšano vrnemo opravljal svoje delo. Vedel je namreč, da jih v resnici tare samo huda stanovska zavist. Kako jih tudi ne bi: bili so veliki in močni, pravi brdavsi so bili m.ed njimi, pa vendarle kljub trudu niso zmogli tistega, kar je zmogel neznatni škratek...
Tako je živel moj praprapraded s svojim delom, ki mu J« bilo edino in čisto zadovoljivo, in živel jji bil tako do konca dni. če ...
Nekega dne se je oglasil -v tiskarni veljaven in bogat mož in naročil tisik velike !n debele, dragocene knjige. Hotel, je imeti delo, ki bo po lepoti prekašalo vse, kar je bilo dotlej ustvarjenega v črni umetnosti, vrhu vsega pa je postavil še zelo kratek rok. Glede stroškov ni barantal. Lahko si mislite, da je gospodar kar žarel, saj se je za nenavadno delo nadejal
tud; nenavadnega dobička, in še dolgo potem, ko je naročnik od. šel, sl je zadovoljno mel roke. Pa tudi moj praprapraded je bil vesel — kajti komu drugemu naj bi bil gospodaT zaupal zamotano in odgovorno nalogo? — in upravičeno je upal, da bo pri tem edinstvenem delu lahko v resnici pokazal vse svoj e mojstrstvo.
in oglate, preproste in umetelno zavite, in jih nizal v besede ,in
stavke, v vratne« in odstavke. Vmes in ob Straneh je radodarno sejal vsakovrstne okraska, kakor mu j« narekovala njegova cvetoča domišljija. Vse je' bilo taiko ljubko in skladno, da ni moč opisati, in hitro je bilo
jasno, da tako lepe knjige res še ni nihče napravil. No, in o>b
Vera Albreht:
2 Zimska
Tolsti mesec * nčba gleda na zemlji5 ...
Ta puščoba mu preseda, kaj bi l njo?
Sneg zamedel je vta peta, ■prav nikogar ni, vsak tišči se svojega kota, v dve gubi drži.
V prazni h osti medo 'B,pava,
veverice ni,
samo zajček v snegu tava, ker ga mraz lovi.	v_j
manjše napakice, nato pa si je - ■! jo danes našel ti.* na svoja drobna pleča naložil tiskarski pladenj s svojim delom in ga odnesel, da bi ga -pokazal gospodarju, ki je že nestrpno čakal. Nestrpno pa je čakal še nekdo. Bil je to njegov tovariš, naj večji brdavs in najhujša neroda med tiskarji;
Kar je napravil, nikoli ni bilo nič prida in zmeraj so mu postavljali za zgled mojega praprapradeda. Zato ga je -neusmiljeno črtil in že dolgo prežal na priložnost, da se" mu maščuje enkrat za vselej. In ko je zdaj zagledal mojega praprapradeda, ki je prihajal s svojim drago-t cim tovorom ves droben med mogočnimi predalniki, polnimi svinca, se mu je n'enadoma posvetilo: neopazno je spustil iz rok drobno črko š, da je obležala na tleh. Nič drugega. Moj praprapraded se je prestopil enkrat, dvakrat, zadel obnjo — in ae spotaknil prav ob strešici, saj je bil tako majhen škrat.
Njegovo čudovito delo se je s treskom razsulo na vse strani.
Vse je bilo izgubljeno, uničeno.
Na vik in krik je pritekel gospodar, in ko je videl razdejanje, je brez besede pograbil mojega praprapradeda in ga vrgel čez prag. Za njim Je planil še porogljiv smeh jovariSev.
Pismo	z
aupno
Glej Jo, glej, pomlad! Od juga topla sapica pihlja.
Na poljani so samo in redke krpice snega.
In sedaj? Zelo zaupno ti povem in na uho: snežni mož se je raztopil. Zjokal se je za slovo!
In Se kaj? N«, sončni rebri kmalu zvončki zacveto, in vijolic ljubki šopki ob studencu za vasjo.
In še kaj? Seveda, dečko, čaka te še marsikaj.
Saj se skoraj lastavice vrnejo v domači kraj.
In bova oba vesela med čebljanjem ptičjih jat videla, kako prihaja s sončnega neba pomlad.
Va
Dragi tovariš urednik!
Na svojem dolgem popotovanju doživljam toliko novega, lepega in zanimivega, da se moram vsak dan spomniti tvojega naročila: če boš videl kaj posebno zanimivega, kaj takega, kar bi zanimalo tudi mlade bralce Najdihojce, nikar ne pozabi nanje. Napiši jim nekaj o daljnih krajih in ljudeh, ki jih boš tam srečal, da jih .bodo spoznali tudi naši pionirji.
Ko sem pripotoval v mesto Pengan v Malaji, sem se tega naročila posebno živo spomnil. Sklenil sem, da bom pionirjem opisal svoje srečanje s potujočim malajskim lutkovnim gledališčem.
Ze od daleč sem zaslišal piskanje piščali, zvončkljanje in udarjanje po bobnih. Ta nekoliko čudna godba me je zvabila na trg, kjer se je okoli voza z odrom gnetlo že veliko starih in mladih gle-
dalcev. Predstava se je ie začela: dve lutki, kralj in kraljična, sta se v čudnem plesu priklanjali druga drugi in občinstvu, ki ju je zavzeto opazovalo. Nato sta zapel i. Pravzaprav sta pela pevec in pevka, ki sta bila skrita za zastorom na vozu. Pela sta z nosljajočim glasom neko staro malajsko narodno pesem. Med tem, ko so gledalci poslušali pesem, sem smuknil za voz, da bi si ogledal lutkovno gledališče še z druge strani. Kaj sem videl? Pod razgreto platneno streho, ki naj bi varovala pred vročim opoldanskim soncem, je igralo pet godbenikov v samih majicah na čudne inštrumente. Meni se je zdelo, da povzročajo s svojim igranjem nemogoč trušč, oni pa so igrali zavzeto, tako da jim je pot kar curljal po obrazih. Pevec in pevka sta morala peti v mikrofon, da sta preglasila glasne godbenike. Pod odrsko odprtino je čepel lutkar, ki je imel svoji lutki nataknjeni na prste beh rok. Dvigoval ju je in priklanjal, nagibal v desno in v levo in z gibkimi prsti oživljal leseni, v pisano svilo oblečeni lutki. Ob lutkarju je čepelo dekle s tretjo lutko in čakalo na nastop. Njena lutka je morala predstavljati kakšnega razbojnika, saj je imela zelo zmršene lase in razcefrano obleko, Med mojim ogledovanjem je bilo pesmi konec in pohitel sem nazaj med gledalce,' da bi sledil nadaljnjemu poteku igre. Nastopil je razbojnik in prepodil lepo kraljično. Junaški kralj pa se je začel z razbojnikom boriti in končalo se je tako, kot se konča v vseh pravljicah na svetu: kralj je premagal grdega razbojnika. Gledalci so se zadovoljno oddahnili, mali rdeči zastor se je zagrnil in godba je zaigrala še glasneje. Med odmorom je nekaj gledalcev. odhitelo v tempelj« ki
je stal na drugi strani trga.
Tam so se klanjali pozlačenemu kipu boga Buddhe in mu darovali svoje darove. Na nji-
i
hova mesta ob lutkovnem odru pa so prihiteli novi gledalci. To so bili v čiste evropske obleke oblečeni šolarji, ki so se vsuli iz bližnje šole. Predstava se je začela znova. Vse pravljice, ki jih odigrajo malajski lutkarji, so stare in vsi jih že poznajo. Toda nikoli se jih ne naveličajo poslušati in gledati.
Malajsko lutkovno gledališče je staro ie več kot tisoč let. Prav tako so stare pravljice in junaki, ki v njih nastopajo. Ze stoletja potujejo malajski lutkarji po mestih in vaseh in prinašajo z zgodbo, pesmijo in plesom veselje velikim in malim gledalcem.
Depo pozdravljam vse pionirje, ki prebirajo Najdihojcol Krnil Frelih
(MELIKA H
REKA
Mimi
Malenšek
V oček se mu j« čudno, n “Žalno zasvetilo. Poizkusil se mi Je izviti iz trdnega prijema »A, bi rad uišel?« sem se razjezil.
»Izpusti, človek!« je zastokal modi cel j.
»Boš nehal mešat! tiskarjem črke?« sem vprašal.
»Ne, ne, ne pa ne, pa ne.«
»Dobro, potem ti bom pa navil ušesa,« sem spet zagrozil.
»Za ušesa, za ušesa,« je zavpila s tipke pokvečena beseda in zacepetala z nogami.
Prijel sem možici;a za uho, da bi ga navil, tedaj pa »hop« in tiskarskega šk-r ata že ni bilo več. Kot veter sfe j-a zal? tel med predale in umazane svinčene črk« in mi zginil izpred loči. Od ta-krst naprej ni videl tiskarskega škrata nihče več. In, če pogledate, zdajle, otrobi, ta trenutek v časopis, pa boste videlo njegovo nagajivost.
No, tiskarskega škrata nisem šel več iskat. S tipke sem vzdignil be«edo, jo postavil na njeno mesto in z mastnim - rdečim svinčnikom napisal »velikan« namesto »pelikan«. Kaj pa hočemo, odkar sipo se zamerili malemu, ■toda nezmotljivemu mojstru črne umetnosti!
Napisal Peter Uku
»Sramota za rdečega moža,
če ne upa več upehati in ubiti losa! Sramota zanj, če ne upa več izslediti bobra! Connecticutu—• Velika reka — je pot na vzhod in zahod v lovišča, kjer je mnogo losov :in bobrov! Ne pripovedujte mi, da so sekire bledoličnikov pregnale vso divjad! V naših loviščih je dovolj divjadi za vse in za vse je dovolj prostora!«
priznanja. Hiteči oblak je rekel:
»Veliki sachem, vzemi mu njegovo otroško ime in daj mu drugo ime, ki bo vsem povedalo, da je mož! Zaslužil je to — bil je dober strel, naravnost v vratno žilo.«
Metacomet je naglo stopil k sinu in ga prijel za črnolaso, ostriženo glavo. »Dobro,« je rekel in mu gledal naravnost v:
m
Možje «o mrmraje gledali Velikega aachema, toda ugovarjati
niso upali'. Edino Brzonogi, mlad, drzen bojevnik a poslikanim obrazom je rekel:
»Kjer živi beli mož, tam rdeči mož ne more loviti.«
Metacomet se je nemirno prestopil in ostro pogledal Brzo-nogemu v oči.
»Kaj hočeš, Brzonogi?« Je vprašal. »Malo sa meniš za lov; klatiš se po naselbinah belcev in oni ae pritožujejo pri meni. Kradel si jim konje... ne pozabi! Kaj hočeš?«
»To, kar hočejo vsi: prosta lovišča!«
»Dovolj!« Je odločno odrezal Metacomet in zamahnil z roko. »Dovolj, sem rekel! Ce tokrat lovsiki plen ni bil dober, bo morebiti prihodnjič. Poveselite se, otroci, zaplešite okrog ubitih lošov! Dokler Wa'mpanoaqoa ne ubije losa, ni mož!«
Zunaj so zavreščali otroci, ženske so začele peti. Vhod v wig-wam se je polagoma praznil. Oglasila se je piščal, nato boben. Nekaj mož je odšlo iz sa-chemovega wigwama. Peta kuta — Hiteči oblak — je prijel Belega trsiča za ramena in ga potisnil pred poglavarja.
»Tvoj sin, sachem, je postal mož. Ubil je losa in sam ga ja pripeljal v kanuju.«
Metacomet se je ozrl na sina
in se nasmehnil.
»Sam si ubil losa?« je vprašal.
Deček je sklonil glavo, ni si upal odgovoriti. Zmeraj so ga učili, da mora mladič pred starejšimi molčati. Namesto njega je dejal Hiteči oblak:
»Ubil je losa, plavajočega čez reko. Sledil mu je s kanujem in mu s puščico prebil žilo na vratiu. Velikega, težkega losa.« Pokazal je losovo kožo in glavo na tleh pred ognjiščem.
Poglavar je prikimal v znak
oči, »dal ti bom ime, ki ga boš
nosil kot mož, kot lovec in bojevnik. Tvoja mati te je klicala Beli tirsič, ker sl bil vitek in šibak kot trstika v močvirju. Zdaj si odrastel otroškim letom, poslej se imenuj Beli orel. Ne, ne orel! To ime si boš privzel, ko se boš prvič vrnil iz boja. Za zdaj pa bodi Beli orlič.«
»Beli orlič,« je zašepetala Črna jerebica, ki je stala pred ognjiščem.
»Beli orlič,« je rekel Peta kuta in se zasmejal, da »o beli zobje blisnili v svitu ognja. »Poslej boš hodil z menoj na lov.«
Beli orilič je dvignil oči in pogledal starca. '»Poslej bom hodil sam na lov, kot hodijo odrasli možje,« je rekel odločno.
Wigwaim se je stresel od smeha, toda v tem smehu je bilo tiho priznanje, skoro že spoštovanje. Tudi Metacomet se je nasmehnil.
»Beli orlič,« je rekel, »bodi, kakor je tvoj praded Sivi medved in tvoj ded Massassolt. Bodi mož!«
Beli orlič je stresel z glavo in ponosno rekel:
»Rad bi bil, kakor je moj oče!«
Metacomet je zmajal z glavo in se zresnil. »Bodi, kakor sta bila tvoj praded in ded,« je ponovil. Potem se je obrnil k
možem. »Zdaj pa pojdimo! Veselimo se uspešnega lova!«
■Wigwam se je naglo izpraznil. Pred ugašajočim ognjem na ognjišču je ostal samo Beli orlič. Mislil je na losa, ki ga je ubil na reki, na Veliko reko in na vožnjo s kanujem čez brzice. Mislil je, da je zdaj postal mož in da bo nekoč Beli orel. Takrat, ko se prvič vrne iz zmagovitega bojnega pohoda. Zahrepenel je, da bi so to kmaiu zgodilo. .
Križanka ,Antilopa
VODORAVNO:
S. Kazalni zaimek,
5. prvi dve Srki,
S. sinovi otroci,
U. Sasomer,
12. divja afriška In asljslu Bival, 14. nasuta zemlja, obrambni zidovi (množina).
NAVPIČNO:
1. Rabljena,
3. obadva,
4. glavni števnik,
7. trije enaki soglaenlkl.
8. lopa,
9. ocet,
18. ali (srbohrv.),
11. upanja, nade,
13. okrajšava za opomba.
ni?Qpprv
VODORAVNO: 2. RO, S. nor, «. Ja* a. od. B. kamela, u. ričet, 14.
tudi, II. letalo, U. ono, IT. pelikan, 18. njiva, 19. me.
NAVPIČNO: 1. Poreden, 2. Romun, 3. da, 4. vdelam, 5. nato, 6. JA, 7. zrela, 8. očak, 10. Li, 12. ItV 13. Tone, 15. lev, 17. pl.
<R. O.)
NAGRADI
Med reševalo) sta bila izžrebana ■a obe knjižni nagradi STANI LENARČIČ iz Ljubljane In ZVONKA PEZDIRC iz Semiča. Naj sporočita svoji želji!
Pozor! VOJKO SKRABL Iz Novega mesta, ki Je bil Izžreban pred Časom, naj sporoči svoj naslov, da mu lahko pošljemo za-Celeno knjigo!
fB «tr. J gLOVCTSP POBOCEVILEC / BT- Ti ~ marca Mm
Družbeno upravljanje v zasavskem okraju
V zasavskem »kraju sodeluje
V- raznih organih družbenega upravljanja okrog 8000 ljudi, iz česar sledi, da ima vsak 13 prebivalec možnost, da v teh organih aktivno sodeluje, predlaga, ukrepa in odloča. Družbeno upravljanje pa še zdaleč ni razvito do kraja. V svetih potrošnikov dela samo 200 državljanov. Ko bodo ustanovili svete potrošnikov tudi v občinah, kjer jih še ni, bo pritegnjenih k družbene-
Neredi ▼ počitniških domovih
V zadnj-ib letih je bilo precej precepov in nemirov po pocitni-ikuh domovih rw Polx>r;u, predvsem v domti »Planinka*. Do vseh teh prestopkov se pS:slo predvsem zaradi vinjenosti fantov iz Hočkcga in Slivniškega Pohor-ja. Ti so napadali mirne Ljudi, pa tudi avtomobile, in 'jih močno ■poškodovali.
Kdo je vsega tega ker.iv? V prvi vrsti prav gotov slaba vzgo-ja in kulturna zaostalost, nič manj pa t:idi atkohal, ki se ga nekateri napijejo do nezavesti. Prav zaradi zadnjega pa pade deloma krivda tudi na upravnike poditmikib domov, ki dajejo takim ljudem alkoholne pijače. Pri tem prav go-toz*o ne mislijo na ugled gostinstva in turizma, temveč samo na dobiček. Prav bi bilo, da bi u-pravniki ' prizadetih počitniških domov le začeli razmišljali o tem spoštovati predpise.
mu upravljanju nadaljnjih več
sto ljudi, ki še danes neposredno ne sodelujejo v nobenem organu družbenega upravljanja. Tako je tudi z udeležbo ljudi v hišnih svetih, šolskih odborih in drugje. V Trbovljah na primer je pred meseci delalo v hišnih svetih samo 55 državljanov, zadnje čase pase je to število povečalo na 650 ljudi. Tudi v ostalih občinah nenehno narašča število ljudi, ki neposredno sodelujejo v raznih organih družbenega upravljanja.
Delavski sveti so se v večini podjetij utrdili. Tečaji, ki so jih priredili za sindikalne funkcionarje in člane delavskih svetov, so pripomogli, da le-ti bolj razumejo problematiko podjetja. Ponekod so delavski sveti resno pristopili k iskanju notranjih rezerv, da bi povečali proizvodnjo. Tako proučujejo v rudniku Tr-bovlje-Hratsnik nove metode odkopa, da bi povečali proizvodnjo premoga. V hrastniški steklarni so lani z boljšo organizacijo dela in z večjo stimulacijo na kvaliteto proizvedli 600 ton stekla več, kakor so planirali v začetku leta. Tudi v rudniku ognjestalne gline v Globokem si prizadevajo, da bi povečali proizvodnjo gline na 30 tisoč ton letno.
Slabše se uveljavljajo organi delavskega samoupravljanja v manjših trgovskih, gostinskih In obrtnih podjetjih. V gostinskem podjetju v Krškem so poslovod-kinje, ki so bile hkrati tudi članice upravnega odbora, povzročile milijonski primanjkljaj. Slabo so gospodarili tudi v gosti,n-
nanftnih sredstev, ni potreben. Delo nekaterih drugih- hišnih svetov pa dokazuje ravno nasprotno, da je njihova naloga tudi vzgajanje stanovalcev v tem, da bodo imeli boljši odnos do družbene imovine, da bodo preprečevali škodo itd.
Tudi šolski odbori so se v zadnjem času precej uveljavili. Tako je šolski odbor v Hrastniku pritegnil k sodelovanju širši krog ljudi, ki so pomagali pri urejevanju šolskih vrtov in nekaterih drugih drobnih stvari. Šolski odbori v Gradišču, Mlin-šah in-Timi so začeli z zbiranjem materiala za gradnjo prepotrebnih šolskih poslopij. Obstojajo pa tudi taki šolski odbori, ki vedno opozarjajo na probleme, sami pa nič ne store, da bi jih reševali ali vsaj pomagali reševati.
V delu svetov potrošnikov še ni nekih vidnih uspehov. Doslej so jih ustanovili samo v Trbovljah in Zagorju. Da bi poživili njihovo delo, bi morda kazalo, dokler ne izidejo zvezni predpisi, izdelati začasne poslovnike. po katerih bi se ravnali v svojem delu. Menim, da je glav--ni vzrok za njihovo nedelavnost ravno v tem, ker ne vedo, kaj in kako bi delali. Koristni bi bili tudi večerni seminarji, kjer bi se Člani svetov potrošnikov seznanili s svojimi nalogami in z osnovnimi stvarmi iz tehnike poslovanja trgovskega podjetja.
F. S.
TOVARNA STEKLENIH IZDELKOV V SLOVENSKI BISTRICI
Je razširila proizvodnjo od steklenih gumbov in galanterije tudi na izdelovanje steklenih okraskov izpihanega stekla. Te vrste izdelki so pri nas zelo iskani, saj jih izdelujejo doslej samo v industrij_-
ObCni zbor Rdečega križa v Slov. Konjicah
Na občnem zboru Rdečega kri*! ta v Slovenskih Konjicah so ugotovili, da je dosegla ta organizacija lani več lepih uspehov.  ________________ „	  .	.
V organizacijo so pridobili okrog sJtl	klopihaški šoli v Ljubljani.
70 novih čianov, sodeio\rali pri ‘Te izdelke bi podjetje tudi z lah-
pripr<avah za protituberkuiozn* -	 -•	TT
teden, za teden matere in otTb-ka, teden Rdečega križa itd. So. delovali so tudi pri prostovoljni oddaji krvi, zbiranju sadja, pripravi tečaja. RK in drugem. Pohvalo zasluži tudi pomladek na konjiški gimnaziji, ki šteje kar 364 članov.
Veliko pozornost Je odbor RK posvečal tečaju za žensko jnladi-no, ki ga je obiskovalo 61 deklet. Poleg tega so priredili tudi
več zdravstvenih predavanj, in siceT o raznili nalezljivih boleznih, vzgoji otrok, prehrani in podobnem. Letos bodo posvetili predavanjem še več pozornosti.
Ob koncu občnega zbora so sprejeli vrsto koristnih in potrebnih sklepov.	V.	L.
ftlOVENSKA BISTRICA)
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SE JE PRESELIL V NOVE PRO.
STORE. Uslužbenci občine v Slovenski Bistrici, ki Je ena največjih v mariborskem okraju, so v starih prostorih težko opravljali svoje upravne posle. Delo jim bo olajšano v adaptiranih prostorih v poslopju okrajnega sodišča, kamor so se vsi občinski uradi pred dnevi preselili. V dosedanjih pro. štorih občine pa se bodo nastanile družbene organizacije, ki so doslej gostovale v neprimernih prostorih, raztresene po vsem mestu. Med drugim bo tam lahko še bolj razvil svoje delo agilni klub bistriških radioamaterjev. (JP>
Zaradi teh napadov se je in se s,kem podjetju v Radečah In še
marsikje drugje. V manjših podjetjih organi delavskega samoupravljanja torej še vedno ne zagotavljajo uspešne družbene kontrole. Politične organizacije bodo morale posvetiti več pozor-
Investicijska dejavnost jeseniške železarne
Delovni kolektiv železarne na
Ji? bo marsikdo premislil, preden se bo odločil, kam bo šel na dopust. Saj tod človek marsikdaj ni vil varen. Ob neredih so turisti skakali tudi skozj okna, se zaklepali v sobe itd. Da bi to odpravi "
6tro_
čašo ne rdeerpeniMijt-jpPoS	_	.
čajo nerede in pretepe. Po dose- tako zaščitili interese potrošm- meznih obratov. danjih ugotovitvah sta podvzela kov in skupnosti.	v	valjarni	tanke pločevine na
.pravdne ukrepe le upravnika po- Nekateri hišni sveti vidijo svo- Javorniku so preuredili in me- ^ ^ luVcouv ^	__________
st.arskega in železničarskega po-	jo nalogo samo skozi prizmo te-	hanizirali valjavniško progo ter je]ezarnj. jaru porabili okrog
Upniškega doma. Ta dva sta pre-	ga. koliko sredstev bodo imeli na	zgradili segrevne peči in« peč
te ta čem in kahlcem miru eno-	razpolago. Ponekod se uveljav-	Za žarenje oz. normalizacijo
no zah ranila vsto-p v domove,	lja mnenje, da hišni svet, ki ne	pločevine. Na Javorniku so prav
To je bilo tudi prav! V. J. bo imel na razpolago znatnih fi-
<
t
i
t
t
t
t
!
<>
♦
t
t
♦
*
t
i
t
t
♦
i
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ
razpisuje sledeča delovna mesta:
NAČELNIKA ODDELKA ZA GRADNJE IN KOMUNALNE ZADEVE,
arhitekt ali gradb. inženir, najmanj 6 let prakse; PRAVNIKA;
SODNIKA ZA PREKRŠKE, PRAVNIKA; REFERENTA ZA DELO IN DELOVNA RAZMERJA,
višja ali srednja strokovna izobrazba, 3 leta upravne prakse;
VODJE PISARNE, ADMINISTRATOR ALI PISARNIŠKI REFERENT,
najmanj 3 leta prakse v administraciji;
3 ADMINISTRATIVNIH MOČI
z dobrim znanjem administracije in strojepisja;
ŠEFA STANOVANJSKE UPRAVE ter REFERENTA ZA RAZDELJEVANJE STANOVANJ.
Ponudbe, s kratkim življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve pošljite do 15. aprila 1956 na
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KRANJ
Ponudbe se kolkujejo s 30 din državne takse ln
20 din občinske takse.
tako v teku ali v pripravi dela pri ureditvi lužilnice, pocinkovalnice in hladne valjarne pločevine. V hladni valjarni in v Žičami so zgradili nove hale in uredili transportne naprave. Z
nega ogrodja za hladno valjanje trakov. Pri kapitalni izgradnji In investicijski dejavnosti si je podjetje prizadevalo, da bi zagotovilo čim več končnih kvalitetnih izdelkov za predelovalno industrijo široke potrošnje.
Za investicije so v jeseniški železarni- lani porabil milijardo dinarjev. Lani so prav tako dogradili trj stanovanjske bloke s. skupno 48 stanovanji, medtem ko je en stanovanjski blok pred dograditvijo.
Po osvoboditvi so za svoje delavce in nameščence zgradili 367 stanovanj. V tem- obdobju so za povečanje družbenega
koto prodajalo v tujino, zlasti v Anglijo. Proizvodni proces so v glavnem že osvojili, manjka pa jim izurjenih pihačev. Glede na to Je upravni odbor tovarne razpisal več štipendij za učence-ste-klopihalce, ki Imajo veselje do tega poklica. Učenci morajo opraviti triletno steklarsko šolo v Rogaški Slatini, po končanem šolanju pa se zaposlijo v podjetju. Dijaki * dovršeno nižjo gimnazijo iz Slovenske Bistrice in okolice imajo pri sprejemu prednost.	op)
•
»TRI MLADENKE« NA BISTRI.
SKE2VI ODRU. Letošnjo gledališko sezono so Slovenjcbistrlčani odprli z uprizoritvijo Schubertove operete »Pri treh mladenkah«. Nabito polna dvorana je dokazala, da so predstavo težko pričakovati. saj so nanjo že dolgo čakali. Opereto je režiral tov. Povh,. dirigent orkestra pa Je bi ltovaris Kranjc LJubit.elJcm operet so obeta še en prijeten večer, kolikor je točna vest. da bo mariborski operetni ansambel gostoval v opereto »Dežela smehljaja«. Več-Slovenskl Bistrici z Lebarjevo krat je slišati želje Bistričanov, da bi se mariborsko .gledališče, ki Je tako blizu, večkrat »pomnilo Bistričanov.	(Jp)
•
velik požar v Črešnjevcu. V ponedeljek, 19. marca, ob
20. uri je nastal Iz še nepojasnjenega vzroka požar v gospodarskem poslonju posestnika Vlada Pušnika. Kljub hitri intervenciji gasilcev iz Slovenske Bistrice, gasilske čete lz Maribora ln okoliških gasilskih društev se Je ogeni naglo širil. Pogorela Je vsa str-šna konstrukciia ter več kme. tljskih strojev, tri,le vozovi, sadni mlin. stiskalnica, električni mlin za žito. sejalnik, mlatilnica ln nlng. Požrtvovalnemu na.poru gasilcev Je pripisati, da so ogenj omejili »n preprečil! razširjenje na sosednja poslopja. Škode Je za okrog 3 milijone dinarjev, k! pa Je krita z zavarovalnino. Vzrok požara ie raziskujejo.
(ro)
GOREH15KO
 	“	—	1	„ .,	su	£	H	LtUVC-atlJC Ul	 s.	--	—	-	—
gradnjo nove lužilmce in zaril-	,	H nrisoevali 1 milijardo	je konkurenca silno zdrava,
orla standarda prispevali j. muijaruo najbolj občutimo v prvi vrsti
nih peči so odstranili ozka grla proizvodnje in tako povečali mo-žnost boljšega izkoriščanja strojev. Za proizvodnjo brušenega jekla so organizirali nov obrat, kjer so montirali brusilne ln deloma reparacijske stroje. Zgradili so tudi novo komorno peč za hlajenje’ jekla po valjanju ter montirali novo žarilno peč, s čimer so povečali zmogljivost ‘ za termično obdelavo. S postavitvijo novega oddelka za brušeno jeklo bodo lahko izde-• tali na leto okrog 100 ton teh Izdelkov. Med nove izdelke železarne moramo prišteti tudi kvalitetne elektrode »Jadran«, ki so se pri poizkusih dobro obnesle. Zaradi kritičnega pomanjkanja vode so se odločili
tudi za povečanje zmogljivosti kalorične centrale na Jesenicah. Razen- tega so nabavili in uredili lužilne -naprave, varilni stroj za trakove, posvinčevalni-co trakov; pocinkovalnico za žico in nekatere druge naprave, ki so ugodno vplivale na povečanje zmogljivosti podjetja.
Prav tako pripravljajo sedaj nove naprave za izdelovanje patentirane žice. Pripravljajo tudi postavitev novega reverzir-
Kdaj bo pomlad prišla...
Fomlad je letos zbolela.
Vsepovsod se pozna, da ima zima v tem času še precej besede in tudi mraz še vedno
n oče popustiti. Sonce, ki kdaj
pa kdaj le prodre skozi sivino teh dni, nima nobene moči in kmalu ga oblaki spet prepredejo.
»Pomlad je letos zbolela«, pravijo starejši ljudje, ki so do grla naveličani mraza in zime. Želijo si toplote in sonca, da jim bo kri po žilah hitreje pognalo.
»Kaj bo letos z vremenom«, •o zaskrbljeni drugi. Zlasti kmetje. Njive in polja jih čakajo, da bodo zaorali vanje, da bodo končno posejali seme ta mlado, bujno rast
Pomladi pa ni in je noče biti, čeprav je po koledarju Se tudi njen čas. Še lani smo tredi marca že objavljali prve pomladne motive cvetočega drevja in zelenih pokrajin. In letos? Kaj bo letoi z vremenom?
Oni dan mi je naročil urednik:
»Napiši reportažo o pomladi, 9 prvem, pomladnem dnevu...*
Začudeno sem ga pogledala iji % glavo namignila proti oknu, češ poglej to vreme. Ti pa o pomladi...
»Da, o pomladi!* j »Toda, kje naj jo najdem?*
| »Poišči jo,* je prav na krat-
ko zaključil razgovor.
Tako sem šla pomladi iskat. kakor mala Marjetica v pravljici Vide Brestove. K morju me je zanesla pot. Če drugje
ne, tam jo bom našla, tam je vedno prva. In že sem med potjo v mislih pisala reportažo o pomladi...
»Ko smo se na Črnem kalu nagnili v dolino, se je odprl
očem prelep pogled na zeleno pokrajino ob morju, na cvetoče drevje sredi skrbno obdelanih vinogradov ...«
Tako sem si zamišljala začetek moje pomladne reportaže, a žal, samo zamišljala. Nič takega se ni zgodilo.
Izpod neba je neprestano
zoprno drobno pršilo, o zelenju tudi tam doli ni bilo sledu. Namesto bujno cvetočih dreves smo v doVni ob .morju vozili mimo žalostno uničenih oljk, porjavelih od zime in mraza. Samo v sveže preorani zemlji ponekod je bilo mogoče slzititi bližnje tople dni. Po njivi pod cesto se
je plazil traktor in je bit z višine videti kakor m.ajhen
rnmenkastorjav hrošč. In tu-intam je istrski kmet vihtel motiko 'v svojem vinogradu, počasi in enakomerno.
Morje ie dišalo kakor vedno s tistim značilnim vonjem po soli in algah. Hodila sem po obuli, a nisem našla niče-
sar, kar bi dajalo čutiti pomlad. Zaradi b ur je ta sprehod ni bil kdovekaj prijeten.
Po sem jo končno le našla — pomlad. Za zidom starinske koprske hite se je razcvetel mandljevec v bogatem belem cvetu. Zid ga je varoval pred mrazom in burjo. In drevo je cvetelo, cvetelo, kakor samoten, a ponosen znanilec bližnjih sončnih in toplih dni.
Pred mano sta šla roko v roki dva mlada — fant in dekle. Sla sta mlada in vsa dobra v tej svoji ljubezni. Sla sta ob morju proti Semedeli na njun pomladni sprehod.
Tu in tam je dekle nagnilo
225,000.000 dinarjev. M. K.
Iz Hrvatinov
Zveza borcev koprskega okraja bo priredila v počastitev 1. maja taborjenje v Miljskih hribih. Taborjenje bo združeno s kulturnim programom, pri katerem bodo sodelovala prosvetna društva iz Kopra, Hrvatinov in Gledališče Slovenskega Primorja. *
Prosvetno društvo Božidar Kolarič v Hrvatinih je osnovalo Ljudsko univerzo. Prvo predavanje je bilo v soboto 24. marca v dvorani v Hrvatinih. O vinogradništvu in sadjarstvu miljskega področja je govoril član okrajne zadružne zveze iz Kopra Anton Flego. V apriilu imajo v načrtu še več podobnih predavanj, kot n. pr. o zgodovini proletariata v Miljskih hribih.
V juniju bo prinesel v Hrvatine sindikat ljubljanske univerze knjižnico. Ob tej priložnosti bosta nastopila domači pevski zbor in dramska skupina. Pri programu bosta sodelovala tudi novi mladinski pevski zbor in folklorna skupina, ki ju bodo v kratkem ustanovili.	B.	L.
Rojstva in poroke v Ptuju
Rodile so:	Veronika^ Vrečko,
gospodinja, .Lešje — Jožefa; Katarina Štumberger, po-sestnica,
Gruškovec — Franca; Ivana sla-
na, posestnica, Prvenci — Ivan-
ko; Katarina Keres, posestnica,
Čermožiše — Branka; Terezija
Ranfl, Sobetinci, posestnica —
Stanislava; Katarina Mikšič, med. sestra, Kidričevo — Borisa; Te-regija Zelenko, posestnica. Jane-ževški vrh — Majdo; Katarjna Voča-nec, gosp od i ni a, Lovren čan
otok — Angelo; Neža Gasparič,
čistilka. Nova vas — Jožeta; Zdenka Vaupotič, gospodinja. Ju«. rovci — Vladi mi ra; .Katarina Peč« niflc, gradb. delavka, Goredja vas — Branka: Marija Trgi, gospodinja Vmtarovci — Majdo; Ivana Molnar, delavka, Lancova vas — Stanislava; Marija Cigula, posestnica, Dornava — Ivanko: Marija Lamet, posestnica, Ločki vrh Marijo; Marta Arzenšek, gospodinja. Kidričevo — Alojza; Rozalija Rakuša, gospodinia, Vogri-vevcl — Jožico; Rozn-lija Zuran. gosnod;nja. Meje — Romana.
poročila sta se: Ma*ks Kokovšar. uslužbenec, iz Celja, in Jožefa Ko6i, bolniška strežnica iz Ptuja.
Ne želijo spremembe!
Krajevni odbor Socialistične aVeze 12 Sovodenj nad Škofjo Loko n ara je poslal dopis sledeče vsebine:
V Zgornji Poljanski dolini se le dalj Časa širijo govorice, da hoče avtobusno podjetje »Trans, turist« iz Škofje Loke prevzeti avtobusno progo Cerkno—Ljubija, na, ki jo sedaj vzdržuje avtobusno podjetje iz Ljubljane. S tem pa se ne strinjamo iz raznih razlogov. Dejstvo je namreč, da
  kar
najbolj' občutimo v prvi vrsti koristniki. Daljo imamo sedaj zelo dobre prometne zveze in končno: s seda-njim šoferjem Janezom Pa. gonom, ki vozi na tej progi že od začetka, smo zelo zadovoljni. Prepričani smo, da bi mnogi šoferji, ki bi morali voziti na tako težk; progi, zlasti- v zimskem času. odpovedali. Tovariš Pagon pa neprestano skrbi za reden in nemoten vsakodnevni prevoz. Zaradi tega si ne želimo prav nobenih sprememb, najmanj pa to, da bi progo prevzel »Transtnrist«.
Rojstva in poroke na Jesenicah
Rodile so:	Antonija	Nemec,
Nova vas — deklico, Antonija Lapuh, Radovljica — dečka, Darinka Cmologar, Hrušica — deklico. Marjeta Bernard,	Jesenice
— deklico. Marija Vilmam, Dovje _ deklico, Francka Lausegger, Log — deklico, Mileva Drobnjak. Jesenice — deklico, Cvetka Pirih, Doblar — dečka,	Marija
Terlikar, Jesenice —	deklico.
Jožica Bobič, Bled — dečka, Ida Gartnar, Zgoša — dečka. Marija Ipavec, Gornja vas — dečka. Jožefa Hrast, Bled — dečka. Vera Ljubič. Lesce — dečka. Ana Stres, Moste — dečka. Marija Lipovniik, Jesenice —	dekljco.
Ana Rebolj,- Jeseimee — dečka, Lludmtla Obid. Radovljica —
deklico. Amalija Berdon. Plave —
deklico. Ivanka , Ambrožič. Mojstrana — deklico.
Poročili so se:	Viktor Vister,
delavec in Antonija Savinjšek, uslužbenka, oba z Jesenic.
Škofja Loka
Ljudska univerza v Škofji Lo-
vi je te d ni priredila predavanje Metoda Šifrerja o ribah v Sel-ifclci. Predavanje je bilo zelo zanimivo. Iz njega smo zvedeli, da je v zgornjem delu reke najti samo rečno postrv, v spodnjem delu ob izlivu v Soro pa se pridružujejo tej še soška postrv ter šarenka in zlatovčica. Teh, od drugod prinesenih rib, pa je vedno manj, ker jih več ne vlagajo. Tod so razširjeni še klen in kle-nič, zelo redke pa so mrene in piškurji. Poljanščica je mnogo bolj bogata. Tu so poleg omenjenih še lipan, sulc in druge ribe.
- •
Sadjarsko društvo v Škofji Loka, ki tvori nekak poseben odsek kmetijske zadruge, še vedno prireja redna predavanja, ki se jih sadjarji, pa tudi mladina, radi udeležujejo. Predavanja prirejajo z namenom, da bi vzbudili med sadjarji večje zanimanje za napredno sadjarstvo in pravilno negovanje sadnega drevja. Pred kratkim - Je bilo na vrsti predavanje o cepljenju, izbiri in rezanju mladih sadnih dreves. Cepljenje so Izvajali tudi praktično.	D. G.
Poljane
Pred kratkim so priredili pevci »Svobode« lz St-ra*iSča pri nas uspešen koncert narodnih pesmi. Moški pevski zbor. ki ga vodi Izkušen pevovodja, sestavljajo predvsem mladi fantje, ki še nimajo posebnih izkušenj. Ne manjka pa jim požrtvovalnosti in volje, zato tvorijo kljub temu dober zbor, ki povsod dosega uspehe. Spored pesmi, ki so jih zapeli, je bil pester in zanimiv, nastop pa enoten in učinkovit. Ljudje so bili s petjem gostov zelo zadovoljni, saj v Poljanah ni bilo podobnega koncerta že
dobro leto.
•
Pred kratkim so v Poljanah zaključili tečaj RK za žensko
mladino, ln kuharski tečaj, ki pa Se ga Je žal udeležilo boli malo deklet. Tečaj RK so obiskovala dekleta iz raznih krajev poljanskega okoliša. Tudi kmetljsko-go-spodarska šola je te dni zaključila prvi letnik. Redno jo je obiskovalo le 15 fantov in deklet, čeprav se Jih je v začetku prijavilo 23. Vsi, ki so ostali, so z uspehom končali prvi letnik.	B. J.
'	Iz	Nakla
Izobraževalna sekcija kulturno-prosvetnega društva Dobrava v Naklem je v zadnjem času priredila v okviru Ljudske univerze nekaj Izredno zanimivih preda, vanj, in sicer o Antonu Aškercu, o obno-vi sadovnjakov, o pravilnimi krmljenju živine, pravilni prehrani in drugem. Sekcija ima v načrtu še nekaj predavanj.
-nd-
Orel se je ujel
Lovski čuvaj France Močnik na Sv. Petru nad Begunjami vsako nastavlja skobce za kune. Ko jih Je be dni pregledoval, Je z velikim začudenjem zagledal v skob. cu namesto kune velikega planin-sRptrn orla. Ker .ie skobec orlu zdrobil nogo, ga je moral žal umori-ti. Preden je lahko to storil, pa se Je kar precej časa boril z razjarjenim orlom. Bil je nrs krasen, saj so merila razpeta kri. la kar 2.20 m. V bodoče bo na-
gačen Itrasfl sobo lovskega dru* št v a »-stol«.
Zanimivo Je, da Je tov. ^ločnll* na ta način ujel v zadnjih pe-tih letih že tri planinske orle. ^ti živijo v skalovju Stola, BegunjSčice in Zelenice. Lani »- nJel celo \ne. I-oškodovanega in ga odstopil zoološkemu vrtu v Ljubljani. I. K.
DOLENJSKO
,y Ribnici slavijo
Dne 26* marca 1943. leta Je prišlo Pfl Jelenovem žleibu do ina-nega spopada V. SNOUB .Ivam* Cankarja« £ Italijani. V spomin na ta dd«c>d«i^ prazjiujejo v Ranici vsako leto svoj občinski praznik- Tudi Ife^os ga proslavljajo z vrsto delo-vniH zmag. Praznovati so začeli že ,v soboto, ko je prosvetni odsek T\D Partizan iz Ribnice predstavil s spevoigro »Kovačev štirvient«. Danes Zve-čer pa bo v dotm Partizana svečana akademija, ma kateri bodo nastopili telovadci, folklorna skupina in drugi. Na1 sam praznik bo sveCana seja Občinskega ljudskega odbora v Ki^nici in več prireditev. K a četrto' praznovanje občinskega prazniki vabijo Ribničani vse tiste, ki Jim je pri srcu lepa Ribniška dolina.
Šentjernej
Šentjernej je znan ipo dobri
udele-žsbi na raznib izobraževalnili tečajih. Poleg zanimanja l.iudi za izobrazbo je to zasluga tudi dobrih organizatorjev tečajev. Na pobudo ravnateljice nižje gimnazije tov. Skrlievajeve so organizirali tečaj za pl o ten j e raznili izdelkov iz ličkanja. Te£aj se jo pričel ID. marca in bo »trajal en teden. Zanj se je prijavilo kar 60 teča.jnic. Izmed katerih se jih vadi v pletenju 30 dopoldne iu 30 poipold Poučuje Jih Zorka žek iz Adlešlčev v Beli kra.tfnl,
s strokovnimi nasveti jpa pom tga
tudi Božo Račič iz Ljubljane.
Predavanje v »Novoteksu«";
Pred kratkim je biio v tekstilni tovarni »Noioteks« v Novem mestu zanimivo predavanje o socialnem zavarovanju. Predavatelj je številnim poslušalcem pojasnil pomen socialnega zavarovanja in skrb za zavarovance pri nas. Delavci »Novoteksa« sl želijo v bo-doče še več takih predavanj, saj si z njimi razširjajo znanje in spoznavajo marsik?,tere koristne predpise.	S,	D*
N	'-1
Seminar v Dobrni
V Dobrni Je bil pred krathlul seminar predsednikov vaških aktivov Ljudske mladine v celjskem okraju. Seminar so P.rir®-dili z namenom, da bi predsedniki mladinskih organizacij spoznali delo pri socializaciji nase vasi. Razpravljali so o zadružni-štvu, kmetijski pospeševalni Službi, kulturno-prosvetnem delu na podeželju in drugem. Ob konci} seminarja je bil še plenum, na' katerem so poleg drugega razpravljali o programu mladinskega tedna v Celju, o deseti obletnici mladinskih delovnih brigad in drugem. Tako seminar kakoT plenum sta prav dobro uspela. Seminar so finančno podprli okrajna zadružna zveza v CeliU in kmetijske zadruge v okraju.
B. D.
NEDELJSKA KRIŽA
Iz Bohinja
Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora so razpravljali o raznih gospodarskih problemih.
Med drugim so sklenili, da bodo
ustanovili v o>l»činI os e-in potros-
niških svetov. Člane teh svetov
so že Izvolili na občnih zborih
SZDL, z delom pa bodo začeli
tako’, ko bo njihovo Imenovanje
potrdil gospodarski svet. Na seji
so uvedli tudi turistično takso,
ki znaša 20 do 30 din. Takse bo-
do prosti taborniki, otroci in tisti
gostje, ki kodo na zdravljenju.
Dalje 'so rnz.pravl.1aU ?e o razdeljevanju stanovanj ln sprejeli ustrezne sklepe Končno so ime-
novali še sodnika'za prekrške in
spreieli odlok o ustanovitvi mizarskega zadružnega podjetja, ki se mu bo priključila tudi kolar-ska zadruga.	"•
r
p
r
k®
Pregledali so poslovanje trgovin
Svet potrošnikov pri trgovskem podjetju »Koloniale« v Murakt Sobo« sl Je te dni iprvlč ogledal po^ameznp trgovske poslovalnice
tega podjetja ;n pri tem ugo-tovil
............... bo
glavo na fantovo ramo in fant razne nepravilnosti, ki jih
-------	nujno ©Opraviti. Clam sveta	so
da je večina
se je Z licem dotaknil dekletovega. Tu in tam so dekletu v vetru uzDihrali svetli lasje. Tudi tu je bila pomlad. Pomlad v dveh mladih ljudeh.
Cvetoči mandljevec. zorana zemlja in dvoje mladih —
vsa pomlad v pokrajini ob morju.
Zgoraj po, ko smo se vračali, smo se pri Divači spet srečali z zimo. S pravcato zimo v snegu in ledu... Le kdaj bo ozdravela ta letošnja bol«a pomlad?
Pa bo pomlad pri Sla. rože bo sklicala — tudi pri nas.
vi
predvsem ugotovili, poslovalnic tega podjetja v neprimernih prostorih m z opremo, ki današnjim zahtevam več ne odgovarja. Primerno urejen ln oiprvumlien p a je trgoveki l "kal š-ecerljske tr—o v ? n p v Slomškovi
ulici. V delikatesni trgovini na
voraln Kolodvorske nlice Imajo
električni hlidilnik. ki ga ta poslovalnica nuino jpoTrebuje. na Je
pokvarjen, vendar se nihče dovolj ne zavzame, da bi ga pomra'-!!l-V riprce"i'iski trgovini na gornkem koncu Ivanovi jev e ulice je svet potrošnikov ugotovil, da daje poslovodja te trgovine na up moko privatnemu oeku ln mu s tem
nudi brezobrestni kredit Prostori
te poslova^lce so neprimerni, pred vse-m ,pa premajhni, sal v prostoru, ki meri le nekaj kva-
dratnih metrov, kupuje življenjske (potrebščine okrog IM družin. Tudi ob kontrolnem pregledu galanterijske trgovine na Titovi ul. je »vet potrošnikov ugotovil kal čutimo poslovanje. Tako Je v tej poslovalnici dobil na kr»’dit trgovski potnik tovarne perila v
Mtirsikl Soboti motke »rajce. ki «o
Imele napake ln jih je trgovina zato prodajala po antžanlh cenah, kar za 35.M0 din. Vprašanje Je. kaj Je trgov, potnik tovarne perila. k| Izdeluje tudi moške srajce, » temi sralcaml počel. Tudi
netcemn -inženirju iz Maribora Je
ta poslovalnica kreditirala moške srajce z napakami kar za 25 eoe din. — Po Izvršenih kontrolnih pregledih .le svet potrošnikov predlagal * občinskemu ljudskemu
odboru v Murski Soboti, naj hi re odiprla mlpčna reetavracIJa, kl hi bila zdrnžena s delikatesno trgovino. katera bi n»J bila odprta tudi v času. ko ostale take trgo^ vlne poslujejo, slasti ob sobotah popoldne Ju ob
Vodoravno: 1. izpirati si grlo; 7. dohod; 14. nemiri, zmešnjave; 16. grško-rimski stari vek;
17. tako z velikimi očmi; 18. otok v Jonskem morju; 20. razgrajanje, nepokoj; 21. ženska obleka; 22. nihče; 24. vzdržnost pri jedi; 25. vrba! 26. bajeslovni kraj blaženih; 28. mongolski poglavar; 29. samo; 30,- vetrc; 31. krušni oče; 33. nikalnica; 34. preko, na drugi strani; 36. preglednik (naslov 'Gogoljeve komedije); 38. pisarna; 39. neznatno; 40. onesnažen, napacan; 43. opravljam gospodinjske posle; 46. kratica humanitarne ustanove; 47. del krvnega ocevja v
telesu; 48. hiter, pripraven; 49. začetnici priimka in imena francoskega naturalsita; 50. makedonsko kolo; 52. polaren; 54. prostor za prodajo kmetijskih pridelkov; 55. enota za papir;
57. poceni: 58. planinska ujeda; 59. zastopnik, posrednik; 61. tovarna avtomobilov v Mariboru;
62. poti: 63. likovni umetnik; 65.
Turek; 66. rudnina, imenovana po prelazu Tonale v Alpah; 67. kenguruji.
Navpično: 1. snov za pospeševanje ra*tj v zemlji; 2. notoričen, splošno znan; 3. tokava. deber; 4. veliko rešeto; 5. ime pevca Dariana: 6, osebni zaimek; 8. kem. znak za radij; 9. desni
pritok Donava v Avstriji; 10.
plesni korak (angl.); 11. reka
v Srbiji: 12. začinjeno z octomt 13. soigralec, družabnik; 15. FTe-
šernova rojstna vas; 18. sveta
knjiga mohamedancev; 19. tuja moško ime; 22. agresor; 23. domišljav, puhel; 26. zajedavec! 27. poskočen, nemiren; 30. spodnji del strehe; 32. moško ime;
35. nezaupanje, sl. mnenje; 37. jutranji svit; 40.. poguba, uničenje; 41. oblasto, zaokroženo; 42. ne več cel; 43. obdelujem razžarjeno kovino; 44. izstrižen; 45. motni, nejasni; 51. sestavin* mastnih olj; 53. pokrajina v In-dokini; 54. strah pred nastopom; 56. naslov Aškerčeve pesmi
(žensko ime); 58. del celine.
oblit z vodo; 60. kopen, suh: 62. števnik; 64. japonska dolžinsk« mera; 65. pivo starih Slovanom
REŠITEV NEDELJSKE
KRIŽANKE OD 18. III. 1938
Vodoravno: 1. Leopardi; 8. poziv; 13. Albina; 14. njuhati: 16. običaj; 17. darovan; 18. Karell 19. Lima; 20. ali, -o; 21. Litija; 23. krik: 24. oka; 27. Tara; 28. arija; 29. nosnica; 31. Kreta; 32, spalka; 33. krepeno; 35. afakal 36. koks: 37. vik: 38. para: 39. sciata, -r; 41. ora; 42. peka; 4% astma; 46, Ligurka; 48. onkraj; 49. okusiti; 50. »tatik; 51. nasadi
52. notiraai, _	t
*r. n - a KABCA les« J SLOVENSKI POIOCETILHC / rtr. EM
w—.	—^y~~
VERA ALBREHT
T
£
v Yv^'*
F V>
<N\
y
'/■z**
F'|;J^'-1
Vt\
f
> ^
riše. M!«| MUSTER
97. Brž ko jc bila očiščena, jo je izročila poglavarju, ki jo je ves blažen stisnil v svoje naročje. »Itazložl nam, kako to, da si ostala čisto sama?« jo je vprašal. In Lupinica je začela pripovedovati svojo žalostno povest. Ko je prišla do leoparda Guape in se je pri tem vsa v solzah topila v spominu na ubogo Galo, so vsi v en glas sklenili, da bodo maščevali njeno smrt.
’ r .v-*i % i, (•,	rr	**	*\
• V. v * aT
\	'	S:/:'Or:	\
■ -«>-	...	1	.tj
48. Lupinica še svoj živ dan ni videla tolikšne složnosti kot v družini pavijanov. Ko je končala svojo žalostno povest, je na svoje začudenje zagledala staro pavijanko, ki se je odmaknila daleč proč od drugih, prav do roba strme skale. Zaslišala je njen globoki vzdih, ki.se ji je izvil iz potrtega srca, ko je dolgo časa zamišljeno sedela na kamnu in strmela v daljavo.
3
99. Medtem sta Uganda in Kiku vsa prepadena nepretrgoma tavala okrog po savani in iskala Lupinico. Z vrha alo-jevca ju je zagledala mala Bibi in ju ogovorila: >He, vidva! Kaj vendar stikata tod? Mar ne vesta, da se strašni Guapo že pripravlja na lov? Čeprav je davi požrl ubogo Galo, nista varna pred tem požeruhom.« — »Kake le veš, da nam je Guapo ugrabil Galo?« je ves začuden vprašal Kiku.
KOLEDAR
Nedelja. 25. marea: Minka •
Dne 25. marca mi je izdajalska vlada Cvetkovič-Maček podpisala na Dunaju sr .motno pogo-dbo o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu.
Za elektroinženirja je bil diplomiran na tehn. fakuitet univerze Verbajs Marjan iz Ljubija, ne Iskreno čestitamo prijatelji!
Slovenska izseljenska matica sklicuje IV. redni letni občni zbor dne 31. marca t. 1. ob 10. v mal> dvorani Dcima sindikatov Miklošičeva cesta 22-1. Vijudno vabljeni!
Slovenska akademija znanosti in umetnosti obvešča. da je obramba disertacije tov. ing. Janeza Dekieve. strokovnega sodelavca Inštituta »Jožefa Stefana« pre_ ložena.
Društvo glasbenih umetnikov Slovenije javlja vsem svojim članom, da bo retin letni občni zbor društva v nedeljo, dne 3. aprila ob 9.30 v lj ubij antiki Operi. K polnoštevilni udeležbi vabi
Upravni odbor. ZAHVALA. Zdravstvenemu zboru interne klinike v Ljubljani -pojeono pa dr. J. Jagodicu in asistentu dr. B. Vargazonu se zahvaljuje za izkazano prizadevnost in izredno požitvovainost cb priliki bolezni r.sš? drase mtrne
rodbina Grgurevič.
V gpomln pokojne Mare Babšck so poklonil- uslužbenci bivše poštne hranilnice za slepo mladino 2.440 din.
Namesto cvetja na grob dr. Varl Leopolda pa je poklani! kolektiv učiteljev Za. Šiška za slepo mladino 1.2,50 din Vsem darovalcem Iskrena hvala!
Zdravnlšl.a dežurna služba Poliklinike v Ljubljani (za nujne primere), Miklošičeva c. 20 soba Št 7. tel 23-081.
Dnevna dežurna služba za nujne obiske na domu vsak dan od 8. do 13. in od 17. do 19.
Vsakodnevna nočna dežurna služba od 20 do 6. za nujno pomoč v ord.naciji jn za nujne obi. 6ke na domu.
Pediatrična dežurna služba za obiske rta domu:
a) dnevna pediatrična dežurna Služba od 7. do 20.
b) nočna pediatrična dežurna Služba od 20. do 24.
V nenujnih prcnerih naj se bolniki ob:ačajo na pristojne ambulante Zdravstvenih domov
Društvo arhitektov Slovenije vab. na VI redno letno skupščine. ki bo v ponedeljek. 26. cnarca 1956 ob 15.30 v stiklen dvorani hotela »Union« (veranda).
Društvo stenog; afov In strojepiscev v Ljubljani vab) na obč-tll zbor. ki bo v sredo. 28. marca
ob 19 v dvoran.) Bkonom.sk e srednje šole. Zaveden član s'r bo občnega zbora zaeoiovo udeležil. — Vsj vljudno vabljeni!
POPRAVEK VOZNEGA REDA Bkofja Loka — Ljubljana: z 2 aprilom 1955 uvajamo novo avtobusno progo z odhodom iz Škofje Loke ob 15.30 in prihodom ■ v Ljubljano o-b 16.05	— avtobus
bo vozil ob delavnikih.
Ljubljana - Škofja Loka - Zlri:
z 2. aprilom 1356 uvajamo novo avtobusno progo z c-dhodem iz Ljubljane ob 18.25 m prihodom v Škof:o Loko ob 19. z odhodom iz Škofje Loke ob 19-20 in prihodom v 2iri ob 20.30 — vozi ob del a v-aiilcih.
Škofja Laka — 2iri:
od 2. aprila 195b ukinjamo avtobusno progo ob delavnikih z odhodccn iz Škofje Loke ob 16.10 jn prihodom v 2iri ob 17.25. »TRANSTURIST« - Škofja Loka Sedemdnevno birvanje v kateremkoli zdravilišču Slovenije je ena izuned nagrad ki jih je razpisal »Turistični vestnik«, glasbo Turistične zveze Slovenije,
Kopel z »JELA« soljo odstrani neprijeten duh po potenju. desin_ ficira in vpliva pomirjujoče na živce. Zahtevaj »JELA« kopalne soli.
ZA OKCUTLJIVO KOŽO
NAJBOLJŠA KREMA!
Puder krstno »EVELINE« kirilk mode za žensk€ in moške nudijo drogerije!
Vaše roke. hrapave in razpokane, vam naioravi zopet nežne in gladke MELODERM ŽELE KREMA. Dob- se v drogerijah.
V drogerij skih poslovalnicah dobite
G O * KO ttttif 9
za dezodorizacijo toaletnih
in drugiih zatohlih prostorov
PUTHIK SLOVENIJA
Obveščamo vsa šolska vodstva, da nam najkasneje do^ četrtka, 29. t. m. sporočijo število otrok. Id bodo potovali dne 1. aprila na izlet k Urhu. Prevoz za mladino brezplačen, rhedtem. ko je cen« prevoza za odrasle 50 din za osebo.
Z avtobusnim izletom PO DOLENJSKI pričenjamo letošnjo izletniško sezono. Izlet bo dne 8. aprila, isti dan izlet z avtobusom v KAMNIŠKO BISTRICO. Prijave sprejem« PUTNiK SLOVENIJA v Ljubljani, do 8. aprila.
Dne 14. aorila dvodnevni avtobusni izlet na sveto-vnoznana PLITVI C K A JEZERA, prijave do 10 aprila 1936. Ne zcmud:te prilike — obiščite PLITVICKA JEZERA spetniladi. ko so najlepša.
L3UBLDANA
SAP -
Turist biro Ljubljana
DOMAČI IZLETI
Vsako NEDELJO avtobusni izlet na POKLJUKO in PLANICO; odhod ob 7. uri izpred TURIST BIROJA — cena 40« din.
K.METIJCI — ZADRUŽNIKI. V maju veliko potovanje z avtobusi v VOJVODINO — ugled vzornih difiavnčh posestev BELJE, 140-KINGRAD, KARADJORDJEVOitd. CENA CELEGA ARANŽMAJA •.530 din.
Za naš TRADICIONALNI PRVOMAJSKI IZLET V CRiKVENICO že sprejemamo prijave. Kolektivi pohitite z rezervacijami!
1. MAJA avtobusni izlet ha PLI-TVICKA JEZERA, v LOGARSKO DOLINO jn preko VRSlCA. BOVCA V ANKARAN.
Kolektivi na vaio željo priredimo tudi druge izlete.
Za ljubitelje športnega ribolova Je SAP - TURIST BIRO pripravil letos prijetno presenečenie — izlete po Jadranu z motorno jahto »Burjo«. — Izredno nizke cene.
IZLETI V INOZEMSTVO
Dvodnevni avtobusni izlet v BUDIMPEŠTO na nogometno tekmo JUGOSLAVIJA - MADŽARSKA. Vsa oskrba s prenočiščem, ogledom mesta, vstopnico za tekmo vključeno v ceni 10.700 din.
Posebno potovanje v RIM in izleti na VELESE JATE v MILANO. PARIZ. GRAZ in FRANKFURT.
Izlet z motorno Jahto »BURJO«
▼ TRST, BENETKE in RIMINI.
Udeležene: imelo možnost plačevanja v obrokih.
Poslužujte se uslug ki jih nudita podjetji SAP - TURIST BIRO
▼ Ljubljani. — Kličite telefon 3S-M.
DRAMA LJUBLJANA
Nedelja 25 marca ob 15 Cehov: Tri sestre Izven m za podeželje.
Ob 20 Machiavelli: Mandragola: Izven in za podeželje, ponedeljek 26 marca, ob JO. Ko« mora! večer plesne šole Mete Vidmarjeve Izven Torek, 27. marca.: zatprto!
Sreda. 28. marca.' ob 20. Cehov: Tri sestre. Abonma K.
Četrtek. 23. marca ob 20. Cehov: Tli sestre. Abonma B.
Petek. 30. marca: zaprto!
Sobota, 31. marca ob 20. Shakespeare: Henrik IV. Izven in za podeželje. (Falstaff Pavle Kovič.)
Nedelja 1. aprila, ob 15. Machiavelli: Mandragola. Izven in za podeželje.
Ob 20. Miller: Lov na čarovnice.
Gostovanje ljubljanske Drame na Vrhniki.
OPERA
Nedelja 25 marca, ob 15. Solana: Prodana nevesta. Izven in
za podeželje.
Ponedeljek. 26 marca: zaprto! Torek. 27. marca, ob 19.30:	Mo-
zart: Figarova svatba. Abonma red C.
Sreda. 28. marca, ob 19.30: Martinu : Ženitev.
Puccini: Gianni Schicchl. Jubilejna predstava ob 35-letnlci umetniškega delovanja baritonista Vekoslava Janka.
Ceirtek. 29. marca ob 19.30: Martinu: Ženitev.
Puccini: Gianni Schicchl. Izven (kot Premiera).
Petek. 30 marca: zaprto!
Sobota. 31. marca, ob 19.30: M-asse-v net: Manon. Izven in za podeželje
Nedelja. 1. aprila ob 19.39: Martinu: Ženitev.
Puccini: Gianni Schicchi Izven
in za podeželje.
V' sredo. 28. t. m. bo v Puccinijevi enodejanki »Gianni Schlc-chi« v naslovni vlogi Schicchi J a slavil petintridesetletnico umetniškega delovanja Vekoslav Janko. V ostalih vloaah bodo nastopili: Lauretta - Zlata . Gašperšfčeva, Rinuocio — Janez Lipušček. Poleg teh še: Elza Karliivčeva. Manja Mleinikova. M. Polajnarjeva E. Barblčeva. F. Lupša V. Do'nliar. S. Štrukelj, Z. Kovač I. Anžlovar in drugi, v Martinu.levl »Ženitvi« pa ima vlogo Podkoljostna L. Korošec. ostale vloge pojo: I. An-žlovar, T3. Stritarjeva. D. Čuden. M. Mlejnikov a. E. Karlovčeva, E. Barblčeva. F. Lupša, G. Dermota in S. Štrukelj, obe deli dirigira Rado Simoniti, režija Ciril Debevec', scena Vladimir Rijavec, Im-•turni Alenka BarU-Secia. _
Za Jubilejno predstavo so vstopnice na vabila v prodaji prj operni blagajni do ponedeljka do 19. V torek od 10.30 dalje bodo eventualno ostale vstopnice na razpolago drugemu občinstvu.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Gledališka pasaža
Nedelja, 25. mcrca. ob io. m 14.30:' B. Horvat: Martin Krpan. Gostovanje Svobode Zgornja Šiška.
Ob 20. Bert Brecht: Dobri človek iz Sečuana. Izven. Zadnjič. (Sun — Trefalt.)
Torek. 27. marca, ob 20. Fepiplno de Filtppo: Ni Te* — pa le verjamem. Abonma red Torek. — Vstopnice »o tudi v prodaji. ‘ Sreda. 28. marca, ob 20. Popolno de Filippo. Ni res — pa le verjamem. Abonma red Sreda. — Vstopnice so tudi v prodaji. Opozarjamo na zadnjo uprizoritev Brechtovega dela »Dobri človek Iz Sečuana«.
Šentjakobsko gledališče
LJUBLJANA - Mestni dom
Nedelja. 25. marca, ob 15.30: sene-člč: »Logaritmi in ljubezen« — veseloigra, popoldanska predstava. izven.
Ob 20. Popovič-Pregarc-Delak: »Jara meščanka« (»Pokondirena tikva«), komedija, večerna pred. stava, izven.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje tel. št. 32-860. Rezervirane vstopnice morate vzet) do 11, ure. Prihodnja premiera bo Oskarja Witda igra »Idealni soprog« z E/Petrovčičevo. B. Ovseoovo, B. Roterjevo * Bi Bergantom. P. Ovsecem ih B-Križnarjem v glavnih vlogah.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE -LJUBLJANA, Komenskega 12 Nedelja. 25. marca, ob 16. Podgoršek: Alenčica in čudežno drevo. Otroška predstava z godbo. pet-. i«n in plesom Nedelja. 25. marca, ob 20. Horst:
Raj potepuhov, burka v treh dejanjih prva repriza.
Obrtniško gledališče daje v »o. boto peto premiero v letošnji sezoni Engel. Horst. Bratinove: Raj potepuhov. V glavnih vlogah nastopajo sever. Groznik in Kostanjšek. v-ostalih pa Oster Iljaš Gale. Hribarjeva' Grmova. Zadnikarjeva Janež. Bitežnik, Veselič. Merla-kova Marnova Keriiš-nik in Dren.
Predprodaja vstopnic v nedeljo od io. do 12. ter dve url pred-oredstavo
DPD »SVOBODA« VIC
Nedelja. 25. marca, ob 17.; Striček milij onar. veseloigra.
Amatersko gledališče DPD Svoboda Šentvid, .ponovi priljubljeno opereto »Srček na dražbi« v nedeljo 25 marca 1956 ob 19.30 v domu svobode. — Predprodaja vstopnic v nedeljo od 17. dalje.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja. 25 marca, ob U. Pengov. Simončič: »Zlata ribica«.
ROČNE LUTKE
Resljeva cesta 28 Nedelja 25 marca ob i?. Milčin.. ski: »Tri čudne zgodbe«
Prodaja vstopnic pol ure. pred predstavo pri gledaliških blagajnah.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja. 25 marca, ob 16. Gr:mm. Škufca »Janko in Metka« Izven in za podeželje Torek 27 marca, ob 16 scllškar-Filipič:	»Bratovščina	Sinjega
galeba« zaključena za gimnazijo Kranj.
Sreda. 28. marca, ob 13.: »Velika beseda« zaključena za gimnazijo Tržič
Petek 3ft marca ob 18. Sellškar-Filipič:	»Bratovščina	Sinjega
galeba« zaključena za tovarno »Iskra« Kranj.
Nedelja 1. aprila, ob 16.: Velika beseda. Izven in za podeželje.
M»stno GLEDALIŠČE JESENICE
Nedelja. 25 marca, ob 19.30: So-'
merseta Maughama »Deže 1e«. Ponedeljek. 28. marca, ob 16. in 20. 'Somerseta M-ugham.a »Deževje«. Gostovanje V Prešernovem gledališču v Kranju Zveze z vlaki ugodne'
Cenjene obiskovalce opozarjamo. da so zaradi odhoda glavnega igralca to zadnje predstave »Deževja«.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja. 25. marca ob 15.30: Pušk in-Tre ves : Nesmrtni doji Juan. Nedeljski abonma in izven Ponedeljek 28. marca ob 14.30 in 20. Herman Wouk: Zadeva Četne. Gostovanje v Brežicah. Torek 27. menca ob 19. Herman Wouk: 'Zadeva Caine Gostovanje v Kostanjevici.
Sreda, 28. marca, ob 14.30 in 20 Herman Wouk:	Zadeva Caine
Gostovanje v Novem mestu. Četrtek. 29 marca, ob 16. Miloš Mikeln,- Atomske bombe ni več HI. srednješolski abonma.
Petek. 30. marca, ob 15. Herman Wouk: Zadev« Caine. I. sred-‘nješolslki abonma.
Sobota. 31. marca ob 20 Hermar Wouk: Zadeva Caine. Izven. Nedelja 1. aprila ob 14. Herman Wouk: Zadeva Caine. Gostovanje V TopelSiti,
Tehnični pregledi bodo v Ljubljani na Vilharjevi cesti vsak delavnik od 16. do 18. ure. nočni pregledi-pa od 20. do 24. ure. Razen v Ljubljani, bodo tehnič-•UNION«: ameriški barvasti film ni pregledi motornih - vozil, še v »Mogambo« Tednik FN 11" samo Cerknici, Domžalah, Grosupljem, pri prvi in zadnji pfgdstavi. Kamniku. Logatcu in na Vrhniki.
Predstave ob 16, 13.15 in 20.30. Ob 10 je matineja istega filma.
»KOMUNA«: amer barvasti film »Poslednjič sem videl Pariz«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.15. Ob 10 je matime-
na sedežih postaj LM od 17. ure
dalje.
Razpored pregledov vseh vrst motornih vozil (osebni avtomobili. tovorni avtomobili, avtobusi, traktorji specialna vozila, motor-
ja istega filma. V gl. vlogi: Eli-	®	.J.	»t	^1,
zabetb T?»'!or .n Van Johnson.
Danes zadnjikrat!
•SLOGA«: franc i.im- »Štirje brez poste' *e«	P.-e7 »ednina Predsta-
ve ob 15. 17. 19 in 21.15. Ob 10. je matineja istega ti.me V gl. vlogi:	Martine Carol in Fran-
coise Amoul
2	aprila	ev.	št.	S-101	do	S-250
3.	aprila	ev.	št.	S-251	do	S-400
4.	aprila	ev.	št.	s-401	do	S-550
5.	aprila	ev.	St.	S-551	do	S-700
6.	april«	ev.	št.	S-701	do	S-850
7.	aprila	ev.	št.	S-851	do	S-1000
S.	aprila	ev.	št.	S-1001	do	s-1100
10. aprila ev. št. s-1101 do S-1200
.,	11.	aprila	ev	št.	S-120I	do	S-1300
f;!™ „*IIJori.*,'^e:; U-	*Ptila	ev.	št	s-mi	do	S-M00
13 aprila ev. št. S-1401 do s-1500
Predstave ob 15. 17. 19 in 21. V gl. vlogi' Rajmond Rouleau ln , Jeanne Moreau,
»SOČA«: franc, film »Intrigamtke«. Predstave ob 16. 18 in 20 Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do 11 ter od 14 naprej.
V primeru prekinitve ’ električnega toka prve predstave odpadejo
MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: predvaja za mladino od 14 let ds'‘? !ta!jjansk|. filin »Moj sin profesor« ob .10.
»Sis.ia>. amer, ii.ui »Izgubljeni sin«. V gl vlogi: Bing Crosby in Claude Dauphin. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo še danes in jutri,
»TRIGLAV«:	angi. barvasti film
»Romeo in Julija« V gi vloal:
14	»prila	ev	št.	S-1501	do	S-1600
16.	aprila	ev.	št.	S-1601	do	S-1700
17.	aprila	ev.	št.	S-1701	do	S-1800
18.	aprila	ev.	št.	S-1801	do	S-1900
.J9.	aprila	ev.	št.	S-1901	do	S-2000
20.	aprila	ev.	št.	S-2001	do	S-2300
21.	aprila	ev.	št.	S-2301	do	S-2500
23. aprila ev. št. S-2500 dalja
24. aprila traktorji
12. aprila v Kamniku 19. aprila v Kamniku 13- aprila v Domžalah 26. aprila' v Domžalah 14. aprila na Vrhniki
16. aprila v Logatcu
17. aprila v Cerknici
18. aprila v Cerknici 23- aprila v Grosupljem
Ker le rok za izvedbo redne letne registracije kratek, se morajo vozniki vozil točno držati
Lorena Hairwey Suzan Schen— zgoraj navedenega razporeda. Iz— tau in Flora »mbson. predstave	bo , dovoljen pregled vo-
. ob 15.30, 18- in 20-10- —- Prodaja 211 pred določanim rokom vstopnic od 10' do li in od 15 Motorna kolesa morajo imeti dalje, samo še danes in Jutri. na kimilu vzvratno ogledalo, trak-»LITOSTROJ«' avstr film »Don tor»ke prikolice pa morajo biti Juan« Predstava ob 16 zadnjič! opremljene na prednji levi strani Ob 10. in 20. amer. film »Nagi- z odbojnimi stekli, če Je prikoli-.. lje« zadnjič!	ca širša kot traktor.
ŠENTVID »SVOBODA«; angl. film Lastniki motornih vozil, ki do »Višek nevairnosti« ob 15. in 17. roka ne bodo pripeljali vozil na Predstava ob 19. odpade zaradi redni tehnični pregled, so dolžni ponovitve operete »Srček na SVoja vozila odjaviti ter vrniti
VEVČE ^‘avstrijski film »veruj v evl,den?ne *tevilke Tajništvu 'za mbne«.	veruj	v	notronje Mdeve OLO Ljubljana.
ZADOBROVA: amer. barv. film Kmnilkov* u1-. t$- ••
»Meč in roža«.
CRNUCE: amer. barv. film »Si-meronslua roža«, ob 16. in 19,30. DOMŽALE:	amer.	barvasti	film
»Sneg na Kilimandžaru«. ob 15.. 17. in 19.
JARŠE »INDUPLATI«: francoski film »Edvard in Karolina«, ob
16. in 18.
KAMNIK: amer. film. »Ona išče srečo«.
BLED; angl. barvasti film »Škrlatna ravnina«, ob 14.	16	18.
in 20.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški
film »Bojišče«.
JESENICE »RADIO«: amer. barv. film »Mostišče«, ob 16.. ia] in 20.
ZA REGISTRACIJO SE PLAČAJO SLEDEČE TAKSE:
•) ca vlogo 30 din v drž. koleklb in 20 din v okrajnih kolekih, za rešitev vloge 150 din v drž.
kolekih.
b) Tehnični pregled 800 d!«l v drž kolešcih.
c) Državno m občinsko takso ža registracijo v gotovini na Občinskem LO pristojnem po bi vališču lastnika.
Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve OLO Ljubljana
Komisija za prodajo hiš tz
' Ob io. matiinaja slovenskega fil- Splošnega ljudskega premoženja ma »Življenje dr. Fr. Prešerna«, pri Občinskem ljudskem odboru JESENICE »PLAVŽ«; amer. film Ljubljana-Moste razpisuje v s*ni-n°rčije«. °b 16.	18. in siu odloka o postopku pri pro-
f-	a slovenP15e- daji stanovanjskih hiš SLP
ga dokumentarneg-a f:’ma »Ziv.	tavno	dražbo
Uenje dr. Fr. Prešerna«.	„	v”.° dra* bo
KOKOŠKA BELA: amer barvasti naslean3Lh n*S'
film »Mostišče« ob 17. in 19.
1. pritlična dvostanovanjska hiša. nepodkl etena z do pol izrab-Ijenim pvodstrešjem za stanovanje Na Peči 24, stoječa na parceli št.* 195. vpisani pri vložku št. 356 k. O-Stepanja vaa z izklicno ceno 950.000 din.:
REDNI LETNI TEHNIČNI	„3 n	C t ra«	'
PREGLEDI MOTORNIH VOZIL ^ h“e ^Se TcSto REGISTRIRANIH NA OBMOČJU £ 4	^ parceli št'
OLO LJUBLJANA	758/2. vpisani pri vložku št. 719
Tehnični pregledi motornih vo- k. o. Moste z Izklicno ceno zli se prično dne 2 aprila 1956	1,090.000 din.
in bodo dvodelni — dnevni in 3. do ene polovice solastniški nočni Pri dnevnih tehničnih pre- del visokopritlične dvostanovanj-gledih bodo komisije pregledova- ske hiše z mansardo in podkle-ie brezhibnost delovanja zavor, tene v Klunovi ul 4. stoječe na kretalnega mehanizma, stroja. S a- parceli št. 270/2. vpisani prt vlož-sije. karoserije in stekel. Pri noč- ku 562 k o Udmet z Izklicno nih pregledih pa brezhibnost de- ceno 568 000 din: lov anja svetlobnih naprav.
4. do 11/13 solastniški del pritlične enostanovanjske ‘hiše z mansardo in priključenim gospodarskim poslopjem na Litijski cesti št. 24 stoječe na parceli št 109. vpisani prj vložku št. 290 k o. Stepanja vas in'do 11/13 solastniški del pritlične trostanovanj-RADIO	ske	hiše	z	mansardo	na	Litijski
»	,,A«	t»—»_	...	cesti 28 stoječe na parceli št. 108
6.—n.75	prenos sporeda Radia	pr, vložlcu gt 39g k 0
MABfBOH
Nedelja. 25. marca.
Dežurna lekarna« »Melje«. Meljska cesta 2.
— Sosedovi bodo jutri od zavisti popokali, ko bodo časopisi na prvi strani poroačli o naijinl nezgodi!
Ljubljana.' 11.15—11.35 Oddaja v -t , -	.	__
madžarščini. 11.35-15.15 Prenos Stepanja vas. Navedene nepre-sporeda Radia Ljubljana 15.15—•' mičnine predstavljajo gospodar-16.30 2eleli ste‘ — poslušajte! 16.30 sko celoto izklicna cena 1.390.000 —23. Prenos sporeda Radia Ljub- din:
ljana.	6.	do	3/16	solastniški	del	visoko-
pritlične dvostanovanjske hiše z NARODNO GLEDALIŠČE	mansardo, podkletene v Poijedel-
Ob 15.: Brenkova »Najlepša roža«, ski ulici 1. stoječe na parceli St Znižane cenei Nepreklicno za d- 138/44, vpisani pri vložku št. 659
njič. Izven.
Ob 19.30: F. D. Auber; »Fra Dia-volo«. — izven.
UMETNOSTNA GALERIJA Razstava reprodukcij britanske-
k-o. Udmat z izklicno ceno 372.000 din:
1. do ene polovice solastniški del visokopritlične hiše z mansardo in kletnim stanovanjem V
- . -   ,	„	Povšetovl 56 stoječi na parceli:
ga romantilca W. Blakea. Raptav- H	pod	vložkom št.
Ijenth Je 40 reprodukcij akvare- jjj ^	- udmat z Izklicno beno
lov. Jedkanic in perorlsb. Ogled ^ din-	j
od 10. do 131 ure. KINO
0. do ene polovice solastmiki del enonadstropne enodružinske
, ,	—	—.	„__ hiše. podkletene Smarttnska če-
PtuJ: amer. fHm »Sodnik Tim-	 ,
bevlen«.
Murska Sobota: amer. barvast! file? »Do zadnjega«.
st«	69 a sto 'oče ns wrfl> št.
297-9. vptaani pri vložku St. #97 -k- o	Sempetrsko predmestje I de'
z Izklicno ceno 745 000 d!n:
CELJE	9	do en« oolovice solasttilMti
Zdravniška dežurna služba: dr. del	enonadstropne- oodkletene
Ježe Fišer. Gregorčičev* uL l, enodružinske hiše v Ullct Jana
Vi stoike na parcel' 179-143-9. vpisani pri vložku št. 760 k u (Jemal ž izklicno ceno
838.000 din:
10. do ene Šestine solastniški del enonadstropne trostanov«.njske podkletene hiše z mansardo v Ulici Vide Pregarčeve št. 32, stoječe na parceli št. 573/8. vpisani pri vložku št 522 k. o. Moste” z izklicno ceno 231.000 din;
11.	pritlična	dvostanovanjska
neipodkletena hiša	z	gospodar-
skim poslopjem v Bizoviku 12, stoječa	na	parceli	št.	117/1.	vpi-
seni pn vložku št. 399 k. o. Bizovik z Izklicno ceno 514.000 din:
12.	pritlična	dvostanovanjska
delno podkletena hiša z gospodarskim poslopjem v Bizoviku 80, stoječa	na	parceli	št.	143/4.	vpi-
sani Dri vložku št. 135 k. o- Bizovik z . izklicno ceno 206.000 din;
13.	pritlična	enostanovanjska
nepodkl e tena hiša v Bizoviku 94, stoječa	na	parceli	št-	142/3,	vpi-
sani pri vložku št. 343 k. o Bizovik z izklicno ceno 270.000 din;
14.	pritlična	dvostanovanjska
delno podkletena hiša v Bizoviku 111, stoječa na parceli št. 182. vpisani pri vložku št. 434 k. o. Bizovik z Izklicno ceno 757.000 din;
15 do ene polovice solastniški del pritlične enostanovanjske delno podkletene	hiše v Bizoviku
117, stoječe na parceli šit. 187, vpisani pri 'Vložku št. 455 k. O-Bizovik z izklicno ceno 456.000 din-
16. enonadstropna do 2/3 podkletena stanovanjska hiša v Šmartnem ob Savi 14. stoječa na parceli št 139, vpisani pn vložku št. 252 k- o. Šmartno ob Savi z izklicno ceno 412 000 din.
Obenem bo ponovna dražba:
1. dvostanovanjske hiše v Malejevi ulici. 18 ■ izklicno ceno
2.570.000 din:
2. hiša v Zg. Hrušici • z dvema gospodarskima poslopjema z izklicno ceno 710-000 din
Javna dražba navednih htS bo v četrtek dne 6. aprila 1956 ob 9. uri uuyo.une v UVulaili OOCUlske ga ljudskega odbora Ljubljana-Moste.. Zaloška 51 e.
Vsak ponudnik mora najkasneje eno uro pred pričetkom dražbe položiti kavcijo v višini 10*/» izklicne ' vrednosti hiše pn odseku za proračun Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste.
Komisija za prodajo hiš SLP Občine Ljubljana-Moste
TEHNIČNI PREGLED
IN REGISTRACIJA MOTORNIH
VOZiL ZA LETO 1956 NA OBMOČJU OLO NOVO MESTO
Tajništvo za notranje za-deve OLO Novo mesto obvešča lastnike
in upravitelje motornih vozil, da se prično redni letni tehnični pregled, motornih vozil in registracij a za leto 1958 dne 2. aprila s trajanjem do vključno 26. aprila t. 1.
Tehnični pregledi bodo pred podjetjem Agroservls v Novem
mestu v navedenih dneh od 7. do 12. in od 14. do 18. ure.
Lastniki in upravitelji morajo pripeljati svoja vozila na tehnični pregled po sledečem vrstnem redu':
a) tovorni. avtomobili, avtobusi motorne kolesa in osebni avtomobil) od vključno 2. do vključno 9. aprila t. 1.
b) gasilski avtomobili, kombinirani traktorji — vlačilci, reševalna vozila in specialni 'avtomobili dne 11. aprila t. i.
c) lastnik) motornih vozil s področja bivšega okiraja Črnomelj pripeljejo svoja vozila na tehnič-nični pregled dne 25. in 26. aprila od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. .Tehnični pregled vozil za to področje bo v Črnomlju.
Zamudniki iz področja Novega mesta morajo pripeljati svoja vozila na tehnični pregled dne 12. aprila t. 1.
Na tehnični pregled morajo biti pripeljana tudi tista motorna vozila. ki so bila v letu 1956 že registrirana.
Lastnike ,-n uporabnike motornih vozil kj ne bi v določenem roku pripeljal! svojih vozil na tehnični pregled . m registracijo pozivamo, da dostavijo tadniStvu za notranje ziadeve OLO Novo mesto evidenčne tablice, najpozneje do 28. aprila 1966.
Lastnik voziila predloži tehnični komisiji prometno dovoljenje ln jzpolnleno prijavo za podaljšanje prometnega dovoljenja. Tiskovine so, na razpolago v prometni pisarni TNZ kjer dobite tudi druga potrebna pojasnila.
Iz pisarne tajništva za notr. 'zadeve OLO Novo mesto -o
OBJAVA
Na podlagi 11. toč. navodil, za izvajanje Uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. list LRS št. 14-54-54) je komisija za pripravo . predlogov odlokov za . uporabo zemljišč za gradbene na. mene pri Občinskem ljudSkfm odbbru Logatec
r. azgrnila predlog za urbanistično kategorizacijo zemljišč v občini Logatec, ki jih Je mogoče zazidati s stanovanjskimi hišami, ob okrajni cesti na železniško postajo ln poštneea vrta.
Predlog Je razgrnjen v prostorih oddelka za gospodarstvo Občinskega liudskega odbora Logatec. soba štev. 9.
V roku 14 dni po objavi sme vsalkdo pismeno alt ustno podata k predlogu svoje pripombe in mnenle.
Komisija za določitev zemljišč Tngatec	-O
sa gradbene namene ObLO
Turistično društvo Ljubljana.
prireja s Tajništvom za prosveto OLO Ljubljana ln Tajništvom za notranje zadeve OLO Ljubljana, turistično . vzgojna predavanja, opremljena z diapozitivi m filmi za dijake • ljubljanskih srednjtih Sol po naslednjem razporedu: dne 26. marca v Mladinskem kinu. Kotnikova ul. IL In VI. gimnazija;
dne 27 merca v Mladinskem kinu. Kotnikova ul III. gimnazij* in srednja vzgojna šola;
dne 23. marca v Mladinskem kinu, Kotnikova ul. Klasična gimnazija;
dne 29. marca v Mladinskem kinu. Kotnikova ul. I. gimnazija;
dne 30 marca v Mladinskem kinu. Kotnikova ul. X gimnazija ln Gozdarska srednja šola;
dne 3. aprila v Mladinskem kinu. Kotnikova ul. Učiteljišče;
dne 4. aprila v dvorani kina Šentvid Gimnazija Šentvid;
dne 5. aprila v Miladinskem kinu, Kotnikova ul. V. gimnazija;
dne 6. eiprlla v Mladinskem kinu. Kotnikova ul. VII. in VIXL gimnazija;
dne 7. aprila v Mladinskem ld“
nu. Kotnikova ul. Gradbena srednja šola;
dne io. aprila v Mladinskem kinu Kotnikov* ul. Ekonomska srednja šola;
dne U. aprila v Mladinskem kinu. Kotnikova ul. Ekonomska srednja šola;
dne 12. »pril* v dvorani kina Vič . Gimnazija Vič in TSS;
dne 13. aprila v dvorani kina Vič - TSS.
Vstopnine prosto!	.1
Zgodovinsko društvo za Slovenijo vab; na članski sestanek, na katerem bo predaval prof. dr. M. Mikuž: »Problematika pouka zgodovine NOB v srednjih šolah«. -Predavanje bo v sredo, 28. marca ob 20. v Historičnem seminarju, Univerzitetna knjižnica Turjaška 1.	-P
Elektrotehniško društvo LRS vabi vse interesente na predavanje prof. ing. Damjanoviča o temah: Kdo je iznašel vrtilno magnetno polje in indukcijski motor in o enoti Tesla. — Predavanj* spremljano z diapozitivi bo v ponedeljek, 26. t. m. ob 18. V dvorani PTT. Cigaletova 6.	-P
Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na potjudno-znanstveno predavanje prof. dr. Božo Škerlja:	puščavski jugozahod ZDA.
Predavanje, spremljano z barvni, mi diaipozitivi. bo v torek, 27. marca ob 20. v Prirodoslovni predavalnici Univerze, vhod iz Gosposke ulice.	-P
Ste ie poskusili novo
UNION PIVO
iz najboljših surovin? Zahtevajte ga povscdl
Komorni večer za modi) abonma bo jutri zvečer v Filharmoniji. Nekaj vstopnic bo še v prodaji.	-K
Glasbena šola Center v Ljubljani priredi v ponedeljek £6. t. m, ob 16.30 v zgornji dvoirani sindikalnega doma v Kranju, na povabilo Glasbene šole Kranj, koncert v spomin na 200-letnico rojstva Mozarta.
Posebnost sporede je violinski koncert, ki ga je Mozart skcmipo. ni/ral 11 let star, Izvaja ga pa i* ne 11-letni Božo Mihelčič.
Koncert se ponovi 8. aprila ▼ Novem mestu in 14. ararlia v Celju na povabilo tamkajšnjih glasbenih šol. •	-K
SPORED ZA NEDELJO
Poročila: 6.05. 7.00. 13.00. UAS»
19.00 in 22.00.
6.00—7.00 Prijetno nedeljsko jutro vam želijo naši ljubljeni ansambli in solisti — vmes ob 7.18 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Veliki za-baivn; orkestri igrajo. 8.00 O športu in športnikih: Armade ln šport v tujih deželah. 8.15 Z mikrofonom pn naših pevskih zboriti —1 sodelujejo: pevski zboir »solidarnost« iz Kamnika, zbor »lndU4?la— tl« J arše • ln pevski zbor »B« in« Iz Domberga. 9.00 Otroška ‘ retV stave: Konjiček Grbavček /uska pravljica v prlredlbi Mateja Rodeta). 9.50 Glasbeni Intermezzo.
10.00 Družinski 'pogovori. 10.10 Nedeljski simfonični koncert. Hecto* Berlioz: Korzar. uvertura. Wo4f-gang Amadeus Mozart; Koncert za violino in orkester v G—durU
— Aleksander Borodin: Polovskl plesi iz oipere »Knez Igor«. 11.00 Oddaja za Beneške Slovence. 11.20 Opoldanski glasbeni spored — L deli 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored
— II. del. 13.19 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.13 Za našo vaa. 14.15 Lahka glasba 15.15 2eleli st*
— poslušajte! 16.30 Dušan Kralj: Na Gorenjskem je fietno (reportaža). 17.00 Popoldanski orkestralni spored. 18.00 Radijska igra — Fred von Hoerschelmann:	Titn-buktu (ponovitev). 19.00 Radijski dnevnik. 10.30 Zabavna glr.sba — vmes reklame. 20.00 Večerni operni 'koncert. 21.00 Kulturni razglAdl
— Bogo Stupan; Reforma obvsa-nega šolanja. 21.15 . Revija plesnUl in zabavnih melodij.	22.15—23.W Nočni koncert — Stjepan SuleMS 2. klasični koncert: Danilo S varaj Tretja simfonij a. 22.15—'.IDI UK* program: Plesna glasba. 23 00—24 o# Oddaja za tujino — na v*hi 827,1 m. (Prenos 1» Zagreba.)
CENA MALIH OGLASOV: do 1«
beaed stane beseda 20 din, vsaka nadaljnja beseda 15 din. — Za
GOSPODINJSKO POMOCNIOO —
(kuharico) sprejmem takoj. Na  ________ _	slov	v	oglasnem	oddelku.	5446-1
oglase. kt ao	po-d šifro,	oziroma	KOVINOSTRUGARJA, samostojna oglase, ki	je naslov	v oglas-	nega, s prakso, sprejmem takoj,
nem oddelku	+,30 din.	Cena za	Naslov v ogl. oddelku. 54+4-1
ženiitbene oglase Je 30	din • be—	GOSPODINJSKO POMOČNICO —1
seda. Za nedeljske +20%.
(OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov ttli kakršnokoli informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za S5 din. V nasprotnem primera ne bomo Odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod Šifro, ne izdajamo. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo.
sprejmemo takoj jt tričlanski družini. Naslov v ogl. odd. 5433-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — veščo kuhe. sprejme takoj 'štiričlanska drulima v Ljubljani. Ponudbe pod »Soba In dobra plača« v ogl. odd.	5426-1
FANTA do 15. leta atarosti, pro-
(RU.VM ODBOR Kme«|)*» •> druge Rogaška Slatina, razpisuje mesto kmetijskega referenta. — Pogoji: kmetij siki Inženir s triletno prakso v proizvodnji ald kmetijski tehnik s 5-letmo prakso v proizvodnji. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po dogovoru. Ponudbe e kratkim J iv lj en j epčsom in opisom dosedanje zaposlitve. pošljite na KZ Rogaška Slatina.	»M3-4
ZflSLUZEK
SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam v dveh urah lepo izdela FOTO »PAULI«, Trubarjeva 38 (bivša Sv. Petra cesta).	1_2
stega šole, sprejmem za pastir- PERICO enkrat tedensko, iščem.
POSLITEV
V (SLUŽBO SPREJMEMO samo-
trtnljnega kmljiigovodjoi-kinjo) z vsaj triletno praikso v knjigovodstvu. ki bo gposoben urediti knjigovodstvo v na novo ustanovljeni upravi komunalnih naprav. Plača po dogovoru. Nastop službe taikoj ali 1. aprila 1956. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih služb pošljite na Upravo komunalnih naprav, Ivančna
gene
5302-1
»PARTIZAN«. Ljubljana, Trnovo,
ja. Naslov v oigl. odd. 5421-1 PLESKARJE IN SO KOS LIKARJE sprejme podjetje Pleskarstvo »1. maj«, Ljubljana, Stari trg 3.	5409-1
SPREJMEMO frizerko taikoj ailA po dogovoru. Ponudb« pod »Dobra« v ogl. odd.	5408-1
TRGOVINA »CESNJA«, LJUBLJANA, Kresija, sprejme trg. pomočnico in računovodjo honorarnega ali sta-lnega. Nastop službe takoj ali 1. V. 56.	5401-1
DELAVSKA KNJIŽNICA v Ljubljani, Prešernova c. 42, razpisuje mesto knjižničarja (knjižničarke). Pogoj:	dovršena sred-
nja šola, aktivno znanje nemškega jezika ter veselje do knjižničarskega dela.
5395-1
razpisuje mesto hišniika Im dve ZA TAKOJŠNJI NASTOP ISCE—
mesti snažilk. — Nastop službe L aprila 1S56. Pojasnila v domu vsak dan od 39. do 20.	5267-1
tEKLE, ki Je vešče vseh kmečkih del. sprejmem v službo. Zavašnik. Tomačevo 25.	5173-1
KOCNEGA STRAŽARJA srednjih let, zdravega, poštenega, treznega in vestnega, iščemo. Predstaviti: pisarna. Mestni trg 10, dvorišče, od 10.—12.	5172-1
KNJIGO VOD JO(-KTNJO). verzjra-nega v gostinstvu, in natakarico z znanjem vsaj nemškega Jezika, Sšče hotel na Gorenjskem. Nastop službe takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe pod »Vesten« v ogl. odd.	5261-1
SLUŽBO DOBITA • dva tekstilna tehnika v tekstilni tovarni v Ljubljani. Lahko tudi začetnika. Naslov v ogl. oddelku. 5259-1 tCMETIJSKA ZADRUGA Tomišelj, p. Ig, razpisuje mesto verzira-rlega poslovodje za poslovalnico St. 1. Prednost imajo samci. — Posoj: strokovni izpit. Plača PO kolektivni pogodbi z dodatkom. Ponudbe - pošljite do 15. aprila tek leta.	5140-1
(UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu sprejmem na hrano In stanovanje. — Ponudbe, pod »Pomoč« v ogl. odd.	5252-1
&EKLE, vajeno vsakega kmečkega dela. sprejmem takoj. Pečnik Ivan, Ljubljana, Titova cesta Štev. 203.	5250-1
£P!RE J1VIIDM samostojno gospodinj-tko pomočnico z lastnim stanovanjem. Pogoji zelo ugodni. — R&naka cesta 7, vrata 4.	5185-1
(VK.OJAC z večletno prakso, vešč meških in damskih del, želi zaposlitve kjerkoli v Sloveniji. Ponudbe pod »Vesten« v oglasni oddelek	5226-1
GOSPODINJSKA POMOČNICA — pridna, poštena, želi menjati službo. Najraje gre v bolnišnico ali v študentski dom. Naslov v oglasnem oddelku.	5129-1
Planinsko društvo Radovljica razpisuje mesto oskrbnika z*
planinsko postojanko Valvszor-
mo materialnega knjigovodjo -kinjo. Pismene ponudbe v ogl.
Naslov v ogl. odd.	5210-1
ZENSKO za čuvanje dveh otrok v dopoldanskih urah iščem. Naslov v ogl. odd.	5331-1
PRIKROJEVALNI	TEČAJ nudi
•aloh »Kucler«, Tomšičeva 4.
3595-1
DOPISNO SOLO ZA KNJIGOVODSTVO — splošni del — organizira zavod	»Birotehnika«,
Zagreb, Berislavičeva 16-m. — Da vas bomo lahko obvestili, priložit« mamko za 16 diin.
4500-1
Zensko osebo, ki bi od 8. do
15. ure pazila	na dojenčka
sprejmem. Krulc, Zitnikova t, - Rož. dolina.	5407-1
VARUHINJO K ENOLETNEMU otroku iščem. Sprejmem takoj. Prednost imajo starejše. Velušček, Komenskega 36.	5383-2
PREPISUJEM NA STROJ. Naslov v ogl. odd.	5382-1
odd. pod »Vesten in natančen«, sprejemamo V PLIS-IRANJE. po
5373-1 viseli modemih vzorcih, krila 1*
o 100.000 dinarjev
vredno spalnico lahko dobite z Žrebanjem, ki ga priredi v mesecu avgustu 1956 naJveCJe trgovsko podjetje z lesom, lesnimi Izdelki q in pohištvom »L e s - L J u b IJ a n a« z novim Imenom
<
K
0 <
Z
Ul
UUBUHtt
■LESNINA-
LJUBLJANA
Pravico do žrebanja Ima vsaka fizična oseba, ki v času od 25. marca do vključno 31. Julija 1956 nakupi blaga v vrednosti nad 50.000 dinarjev pri podjetju »Lesnina« Ljubljana«
Poizkusite srečo In pohitite z nakupom kvalitetnega KUHINjSKEGA IN SOBNEGA POHIŠTVA, ki ga v bogati izbiri in solidni cen! nudi trgovsko podjetje -LESNINA- LJUBLJANA
<
m
m
>N
TAKOJ SPREJMEM gospodinjsko pomočnico, raj« starejšo, dobi lastno sobo; plača solidna. Ogled po 15. uri. Nedog, Celovška 97/1.	8379-1
ISCEM kmečko dekle, v starosti od 18 do 45 let. Plača 4509 din. Ponudbe v ogl. odd. pod »200«.
5369.1
PRIDNO IN POŠTENO gosp. pomočnico iščem. Naslov v ogl. odd.	5365-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO srednjih let, ki zna tudi kuhati, iščem za Portorož. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd.
5360-1
FRIZERKO, izurjeno, iščemo, Mežan Marija, Bled, Želeče.
5358-1
KNJTGOVODKINJA, verzirana v trgovini, gostinstvu in obrti, želi spremeniti službo. Pogoj opremljena soba. Ponudbe v ogl. odd. do 28. marca pod »Vestna«.	5354—1
DOPOLDNE PROSTI ZENSKI dam hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Stele. Blok 16IV.	5353-1
DVA TOČAJA (mlajše moči) in sekretarja podjetja, ki naj bi po možnosti obvladal strojepisje in stenografijo ter- vsaj en tuj Jezik — išče večje gostinsko podjetje. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pod »Strojepisje — stenografi! a« v ogl. odd.	5530-1
KMETIJSKA ZADRUGA Sv. Katarina pri Tržiču, išče mlajšega trgovskega pomočnika. 5529-1 ARHIVARJA, najraje upokojenega inženirja, za delno zaposlitev,
volnenega ali svilenega blaga, v sprejemališču za barvanje in snažen;'e oblek na Gosposvetski cesti 1* v Dubljami£v 6879-1
VAJENCA za čevljarsko obrt — sprejmem. Soklič. Vošnjakova štev. 7.	5255-3
VAJENCA za elektro-obrt »prejmem. Pirnat Franc, Ljubljana, Masarykova 23.	5163-3
KLEPARSTVO — INSTALACIJA Šiška, Knezov« 88, »prejme več vajencev.	5080-3
VAJENCA »prejme takoj ali ob koncu šolskega leta trgovsko podjetje s tekstilnim blagom »Volna«, Ljubljana, Wolfova ul.
6287-3
»Lesnina« Ljubljana združuje ln posreduje lesne Izdelke ln pohištvo vseh vrst priznanih slovenskih podjetij, in sicer: »Tovarna pohištva« Nova Gorica, »Stol« Kamnik, »Brest« Cerknica, KLI Logatec, »Tovarna pohištva« Maribor, »Krn« Podmelc, »Oprema« Maribor, Tovarna pohištva »22. julij« Idrija, »Istok« Miren pri Gorici, »Tovarna pohištva« Tržič, »Tovarna pohištva« Polzela, »Mizarstvo« Ljutomer, Podjetje »Mizarstvo« Branik, »Jelovica« Škofja Loka, »Lesno Industrijski kombinat« Šoštanj, »Lesna galanterija« Ljubljana,
»Roleta« Kranj itd.
»Lesnina« Ljubljana posreduje tudi lesne Izdelke naslednjih slovenskih podjetij: LIP -Postojna, LIP - Slovenske Konjice, »Savinja« Celje, »Lesonit« Ilirska Bistrica, KGP -Kočevje, »Zales« Litija, LIP - Nazarje, LIP - Slovenj Gradec itd.
• 0
Za vse vrste pohištva, lesa, lesne galanterije In opreme notranjih prostorov se obraSajte vedno na renomlrano trgovsko podjetje >Lesnina« Ljubljana, ki Vas solidno postreže v svojih poslovalnicah v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Slovenski Bistrici, Solkanu, Logatcu, Škofji Loki, Prestranku, Puli, Ri|eki, Splitu, Šibeniku, Zagrebu, Beogradu, Nišu, Subotici, Novem Sadu,
Banja Luki, Sarajevu In TuzIL
RADIO TELEFUNKEN. »kor« j »</»,
prodam, frevc, \ rhovčeva. 1, podpritličje (Tabor).	5483^
TOVOKiSl AVTO CHEVROL.LT v dobrem stanju, nosilnosti o ton«* proda Trgovsk« podjetje OZZ Ljubljana, Ašicerčeva M.	5540-4
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, nov, enofa&ni, prodam za 25.000 dia* Potočrnik., Marjela štev. 38. pošt# Hoče.	5513-4
MOTORNO KOLO »»-Puch«, 500 cera in motorček, za kolo, poceni pxo-dam. — LavrrrLsiOilv Slavko, Krško.	5&1S-4
RADIO »Kdsonad« v o-dličnem stanju ugodno prodam. Naslov V podružnici SP Ptuj.	5522-4
PRODAMO tovorni avtomoPil znamke »Ford«. 4-ciliindersiki, SL# tone, v breizhiPnem stanju. — Kupimo dostavni avlo <Liefer-wajgen), nosilnost od 600—4.000 leg. Iščemo stalnega kupca za velik# zaboje, primerne za teikstiin# Oranžo- Trgovsko podjetje »Zašr-ja«. Jesenice.	5524-4
TOVORNI AVTO znamke »Fo<r4 8 W«, nosilnost 31, v voznem stanju, prodam. Trebeč Franjo, avtoprevoznik, Klanc štev. 64, V ra.n i	{nSB4
KMETIJSKA ZADRUGA Sv. Katarina pri Tržiču, proda dva leruvača z-a krompir, mlatilnico »Elita«, nov emajliran žtfKhl-nlk.	5528—4
PLOHI. kub. m. po 13.000 dfim na mestu, naprodaj. Naslov pustit« pod »Takoj« v ogl. odd. 5439-4 PODJETJE »TOTRA«, Ljubljana, Zgornja Hrušica štev. 14, im* na razpolago elektromotor 14 KW trofazni, 1450 obratov, znamka »Skoda«. Ravno tako ima Ml razpolago trokolo v brezhibnem stanju, nosilnost 290 kg. Vsi interesenti naj se obrnejo na zgoraj navedeni naslov.	5532-4
PRODAMO nov tricikel. — Mehanična delavnica Ilirije, Vodnikova štev. 65, Kamnita mina, Šiška	5430-4
STANOVANJE, krasno, sončno, v vili v Celju, zamen)am za primemo v Ljubljani. Naslov v podružnice SP' Celje.	8540-4
HUP
AVTO-MOTO Šenčur proda motorno kolo »Indian«, 750 ccm, ali zamenja za 200—350 ccm. 5192-4 GUMI VOZ, samec, nosilnost 2000 kilogramov, prodam. Hafner Ja-
HADIO »8i«ni«e»< m •Metričnim gramofonom ugodno prodam. — Aškerčeva 33, pri vratarju,
5222-4
Zensko italijansko kolo prodam. Tomačevska cesta 35.
5243-4
SPALNICA, orehovi, nemški »log, z marmorjem, naprodaj. Pnibov-Sič, Rožna dolina. Cesta VIII štev. 22.	5425-4
MOTORNO KOLO Sachs, 96 ccm, dobro ohranjeno, poceni prodam. Ljubljana, Devinska 6.	5428-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, KOMBINIRANO SPALNICO, ore-
lep, tapeciran, odlično ohranjen, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	' 6272-4
p. Cerklje.	5a88-4
MOŠKO KOLO, železen Štedilnik in dva pnimoža prodam. — Klemenčič, SmaTtinsIka cesta številka 22.	6225-4
sprejmemo. —-	Vodnogospodarska	KOTALKE »Polar«, posteljo in
sekcija	za	gornjo	Savo.	Ljubija-	otroško posteljico prodam. Ba-
koto, Spodnji Brnik štev. 64 — RADIO, IimmduU, prodam. Na-
 	slov V Ogl .odd.	8343-4
VOZIČEK. •partol, inoaemsto. zložljiv, prodam. Nartov v ogl. oddelku.	5349-4
RADIO prodam. Indog, Slomškova 13-11.	5347-4
čer Albin, Ljubljana. Pražafco-va 3-II.	5224-4
OTROŠKO POSTELJICO s predalom, skoraj novo, prodam. Velikost 145x70cm. Kušar, Rožna dolina. Cesta 11—41.	5130-4
na, Crtomirova 4-1.	5581-1
GOSPOD. POMOČNICO sprejme tričlanska družina. In#. Peterlin. Predjamska 72*	5322-1
GOSPODINJO le štiričlanski dru-
jev dom, za 'letošnjo	sezono	(pet	2in,i iščem. Plača dobra. Šegul«	prodam 'zunanji	brodski	ainerU
mesecev). Prednost	Imajo	za-	_ Voct-ini, Križevmišk« ulica. 4,	slcl	molor	znamk*	.Suoer-Eito.,
Ikonski pa.ri. Prav tako razpisu-	jj nadistr.	5283-1
KUJUCAVNICABSKA DELAVNI-..
CA, Ljubljana. Gregorčičeva 5, sprejme takoj dva ključavmi-'
Carska pomočnika, mlajša — in dva vajenca za ključavničarsko obrt s predpisano izobrazbo.
5273-1
jemo mesto kvalificirane kuharice za Roblekov dom. za letošnjo sezono (štiri mesece). Ponudbe pošliite do 15. aprila t. 1.
na gornji naslov.	5135-1
tSCEM mlado kmečko deklico k tričlanski družini. Ljubiteljica
otrok. Sinčič, Cesta na Brdo
ški motor znamke »Super-ELto«,
20 KS, 4 cilindri, 2 lcartouratora,
6000 obratov. t>atoriJs3ci zagon,
vodno hlajenje, skoraj nov, v
brezhibnem stanju. D. Perovič, Joafcima Rakove« št. 26, Rij ek a III	5127-4
ŠIVALNI STROJ ugodno prodam. Postojnska 61/1., Gline«. Grmič.
5346-4
PRODAM šasijo, kabino in volan za 3 tone. Ogled vsak dan od
16. ure naprej. Naslov v ogl.
oddelku.	  8342-4
STROJ ZA BRUŠENJE TERACO
TLAKA rrodam. Nartov v ogl. oddelku.	6337-4
PISALNI STROJ. pte»mi*lri »Un-
hov furnir z javorjem. politira-no, v odlični izdelavi, prodamo. Ogled od srede dalje. Mizarstvo Zveze gluhih, Vidovdanska cesta štev 24.	541*-*
PRTLJAŽNO KOLO. trieikelj ki elektromotor, l« k*. prodam. — Viška štev. 4.	5414-4
PRVO IZDAJO CANKARJA 1» večjo zbirko drugih leposlovnih knjig slovenskih pisateljev in prevodov, vse jiovo, prodana skupno ali posamezno. Dopis« pod *Kn
NOV GUMI VOZ, 16 eolski, prodam. Jamnik, Mihov štradon 64, Ljubljana, Barje.	5355-4
PRODAM avto BMW, tipa 326, v brezhibnem stanju. Naslov v Ogl. odd.	,	5252-4
V NAKUP po zelo ugodnih cenah RABLJENO nudimo: šivalni stroj »Mundlos«,
univerzalni, za sedlarje, tapet-	-----
nike, čevljarje, za obrtnike za RADIO kupim. Bregant J e rnej, za* Šivanje vreč itd. Cena 55.000 din; puže, p. Begunie-Lesce.	5190-5
stružnic« z« les, železne kon- MOTORNO KOLO, dobro ohranjeno, štrukelj«, s transmisijo od 130	125 cm*, DKW ali »Roller«, ku-
tisoft Aim dalje; razne mizarske pim. Brivnica Polanc, Kopitarjev* obdelovalne »troje; Diesel mo- št. 1.	.
tor j« in bencinske raznih jako- VESPO »li I.AMBRLTTO krrpkn. JPo* ati; hlSHltlne naprave raznih ve-
KUPIMO motorni blok Opel Oiym.pia, tipa OL 38. Avtoservis. Maribor, Viita Kraigherja 17.
5237-6
KUPIM Šasijo DKW-F8 (Maister-klase) Ponudbe na naslov: Belič Roman, Ljubljana, Samova štev. 12-a, telef. 31-793 .	5470-S
Avtomotor steyr 220, kompleten, uporaben, Fiat 1300, Kapitan ali slično kupim. Naslov V oglasnem oddelku.	5441-8
22-KARATNO zlato kupim! Ponudbe z navedbo cene pod »Zobe« v ogl. oddelek.	5413-8
KLilM priK-o/ico, drsno. Ponudbe z navedbo cene pošljite na Pavlič Blaž, Liboje 71. Petrovče. 52S9-6 ABLJENO STRUŽNICO, _ stružn« dolžine od 1—1.5 m kupimo. Pod« jetje -»Elektr-o« Kamnik.	5201-8
likosti. — V prodajo ln vskla-diščenje prevzamemo razne industrijska, obrtniške, kmetijske in druge stroje, kakor tudi vse druge uporabne predmete. Vse potrebne, informacije glede nakupa ali prodaje v Posredoval-
ni pisarni, Ljub lij ana, Tavčarje-
va ulica štev. 6.	5503-4
njizmca<
ogl. odd.	5294-4
LEITZOV MIKROSKOP « imerzi jo, predvojni, »koro neraben, prodam.
Ponudb« pošljite pod »Leitzov mikroskop« v ogl. odd.	5314-4
DVE OMARI za perilo t* obleko DIESEL STROJ .znamk« »Šmid«
ugodno prodam. Prav tam specialen	prodam; tudi zamenjam	za si-
-------- ----.	dežni plašč, inozemski, za moto-	valmi stroj. Ogled po 14.	uri. —
dertvood«, mdd«d	S,	zelo	dobro	riste. Baumgartner, Hradeckega 39.	Naglov podr. SP Celje.	5509-4
oh ran,jen, prodam za 78.000 diin.	3313-4	MIZARSKt STTROJ, kombiniran.
Ogled	pri mehaniku	Fifoltu,	KMETIJSKO POSESTVO LJUBLJANA	600 mm pirodam. Naslov	v po
Stev 12	5097-1	DEKLE, tl let. i*če kakršnokoli
SAVA TRGOV11KA POAIOCNIKA,	znposlitev. Imam 8 razr.	gimn.
2>o možnosti z odsluženim 3<a-	Ponuobe pod *Po$t«me« v	oglas,
drovskim rokom, sprejme v služ-	oddelek.	5?75-l
bo Kmetijska zadruga Nova vas. kbmtJSKI TEHNTK, ■ triletno ha Blokah. Plača po tarifnem	,prakso išče zaposlitev v	LJuh-
pravGniku. Nastop službe lahko	ljani< Naslov v ogl. odd.	5273-1
rzl^EANA	I^AZ^LkI' «če DLANICA-SRORT. LJUBLJANA -
Maribor," Slovenska 2*.	5336-4
PRODAM stožčasto in krožno ko-	Prronfen alt
Rode.8"Kamnik.303' “*^tl4ll SlVALhTI STROJ prod«. Stori
“SSe^rlSr^n^ ^CE^°D^r«. "SSt KLAVIRSKO HAKMOmKa
Cesta na Loko 4, razprodaja sledeča osnovna 9r®dstTa: tozov«, se-Talnice, brzopa ribnike in o« tale kmetijsk« stroje. Prodaja se bo vršila dne 26. marca 1956 ob 9. «ri
i Ljubljani, Ceata na I»ko 4.
3312-4
<iružnici SP Celfle	5513-4
HARMONIKO »ScaridaHi«, 96 basov, 4 registri, prodam. Naslov v -podružnici SP Celje. 5514-4 DREVESCA žlahtnili hruš^, če-
šenj, itd. prodaja in pošilja —
DoliffieSek, Kamnica prf Mariboru.	55.17-4
midbs v oglasni oddelek pod »Roller«.	5117-3
BIDERMAJERSKO GARNITURO, fotelje. kanape in mizico kupim. Po« nudbe pod »Dobro ohrauijeno« v ogl. od (L	5159-3
STROJ ZA SLADOLED kupim takoj. Kotnik Ivam, ilaščičar Pr»v*lje.
510S-6
POMOŽNI MOTORČEK n. kolo kupi
Lavren čič. Ljubljana. IgrUtka 3/V.
5103-9
VESPEI Vetrobran, kilometer žteve« in prtljažnik kupim. Petkovškov* 53.	5073-5
PIŠTOLO. 7.35 m/m kupim. Bamsdb* rvod »BROD« v «>gl. odd.	4340-8
OHIŠJE »NORP.IS«, diname a* mo« torno kolo »Viktorija«.- kupim- — Mohar Stanko, Primskovo 118 — Kranj.	5085-S
Elulbo za pisarne. Naslov v ogl-
o cld elUcu.	5209-1
2/OBNI TEHNIK, specialist, išče službo. Najraje ob morju, po možnosti z enosobnim stanovanjem. Naslov v oglasnem oddelku	5207-1
tCNJIGOVODJO-KINJO S prakso v kmetijstvu sprejme za Izvršitev knjigovodskih del za honorarno ali stalno zaposlitev s 1.
4. (oz. čimprej — takoj) Kme—
tijsko posestvo »Storžič«, Zg. Jezersko nad Kranjem. Slano-vanje in hrans preskrbljena.
533a-l
KNJIGOVODJO - KINJO. samostojnega. sprejme takoj gostinsko podjetje na Gorenjskem.
obrat Viftnarje. sprejme takoj večje število pomožnih in pol-kvalificiranih lesnih delavcev. Stanovanje ni zasigoirano. I»o-mudtoe ipošljite ali se zglasit«
osetono pri 1*1 anica-žport, Ljubljane. Likozarjeva 10.	5306-1
SAMOSTOJNEGA AVTOTAPET-NTKA sprejmem takoj. Nudim tudi sobo. Belantič Bruno. Ulica Milana Majcena 29, Ljubljana.
5325-1
GOSPOD. POMOČNICO (tričlanska družina) sprejmem. Nudim
ugodnosti. - Naslov v oglasnem
oddelku.	5304-1
GOSPODINJSKA POMOČNICA t lastnim stanovanjem dobi službo ▼ tilni »Na Brinju«, Vodovodna 4*.
Ponudbe s kratkim življenjepi-
«?T:,!P<^L’HOtel ”	Nastop	takoj.	Plača	dobra-	34S7-l
•	r^	'rv7BAR.TA	«nr<2toTe GOSPODINJSKO POMOČNICO do-
DOBR—GA REZBARJA sprejme ,	,	v;	družim	iščem.
desno.	6167-4
KLAVIR znamke »Kutachera« —
prodam. Naslov v oglasnem oddelku SP.	5153-4
RADIO »KOSMAJ«, (Ocorag nov, naprodaj. Bisrtriška it. 18. Domžale.	6150-4
POLTOVORNI AVTO Fiat prodam. Ažman Kdo, Vrhovci 78, Ljubljana.	5144-4
NOV PRTLJAŽNIK ca Lambretto •prodam. Sket, Ljubljana, Gornji trg štev. 22-1.	5142-4
MOTORNO KOLO znamke .. AJS OH V 500, zelo dobro ohranjeno, prodam. Ogled v Tovarni lakov »Helios«, Domžale, Količevo (pri vratarju).	5100-4
sedlarski STROJ prodam. Naslov v podr. SP Celje. 5086-4 PRODAM sli zamenjam motorno kolo 500 ccm v dobre.m stanju — za dvotakten od 2C ’ ccm naprej. — Japelj. Bevke štev. 15 Vrhnika.	5061-4
STARO KUHINJSKO KREDENCO
stalno službo Drago Višnar,
Jesenice na Gorenjskem. 5057-1 KLEPARSTVO _ INSTALACIJA SPREJMEMO takoj v »luibo dve ad-Siška, Knezova 28. sprejme več kleparjev m vodovodnih inštalaterjev. Zglasite se v podjetju.
5081-1
KVALIFICIRANO KUHARICO ali
. kuharja išče restavracija v Ljubljani. Nastop službe takoj.
Naslov v ogl. odd.	5098-1
NATAKARICO, mlajšo, neporočeno, zmožno delati samostojno v snsmjšem go« tinskera obratu, sprejmemo takoj. Plača po ta-
vedbe: Merhar, Titova 16. 6328-4 NAGROBNI SPOMENIK v belem ali rvettazelenem poliranem marmorju ■ črno pfloftčo in robom okrog groba vam izdela
kamnosek Kunovar Franjo, Tomačevska c ec ta 7 (za levim-vogalom pokopališča Zale). Ljubljana.	4313-4
PRODAMO tovorni avto Ford, nosilnost 2 .toni, ctobro ohranjen, z 80% gumami, v voznem stanju, za 550.000 din. — Ogled vsak dan dopoldne. Trgovsko podjetje »Tabor«, Grosuplje.
5022-4
SKODA 1000 MOTOR prodam. — Fine Pavli, mehanik, Domžale, Savska cesta.	5092—4
DIRKALNO KOLO prodam. Vprašajte: Ulica na Grad 4, pritličje.
5104-4
AVTO, eeebnl, 4-aedeinl, prodam. Ponudbe pod »Brezhiben« v ogl. oddelek.	5126-4
ŠTEDILNIK, nov (za vridavo), naprodaj. — Titova 607, Ježica. Ljubljana.	5154-4
VOLKSWAGEN ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	5179-4
am,
6321-4
sov, c 1	registrom, anamke	Vik to-	PRODAM	briljantne uhane. Ferija, prodam. Naslov	▼	•glasnem	nudbe v oglasni	oddelek	podi:
„®ddelkv.	.	,	j?30*-*	»ugodno«.	5323-4
KOZO. mlado, breje, prodam. Ogled SADNO ŠKROPILNICO pirod
v nt+rijo popoldan. Lefc.r, Mjlčm- Naslov T ogj {kM_	53
^	r>2.	o303-4	__ . _	.
ZELJE PRODAMO. Naslov v ogl.	t>ro	-	~
oci{j	5411*4	Jarc, Šmartno	pod	Šmarno go-
RADIO Horugpho	»Lord«	in. In-	ro st- z®-	5320-4
gela 8-cevni	naprodaj. Ogled, v	PROJEKCIJSKI APARAT z Voi^t-
radio delavnica fttef ančnč, lamder aptilco. prodam.. Naslov Vošnjakova 1.	5410-4	v ogl. odd.	£238-4
»ROLER«	V	brezhibnem	stanju	»SINGER«	-levoro&nl STROJ, skoraj nov.	prodam. Mlzori Franc.
Trzin 108, Mengeš.	5285-4
Steklenice u polnjemjb pokalice ln sodavico,
▼ dobrem stanju, >»■*' pletno z zaboji kupim«. Grosistično trg. podjetjo TRGOPROMET« Kočevje
I
♦
♦
t
♦
't
X
nujno prodam. Sp. Pirniče
5408-4
NDV	MONTGOMERY	PLASC. NOVA OGRODJA ZA KAVC pro
podložen. Izredno velik, pro-
dam. Titova '68a/H. desno.
dam, - Stegne 4, pn Celovški 540C_4 ce»ti 204.	5231-4
LEVOROCNT Sl- PRODAM centrifugalno vodno črpalko zn arrnke Gaimets\verke. iz-čnpa 260 litrov vode v minuti, z
elekitromoto rj em 2 KS 380 W,
ljenjepi«ora).	5536-1
KURIRJA sprejmemo s 1. aprilom 19.56. Sam>ko stanovanje na razpolago. Vodnogospodarska sekcija za gornjo Savo Ljubljana, Crtomirova 4/1.	553.5-1
ritnem	pravilniku.	Zaposlitev	v	RAZPISUJEMO mesto poslovodje
okolici	Ljubljane. Naslov	v	ogl.	klavnice in mesnice in mesto po-
___________ prodam. Mencingerjeva 11 5048-4
bro, k petčlanski družim iščem.	ČISTOKRVNE OVČARJE z rodov-
Ing. Sitar, Kolodvorska 11.	5484-1	nikom prodam	Zupcvec,	Viška
,j ▼ službo dve ad-	cesta štev. .55. ‘	5211-4	__________ .	_w_. _____
ministrativni moti, za terensko de-	GUMI DIRA na peresih, nosilnost	KOLO,	moško in	žensko, ugodno
lo in	t	Ljubljani, z znanjem	pred-	3 tone. ugodno naprodaj. Vodni-	naprodaj.	Linhartova	9.	5311-4
pi«ov	o	delovnih odnosih in	stro-	kova 169.	5206-4	MOTORNO	KOLO	s	prikolico	»In—
jepisja. P.hčn po tarifnem pravil-	IZLOŽBENO OKNO z roleto, v	dian«	600 com.	Z aimortizeiljem,
niku. Ponudbe pošljite v oglasni dobrem stanju. 2x1.65 m. In dva „ prodam. Perovo Stev. 68, Kam« oddelek pod »Zapoalitev 35« (z živ-
kompletna štedilnika (eden na-	nilc.	5364-4
vaden ha 3 im pol, drugi na '2 LEICO Hla. Susndtar, radio 6+1 ln pol cilldra — levokoten), pro-	cevni, elektrogiramofon,	prodam,
dam. Cena po dogovoru. Vpra-	Naslov v ogl. odd.	5478-4
Sati v gostilni Laze. p. Planina RADIO UKW poceni naprodaj. — pri Rakeku.	5184-4	Naslov iz prijaznosti:	Wolfova
ČEVLJARSKI
VALNI STROJ znamke PFAFF prodam. MiliTtov Živko, Lj. Rož. dol. c. m/8.	5405—4
FOTOAPARAT. radiio, (4-cevni, mali franeortci) in moško zapestno uro prodam. MikOlič, Ilirska 22.	5400-4
MOTORNO KOLO »PUCH«, 250 ccm, v najboljšem stanju, prodam. .Frankopanska >, Lj.
S397-4
DIFERENCIAL. 1.5 tonski »Chevrolet«. prodam. Zupančič. Ber-nekarjeva 19. Lj.
PRODAM dobro ohranjen po-
LASTEX kopalno obleko kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Plačam takoj«.	54<M_6
KAKUSEUljU za DKW-F8 super, v vsakem stanju, kupim. Naslov ozir. ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Karoserija DKW-F 8«.	549S-6
SVI.VEC, star, rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnik cenah« Cementarna Anhovo, zastopstvo t Ljubljani, Krojaška 6.	3430-6
GORENJSKI ODEKLISKO NARODNO NOSO, češki jedilni porcelan za 12 oseb in Rosental čajni za. 6 oseb; ugodno prodam. Dopise pod »Gotovina« v oglas, oddelek.	5293-4
5387-4 DOBER RADIO poceni prodam. -
 _________________       j___	^	Dvor 2. Šentvid.	5292-4
grozljiv šivalni stroj, z dolgim BMAJLIRAN STED*ILNTK, nov, čolničkom, cena 35.000	din. Na-	tri odprtine in vodni kotliček,
slov v ogl. odd.	5396-4	pTcdam. vižmarje 33.
RADIO PHILIPS. prvovrsten. PLETILNI STROJ, št. 3 in 10/S5, naprodaj. Kidričeva	9.	vrata 14.	ugodno prodam. - Lončar, Kre-
5393—4	kova 17/1.. Moste.	5277-4
220 W, 190 W in 110 W. - Iskra SREBRO v vseh oblikah kupuje Ra« Ivan. Godič 39. pošta Stahovica.
5274-4
finerija dragih kovin v Ljubljani« Ilirska 6.	2961-4
araiKim imjcnjctnaviu m
»tračijo, več brusilcev za bru-	dose<Jan};h z"a!>o'slitev. pošljite na
*en,e mo.ornih valjev ter enega	upravo Kmetijske zadruge Ponikva
navadnega delavca, ki ima v«-	“f.	 v-i__A
seljo do avtoličarske stroke.	Prl Grobelnem^	ud.14-1
5218-1 GOSTINSKO PODJETJE »RIO« sprej-FEKOVSKE POMOČNIKE za ta-	me za sezono honorarne nakntarje
kojšen nastop sprejme podjetje	in natakarioe. Pogoj: kvalifikacija
»Petama Polje«. Plača po ta-	z znanjem enega tujega jezika^
ritnem pravilniku. Osebne ali	_______
pismene ponudbe pošljite: »Pe- INSTITUT ZA ELBKTROižVEZK kama Tublje«, Ljubljana. 5260—1	sprejme uslužbenca z dokonča-
SlVALNI STROJ, damski. »Sin-	štev. 12. dvorišče, Ralek. 5476-4	SINGER	ŠIVALNI STROJ	ugod-	BOSANSKO- PREPROGO, 4x2 m,
ge r«. dobro ohranjen, prodam po	OTROŠKE POSTELJICE proda mi-	no proaam. Naslov	v	ogl.	ooa.	prodam. Naslov v oglasnem od-
ugodnl cenk Glinška Stev. *6,	zarstvo Kurniik, Ljubljana, Zg.	______	deUku.
pri.t.1i«e.	5269-4	Šiška. Pod hribom 28.	5472-4	MOTOTl_	»^^0^*»	TROŽILNI GUMI-KABEL, okoli
15 tn. prodam. Ljubljana. Rim-alkji 21a, I. nadstr.. levo. 5297-4 PRODAMO ČEBELAR. PANJE,
NATAKARICA, mrtajjša. s praikso, dobi stalno službo. Zaželena go-artinska šola in znanje nemščine. -Nastop službe takoj. Plača po ■te.ri.fnem pravilniku. Hrana ln stanovanje v hiši. — Ponudbe pošljite na Gostinsko p odleti e »Cma prst«, Bohinjska Bistrica.
5271-1
■PREJMEMO TAKOJ ali 9 1. IV.
t. 1. finančnega knjigovodjo ’z* dela v ra-ču no vodstvu s primerno prakso in j®obrazbo. Oglasite oe osebno in vložite prošnot! — Naslov v ogl. odd.	5302-1
PODJETJE V LJUBLJANI sprejme administrativno moč — mo-flkega — ki bi bil obenem skl a-ai^Cnik. pismene ponudbe poš-il-ite pod »Vestnost« v ogl. oddelek.
OOSPODTN.JSKO POMOČNICO TM •v Kooer sprejmem takoj. Naslor ▼ oglasnem oddelku.	5471-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — Bprejmem takoj. Beli® Ivica, ©tari trg štev.. 2. Zglasite se V
oonedelilek v lokalu.	J54<w-l
^	.	—_—.	Vrt	Frt	Trt	T
n im Ekonomski im tehniileumom. X>o možnosti s prakso v administrativnih in komercialnih poslih. Prošnje vložite do konca meseca v personalnem oddelku, Ljubljana, Linhartova ulica Sfe-vlUka 36.	5539-1
»IZOLTRKA«, Ljubljana, Moste — sprejme: rtclaidiščnika. po možnosti z znanjem o gradbeno-lzo-lacijsklh matoriallh: dva ključavničarja za obrat Ljubljana; dva kurjača za »brat Jesenic«; kurjača za obrat v Ljubljani in dva varilca za delo na terenu. — Ponudbe sprejema tajništvo podjetja.	6638-1
»RADIO CENTER«, trgovsko pod-
prodam.
čevo «tev. 25. •	5174-4
KLAVIR prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5171-4
OSEBNI AVTO Topoliuo v odličnem sta.niu. pro-dam. Ponudbe pod »Odličen — privat« v ogl. oddelek.	5169-4
PRODAM šivalni stroj, dobro ohranjen. Naslov v ogl. oddelku.	5160-4
PISALNI STROJ OLIVER, por-tatole. brezhiben, prodam. — Dr. Sancin. Jesenice, Blok 7.
5265-4
PRODAM STALTER za Topolino.
Naslov v ogl. odd.	4740-4
PISALNI STTROJ »Kappe« prodam. Holzapflova ul. 5-1.	5257_4
DOBRO OHRANJEN	PT ANINO
prodam. Naslov v ogl. oddelku.
5238-4
PLINSKI ŠTEDILNIK s pekačem poceni naprodaj. Macarol. Peričeva 8-1.	5236-4
RADIO »SUPER«. 6-cevni, prodam. Jančar, Na peči 9b.	5234-4
2 FOTELJA poceni prodam. Tobačna ulica 14, visoko pritličje.
MOŠKO	KOLO	Športno,	prodam;	Naslov v ogl. odd	5369-4
od	9	ure	dalje.	Tržaška	cesta	MOTORNO KOLO wanderer »7.
‘	v l^ezhibnem stanju, prodam.
Pibernik Ciril, Suhadole. p. Komenda.	,	5386-4
©IVALNI STROJ, Siva naprej in na*ag\ skoraj nov, prodam. Lrt., Tržaška c, Kozarje 85.
5387-4
ZA MOTORNO KOLO s praikolico
prevzamem v zamenjavo mizarska dela. Naslov v oglasnem od*» deltku	5450-#
5291-4 DNA DVORIŠČNA skladiščna prostora s pisarno, v centru, uporabna tudi za obrt, menjamo za večjo, opremljeno ali prazno sobo v centru. Naslov:	Zavod	za	farmacijo —•
_	Dalmatinova	10/111.	5301-4
jwqq_I	LAMBRETTO.	odlično,	menjam z«
MV Agusta,	Rumi	ali	Iso. Gerbi*
čeva 39. pritličje.	5222-4
ZAMENJAM lepo, solidno novo spalnico za smrekove deske. Černe —* Vodnikova 83. Ljubljana. 5122-4’
ohrand^ne, po fiižji ceni. Ga- MESARSKI GUMI VOZ zamenjam®
štev 148.	5467-4
RADIO »LORENZ«, odli<6en, z magičnim očesom, prodam. Tavčarjeva štev. a-rri, levo. zvoni dvakrat	545S-4
OLIVETTI — portaible PISALNI STROJ, skorafj nov. prodam. Ponudbe pod »ICO« v ogLasni od-
5458-4
sillska 6, šiška, do IS.
Vsak dan od 5296-4
MOŠKO KOLO, italijansko, skoraj 'Je'
za tovorni 16-colski gumi voz. Zve-’ za gluhih, Ljubljana, Vidovdaa*k#
5151-6
VEC PLESKARSKIH
prodam. Zaloška 148, Ljublj a na.	5364-4
novo, prodam. Pod Ježami 17.
rij 4-1-1
ZRCALNO KAMERO »REPORTER«, 6X6, Jiinhronizirano, prodam. Po-nudbe pod »Nova« v ogl. odd. 5542-4 SPALNIC MOTOR »GILEZA«, 500 ccm, s prikolico na kardansko os, prodam. Celovška 99.	5500-4
delek SP.
OPREMO	—	sobno	i«	kuhinjsko.	Irit	— -	Tr.rVm-A^nnnvnDAvMT^A
prodam.	Naslov	v	ogl.	od.a5455-4	SlVALNT STROJ »Singer«, težki,	JEKLENO ZOBOZDRAVMaKO omaro
RADIO »Minerva«,	peteevni,	od.li-	M 90.000 In	mali za	25.000 din	»a instrumente prodam	Naslov v
Cen. prodam. Naslov	v	oglasnem	prodam. Lončar Alojz, Breg 6,	t ogl. odd. Ogled vsak dan od 14.30
.oddelku.	5454-4	Ljubljana.	3390-4	do 15 ^ ere	t
MIZARJL POZORI .Osebni avto, ZENSKO KOLO prodam. Gradi- KRMILNO PESO prodam. Aršič. Ko-dobro ohranjen, prodam. Otora- »če 14, dvorišče. Kardom.	ffuAi/5na-	»	n49*-*
- -	■------------------------------------ 5377-4	ZAPRAIT-irVCEK prodam. Naslov v
PRODAM skoraj nov. jrlobok,	ogl- odd.	. 54,2‘.4
bel. tapeciran otroški voričelk.	PRODAM prima šivalni ženski stroj.
Turk, Cesta ▼ Meatnl log 77.	Gosposka ulica 16, čevljarstvo.
9376-4	5490-4	___
SPALNICI, pleekanl in polit:ra- KRATO s plemensko teličko prodam PRODAM parcelo na Ježici, 670 nt. kuhinje,	kavče	in druffo	(ali bre* teličke). Savlje	17. 54S9-4 kvadratnih metrov, z načrti,
prodam. Boštjančič Jože. Polje	ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom	gradbenim	dovoljenjem,	čemeti—
210.	5374-4	ugodno naprodaj. Naslov v oglas-	tom,	železom	in	opeko.	Zidav*
•zrtnr ?;B ANE GOSPODINJSKE PO- ADMINISTRATIVNO MOC vprej-
iročvTCE srirelme Gosno+nj-	me Industrijsko podjetje ▼
rtot fro Ljubljana 7+ubarjcve	Ljubljani. Nastop taikoj «11 po
gtev. 8
■■L -	-	5331-4
jetje na debelo ln drobno, Ljub- ■ VPREŽNO KOSILNICO, potrebno
majhnega popravila, poceni prodam. Čarman Lovro, Škofja . Ldika.	5330-4
LEPO MOŠKO KOLO prodam. — Sadar, Vižmarje 91.	5319-4
PRODAM nov gumi voz, 16 col. Kovač, Ljubljana—Vič. Tržaška cesta, pri bivši mitnici. 5254-4 OGRODJE DRVARNICE, 400X500 centimetrov, za 30.000 (Mn prodam. Naslov v ogl. odd. 5346-4
čumam s pohištvom po dogovoru. Ponudbe pod »Ugodna Prilika« v ogl. Odd.	544Š-4
KOLO, moško im žensko, italijansko, rabljeno,J im otroški vozl-ček. globolk prodam. Ročna-dolina. Cesta m, štev. 1.	5448-4
MOŠKO KOLO »Biamchi«, s prestavami. ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddellku.	5440-4
ŠIVALNI STROJ prodam. Naslov
PARCELO, 700 ma, v Šiški, zazidljivo, zamenjam za gradbeni material ali jo prodam. Naslov v ogl. odd.	5348-T
ENOSOBNO VSELJIVO STANOVANJE prodam mirni stranici. Pozneje možnost dokupa še 1 sobe. Ponudbe pod »Sončno« V ogl. odd.	534LT
ZAZIDLJIVO PARCELO »a Bežigradom prodam. Ponudbe pod »Dvostanovanjska« v ogl. oddelek.	53*1-7
ljana. Cankarjeva ulica 3, »prejme v službo komercialista oziroma koreapondenta ■ primem« izobrazbo in prakso. Plača p« tarifnem pravilniku. V ponudbi navedite izobrazbo, dosedanje službovanje in kraitedc življenj e-pls.	5537-1
5457-1 dogovoru. Ponudbe pod »Dobra
COSPODINJSKO FOMOCTICO	^sPODINJSKo''F^‘oCNICO - ""ril 2 in pol, plošči. 21”, močno m ODLIČNO OHRANJEN kmatok lda-
^kmečkoidSl«. IŽčoti. Radiev 16.	Sbdimo lide^r,: nSprodaj.N.o- V+ prMam. Naalov v oglasnem
.r	Ob„rsksa	ai.	oa	MubUanA.	Tabor	A	6409-1	pahška	16,	Trnovo.	5821-4	oddelku.	..	11231
•troiepiska« v oglašal odd. 5501-1 ŠTEDILNIK za vzidavo, nov, te.
OaUe.
N. S. U. 98, dober, proda Kralj Tržaška 8.	5367-4
v oglasnem oddelku.	54FT-4 radio KOSMAJ 1949. dobro
DVA AVTOMOBILSKA FLASCA	ohranjen, prodam. Ogled od 15.
z zračnicami, dimemzije 18x800 —	—17. ure. Naslov v ogl odd.
80, prodamo Zveza, čebelarskim	5963-4
društev Ljubljana, Miklošičeva »SINGER« šivalni »trot zelo po-
cesta 28.	  5496-4	ceni prodam. Maraš, Gospo-	„
OTROŠKI VOZIČEK,	svetrkaVIV. ^ _	-	  risr*	VEZANO	OREHOVO	SPALNICO la
model, bel. globok, * Zložljiv« RAD TO KOSMAJ prodam. Tom- Vavč. tapeciran, prodam. Žgajnar,
streho, prodam. Ing. V., Masa- Učeva 18, (Knafljeva) klet. 	 ’	■	-	•	-	8	----	•
rvkova 19.	5435-4	5396-4
MOŠKO KOLO novo. 9portmo, FORD 8 V, pe* sedežni, stroj 9» kompletno, naprodaj. — Ogled	HP generalno popravljen zelo
Vodnikova 94 Kamnita mtea ®5.	primeren za predelavo aa poa-
Sigka.	5428-4	tovomjafka, proda Dom ta
ODLIČNO OHRANJEN ifcnateik Icla-	AuSevno de-fefletne ofcrolke v
Dornavi orl Ptuju, kjer je tu<B mogoč ogled.	#548-4
nern oddelku.	34SS-4	ge lahko začne taikoj. Naslov V
RADIO, odličen, prodam.	Wo!fova	ogl. odd.	5340-7
10/1., desno.	5485-4	VSEL.TTVO enoetanovainjeko hllo,
OREHOVO POLITIRANO SPALNICO	podkleteno, v bližini Ljubljana
la kavč. kakor tudi soalmico in ku-	prodam. Naslov v ogl. oddelku.
kinjo, pleskano. prodam ali	zame-	_	..... ___	____,
n jam za jezan ^e».	Lončarič	Pavel,	▼ CENTRU CELJ A prodam 4-SOb-
Draga 31. Koseze.	5481-4	n<> stanovanje za 960.000 dinrin
S-sohno za 190.000 din. Ponudb® v ogl. odd. pod »Gotovina«.
,W#-T
POLOVICO ALI CELO HISO, no« vejšo, ni pod skupnostjo, s 1/005 kvadratnimi metri vrta, tramvaj 5 minut, prodam. Naslov v ogl. oddellku.	5S10-7
DEL HI^E v Ljubljani (c®nter) prodam. Lep« »oba talroj *V6elf*va. — Naslov ▼ egi odd.	5214-J
Vižmarje 14, Šentvid.	5480-4
RRODAM mo&k« kolo. Fovletova 31.
Kodeljevo.	3479-4
MERCEDES - DIESEL, 3 tonski, v razdrtem stanju, a ▼■•mi nadomestnimi deh in a popravljenim spodnjim delom prodamo. ..Ogled v Kolodvorski ulici UL	3341-4
•v. n — ML KAROLA MM
7 SL0VE3SKI POROČEVALEC 7 Ur. II ^
“z6-
»ISO. eaodruilaako.	lul,.
enako velikim vrtom ah njivo irav, . hije_ ^ Si4ke ^
rw »“‘Vi’la' •	v o*1- ®<W.	5280-7
V 'V	remljo prodam.
KmnV|V/^ odd-J	«295-7
i. ™	ta'	Prodam. Sp. Hrušice
BI Sil k*	v	v	“d7-7
*tisu c centru Kranj« loka.Vjiu, de-
•''Tiico in dvema aianoveujemu _	N	as.o v	v ogl. odd. 5300-7
gOSESTVO Z DVEMA HIŠAMA, 35 tiu j aenilje, raznimi kulturami, 30 mita n t od železniške postaje ali glavne ceste, ugodno 'prodam. Auberšek ■Franc, Kozjak 11, Paka pri Vele-nju.	519b-7
a,*u^*A,D* 2 ***» T BcvCatl prodam. Auberšek Franc. Kozjak 11 Paka
mP/A Vek'njl1- ,	5195-7
a tremi sobami In pritiklinami, Vseljivo, in 37 a zemlje za 700.000 'din, 37 a njive in travnika za 280
- Pišoč din, v Mestinju pri kolodvora,
: prodam. Naslov SP Celje. 3194-7 TRISOBNO STANOVANJE v Kranju
prodam. Birk, tovarna »Sava« —
BT4rtnj' ,	51<M-7
z dvo-, trosobnim in enosob-■fciim stanovanjem in cca. 500 m* .J. v-ečjem industrijskem kraju t -bližini Ljubljane prodam. Naslov T ogl. odd.	5217-7
Bi.ZIDLJU O PARCELO ra Bcžigra-dom prodam (1500 m!). Naslov v ogl. odd.	5208-7
AMECKO POSESTVO « gosimdar-
akim poslopjem na prodaj (zaradi
bolezni) ali v najem. Oddaljeno
pol ure od železniške posla je B»‘an-
cn. Rozalija Krovni j, Klad je 23. p.
El&noa.	%
KRASNO NJIVO, 2000 m’, v Domža-
Jan uirod no prodam. — Vpraša itt^t Ljubljanska c. *75.	3178-7
TINOCRAD,	in sadovnjak —
Mokronog •. Straža, ugodno prodam. Lotran, Ljubljana, Pavšičeva 34.	5176-7
®T.k''* Rr.^^E, 1600 711*, v Lovrnnu, v cen/ri», ined glnvno cesto in inor-prodam. Naslov v og«\ odd.
fcRODAMO gospodarsko poslopje * č«C! sv) r iščem, primerno za obrtnika ter različna stanovanja, vse v cen-tr‘! \nslov v otrla«?. <>dd.	324<»-7
IPARCELO, zazidljivo v Beži gr a-tiu, zaradi seditvo poceni prodam (za 270.000 din). P-onudt>« V ogl. odd. pod »Stožice«.
5393-7
LOKAL ZA OBRTNIKA naprodaj Na Vinšek:	Franjo, Krakovski nasip	10/1.	5338-7
PARCELO, iioo m2, Ljubljana-Polije prodam. Slape 9. 5480-7 PRODAM dvostanovanjsko hišo z vrtom,	možnost	zamenjave.
Nas Im* v ogl. odd.	5379-7
^AG-ItADO DAM tistemu,- ki mi preskrbi lokal za ključavničarsko obrt.	Velkavrh,	Karlovška
'11, tel. 21-843.	5385-7
Hl£o, enodružinsko, pripravno za ^obrtni, lica, 3<K) kv. m. sadnega
- vrta, v Do:Vu pri Hrastniku, kjer .. se odpira novi • rudnik, prodam.
Ponudbe pod »700.800« v oglasni
oddelek.	5477-7
lE^OSTAFJOVANJSKO HlgO z ne-
kaj vrta v Ljubljani ali naj-fobžii okoluci, kup en. Cen.j. ponudbe s kiratkiori opisom pod , »Želim miren dom« v og-lasni
ocideleTc.	54(15-7
FfiODAM HIŠICO tistemu, lej ml <2a v zamono enosobno stanova-
Ttje. Naslov v oei odd 5484-7 ČETRT S T AN O V A X JlVvE HIŠE v oe-ntru Ljubljane. prodam. Cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku.	5462-7
HTSO, vseJtfiVvo, proda-m. Nel«lov v oglasnem oddelku	54-16-7
DVOSTANOVANJSKO HIŠICO Z velikim. Vrtom, prodam. Naslov v otT/iinern odd.	5455-7
STANOVANJE, dvo in polsobno, kor/ifortno, v centru Ljubljane, PVOdam. Ponudbe pod .»Luksuzno stanovanje* v ogl. odd. 5438-7 ^VARCBLO, 780 kv. m. že podkle-•teno, v sredini od Šentvida do Medna, pod železniško progo — prodam. Ponudbe pod »250.000« v oglasni oddelek	5429-7
STAVBNO PARCELO 1520 fev. m, 'nad železniško postajo Kandija (Novo mesto), ugod.no prodam. Ponudibe ped »Lepa lega« v ogl. oddelek.	5422-7
EN ODRU 2 IN SKO HlSO t vrtom v bližini Ljubljane, primerno za vsakogar, prodam. Poizve se: Ižanska cesta I&l.	5419-7
H L O v izoii tiu J iraau kupim. Pavlovič, Soteska 10/111.	5543-7
fcKODAM vseljivo vilo ob morju; tri sobe, kuhinja, kopalnica, terasa, <«iek trika, vodovod, kanaliza-cija mve-douL Pohištvo, vrt, borov gozdiček, za/ir 3 plažo in pristaniščem. Cena 980.(KK) din. Informacije: Vervega Franc, Trpanj 13, Pelješac, Dalmacija.	5496-7
lAZlLLjlvO PARCELO kr Beži^ra-dom prodam. Ljubljana, Janševa 15.	5491-7
HlSO, eno- ali dvostanovanjsko, z
velikim \rtom ali malo posestvo, vseljivo, kupim takoj v Lj ubijam., Celju. Mariboru, Savinjski dolini. Ponudbe pod »Plačljivo takoj — 1,380.000« v podružnico SP Maribor.	5516-7
SIN OST AN O V ANJ SK A HISA s 450 kv m. vrta, nap rod ai proti zamenjavi stanovanj a:	v poštev
pridejo Brežice, Videm-Krško, Sevnica. Celje. — Kus, Brežice, Zupančičeva 12.	5520-7
MALO POSESTVO prodam. Kuhar Janez, Skopice, p. Krška vas.	5521-7
UNO STANOVANJSKO HlSO. takoj \rselj;vo, z vrtom, v neposredni bližini Ptuja, prodam. — Vlil Redžepovič, Ptuj, Budina Štev. 18.	5523-7
JCX ODRUZINSKO FTlSO z vrtom, uporabno za malo obrt. z vodno mo-č*o do 4 KS. v Kamni gorici proda Opeka Milan, Kamna gorica štev. 34	5525-7
MALO POSESTVO z gospodarskim poslopjem na Gorenjskem ry ro-dam. Pismene ponudbe pošljite podružnici SP Kranj pod »Cisti zrak«.	5527-7
IN O r> R UŽ TN SK O FTlSO z vrtom,
novejšo, pri Britofu. *Krani —
u s oj n o prodam za 1,300.000 din NasIo-v v ogl. odd.	5.505-7
Wi’.EKENTD HIŠO. dva ločena pro-
st-o^a. z vsem inventarjem, v Stoži cah. prodam 250-000 din Naslov v ogl. oddelku. 5506-7 WF.rKr\rr> ITT S O z vrtom v bll-
fti.nl Medvod ugodno prodam ra
200 con <3in. N-aslov v oglasnem oddelku	5507-7
IN ODRUZTNSKO HlSO v Ljub-
3r*?*nj. vseljivo, r nekai vrta, uvodno o rod a m za POO-CKM) dvn. Informacije v. Posredovalni pi-Ljubljana, Tavčarjeva ulico štev. 6.
ENOngVŽTNSTCO HlSO. novejšo, z vrt-om, p on o'n orna v«elfiivo ob sikl-^n ’ tvi kupčije v TOmniku, ugodno nn>d?m za 2 090.P<Ml din. In/orm^cM** v Posredoval ni pisarni. Ljubljana Tavčarjeva 8. pocrcfr/o na dolenjski strani Liub'i a,rp zidano 1- 1925 z vrtom 50r» k v rn nri htš: ter 5 ha druge obdelovalne zemlje Go-inodposlo«>ie (hlev za pet
FPV 2 i«dru». c-*Hr»Iak. nroftor Z*
sen-oi Cena 2 soc rrn) din Tnfor-.v Posredovalni o*cqrn1. L4pbPr.r*a. Tr«7čarjeva ulica 5* IF.PO POSESTVO na Ježi^f. pri LiubMani nanrodai zh 6.500 005 dhrijm Vsa oHdel ovalna z emir! a v bPžini Tnformaci-le v Po-pr.v.ovpTni n;carnl, Ljubi inna. Tavčarjeva ldT-, 6	.5594-7
E A ZTDLJTV A PARCELA v Poliu, k7' m. 1600. ugodno nanrodad. Tnfrfcrrn	v Posredovalci pi*-
sar"’’. Ljubljana. Tavčarjeva ulica štev. 6.
EAZTtvtvttvA PARCELA v Vift-rn.*>T-ith v v m 70^». n^ot-o-dal m ftoo d‘n kv. m TnTnnrne'>,^° v Pr>-aredovalnl p^arni’. Ljubljana L m*Tčrnl*v* ttUc« štmr. š. «H
VSELJIVA FIDMOBA tar kitat v centru mesta IdubldMie ugodno naprodad. Pripravna za obrtnika. Naslov v ogl. odd. 5506-7 arAVBNO PARCEJkD z ■zemljiščem ln sadovnjak v Lažkem — prodam. Naslov v podružnici SP Celje.	5511-7
v nflDEm
j
ISCEMO suh, dobro zaprt skladiščni prostor 2X3 ali 3X3 m*. — Ponudibe pod »Suho« v og4. oddelek.	‘	5199-8
SOi>Ui>.sO VILO ob morju pri Lri-kvenici, s šest opremljenimi sobami. kuhinjo k inventarjem, dam v najem za letno sezono. Primerna za sindikalno letovišče. 'Informacije Stijepan Petrlič, Sušak, DerenČino-vn ?	5056-«
VZAMEM V NAJEM planimo ali kratek klavtr. Naslov v oglasnem oddelku.	5475-8
iztwwminn
IZGUBILA SEM, v petek zvečer, zeleno otroško krilo. Vrnite prosim Šubičeva 3/1, Glonar.
5373-10
ZATEKEL se je pes. velik vo.'a -okrog Vikarč - Medvode. Prosim najditelja naj javi proti nagradi Božič Antonu, Zelena pot 66. Ljubljana.	5466-10
IZGUBILA se« črno usnjeno rokavico od Klinične bolnice do lekarne na Trubarjevi cesti. Vrnite proti nagradi Trubarjeva 85/a.	5461-10
ZAMENJAM dvosobno, komfortno stanovanje • (bloki) v Kramju sa podobnega v Ljubljani. Pismene ponudbe v oglasni oddelek pod »Za-
m»*n javne.	5412-9
POŠTENO KMEČKO DEKLE išče
sobo. PLača ali pomaga v gospodinjstvu. Naslov v ogl. oddelku.	5358-9
SOBICO iščem. Pomagam v gospodinjstvu v popoldanskih urah. Naslov v ogl. odd.. 5339_9 ISCEM prazno sobo. Pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl-odd. pod »1. april«.	5334-9
SOBO, prazno ali opremljeno, želim. Grem tudi za sostanovalko. Naslov v ogl. odd.	5329-9
OBDAM SOBO za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah. Naslov v o^gl. odd. 5327-9 ISCEM SOBO, prazno ali opremljeno, po možnosti v centru Ljubljane. Plačam do-bro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno — soba«.	5215-9
D > UDOBNO STANOVANJE z \ rioiu, lepo, za oirnk*». zamenjam za večjega. Juvan, Pregarčeva 22/1 Moste. Ogled od 14.—15. ure. 5122-9 »ENOSOBNO, komfortno stanovanje iščem. Dam visoko nagrado. Naslov v ogl. odd.	5093-9
ZAČASNO ODD \\f SOBO takoj, za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd	5182-9
UPOKOJENA PROFESORICA nudi
poldnevni nadzor, pouk in vzgojo otrok, za veliko prazno sobo. Ponudbe v ogl. odd pod »Tudi Gorenjska«.	5180-9
ZAMENJAM enosobno stanovanje — (Bežigrad) s predsobo, kopalnico, teraso in garažo, za dvosobno ali
enosobno z kabinetom, v Ljubljani ali bližnji okolici. Interesentu nudim brezp,*ačuo stanovanje ter uživanje vrta in sadja. Pismene ponudbe pod »Ugodna zamenjava« v ogl. odo.	5165-9
VISOKO .NAGRADO dam tistemu, ki mi preskrbi prazno sobo (in visoko najemnino). Naslov r oglasnem oddelku.	5244-9
MEHANIK - ŠOFER, želi sprejeti
mesto hišnika. Prevzamem vsa hišna dela Naslov v ogl. od:	5241-9
CLAN OPERNEGA ORKESTRA Ljubljana, Italijan, iščem sobo. Meo — Opera.	5233-9
PRAZiNO SOBO iščem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl. odd.	5232-9
RESEN ŠTUDENT TEHNIKE išče komfortno stanpvan je. Plača ze»o dobro. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Vojvodinec«.	5256-9
D\ OSO B N O, komfortno stanovanje v Ljubljani, zamenjam za. enako' r Beogradu. LečiČ, Ilirska 7 — Ljubljana	5253-9
ISCEM* PRAZNO SOBO s posebnim
vhodom. Nudim lepo nagrado, grem tudi v skupno gospodinjstvo. Ponudbe pod »Nnjno« v ogl. oddelek.
5319-9
ENOSOBNO STANOVANJE, večje, lepo, sončno-, v Rožni dolini, z vrtom, zamenjam. Ponudbe pod »Cisto« v ogl. odd.	5286-9
ISCEM SOBO. P/ačam, pomagam v gospodin jstvu ali varujem otroke v popoldanskih urah. Pismene ponudbe pod »Pričakovano poletje« v ogl. odd.	5284-9
ENOSOBNO STANOVANJE sa pri-b/ižno enakega, kjerkoli v Hrastniku, zamenjam. Vprašajte: Abram Franc za Savo, ^rastnik 5.	5193-0
5193-9
MENJAM lepo sobo v Mariboru, za sobo v Ljubljani. Ponudb« pod »Sončno« v ogl. odd.
5483-9
ZAMENJAM troeotono 'komfortno stanovanje, s 'posebno sobo, v centru mesta za dvoinpolsobno v bližina centra. Naj rajo Vrtača, Mirje. Ponudbe pod »Zelenje« v ogl. odd.	5394_9
MANJŠE DVOSOBNO STANOVANJE, v blQždini voj aške bolni« ce. zamenjam za večje. Ponudbe pod »Ugodna zamenjava« v ogl. odd.	5390-9
ENOSOBNO STANOVANJE nu.
drira mirni straniki, ki bi mi posodila 180.000 din. Ponudbe ood »Vsmo« v ogl. odd.	5378-8
ABSOLVENT IZ ZAGREBA, soliden In dobro situiran. išče op remi leno sobo za 2—3 mesece. Ostalo po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Absolvent«,	5391	-9
mirna Zenska srednjih
T ET	skromno prazno sobo.
Ponudbe pod »Ves dan odsotna« v ogl. odd.	5351-9
SORO. prazno ali opremljeno — iščem v LiubUani. Grpm tudi k^t costanova^ka Ponudbe nod »Mirna* v ogl. odd,	547-*-9
STANOVANJE dvosobno komfortno s k^bijnefom in dvosobno stanovanje za 4—5-s<Sbno komfort-■nr» Ffsnovaniem r^n^niam. — ponudbe pod »Cimpreje« v o-gl,
♦	5^73-9
ZAMENJAM enosobno stanovanje
so-nčno. za	1" Tuimjt od
fT-nm-uAHcV**	r»o-
niHl« nod »Vič« v oglasni le»k SP.	545*’	-9
SJO^o oo-r^mllen^. samsko, ts-m en Jam za v«*llko, pt»t»o — cirjTvMjT^TTi tudi m e« ho hišnika. — Pr>«r04 stanovanje. Naslov v o«*i. 0>dd»11ni	5447-8
SOBO kunim «31 vzamem v najem Lahlco 1e potrebna tudi pnorayi]a:	posredovalci ^obro
nagraienl. Naslov v oglasnem oddelku	5434-9
LE RO STANOVANJE, enoi n polsohoo. komfortno, zamenjam zs dvosobno n 1 i dvoinpoLobno. kom/ortno. Ponudbe nod »Center — komfort« v o^rl. odd.	5486-9
.PRAZNO alj oprem It eno sobo
Plačem po želji. Ponudbe pod »Letovišče na morju« r ogl. odd 'lok
5482-9
SOSTANOVALKO, pošteno, S« vil jo. »prejmem. Ponudbe r ogl. odd«>V pod »Takoj - center«.	54^1-9
MIRNA ŠTUDENTKA Išče kabinet, plača za leto nepref S« nudi nagrado. Na »lov v ogl. odd. 5417-8 ZAKONCA brez. otrok iščeta enosobno stanovanje v centru. Pismene ponudbe v o*l. oddelek pod »Cep-•	5413-4
STANOVANJE v okolici Celi* —
nudim v dosmrtno uporabo starejšima zakoncema proti plačilu 200.000 diin Naslov v podružnici SP CekJe.	55.15-»
PROSIMO TISTO OSEBO, ki je v četrtek, dne 22.. III. 1856. ob 21 zvečer v Kolodvorski restavraciji v Postojni vzela pomotoma aktovko iz svinjske kože, rjave barve, v kateri so bild razni spisi, da Jo vrne za odškodnino upravi Postojnske jame v Postojni.	5398-11
Ulu..()JI..\ A.i, cedna, dobra gospodinja, želi spoznati inteligenta od 50 do 56 let. Ločenci izključeni. Zaželeno lastno stanovanje. Do-
6ise pod t>,Sreča« v o g*, odd. 5132-11 RTNIK ’ želi* spoznati dekle ali vdovo do 32 let. Ponudbe v oglasni odd. pod »Zeniter možna«. 3107-11
60-LETNI SAMOSTOJNI OBRTNIK,
hišni posestnik, sprejme gospodinjo, osebno upokojenko. .zdravo, od 45 do 55 let. Ponudbe na SP Jesenice pod »Pomlad«.	50S7-11
ISCEM POSOJILO 230.000 din, vrnem 300.000 din. Rok vrnitve 30. 6. 36. GarancUa 8-kratna. Naslov v oglasnem oddelku.	5109-11
V VARSTVO prevzamem dečka do 5 let starosti, v svrho sprehodov v naravo. Honorar in čas sprehodov po dogovoru. — Ponudbe pod »Prijatelj narave« ▼ og/as ni oddelek.	5268-11
OTROKA Tzarnem r oskrbo. Segulin, Hrvatski trg 4.	5252-1!
FANT, star 22 let želi spoznati dekle od 16 do 22 /et v Novem mestu ali okolici, po možnosti s stanovanjem. Slika zaželena. Ponudbe na podružnico SP Noro mesto pod »Srečno življenje«.
ISCEM DRU2JNO, ki bi se usml/ila 6-leinega fanta ’in bi ga vzela k sebi, zaraoi težke materine bolez-ni- Pogoji po dogovoru. Naslov v ogl. odd/	525S-11
ŠTUDENTKA išče študenta (nad 24 let), IjubifeJja planin. Pišite pod »h.ncian« v ogl. odd.	5243-11
TEHNIK, star 2t let, želi spoznati de k.'e -*d 17 do 20 let. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Pomlad«.
3242-11
FANTA, 10 let starega, bi dala dobri
družim ca 2 mespea. Ponudbe v ogl. odd. pod »Priden«.	5240-11
GOSPODINJIT grem	k dobro	situ-
irani osebi, starejši, ženski ali moškemu. samskemu.	Ponudbe	pod
'7>v orrL odd. 5**<7 *i GOSPODINJA, sarmsfka, premožna. želi poznanstva s treznim, ugilednim obrtnOcom ali dobro «: tu ir ani.m samcem, vdovcem
brez otrok:, v s-tarosti 50—00 let
(ločenci izMjučeni). Samo resne
ponudbe ' z obširnim opisom,
mogoče s sliko,	pošljite	pod
»Dobra gospodinja* v ogl. ogl. ^	5362_,U
TOVARIŠA, ki je w četrtek ob
bil na Tromodju, pTosira za razgovor pod »Prijatelja« v oplakni oddelek.	5445-11
VZAMEM r dobro oskrbo otroke od 3	6	let. Pismene ponudbe v og/.
odd. pod »Dobra oskrba«. 5424-11
■	-	m
m	Večje trgovsko podjetje	, ■
■	v Ljuhljani išče sopotni-	■
■	ka za službeno ix>tovanJe	■
■	po Sloveniji in Hrvatski.	■
■	Naslov v oglasnem od-	■
■	delku »Slov. poročevalca«	■
S	2294-A	S
RAZPIS ŠTIPENDIJE
Splojna bolnica v Ptuja razpisuje Štipendijo za farmacevtske' pomočnico. Prožnje vložite na Upravo bolnice Ptuj.	-S
;iv,ZAUTEVAJTE PRIZNANI
»rožni (a!
J
RAZPIS
Upravni odbor To varne usnja •RUNO« Tržič razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoji: popolna srednja fioLska izobrazba - z vsaj 5-Ietno prakso v knjigovodstvu ali s tečajnim Izpitem v finančnem knjigovodstvu in večletno prakso.
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe z življenjepjcsrm “pošljite na gornj j naslov v roku 15 dni. -R
RA75PIS
Kobilarna TurnlSCe pri Ptuju
spre.lrne takoj resnega kandidata ki ima voljo in zmožnosti, da se usposobi za pok-licnega trenerja kasaških konj Predizobrazba: srednja kmetijska ali veterinarska Sola Zaradi obvladanja strokovne literature potrebno znanje nemSKne. -R
RAZPIS
Upravnj odbor Uekarne v (tog. Slatini, razpisuje mesto farmacevtskega pomočnika. Prošnje za sp»«iem v službo
pošljite na naslov: Upravni odbor lekarne v Rog Slatini. Nastop službe takoj; -Pl?ča-po uredbi dopolnilna po pravilniku, lekarne. Samska soba na razpolago.
Pogoji: drfrvm stroko^mi 'izpit ali vsaj i leti prakse v lekarni -R
RAZPIS
Komisija za Imenovanle direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Uitije razpisuje na podlagi 69. člen. Uredbe o ustanavljanju podjetij in ob—t.ov mesto prisilnega upravitelja Zasavske lesne industrije »Zales« I.itija.
Pogoji: dokončana srednjo šola ■ strokovno izobrazbo v vodenju lesno predelovalnega obrata.
V poštev peideio tuds Inte—esen-Z n^žjo izobrazbo in najmanj 18-letno prakso v tel stroki Prošnje z življenjepisom naj pošljejo interesenti na (kasneje do gl. marca 1056 na ObLO, Litija.
RAZPIS
Uprava Poliklinike v Ljubljani
razpisuje
mesto finančnega uslužbenca
s prakso.
Pogoji: plača po uredbi In dopolnilna plača po Pravilniku o plačah.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Pravilno kol kovano prošnjo z opisom dosedanjega dela vložite pri Polikliniki. Ljubljana. Miklošičeva c. 90-1.. soba 131. personalni Oddrtsif. do 31. rasne« 108«.
_ .SfeMvm MikUoSkfc •*
RAZPIS
Komisija za vollM in tanano-
vanja pri Občinskem ljudskem odboru Logatec, razpisuje nagled-rja delovna mesta:
1. mesto tajnika, pogoj: pravna fakulteta iri vsaj dveletna upravna praksa ali dovršena srednja šola z vsaj petletno upravno prakso;
2. mesto kmetijskega referenta, pogoj:	agronom	ai;	kmeti	jaki
tehnik, z ali brez prakse.
3. mesto davčnega izterjevalca pogoj: nižja strokovna izobrazba.
Plača po uredoi. dopolnilna plača po odloku ObLO Logatec. Stanovanji za reflektente za delovh-niesii pou 1 in 2 zagotovljeni Pravilno kolkovane prošnje, z življri. «pisotii in dosedanjo zaposlitvijo. pošljite ObLO Logatec, do l. aprila 1956.	Ji
RAZPIS
Uprava Osrednje študentske menze. Ljubljana. Miklošičeva cesta 12. razpisuje sledeča službena mes^i: .
1. računovodje;
2. skladiščnega delavce.
Pogoji: pod l. ekonomska sred.
nj a šola z nad 5-letno prakso samostojnega dela ali nižja strokovna izobrazba z nad 10-ietno prakso v svotjstvu stavljene ponudbe.
Plača po uredbi delavcev in uslužbencev državnih ustanov.
Pismene ponudbe na upravo O. S. M.
RAZPIS
Na podlagi H. a in analogno • čl. 58 Stplošnega zakona v Univerzah razpisuje rektorat Akademije za glasbo delovno mesto
TAJNIKA AKADEMIJE
Pogoji:	visokošolska izobrazba
(pravna fakulteta), daljša praksa v upravni službi. Prednost imajo
kandidati, lei jcnajo istočasno vsaj
srednješolsko glasbeno Izobrazbo.
Temeljna plača po tiredtoi. Do-
polnilna plača in položajni doda- *
tek po odlotku Izvršnega sveta LRS.
Kolkovane prošnje pošljite do
SO. marca rek tora iu AkadecnAje,
Gosposka 8 in priložiti:	rc»jstni
list. državljansko izkaznico, viso-
košo-Lsko diplomo. spričevalo o
glasbenem študiju, potrdilo o ne-
kaznovanju, življenjepis s podatki
o dosedanjem olužbovanju.
RAZPIS
Komisija za razpis mesta direktorjev in poslovodij pri Občinskem ljudskem odboru Bled razpisuje na podlagi 10 člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ. št. 34—371-55)
in 35. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list
FLRJ. št. 6-63-54). tneoU
POSLOVODIJ prt gostMUfc
1. »Mlino« Bled;
2. »otok« Bled;
3. »Hom« Podhom. Bled.
pogoji:
1. kvalificirani gostinski delavea z najmanj 5-letno prakso v stroki in znanjem enega tujega jezika aU
2. kvalificirani goetihslri delavec -z 2-letno prakso v samostojnem vodenju gostišča in znanjem enega tujega jezika. -
Pravilno kolkovane ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja in dokazili o šolski in strokovni izobrazbi ter potrdilom o nekaznovanju, pošljite Komisiji za razpis mesta direktorjev in poslovodij pri občinskem ljudskem odboru Bled, do vključno 7. aprila 105«. -R
RAZPIS	‘	“
Komisija za volitve in imenovanja občinskega L O Semič raZipl-suje na podlagi čl. '40. spletnega zakona o ureditvi občin in cicra-jev (Uradni list FLOT št. 26-55) in čl. 01. statuta.-občine Semič v občinski upravi sledeča delovna mesta:
1. gradbenega refeTenta Pogoj: srednja 'tehniška šola s
S-letno prakso pri gradnjah.
2. kmetijskega referenta Pogoj; agronom ali kmetijski
tehniik s priznano srednjo strokovno izobrazbo In najmanj 2-letno praikso.
3. živinozflravnika
Pogoj: višja strokovna izobrazba in najmanj 2-letna prehoa.
Temeljna plača po uredbi in dopolnilna plača pd odloku Občinskega LO Semiciv ■prošnje pravilno kolkovane. z navedbo dosedanje zaposlitve in šolske izobrazbe, opremljene s kratlkim življenjepisom, dostavite tajništvu Občinskega LO Semič, do 5. aprila 1086.	-R
RAZPIS
Prirodoslovno - matematično -filozofska fakulteta Univerze v
Ljubljani razpisuje mesu) EKONOMA in mesto LABORANTA v farmacevtskem oddelka.
Pogoj je srednješolska izobrazba. Prednost imajo za ekonoma absolventi srednje ekonomske šo. le za laboranta, absolventi kem. odd. tehnične srednje šole aU faimacevtske srednje šole.
Pismene vloge sprejema tajništvo fakultete. .	-R
RAZPIS
Uprava Kliničnih bolnic — pediatrična klinika v Ljubljani sprejme v službo:
diplomirano vzgojiteljico; medicinskega laboranta; tehničnega laboranta.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Prošnje vložite v,personalni oddelek Kliničnih bolnic v Ljubija, ni. Zaloška cesta 2. -	-R
RAZPIS
Občinski ljudski odbor Radovljica — Komisija za razpis mest
direktorjev, razpihuje v smiislu člena 10. Zakona o pristojnosti
občinskih in okrajnih ljudskih
odborov (Uradni list FLRJ. it. 64.
55) in po členu 90. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ. št. 51-53)
mesto DIREKTORJA
prt Kov insko-el ek tre-mehaničnem
podjetju »KEM« v Lescah.
Pogoji: strojni inženir oz. tehnik s 5-letno prakso v kovinski stroki lahko tudi delovodja s •-letno prakso v tej stroki.
Interesent; naj se prijavijo in vložijo pismene prošnje do 31. III. 1956 na Občinski .. ljudski odbor Radovljica Prcšnii priložite tudi »vljenjepis dokaze o šolski in ^rokovni izobrazbi ter otpis dosedanje zaposlitve kakor tudi potrdilo o nekaznovanju.	-B
RAZPIS
Občinski ljudski odbor Radovljica —. Komisija za razpis mest direktorjev, razpisuje v smislu člena 10. Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-55) in po členu 90. Uredbe o ustanavljanju podtet-M in Obrtov (Ur. list FLRJ. ^t 51-53) mesto UPRAVNIKA prt gostinskem podjetja OosttSče »Turist« Lesce.
Pogoji:	kvalificirani gostinski
delavec z 5-do S-letno prakso sr gostinski stroki.
Interesenti naj se prijavijo tn vložijo pismene prošnje do 31 HI 1956 na Občinski ljudski odbor Radovljica. Prošnji priložite tudi življenjepis, drtktaze o šolski In strokovni izobrazba ter opla do-»edanje zapoMitve, kakor'«udl f«-kOhč ■«kqsiunrqn1q	■»
Na podita« M. »en« Uredbe •
ustanavljanju podjetij tn obrtov
razpisuje komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center mesto DIREKTORJA trgovskega podjetja »TKANINA« v Ljubljani. Trubarjeva L Pogoji: 1. ekonomska ali pravna fakultete ali 2. popolna srednje šola z 10 let komercialne prakse oziroma prakse v stroki ali 3. nepopolna srednja* šola s 15 let komercialne praikse s strokovnim Izpitom.
Kolkovane prošnje z življenjepisom ter opisom strokovne usposobljenosti dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana Center. Ljubljana Kresija, soba 19-1. najkasnej« do 8. aprila 1956. -B
RAZPIS
Komisija za' volitve in imenovanja direktorjev in upravnikov .pri Obč. LO Rog. Slatina razpisuje mesto farmacevta - upravnika lekarne v Rog. Slatini.
Plača po uredbi. dopolnilna po pravilniku lekarne, dodatek na dežurstvo, funkcijski dodatek.
Družinsko stanovanje zagotovljeno.
Interesenti naj ae javijo KomL.
sUi do 15. atprila 198«.
Nastop službe 1. moja UM.
tjubijena masne, star« mame, babice. sestre in tete
IVANE PLANINŠEK roj. Gregorin
ae iskreno zahvaljujemo vsem ki so jo opremili ha njeni zadnji poti ter vsem. ki so z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje.
Spl. bolnici ae še posebno zahvalimo.
Ljubljana. 25. marca 195«.
Žalujoči ostali.
UMRLI
Zahval«
Ob težki izgubi našega ljubega sina, brata in nečaka
SAMO CRNJASA
visokošolcs
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali, mu poklonili cvetje in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči ostali.
Ljubljana, 24. in. 195«.
ZAHVALE
Umrla je noša dobra tašča to stara mama
MARIJA DEKADA roj. Skočir pogreb je bil v Trstu dne 15. marca 1956.
Žalujoči:	Miroslav	sin.	Menca
snaha. Andreja vnukinja in ostalo sorodstvo.
Rmske Toplice. Trst.
Dotrpela je. v 76. letu starosti, naša zlata nenadomestljiva m^ma. babica prababica, sestra, teta in svakinj a
MARIJA ERBEŽNIK roj. Ažman Pogreb drage mame bo v nedeljo 25. t. m. ob 15.30, iz hiše žalosti Draževnik 3 na pokopališče na Dobrovo.
Žalujoči: otroci, sestra, brat ta os+alo sorodstvo.
Umri je naš dobri brat. »tria in svak
ANDREJ SAVLI župnik na Trati Dtragi pokojnik bo v ponedeljek dne 26. marca 1956 prepeljan na Zale. odkoder bo pogreb ob 15. is Andrejeve mrliške vežice.
Družine Savli. Škrinjar. Ramovš ter ostalo sorodstvo.
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom in vsem ostalim, ki so spremljali k večnemu počitku pokojno
MARIJO KREGAR.
roj. Bedenk
in sočustvovali z zahvalo Izrekamo fiku za veščo in župniku Puclju za vovodj i Tonetu njegov m pevcem
vencev.
Kleče M. aprila
nami. Posebno dr. Miru Jsm-vestno pomoč, spremstvo, pe. Mar ovnlku . in ter darovalcem
1998.
Žalujoči.
Ob smrti moje drage žene. ljubljene mam«, babice, aestrs. tete
in tašče
IVANE GLAVAN
•e iskreno zahvaljujemo vsem. ki
so z nami sočustvovali, vsem darovalcem vencev in eveitja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Orlu in -dr. O0rajlnScu ■
za njun trud in skrb v času njene bolezni.
Žalujoči ostali.
Ob bridki (zgub; naše Udbe mame, gtare mam«, sestra, tete. svakinje in tašče
MARIJE BFN1GAR Periševe
ki Je umrla 16. m bila pokopana 16. marca, se po tej poti naj-lskreneje zahvaljujemo vsem. ki • so jj na katerikoli način lajšali njeno bol. Posebna hvala duhovščini. obema pevskima zboroma ;h vsem. ki so jo v tako velikem
številu spremili na njeni zadnji
poti.
Družine; Benlgar Šajn in oo-
rodstvo.
Trnovo, B. Bistrica. M. 3.. 1956. Vsem. ki gte našo preljubo In
nepozabno inacno staro rrvamo,
prababico, sestro, teto in taščo
R1KO FERJANČIČ
roj. Galovifi
po cifer, gozdarju, spremili na njeni zadnji. poti in z ustni so-Čustvovali, prisrčna hvala. Posebno zalivalo seno dolžni d.ružinj Kolyjevi. dr. Hribemiiku za zdrav. .13 en j e. kakor tudi dobrina sosedom ki so nam na kakršenkoli način lajftalj pretežko bol.
Užaloščeni otroci z družinami In ostalo sorodstvo.
Kranj, Kalvarijn 84.
Zapustila nas je naša ljubljena mama, stara mama, tašča in teta
MARUA GLAVIC roj. KUHELJ
Poereb nepozabne bo v ponedeljek, 28. marca 1986, ob 19. uri na pokopališču ▼ Žužemberku.
Žalujoči: sinovi in hčerki z družinami, snaha Marj
z otroki ter ostalo sorodstvo.
Žužemberk, Ljubljana, Cleveland, 24. marca 199«.
Dotrpel je v 92. letu starosti moj ljubljeni mol, skrbni oče, ded ln praded
KAREL BERVAR
bivši vodja cerkvene glasbene Sole, mestni organist v p.
in skladatelj
Pogreb neposabnega in dragega pokojnika bo v torek, dne 27. marca 195«, ob 16. url na mestnem pokopališču
v Celju..
Žalujoči: Zena Ano, sin Dolfe, hčerke Zofija, Tida,
Albina, Lojzka in Rozka ter ostalo sorodstvo. Celje, Ljubljana, 24. marca 1956.
DRUŠTVO UČITELJEV IN PROFESORJEV BRE2ICE sporoča žalostno vest, da j« preminil dolgoletni prosvetni delavec, tovariš
GUSTAV PEČNIK
■•laki upravitelj v pokoja
Vzornega učitelja in vzgojitelja bomo ohranili ▼ trajnem spominu!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR BREŽICE SPOROČA, da Je preminil veS-letni član organov ljudske oblasti, tovariS
Gustav Pečnik
Šolski upravitelj v pokoju
rsirtvovalnega sodelavca In aktivnega borca za izgradnjo ljudske oblasti bomo ohranili v trajnem spominu I
Sporočamo Žalostno vest, da je po kratki in mučni bolezni preminil naS zvesti tovariS
GUSTAV PEČNIK
upokojeni Šolski upravitelj
Han ZKS Bizeljsko, predsednik kmetijske zadruge Bizeljsko, Han okrajnega ljudskega odbora Trbovlje, član občinskega ljudskega cdbora Brežice, član Zveze borcev NOV Bizeljsko, član SZDL Bizeljsko, član Lovske družine Bizeljsko, Slan Rdečega križa Bizeljsko in časini č'r i
Gasilskega društva Bizeljsko.
Pogreb zaslužnega tovariša bo v ponedeljek, 26. marca 1956, ob 15. uri Iz zadruZnega doma na Bizeljskem.
ZVEZA KOMUNISTOV BIZELJSKO IN OSTALE MN02ICNE ORGANIZACIJE
*8*v
Sporočamo žalostno vest, da je preminil naš dobri oče, stari oče, brat in stric
Gustav Pečnik
Šolski upravitelj v pokoju
Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, 26. marca 1956, ob 15. uri na pokopališče Bizeljsko.
ŽALUJOČE SORODSTVO Bizeljsko, Ljubljana, Coljo, 24. marca 1956.
»ANM BO glCUFSClNA REPUBLIŠKE ETEZE PARTIZAN
Majhno telovadišče -ljudsko torišče dela
IHbm bo rreza Partizan tboru pregledala dosedanjo po bodo zborovalci iz vse repub nove napotke za Se uspešnej loinost je uprava zveze Par iuri z obširnim statističnim li daje vpogled v delo zadnjin 4 organizacija ime Partizan (od , venlje S. aprila 1952. dalje).
Iz obširnih poročil posnemamo fcajprej zanimive ugotovitve gradbenega odbora in odbora za Statistiko. ki sta zbrano gradivo Strnila v več tabe! in preglednih zemljevidov z oznakami za raznovrstno partizansko dejavnost širom po Sloveniji.
Predvsem opazi bralec glavne Ugotovitve o številu članstva. Leta 1952 le organizacija štela #2.000 pripadnikov v 171 druš-tvih, danes pa jih ima le 70 manj kot 53.000 v 271 društvih v 11 Okrajih. Izmed naštetih društev Jih je 56 brez vsakih telovadnih prostorov, 47 pa tudi brez telovadišča. Je pa v Sloveniji še ne. Šteto zadružnih domov, ki so skoraj do treh četrtin dograjeni Ju bi lahko ob njihovi dovršitvi vzporedno s kulturno-prosvetnimi društvi na podeželju — ki sedaj v treh krajih tako žtvota-rjr)o _ dobil tudi Partizan nekaj
Slovenije na vvojeen •Maen
t, uspehe in neuspehe, hkrati pa
like prav gotovo sprejeli tudi še delo v prihodnje. Za to pri-
tizan pripravila dve tiskani Oro-n dokumentarnim gradivom, ki let, odkar ima ta telesnovzgojna
skupščine Telovadne zveze Slo-
VBCJB stanovanjb ■ vdlk« delavnico,
i; v Ljubljani, zelo ugodno
; ; naprodaj. Naslov v ogl-
j: oddelku.	2340-A
rlstno delo. Za telovadT>o m
vzgajajo čut* za redno in ko-
Sportno dejavnost Sirom po LR
Sloveniji bi po tehtnem izračunu
potrebovali pri 10 telovadnih enotah, to Je šestih urah dnevne iole in štirih urah Partizana, vsega 184.000 m* telovadne plos-Itve ali 767 telovadnic po 240 m*, kar Je norma v vseh naprednih državah. Pri nas pa pride ta norma komaj na 130 m*, tako da nam manjka v Sloveniji najmanj še 140.000 m* telovadne površine. Ta izračun sloni na podatku statističnega .urada ob koncu leta 1954, po katerem ima Slovenija 1.402.000 prebivalcev, za osnovo so upoštevani prebivalci med 5. in 39. letom starosti z domnevno postavko. da se jih od teh lahko telovadno udejstvuje vsaj 30 odstotkov.
Sedanji domovi so v mnogočem
še takšni, da sicer dajejo prepro-
SPLIT — Z N K LJUBLJANA
Popoldne ob 15.39 na stadionu v Šiški conska nogometna tekma med enajstoricama Splita in Ljubljane. V predtekmi začetkom ob 13.30 igrata moštvi Olimpije in Ljubljane B.
Uporabnih prostorov. Stevrlo m!a-flijie PartiZ2tna je še vedno premajhno. Dece in mladine ie vsake po 10.000. pionirjev pa 15.000
Ki pa mogoče še napre.1 Čakartfl —
kaikor nekateri zm-otno mislijo — da bodo najprej stale telovadnice jn moderna vadišča. nato pa lele privabljala mladino. Res je, da so za usoešno vadbo predvsem primerne n sprave, tako telovadnice in telovadišča. toda pes .ie tndii. da smo se v tem de-eet.let.iu po vojni verjetno napačno usmerjali boli na gradnjo ve1 iikib telesnovzeo.inih naorav. . kakor pa na majhna telovadišča In majhne telovadnice, ki so izrazit primer LJUDSKEGA TELOVADIŠČA, šole in delavnice za pridobivanje moči1, zdravja. Vztrajnosti, elbčnostl in urnosu.
Ko pregledujemo zanimive statistične podatke o številu in površini sedanjih telesnovz-gojnin naprav pri nas. lahko ugotovimo, da so znatno pod potrebnim povprečjem v prav vseh evropskih državah. Toda mladino je kljub temu treba takoj v celoti vkiiu-čiti ne glede na to. da so gmotni poso.fi za vadbo na splošno še Elabi ali celo preprosti. Zato se moramo preusmeriti na gradnjo majhnih telovadnšč in telovadnic. ker zanje ni potrebno veliko denarja, pač pa več ljubezni do telesne vzgoje, nekoliko vztrajnosti in iznajdljivosti, veselja do dela. predvsem pa smisla za Bkuionost. S takimi majhnimi telovadišči bomo tudi varčevali z obdelovalnimi površinami in s tem z narodnim premoženjem, hkrati pa ustvari ah* žarišča telesne vzgoie za vse prebivalce — ne samo za mlachno. temveč tudi Etareiše. na ka-tere pogosto porabljamo — in to v obsegu dejanskih zmogljivosti.
Zbrano statistično gradivo pa nam kaže tudi drugo zanimivo Btran tega problema. Partizan ne more v zadružne in prosvetne dvorane, ker mu to marsikje omenogočajo predpisi o stalno pritrjenih sedežih za kinemato-' grafske. gledališke in druge predstave. Se je žal dosti kra-
Jevnih činitcljev in tudi mno-;ičn:h organizacij, ki vse preveč temelje svojo dej a vnos t na zbiranju denarja, na prirejanju raznih zabav in donosnih prireditev, t čimer pa jemljejo mladini telovadne prostore in jim hkrati ne
ste možnosti za telovadbo samo, ni.ka.kor pa ne dobrot umivanja in kopanja po telovadbi, saj celo stranišč v zelo številnih primerih v telovadnicah sploh ni. Grešili smo tudi v tem, da takoj v prvih letih po osvoboditvi nismo znali pravilno obnoviti nekdanjih telovadnih domov — bodisi sokolskih ali orlovskih — in so mnogi izmed teh sedal prezidani in preurejeni za povsem drueaine namene. Ali je zato čudno, če je investicijska pomoč zveze Partizana in oblasti, čeprav jo lahko doslej cenimo na skunni znesek okrog 350 milijonov dinarjev, še vedno znatno premajhna, posebej še. ker je želja po graditvi novih domov telovadnic in telovadišč vse bolj živa in je to vnemo že kar težko venomer dušiti samo z obljubami.
O tem. koliko bo možno računati s to pomočjo za prihodnje leto. bo razpravljala ne samo ,1u-trišnia skupščina Partizana. Dač Da bo treba, da se resno zavzamejo za ta problem tudi višji odgovorni družbeni činiteljt.
Mr.
Teniški klub Ljubljana. Celovška 23. pod Cekinovim gradom, vabi vse člane in prijatelje tenisa na redni letni občni zbor. ki bo v torek 27. t. m. ob 17. uri v klubskih- prostorih.
Košarkarski klub 01ympla ima redni letni občni zbor v torek 27. t. m. ob 19.30 uri v klubovih prostorih. Gradišče S. Za članstvo1 je udeležba obvezna!
Okrog 40 namiznoteniških Igralcev iz 8 evropskih držav je včeraj z letalom odpotovalo iz Londona v Tokio, kjer se bo 2 aprila začelo svetovno prvenstvo. Po tej poti bodo udobno dosegli Japonsko zastopniki Anglije obeh Nemčij. Francije, Švedske. CSR. Romunije. Portugalske in Egipta. Zraven sta tudi dva zastopnika zveze, ki bosta prven stvu prisostvovala kot opazoval, ca.
Nogometni epored n# igrišču
Kirn bo pol ure poprej, torej prva tekma ob 9.30 Krim — Slovan, druga pa ob 11. uri.
ZA PRAZNO SOBO pazim na
otroka v dopoldanskem času Vprašati od 3. do 6. ure zvečer S teti Ničman. Cesta na Loko 2
Iščemo
FOTOGRAFA-FOTOGRAFINJO
predvsem za dela na po—
7-itiv - retuši. Ponudbe i navedbo osebnih podatkov’ in dosedanje zap-oslitve 'v oglasni oddelek pod »Pozitiv-retuša«. - 2342-A
STEKLARNA »BORIS KIDRIČ«
ROGA$KA SLATINA
■prejme v službo:
DVE ADMINISTRATIVNI MOCl
z znanjem strojepisja. -MATERIALNEGA KNJIGOVODJO ■ ustrezno izobrazbo odnosno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe z življenjepisom od-dajte na gornji naslov do 10. aprila 1956.
Gradbeno podjetje •TRNOVO« LJUBLJANA, Kolezijska 4
•prejme v službo RAČUNOVODJO in FINANČNEGA KNJIGOVODJO
Vastop službe takoj ali
>o dogovoru. Pismene ponudbe na naslov podjetja. IM<4440M4M<I<MMIMMM4
Trgovinska zbornica ta okraj Koper
razpisuje r*r ■ ia delovna mesta: REFERENTA sa kadre, REFERENTA — analitika PRAVN. REFERENTA
Nastop službe takoj. Znanje: ustrezna ekonomska, oz., pravna izobrazba s temeljitim poznavanjem organizacije podjetij. P Ca po dogovoru. Stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite na tajništvo zbornice, Koper, Santorijeva ulica 26
JAVNA DRA2RA
Uprava za ceste OLO Gorica razpisuje javno dražbo za:
tovorni avto »Fiat 621«, 3-tonski, prekucnik v voznem stanju, tovomi avto »SPA«, 2-tonski, v voznem stanju,
tovomi avto »Mercedes«, 3-tonski, v voznem stanju, traktor »Fiat«, goseničar, 50 KS, z rezervnim motorjem, menjalnikom in gosenicami^ v brezhibnem stanju, osebni avto »Lancia Apnila«, v voznem stanju,
• dvobrazdni plug za traktor »Steyer«, nov, razni rezervni deli, diferenciali, motorji za prednja vozila.
Dražba bo dne 31. marca 1956, ob 9. uri, v prostorih delavnice Uprave za ceste OLO Gorica v Tolminu. Udeleženci dražbe se morajo izkazati s potrebnimi pooblastili in potrdili o. razpoložljivih denarnih sredstvih.
OosUnsko zbornica za okra) Koper * »edežem v Portorožu
razpisuje mesto
TAJNIKA
po motnosti pravnika * nekaj prakse in mesto strokovnega referenta z odgovarjajočo Šolsko izobrazbo in daljšo prakso v gostinstvu.
Stanovanje preskrbljeno.
Ponudba a opisom dosedanjega službovanja pošljite nm Gostinsko zbornico Portorož.
Na podlagi 40. člena Splošnega zakona o ureditvi ob-Wn in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 26—269/55)
RAZPISUJE
Komisija za volitve in imenovanje pri ObLO Bled naslednja delovna mesta v administraciji Občinskega ljudskega odbora Bled:
L NAČELNIKA ODDELKA za gospodarstvo in komunalne zadeve z višjo strokovno izobrazbo in 5-letno prakso v gospodarstvu.
2. TRŽNEGA INŠPEKTORJA z višjo strokovno izobrazbo
in 3-letno prakso v gospodarstvu,
3. EKONOMISTA z višjo strokovno izobrazbo in 3-letno • prakso v. gospodarstvu,
4. AGRONOMA z. agronomsko fakulteto in S-letno prakso v kmetijstvu,
5. ADMINISTRATORKO z nižjo strokovno izobrazbo In
znanjem, strojepisja ter stenografije,
6. REFERENTA za kontrolo dohodkov s srednjo strokovno izobrazbo in 3-letno prakso v finančni službi,
7. REFERENTA za zdravstvo s srednjo izobrazbo in triletno prakso v pisarniških poslih.
Plača za ta delovna mesta in dopolnilne plače so določene po predpisih.
Pravilno kolkovane prošnje vložite do 7. aprila 1936 na Občinski ljudski odbor Bled.
PUŠKARNA
KRANJ
proda po lastni eenl od svojih zalog naslednji material: medeninast« trakov« v kvaliteti Ms TIH trdL
Sl X 4.36 mm 31 X 0-50 mm 30 X 0.30 mm 81 X 0.45 mm 90 X 0.30 mm
M kg
130 kg ISO kg 160 kg
1.150 kg
m
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našo nepozabno
MIRO KLEMENČIČ
poštno uradnico
na njeni zadnji poti, ji darovali vence in nam izrazili sožalje, naša iskrena zahvala. Se posebno se zahvaljujemo kolektivom TTT sekcije iz. Ljubljane, Kranja in Postojne, pevcem ter šefu sekcije za poslovilni govor.
Zal n j oči ostaU.
Ljubljana, 23. III. 1956.
ZAHVAL‘A
Vsem, ki ste spremili našo drago mamo
NE20 FRANK
na zadnji poti in obsuli njen grob s cvetjem, se prisrčno
zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo dr. Zekšu, ki ji je lajšal trpljenje, profesorskemu zboru in dijakom 2. c razreda gimnazije v Postojni, učiteljstvu in učencem osnovne šole na Logu.
2aluJočl ostali
Grosistično trgovsk« podjetje »POTROŠNIK«, v Celjn llče TRGOVSKEGA POTNIKA. Pogoji: predpisana kvalifikacija ▼ trgovini, najmanj 3-letna praksa potniške službe. — Posest osebnega avtomobila zaželena. Plača po dogovoru. V ponudbi navesti	dan j e zaposlitve
VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO LJUTOMER
Pristno kapljic
od pioi$va)a(ea do potto&nifta!
Instalacijsko podjetje
..TOPLOVOD" 1
Ljubljana, Crtimlrova 6	■	>
takojmsprejme
strojne inženirje tehnike, dva blagov- < na knjigovodja(-kinji) in strojepisko
m znanjem stenografijo
Pismene ponudbe pošljite ali se osebno zglasite na direkciji podjetja v Crto-mirovi ulici 6. Plača po tarifnem pravilniku.
Gorlea ljutomerskega okraja so spet oživele. Čeprav se sima nikakor noče posloviti, so marljivi vinogradniki pričeli s prvim pomladanskim delom v goricah, s pomladansko rezjo. Tako je tudi na največjem' ' vinogradniškem kmetijskem- gospodarstvu v Ljutomeru:/
V ljutomerski občini Je ■ letošnjim novim letom zraslo tudi novo kmetijsko gospodarstvo; združili so se ljudje s posestva v Presiki, Podgradju in Železnih dverih skupno s Vinarsko zadrugo Ljutomer in sl osnovali enotno vinogradniško ' gospodarstvo Ljutomer, ki je s tem postalo naše največje vinogradniško kmetijsko gospodarstvo. Sem spadajo znani vinorodni’ predeli Železnih dveri, Rinčetova graba, Gre-sovčak, Slamjak itd. Gorice, kjer v jeseni zori žlahtno grozdje, ki daje najbolj kvalitetna in priznana slovenska vina: šipon, laški rizling, sa-vignon, beli: burgundec, traminec, renski rizling, rizva-nec in podobne žlahtne kapljice. Skupaj ima n.ovo posestvo okoli 360 ha vinogradov, nad 200 ha sadovnjakov, in obsega okoli 700 ba kmetijskih površin.
Ena glavnih nalog, ki so sl jih postavili -marljivi ljudje na tem velikem posestvu je, kako dvigniti proizvodnjo in znižati proizvodne stroške. Končni cilj njihovih, prizadevanj pa Je/nuditi potrošniku pristno In kvalitetno vinsko kapljico po zmerni ceni.
Večji del gorle, ki se združene v novem posestvu, je potreben obnove. Glede na to Je tudi letna proizvodnja pri nizkih hektarskih donosih cca 70 vagonov vina letno. PogOj za boljši donos Je čimbolj intenzivna obnova. Ze doslej so vsako leto obnovili povprečno 16 ha vinogradov. V tem obsegu nameravajo obnavljati tudi naprej. Saj je potrebnih obnove približno 250 ha gorie. Pri obnovi se poslužujejo vseh sodobnih agrotehničnih metod. Vse nove vinograde urejajo na žično oporo. Tako' bodo letos napeljali na žice novih 26 ha površin, hkrati pa obnovili še 16 ha starih vinogradov. Delo, ki se Je sedaj s pomladansko rezjo v vinogradih komaj pričelo, se bo stopnjevalo vse do trgatve. Zato so te dni najeli poleg 466 stalnih delavcev še 120 sezonskih delovnih moči.
Da bi dosegli čimvečjo proizvodnost dela, so se na vinogradniškem gopodarstvu v Ljutomeru odločili za najuspešnejši način, kako zainteresirati svoje delavce-pro-izvajalce za večjo storilnost. Z organizacijo dela, ki jo uvajajo, bodo delavce neposredno materialno zainteresirali za dvig proizvodnje. Vse površine so razdelili na posamezna delovišča, ki obsegajo do 40 ha vinogradov in približno 20 ha sadovnjakov. Ljudi, razdeljene po teh deloviščih. razporeja na delo delovodja - strokovnjak, ki si po svoji presoji razdeli pod-
ročje na posamezno skupine
in skupinovodje zadolži s konkretnimi proizvodnimi nalogami. Vsako tako delovišče ima lasten gospodarski račun in finančni plan. Plačani pa so delavci seveda po delovnem učinku. Skratka, delovišče mora oddati določeno količino pridelka. Kar pa. zaradi svoje marljivosti in z Izboljšavami pridelajo iznad načrta, se v obliki premij razdeli med člane dotične delovne skupine. Na ta način se stimulirajo proizvajalci ustrezno svojemu zalaganju, za dvig proizvodnje. Seveda so sa tako organizacijo dela tudi pravočasno uvedli akordni sistem In vse ostale tehnične priprave, da bodo kar najlažje dosegli večje hektarske donose in znižali polno lastno ceno na minimum.
Vinogradi, ki so v sklopu tega podjetja, so že doslej napolnili nič koliko kleti s priznano žlahtno ’ ljutomersko kapljico. Res pa je, da mnogi potrošniki sploh več ne poznajo pristnih ljutomerskih vin, ker se pod tem Imenom prodajajo razna druga rezana vina. Zato si je Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer postavilo za svojo nalogo med drugim tudi to, da ob izločitvi nepotrebnih posrednikov zagotovi potrošnikom zares pristnega ljutomerčana. V ta namen želi navezati neposredne stike z gostinskimi podjetji po vsej Sloveniji in jim omogočiti, da si ob vsakem času In v zaželeni količini nabavijo pravo ljutomer-
sko kaplji oo. Jamstvo sa
pristnost ljutomerskih vin je tudi to, da Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer ni nl-kako trgovsko podjetje, marveč neposredni proizvajalee, ki šola svoja vina v svojih lastnih moderno urejenih kleteh na znanstveni podlagi in mu je glavni cilj nuditi potrošniku zares pristno, ne-potvorfieno naravno vino.
Proizvajalce pristnih ljutomerskih vin je že dostikrat hudo prizadel očitek na račun kvalitete vin, ki se prodajajo pod označbo »pristna«. Zato si Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer prizadeva, da bi navezalo neposredne stike z gostinskimi podjetji in jim omogočilo, da bodo prodajalci lahko nudili gostom pristna ljutomerska vina zajamčene kakovosti. Pristnost ljutomerskih vin naj bi bila zajamčena v taki meri, da bo lahko sleherni gost neposredno pri podjetju kot proizvajalcu reklamiral morebitno pomanjkljivost v kvaliteti vina.
Ni dvoma, da bo s tem ustreženo ljubiteljem pristne vinske kapljice, marljivim proizvajalcem na Vinogradniškem posestvu Ljutomer pa bo s tem, da si bodo odlična ljutomerska vina spet pridobila svoj stari sloves, dano največje zadoščenje.
Vse interesente, zlasti pa vsa gostinska podjetja vabimo, da se obračajo za podrobnejše ponudbe neposredno na »VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO LJUTOMER«
PREVARAM ZADRUZMKI
Kamor koli te zanese pot v Brežicah, povsod boš slišal O aferi v vinarski zadrugi. Po zaslugi nekaterih vodilnih usl-užbencev in funkcionarjev ie zadruga obrnila hrbet zadružnikom in končala z izgubo šestih milijonov; zaradi tega je tudi prišlo do njene prisilne likvidacije.
80 ODSTOTKOV TUJIH VIN .V KLETI
Toda v zadnjih letih je zadruga stopila prav na na-gpirotno pot, za kar je bila ustanovljena. Namesto, da bi zbirala, šolala in vnovčevala predvsem pridelke svojih člamov, je v letih 1953, 1954 in 1955 iz povsem špekulativnih namenov kupovala vino in grozdje drugod, ga nato mešala Z bizeljskimi vini in ga prodajaila pod imenom vin spodnjega Posavja. Samo v letu 1954 je prodala okrog 10 vagonov takih vin. Lani pa je zadruga nakupila izven bližnjega vinorodnega okolja toliko cenenega grozdja in nato sama iz njega napravila vino, da se ga je pokvarilo en vagon in so ga morali prekuhati v žganje. Ob koncu lanskega leta je bilo v kleti vinarske zadruge 13 vagonov, t. J. ■0 odstotkov vin iz drugih krajev države. Vinogradniki, člani zadruge pa svojega vinskega pridelka še do danes niso mogli prodati. Zato njihovo negodovanje. Tako je še. danes v zadružni kleti 6 vagonov »prokupca«, ki ga le Sadruga sama pridelala iz cenenega, toda že nagnitega iti plesnivega grozdja. Za to vino je centralni higienski zavod V Ljubljani ugotovil, da je za uživanje neprimerno in ga bodo morali prodaiti le še za industrijsko predelavo, s tem p« se bo primanjkljaj zadruge še povečal
Naš
2e nekaj let Je bilo slišati v Brežicah in ■ okolici govorice o čudnem poslovanju vinarske zadruge. To so ugotavljali tudi revizorji in svarili odgovorne ljudi v podjetju im upravnem odboru. Toda vse je bil le bob ob steno. Nezakonitost, nepreglednost v' pomanjkljivi evidenci in ne-ažumost v poslovanju ter drugi gospodarski prekrški so se še množili.
POLEG PLAČE Se 256 LITROV VINA
Revizije so ugotavljale primanjkljaje. Toda vodstvo zadruge jih je znalo opravičevati z dovoljenim kalom pri vinu. Ta pa je znašal na primer ob revizija za leto 1952 kar 47.000 litrov vina, kar je predstavljalo več kot 4,5 milijona dinarjev vrednosti. Toda c bolj Šim gospodarjenjem bi se gotovo dal znižati tudi ta veliki kalo, ker tudi, če je bil tako visok kalo dopusten; ga gospodarski račun zadruge ni dovoljeval. Toda upravnega odbora zadruge to ni motilo, da ne bi izglasoval, da vsi delavci in uslužbenci zadruge prejmejo poleg plače še vsak dan brezplačno 7 del vina. Tako je sprejel vsak delavec in uslužbenec zadruge na leto nad dva in pol hektolitra vina. Pravijo, da ^ j« to tudi poznalo pri delovni storilnosti v zadrugiI
BUTELJKE ODPIRAJO VSA VRATA
*Z buteljko vina se pride tudi skozi železna vrata!« Je bilo že kar udomačeno mnenje v zadrugi. Zato so za vse stvari, na vse strani krepko »mazali« z buteljkama bizelj-čana. Iz revizijskih zapisnikov in poslovnih knjig vidimo, da so predsednik zadruge Alojz Soba, upravnik Ferdo Ravtar, blagajnik Franc Kunej in skladiščnik Franc Venln-»nik pridno dajali iz kleti večje količin« vina. tako posa-
meznikom kot raznim podjetjem. V zadrugi so se vrstili obiski in ob vsakem se je pilo na veliko, polne barigle vina so romale s šoferji. En sam primer med mnogimi: podjetju »Gramait« v Zagrebu so kot nagrado dali 120 litrov rizlinga v vrednosti 25.800 din. Zakaj? To še ni ugotovljeno. Povsod, kjer se je kaj zataknilo, so pomagale buteljke.
Bilance zadnjih let so pokazale vedno nekaj sto tisočev dobička. Toda to se je dalo enostavno urediti, kljub temu, da je zadruga tičala že globoko v primanjkljaju. Leta 1954 so neupravičeno dvignili nakupno ceno vkletenega vina kar za 10 din pri vinu, v založnih kleteh in svojih gostiščih pa so vpisali blago kar po prodajnih cenah. Tudi pri reprodukcijskem materialu, ki so ga prodajah svojim članom, so neupravičeno dvigali cene. Leta 1954 bo nakupili preveč žvepla, po 45 dinarjev za kg. Nekaj časa so ga Prodaj ali po 60 din, naslednje leto pa so naenkrat dvignili ceno na 80 din, čeprav se nabavna cena žvepla ni povečala. Vidite, tako so znali iz izgube skovarti celo dobiček.
DOBIČEK NA PAPIRJU — IZGUBK PA 6 MILIJONOV
Na vsak način so hoteli ljudje v vodstvu zadruge prikriti izgubo. Zato so tudi izsilili že v januarju 1955 letni občni zbor zadružnikov, čeprav po predpisih pred potrditvijo bilance tega ne bi smeli. Na tem zboru so prikazali, da je imela zadruga v letu 1954 113.000 din dobička, dbčim Je dokončni ekonomski Izračun pokazal, da je imele zadruga že .takrat najmanj 5 milijonov izgube.
K primanjkljaju zadruge Je precej pripomoglo poslovanje »po domače«. Saj Je zadruga prekupčevala z železom, lesom In drugim materialom skoraj brez vsakih računov to
vknjižb. Uslužbenci zadruge so še danes dolžni za neupravičeno prejete plače 200.000 din. Upravnik Ravtar je kar na svojo roko odobril honorarnemu uslužbencu T. tri mesece po 4000 ..din terenskega dodaitka, čeprav ga upravni odbor ni odobril.
. Koliko neupravičenega denarja je šlo za potne stroške, saj so jih obračunavali navadno kar za drugi razred brzo-vlaka, ki se v Brežicah sploh ni ustavljal. Uslužbenec Mirko Tratnik je na primer samo za eno potovanje v Celja obračunal 7716 din potnih stroškov preveč. Toda takih »malenkosti« je billo v poslovanju vinarske zadruge mnogo. Upravnik Ravtar pa je vsa taka in podobna izplačila odobraval- Za vse to pa so morali vedeti tudi ostali uslužbenci, pa tudi predsednik zadruge Alojz Soba. Toda tudi upravni in nadzorni odbor zadruge sta morala vsaj delno vedeti za vse to nezakonito poslovanje, saj so bili na to tudi večkrat opozorjeni.
Zato mora človek pritrditi kmetom-vinogradnikom V spodnjem Posavju,»ki danes odločno zahtevajo, da vsa odgovorni uslužbenci in funkcionarji zadruge povrnejo vso gospodarsko škodo, ki so jo povzročili. Za dejanja, ki niso drugega kot navaden gospodarski kriminal, pa naj prejmejo strogo kazen. Treba pa je obsoditi tudi vse neodgovorno poslovanje, premajhno kontrolo in malomarno Izvrševanje službenih dolžnosti teh ljudi.
Afera v brežiški vinairski zadrugi pa naj bo vsem resno opozorilo', kam lahko privede tako neorganizirano poslovanje podjetja, kjer se dela po domače, kjer zadružnik^ prepustijo vse poslovanje le nekaterim ljudem in ga n« ' nadzirajo dovolj.	B. K. .
JACK
LONDON:
IGRALEC