OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
Vol. XXIX.—leto xxrx.
cleveland, ohio, thursday (četrtek), SEPTEMBER 19, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 184
Odnosa ji med Zed. državami in Jugoslavijo se boljšajo
/
WASHINGTON, 17. septem-— Jugoslovanski embasa-Sava Kosanovic je danes po pogovoru z državnim podtajni-kom William L. Clavtonom re-
ItaI ^	v ••
časnikarjem, da se odnosaji Med Jugoslavijo in Zed. državami boljšajo.
Kosanovic, ki se je pred krat-kim vrnil iz Pariza, je izjavil, Je imel s Claytonom "odkri-to diskusijo o vseh predstoječih problemih", vključivši vprašanje odškodnine za pet ameriških letalcev, ki so bili ubiti, ko 3® bilo ameriško transportno le-^lo sestreljeno nad jugoslovan-®Kim teritorijem.
Clayton je preje rekel čas-®ikarjem, da namerava govoriti ° odškodnini ter tudi vprašati osanovica glede težke kazni, katero je bil pred kratkim Obsojen nočni čuvaj ameriške ^basade v Belgradu William ki je bil pred jugoslo-^anskim sodiščem spoznan kri-prometnega ubojstva, v ka-erem je bil ubit 1. maja neki ]%08lovanski armadni častnik.
Demonstracija slovenskih delavcev v Trstu razgnana
Jugoslovanskim delegatom na slovanski kongres v Nev^ Yorku zabranjen prihod v Zedinjene države
TRST, 18. septembra — Zavezniška vojaška policija e nocoj razgnala neavtorizirano demonstracijo okrog 3,000 moških in žensk, ki so vprizorili pohod pred glavni stan zavezniške vojaške vlade, potem pa se zbrali na trgu Garibaldi v slovenskem delu mesta.
Demonstranti so protestirali proti zavezniški vojaški vladi radi prepovedi proti javnim zborovanjem.
TRST, 19. sept.—Danes je bi-*'
lo tukaj naznanjeno, da je zavezniška vojaška vlada prepovedala obdržavanje Združenih de-avskih sindikatov, ki vodi agitacijo za priključitev Trsta k Jugoslaviji.
Omenjeni delavski sindikati štejejo 30,000 članov.
Protest poslan na urad svetovne strokovne federacije
^ov poglavar *^iskopalne cerkve
Philadelphia, 17. sept.—
^ 55. konvenciji protestantov-® ® episkopalne cerkve v Zedi-'^Jenih državah je bil izvoljen za P'"edsedujočega škofa ali. pogla-cerkve Rt. Rev. Henry Sherrill iz Bostona, ki je doslej škof za državo Mass^-^ ^setts in bo nasledil odstople-^ Poglavarju Rt. Rev. Henry • George Tuckerju iz Rich-Va., ki je odstopil vsled ga zdravja. Novi načelnik
rahle;
I® cerkve je poznan kot "libera-škof" in je star 55 let.
^'ARtEY PRI UlVffiERTU
LIZBON, 18. sept. — Bivši ^ mojster Zed. držav James g" Parley je bil nocoj gost biv-italijanskega kralja Um-^ ki ga je povabil na večerjo vili v vasi Collares.
S ^UIS ZBBL nasprot ^ v prvem nastopu
YORK, 18. sept.—Sve-boksarski šampijon, za-_ Joe Louis, je nocoj zbil otivnika Tomi Mauriello-a v
ial^^^ "j'oundu." Borba je tra-Samo dve minuti in devet
a obletnica
Se\	ob 7:30 uri zjutraj
^ ® brala zadužnica v cerkvi ^^ije Vnebovzete na Holmes ^ Za pokojnega Rudy Koren, ®Pomin druge obletnice h je * smrti.
Št večer se vrši seja dru-"Washington" št. ^32 ZSZ ^ii^avadnih prostorih SDD na ^*^erloo Rd., ter se vabi član-
stvo
udeležbo.
Mlad. pev.
^ra sdd
popoldne ob 5. uri se 2i3 pevske vaje Mlad. pev.
SE>D na Waterloo Rd. Pro-Kj,®® starše, da pošljejo otroke l^^^®časno, da se bodo vaje ko vršile kot določeno.
^^ravi iz floride
^ ®ee poznana bivša Collin Mr. in Mrs. Victor in lUa Kline pozdravljata vse in znance v Clevelan sta si ustanovila svoj Ha naslbvu 45 Albermarle Davis Island, Tampa, Fla
Izvršni odbor sindikatov je poslal telegram na urad svetovne federacije strokovnih unij v Parizu, v katerem se pijptestira proti zabranjevanju zborovanja, na katerem, pravi telegram, se je imelo govoriti izključno o delavskih vprašanjih. Brzojavni protest poživlja, da glavni urad federacije posreduje pri mero-dajnih oblastih, da se tržaškim delavcem vrnejo demokratične pravice.
Komisar za zavezniško vojaško vlado v Trstu H. P. P. Robertson je izjavil, da so Združeni sindikati prosili, da se jim dovoli obdržavanje zborovanja in pohod pred njegov urad v svrho predložitve peticij glede velike draginje in življenskih stroškov v obče.
#
WASHINGTON, 18. sept.— Lincoln White, uradnik državnega departmenta, je danes izjavil, da so bile odklonjene vize za delegacijo osmih oseb iz Jugoslavije, ki je želela priti na Slovanski kongres v New Yorku. Rekel je, da so bile vize odklonjene, "ker so delegatje komunisti."
White je rekel časnikarjem, da je ameriška embasada odklonila izdajo viz delegatom iz Jugoslavije, ker ameriški naselj-niški zakoni prepovedujejo vstop "komunistom in onim, ki priporočajo nasilno prevrnitev vlade."
Rekel je, da bi se delegatom dovolil prihod v Ameriko, ko bi jih jugoslovanska vlada označila za uradne predstavnike na kongresu v New Yorku.
škof Stepinac je obtožen rsidi kolaboracije z Ustaši
BELGRAD, 18. sept.—Vlada maršala Tita je danes naznanila aretacijo zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinaca, ki bo prihodnji teden posajen na zatožno klop "radi zločinov proti ljudstvu."
Proces proti 18 osebam, med katerimi je 12 katoliških duhovnikov, ki so obtoženi sodelovanja s hrvaškimi Ustaši, je bil od državnega tožilca ustavljen, ko je neka priča za prosekucijo zvezala zagrebškega nadškofa z nekim pobočnikom Ante Pavelica, hrvaškega kvizlinga, katerej*a zavezniške sile še vedno niso izročile Jugoslaviji.
VOJAŠKE GLAVE ZANI-KUJEJO. DA MISLIJO NA VOJNO Z RUSIJO
WASHINGTON, 18. sept. — Vojaški glavarji Zed. držav so danes zanikali izjavo trgovinskega tajnika Wallace-a, ki je bila podana v njegovem pismu na predsednika Trumana od prošlega julija, da v vojaških krogih obstoji struja, ki zagovarja "preprečilno vojno" proti Rusiji, predno bo tudi Rusija iznašla atomsko bombo.
Vojni tajnik Patterson in mornariški tajnik For-restal sta predsedniku Tru-manu poslala formalno pismo, v katerem pravita, da za izjavo tajnika Wallace-a "ni nobene podlage", in da ni noben "odgovoren armadni ali mornariški častnik nikdar priporočal ali celo sugeriral kak program ali načrt za napad na Rusijo."
Wallace je v svojem julijskem pismu mišljenje o "preprečilni vojni" proti Rusiji označil ne samo za "nemoralno temveč tudi za glupo".
Wallace-« so zamašili usta, toda
še nadalje v kabinetu
ostal bo
Rekordno število porodov v Cleveland!!
Slavka pri Sleel Improvement
V torek je zastavkalo pri Steel Improvement & Forge Co., 970 E. 64 St., okrog 300 delavcev radi vprašanja, kdaj naj doseženi povišek plače 15c na uro stopi v veljavo. Povišek v plači je bil dosežen, toda datum ni bil odločen. Delavci zahtevajo, da bi se povišek moral priznati od meseca novembra lanskega leta. Organizirani so v International Association of Machinists in A. F. of L. Drop Forgers uniji. Predsednik družbe C. H. Smith Jr. pa pravi, da je podjetje imelo že zadnjih šest mesecev izgubo in da ako bi se dovolilo povišanje plače od zadnjega novembra, mora bankrotirati.
POROKA
V soboto zjutraj ob 10. uri se bosta poročila v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na Superior Ave. in E. 41. cesti, Mr. Stanley F. Majer, sin Mr. in Mrs. Frank Majer, 6732 Edna Ave., in Miss Marian Anglovar, hčerka Mr. in Mrs. Frank Anglovar iz 1361 E. 43 St. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonskem življenju!
NE ZNAJO DOVOLJ ZA DRŽAVNE SLUŽBE
COLUMBUS, 18. Sept.—Carl W. Smith, načelnik Civil Service Commission sporoča, da je pred časom delalo izpit 3536 oseb za službe v treh državnih oddelkih in da skoraj 40 odstotkov prosilcev izpita ni napravilo.
Izpit je uspešno , napravilo 1873 prosilcev, med katerimi je bilo 460 veteranov druge svetovne vojne.
Življenje na Kubi je drago
Več Clevelandčanov je vprašalo neki lokalni list za podatke, koliko bi stalo življenje na Kubi čez zimo. Poročilo iz Havane pravi, daje tam vse zelo drago. Gasolin stane 35c galon, kosilo od $4 do $6, kruh, maslo, zelenjava, kava in druge prikuhe še vse posebej računajo. Voda je slaba. Veliki hoteli imajo vodo skozi ves dan, manjši pa so brez vode od 8 do 10 ur na dan. Cena za dve postelji v National hotelu je od $8 do $12 na dan; v cenejših hotelih stane od $6 do $10 na dan. Transportacija od Miami, Fla., jfe Samo z letalom. Kdor ima dovolj denarja, potem je vse v redu.
Iz clevelandskih bolnišnic poročajo, da bo letošnje leto za Cleveland in okolico rekordno leto glede števila novorojenih otrok. Tako se poroča iz porodniškega oddelka University bolnišnice, da je bilo samo v tem zavodu 27 rojstev v teku 24 ur, in v teku prvih 17 dni v septembru je bilo samo v tej bolnišnici rojenih 237 otrok. Med temi je bilo šest primerov dvojčkov, ki so bili rojenih v ponedeljek, v enem dnevu. Isti dan je dospelo v bolnico nadaljnih 26 mater.
V Fairview park bolnišnici je rojenih povprečno 8 otrok na dan. Do ponedeljka zvečer je bilo v tem mesecu tam rojenih že 128 otrok. Najvišje število za mesec do sedaj v tekočem letu je 211 otrok, ta mesec pa se obeta rekord daleč prekositi. O enakem "navalu" poročajo tudi iz ostalih bolnišnic.
obetajo dosti nogavic iz umetne svile
WASHINGTON, 17. sept.— Herbert Rose, direktor od Civilian Production Administration sporoča, da bo v kratkem na trgu dovolj ženskih nogavic vsake vrste, tudi nylon, tako da bodo o božiču že lahko visele pri peči in čakale Miklavža, da v nje naloži darila. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta se je naredilo 350 milijonov parov nogavic, od tega jih je bilo okrog 200 milijonov nylon vrste. Sedaj se izdeluje toliko nogavic, da bo lahko vsako dekle v starosti nad 14 let in vsaka žena dobila en par novih na mesec. Obetajo se tudi nižje cene za svilene nogavice, okrog 75c pri paru.
Trgovinski tajnik ne bo imel javnih govorov, dokler se ne zaključi mirovna konferenca v Parizu
WASHINGTON, 18. septembra — Trgovinski tajnik Henry A. Wallace ne bo imel nobenih nadaljnih javnih govorov, dokler se ne konča mirovna konferenca v Parizu, in ostal bo še nadalje v kabinetu.
Takšen sporazum je bil dose-*-
žen danes popoldne na nenavad- mirovne konference, se v pariš-ni konferenci med predsednikom kih krogih tolmači kot zmaga Trumanom in Wallace-om, ki je za Byrnesa in za postopanje trajala dve uri in pol.	j ameriške delegacije na mirovni
Wallace, ki je bil v tretji konferenci.
"Rooseveltovi administraciji pod- j Wallace je po pogovoru izja-predsednik Zed. držav, poprej pa ] vil, da ga predsednik ni vprašal je bil skozi osem let poljedelski za resignacijo iz kabineta in da tajnik Zed. držav, je povzročil se o resignaciji na konferenci
sploh ni govorilo. Edina druga oseba, ki je prisostvovala pogovoru, je bil predsednikov tajnik Charles G. Ross.
Wallace je dal časnikarjem jasno razumeti, da ne bo govoril na priredbi, ki se bo vršila v Washingtonu v ponedeljek, kakor tudi ne na shodu državljanskega odbora v Providence, R. I., ki se bo vršil v torek.
Wallace pa je izrazil mnenje, da utegne nastopiti na poznejših shodih demokratske stranke, pod pogojem, da se bo mirovna konferenca zaključila pred volitvami v novembru.
V našem državnem departmentu so fašisti, ki hočejo vojno z Rusijo, izjavlja senator
Ta teden se vrši v hotelu Hol-lenden konvencija International Union of Mine, Mili and Smelter C, I. O. unije. Na konvenciji je opaziti močno trenje med levičarji in desničarji, od katerih ima vsaka stran pripravlje-
rila na našo "belo listino", ki ga je imela razkrinkati, da je teden preje, ko je ta dokument izšel, umaknil svoje želo.
Taylor je dejal, ako bomo še v bodoče zasledovali to zgrešeno zunanjo politiko, nas bo prej
ne nasprotujoče si resolucije. V j ali slej pripeljala v novo vojno, torek večer se je vršil banket, j v kateri se bomo morali bo je-
na katerem ni bilo običajnih govornikov.
Na konvenciji je govoril senator Glen Taylor iz Idaho, kateri je izjavil, da bi se morala uvesti kongresna preiskava v našem državnem departmentu za tujezemske zadeve, kateri je poln fašistov, ki na vsak način hočejo vojno z Rusijo. Ista skupina je tudi tajno namignila diktatorju Francu in ga opozo-
vati sami, ker ako bomo hodili po tej poti kot hodimo sedaj, bomo kmalu izgubili vse prijatelje.
Na konvenciji je nastopil nekaterimi pesmimi in govorom slavni zamorski basist Paul Ro beson, ki je priporočal, naj se unija zavzame za uzakonitev federalne postave proti linča nju in za odpravo diskriminacije proti zamorcem.
vile rojenice
Prošli petek so se zglasile vile rojenice pri družini Mr. in Mrs. Raymond Sternot, 10713 Prince Ave., in pustile v spomin krepkega sinčka - prvorojenca. Dekliško i m e matere j e bilo Ann Magdalene. S tem dogodkom je Mary Magdalene iz Prince Ave. devetič postala stara mati, Mr. in Mrs. Frank in Sophie Sternot iz E. 151 St. in Lake Shore Blvd., pa prvič. Mati in dete se nahajata v St. Ann's bolnišnici, kjer so obiski dovoljeni. Čestitamo!
popravek
Sorodnikom in prijateljem pokojnega Antona Stefančiča se sporoča, da se bo zadušnica v spomin prve obletnice njegove smrti, brala jutri zjutraj v petek, 20. septembra, ob 7:30 uri v cerkvi Marije Vnebo vzete na Holmes Ave.
Bili brez razsvetljave
Več sto prebivalcev v okolici E. 79 St. in St. Clair Ave, je bilo snoči več kot dve uri brez električne razsvetljave in tudi radia niso mogli poslušati, ko je neki avtobus mestnega transit-nega sistema zadel in podrl drog za električno napeljavo na omenjenem križišču. Stanovalci so razjarjeno klicali na urad električne družbe, ker niso mogli poslušati poteka rokoborbe med Joe Louisom in Maurio-ellom v New Yorku.
mednarodno senzacijo z govo-' rom, v katerem je prošli teden apeliral, da Zed. države nehajo podpirati britski imperializem.
Doseženi sporazum začasno odvrnil kabinetno krizo
Druga senzacija je bila, objava pisma, v katerem je Wallace že 23. julija urgiral predsednika Trumana, da Zed. države pokažejo več duha za sodelovanje z Rusijo.
Sporazum, glasom katerega se ima Wallace vzdržati javnih govorov, dokler ne bo končana mirovna konferenca, je za enkrat rešil kabinetno krizo, v kolikor se tiče trgovinskega tajnika.
Ni pa še rešeno vprašanje, da-li bo s tem zadovoljen državni tajnik Byrnes, ki je tekom senzacij, katere so povzročile Wallace-ove izjave, v Parizu ves čas molčal.
Iz Pariza se poroča, da je urad ameriške mirovne delegacije ostal odprt preko polnoči, oziroma dokler ni dospelo iz Washingtona poročilo o rezultatu konference med Trumanom in Wallace-om. Od tam ni prišlo nobenega komentarja.
Urad v Parizu je javil, da se je Byrnes podal k počitku in da tudi senatorja Vandenberg in Connally nista bila več pooknci,
Pariz smatra odločitev za zmago tajnika Byrnesa
Obljuba, katero je podal Wallace, da se bo vzdržal javnih izjav in govorov do zaključka
dram. zbor "jadran"
Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja dramskega zbora "Jadran" v navadnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. članstvo je vabljeno, da se udeleži polnoštevilno.
na obisku
Iz Eveletha, Minn., se nahajati na obisku pri sorodnikih, Mrs. Berk in hčerka Frances. Nastanjeni ste pri Mr. in Mrs. Bevčič, 1018 E. 76 St. V torek večer so v družbi prijateljev obiskale tudi Mihčičevo gostilno na 7114 St. Clair Ave., kjer je hčerka položila majhno denarnico na mizo, ali pa če je padla na tla, in jo pogrešala šele, ko so prišli domov. V denarnici je imela poleg denarja tudi vozni listek za železnico in bus, in Social Security karto. Pošten najditelj je prošen, da vrne na naslov družine Bevčič, E. 76 St., ali pa naj pokliče ENdicott 5878, kjer dobi nagrado.
murray zanikuje, da namerava odstopiti
WASHINGTON, 18. sept. — Iz urada CIO jeklarske unije je bilo danes zanikano, da namerava Philip Murray v novembru odstopiti kot predsednik CIO. Murray ne prejema kot predsednik CIO nikake plače, kot predsednik jeklarske unije pa dobiva $18,000 plače na leto.
Pet oseb ranjenih v plinski eksploziji
V trgovinskem poslopju poleg nekega starega hotela na 652 Bolivar Rd. se je snoči primerila plinska eksplozija, vsled katere je bilo pet stanovalcev v hotelu ranjenih, okrog 100 stanovalcev pa je moralo bežati na prosto. Hotel ima v najemu tudi deset sob v trgovskem poslopju. Eksploziji je sledil požar, ki je napravil za $20,000 škode.
Prekoatlansko letalo s 44 osebami na krovu pogrešano
Belgijsko letalo izginilo brez sledu na poletu v New York
NEW YORK, 18. septembra—Nocoj se je začelo iskati belgijsko prekoatlansko letalo, ki je izginilo brez sledu, ko se je bližalo Novi Fundlandiji. Na krovu letala se nahaja 44 oseb, večji del ameriški in belgijski businessmani.
Zadnje radijsko poročilo s* ——-
iz domovine
Janez Zaletel, p. d. Canglov iz Vrha pri Žužemberku, naj pokliče Diamond 4923, kjer bo dobil važne novice od sorodnika iz domovine.
krova letala, ki je plulo iz Bruslja v New York, se je čulo ob 3:37 zjutraj, ko se je bližalo žrakoplovni postaji Gander na Novi Fundlandiji. Založeno je bi bilo s kurivom, ki bi zadostovalo danes do 10:57 dopoldne.
Danes popoldne se je podalo na iskalni polet letalo obrežne straže in pripravljenih je bilo ducat drugih letal, da prično z iskanjem, kadar bi vreme dovoljevalo.
Iz Ganderja se poroča, da vid-
ljivost tamkaj ne znaša več kot 500 čevljev. Letalska postaja v dotičnem kraju je od vseh strani obdana z gosto šumo.
Letalo je imelo pristati v Gan-derju ob 3. uri zjutraj, na La Guardia zrakoplovišče v New Yorku pa je imelo dospeti ob 11. uri dopoldne. New-yorški urad belgijske prekoatlantske družbe je nocoj izrazil možnost, da je bilo letalo morda prisiljeno k pristanju kje na Labradorju.
8T&MT2
ENAKOPRAVNOST
19. septembra, 194&
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «231 ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)---
For Half Year—(Za pol leta)--
For 3 Months—(Za 3 mesece) ___
.$7.00 _ 4.00 _ 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
-$8.00 _ 4.50 - 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države);
For One Year—(Za celo leto) -
For Hall Year—(Za pol leta)--
_$9.00 _ 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at
Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
Naturalfairani Amerikanci preko morja v nevarnosti izgube državljanstva
Mnogi naturalizirani državljani, ki se nahajajo v deželah preko morja že izza predvojne dobe, so v nevarnosti, da ameriško državljanstvo zgubo, če se ne povrnejo v to deželo pred 14. oktobrom, 1946. To prizadeva samo natu-ralizirane državljane in ne onih, ki so v Ameriki rojeni. Ti slednji zamorejo izgubiti svoje ameriško državljanstvo le ako se udeleže volitev tuje dežele, ako služijo v armadi tuje dežele ali če zaprisežejo zvestobo tuji deželi. Dolgo-tranjo bivanje v tuji deželi jih torej v tem oziru ne prizadeva, dočim naturalizirane državljane prizadevajo tudi vsi prestopki omenjeni v zvezi s tu rojenimi državljani.
Za naturaliziranega državljana je bilo vedno nevarno predolgo živeti v drugi deželi, od jan. 13, 1941 pa je riziko toliko večji, kajti takrat je stopil v veljavo zakon, ki določa, da naturaliziran ameriški državljan enostavno zgubi svoje ameriško državljanstvo ako biva nepretrgoma 3 leta v njegovi rojstni deželi ali pa pet let v kaki drugi deželi. Bistveno zgubi ameriško državljanstvo že po preteku dveh let, ako ima njegova rojstna dežela postavo, ki določa, da po dveh letih bivanja doma, njeni potujčenj državljani zopet postanejo polnopravni državljani.
Do 13. jan. 1941 je zadostovalo, če je naturalizirani ameriški državljan v svoji rojstni ali kaki drugi deželi prekinil svoje tamošnje bivanje s povrnitvijo v Ameriko, kar mu je zopet podaljšalo ameriško državljanstvo. Zdaj temu ni več tako in iz tega razloga je važno za sorodnike, prijatelje in znance onih naturaliziranih ameriških državljanov, ki jih je vojska zatekla preko morja in se še niso vrnili, da jih opozorijo na nevarnost izgube državljanstva ako se ne vrnejo pred 14. oktobrom, 1946.
Kot je razvidno iz tozadevnega poročila našega državnega oddelka, živi v normalnih časih kakih 400,000 do 500,000 ameriških državljanov izven Zdr. držav. Mnogi med temi so naturalizirani državljani in znatno število teh je bivalo v tujih deželah že več kot predpisano dobo ko je izbruhnila vojska.
Vsled vojnih razmer, ko potovanje v Ameriko ni bilo mogoče, je kongres podaljšal dobo bivanja vsem onim, ki niso mogli pravočasno priti domov. Podaljšanje je bilo od leta do leta, a zadnje tozadevno podaljšanje poteče 14. okt. 1946. Ako torej želite opozoriti svoje sorodnike, znance in prijatelje bivajoče preko morja iz pred vojnega časa, tedaj jim pišite po zračni pošti, ako je ta dovoljena za deželo v katero pišete. Ameriški konzuli so sicer izdali tozadevno opozorilo v prekomorskih deželah, možnost pa obstaja, da tega opozorila niso vsi prizadeti opazili ali razumeli.
Pri tem je treba računati z možnostjo, da je mnogo takiA, ki nimajo sredstev, da bi se vrnili, ali pa so prometne zveze tako slabe, da jim ni mogoče priti v Zdr. države do določenega datuma (primer Kina kot tudi vzhodne in centralne evropske dežele).
V tem slučaju se naj tako prizadeti naturalizirani ameriški državljani zglasijo pri pristojnem ameriškem konzulatu, ki jim bo pomagal, da dobe potrebno posojilo za njihovo povrnitev v Ameriko. Ta posojila nakazuje poseben vladni oddelek. Special Projects Division, ki je od konca zadnje vojne pomagal že tisočerim posameznikom in družinam naturaliziranih Amerikancev nazaj v Zdr. države. Priporočljivo je dalje, da taki, ki se radi lastne bolezni,- bo-lehnosti koga v družini, itd., ne morejo povrnili do predpisanega časa, to pojasnijo pristojnemu ameriškemu konzulu v pismu do njega. V vsakem slučaju pa se naj napravi kopija pisma, ker spričo današnjih še neurejenih poštnih zvez v marsikateri deželi, se pismo lahko zgubi, kopija pa potem priča, da je bilo odposlano pravočasno. Dobro je imeti tudi priče.
PRISPEVAJTE ZA OTROŠKO BOLNICO V SLOVENIJI!
UREDNIKOVA POSTA
V priznanje partizanskemu duhovniku
Katere vrste si Slovenec, premisli dobro in povej: mar nazadnjaštva si rejenec, al' s časom duha greš naprej?
Cleveland, O.—Ko smo zvedeli, da poleg divjega tujca, ki je teptal, podiral, požigal in moril po stari domovini, da divja tudi civilna vojna. Na eni strani na-zadnjaki in izkoriščevalci naroda, na drugi strani pa ljudje, ki so bili odločni žrtvovati vse, kar so imeli, tudi svoje najdražje, svoje življenje na olt&r domovine, da osvobodijo svoj narod iz krempljev nazadnjaštva in ti-ranstva.
Začeli smo se v skrbeh povpraševati, na kateri strani od teh je ljudstvo, na kateri strani so ljudje iz naše okolice. Še bolj nas je skrbelo, kam je vojni vihar zanesel naše sorodnike. Ko smo tudi zvedeli, da je šlo večina duhovščine na stran okupatorja, smo se zopet spraševali, na kateri strani je neki duhovnik iz naše župnije. Tako vprašanje smo si stavili tudi mi, ki prihajamo iz župnije Knežak.
Ko sem bil na obisku v starem kraju, sem opazil, da je bil tamkajšnji župnik v srcu zaveden Slovenec. Takrat se pod fašizmom ni smelo pokazati slovenske zavednosti. Toda misel se mi je vsiljevala še v naprej,
da kateri Slovenec, ker jih je dvoje vrst, eni, ki trmasto vztrajajo na starih nazorih, vražah in preživelih dogmah, ki se pustijo, da jih ozkosrčni mogotci varajo ter izkoriščajo duševno in telesno, njih in njihove naravne zaklade, ki se z vsemi štirimi branijo, da bi jih kdo potegnil iz kraljestva nazadnjaštva in tlačanstva. Na drugi strani pa zavedni, ki hočejo s časom duha naprej, ki s svojo silno voljo trgajo verige nazadnjaštva, si utirajo pot preko trnja in prepadov tlačanstva, ki valijo silno skalo nevednosti raz pota, ki jim je zapirala dohod do svobode duha.
Kar naenkrat zagledam v Enakopravnosti pismo partizanskega duhovnika, katerega je pisal župnik Janez Kalan iz Kne-žaka, Franku Milavcu in ko piše: "Naredili smo, kolikor se je pač dalo storiti."
Iz tega je razvidno, da župnika Janeza Kalana ni silni vihar" okupatorja in civilne vojne vrgel v proti ljudski tabor. Bil je dovolj odločen, da je ostal s svojim narodom v najstrašnejši borbi in nesreči v vsej zgodovini Slovencev.
Čestitamo Ti Janez Kalan in vsem tistim duhovnikom, ki ste stali v najgroznejših časih ob strani svojega trpečega naroda.
J. Tomšič.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Ponaii* iz "Slovenskega poročevalca"
letu je "Pot nove Jugoslavije", knjiga govorov in člankov Edvarda Kardelja.
Med leposlovnimi deli je izšla knjiga Prežihovega Voran-ca od "Kotelj do Belih vod", dve pesniški zbirki Iga Grudna "V pregnanstvo" in Otona Župančiča "Zimzelen pod snegom", dve drami Kozakova "Vida Grantova" in "Sovražniki" Mak-sima Gorkega, med znanstveni-
debela toča v brusnicah
V nedeljo 21. julija popoldne se je začela vsipati nad Brusnico taka toča, da je ne pomnijo najstarejši ljudje. Sprva je padala debela kot golobje jajce,
nato debela kot kurja jajca in kosi veliki kot pesti. Pol ure je trajala ta igra narave. Na stotine opeke je zdrobila, razkrila hiše, pobila šipe, veliko piščancev, zajcev in kokoši. Ranila je neko žensko, ki je tekla gledati za živino. Polja in sadovnjak;
kažejo žalostno sliko. Vinogradi na Tolstem vrhu, Bendijah, Hribih. Potovski gori, Hrušici, ki 30 tako krasno kazali kot še nikoli poprej, ker grozdi so bili tudi do pol metra dolgi, so večji del uničeni. Najhujše pa je to, da so prizadeti prebivalci tiste vasi, ki jim je že leta 1942 napravil s požiganjem Italijan toliko škode in gorja, da si še sedaj niso opomogli.
Obnovitvena zadruga v Brus- .	,
, , , u «• 1 rv Pai 349,950 izvodov.
nicah, v katere območju ]e 11X) ^
hiš popolnoma uničenih, 108 del- j Za prihodnje delovno leto je no, gospodarskih poslopij pa j Državna založba Slovenije že 372 p o p (f 1 n o m a uničenih, je objavite, program, ki napovedu-ukrenila vse potrebno za naj-1 je vrsto dobrih knjig. Med te-nujnejšo pomoč. Nekaj streš-jmi je treba posebej omeniti iz-nikov, ki so jih začeli sami izde- daj« naših domačih klasikov. Pr-lovati, je romalo takoj na po-1 vi zvezki bodo izšli že letos, v škodovane strehe. Ljudje se ■ nekaj letih pa bomo dobili tako pridni in pomagajo drug druge-1zbrano delo vseh naših po-mu po načelu Osvobodilnega gi- membnejših pesnikov, pripoved-banja; V skupnosti je moč!
so ga ilegalno tiskali v Ljubljani leta 1942. Z novim letom je začela izdajati Državna založba Slovenije tudi "Novi svet", centralno .slovensko revijo, ki jo ureja Juš Kozak. Med najpomembnejšimi poblikacijami Dr-	. . ,
1 v,	.. ^ rega zasuznjevalnega sistema
zavne zalozbe Slovenne v tem	.. v.^ ...
nikov in dramatikov. Do konca leta 1946 bo izdala Državna zaloga Slovenije šolskih in literarnih del v nakladi 750,000 in zemljevidov v nakladi 61,500. Tako bo v kratkem našla slovenska knjiga pot v vsako slovensko hišo.
*
fašisti napadajo beneške slovence
Po zlomu fašizma v Italiji so njegovi ostanki v Slovenski Benečiji pričeli izdajati svoj voj-nohujskaški list "II Tricolore". Urejujejo ga bivši fašisti. Njegova gonja je v glavnem naperjena proti Jugoslaviji, Beneškim Slovencem in proti zavednim duhovnikom v Benečiji, kakor so msgr. Ivarf Trinko, don Go-renščak, don Cuffolo, don Kra-čina, in don Jakulin. V svoji 55. številki je "Tricolore" napadel msgr. Ivana Trinka zaradi tega, ker čita "Soški tednik" in "Primorski dnevnik". V isti številki je bil objavljen izzivalen članek, ki odkrito govori, da se je treba s silo upreti sklepom pariške konference.
Tudi ozosovci v Slovenski Benečiji, ki že leto dni dokazujejo, da so plačane tolpe, da so ostanki fašizma, še vedno preganjajo zavedne Benečane. Italijanski napredni listi so precej osvetili te pojave. Dnevnik "L' Unita" je razkrinkal delovanje opozovskih tolp in pokazal da je Benečija novo ognjišče sporov, nemirov in da groze z novo vojno v tem delu Evrope.
Vsi Benečani sovražijo te tujce in njihova dejanja, ki niso nič drugega kot nadaljevanje Mus-solinijevega terorizma, raznarodovanja in zasužnjevanja Slovencev. Po zlomu nacizma in fašizma, zlasti pa po odhodu JA so ozopovci prijeli za orožje proti beneškemu ljudstvu in ga začeli strahovati zaradi njihovih, teženj. Velika večina Benečanov je bila v partizanskih vrstah in' garibaldinskih enot in vsi so se borili za odpravo sta-
za pravično rešitev njihovega narodnega vprašanja. Njihov cilj je bil priključitev Beneške Slovenije k Jugoslaviji. Proti tej ljudski volji pa nastopajo plačane tolpe z orožjem in vpada jo celo v cono A.
Poleg tega prirejajo zborovanja, na katera vozijo iz drugih italijanskih krajev svoje pristaše. Tako so 28l julija med govorom ozopovskega polkov-mi knjigami pa Mirka Rupla I nika Jusa iz Sent Petra odkri-"Slovensko pravorečje". Nakla-jto manifestirali za fašizem z da vseh teh knjig je bila precej j vzklikanjem "Viva il duce". Ko-velika. Tako se je izdalo že v,maj je bil na vojaškem polju letu 1945 skupaj 143,100 izvo-! strt fašizem, že pričenjajo nove dov, v letu 1946 pa 206,850 iz-: fašistične podvige.
vodov. V prvem letu obstoja je i „	. , . , , .
v. J	Vi.-, , I O razmerah, ki vladajo v Slo-
bilo izdanih raznih tiskov sku- i • -r. ..... • -»t
I venski Benečiji, pisejo iz Nadi ške doline: Opozovci* se poslužujejo vseh sredstev, da bi ustrahovali ljudstvo pri njegovem delu za obnovo in priključitev k Jugoslaviji.
V človečanski namen, za olroško bolnico v Sloveniji, lahko oddaste vaš namenjeni delež tudi v uradu "Enakopravnosti."
veliki uspehi državne založbe slovenije
Že pred koncem vojne je prišla uredba, naj si ustanovi vsaka ljudska republika svojo lastno državno založbo. Komaj dva meseca po osvoboditvi Ljubljane, 31. julija 1945, so dobili tako založbo tudi Slovenci, Kljub težkim pokojem so bile že oktobra dotiskane prve knjige. •
v prvem letu dela je izdala Državna založba Slovenije vrsto pomembnih knjig, zbornikov, leposlovnih in znanstvenih
Uspehi tekmovanja naših traktorskih postaj in traktoristov
Posnelo iz "Slovenskega poročevalca"
Stroji so velike važnosti za' ustanovljena glavna uprava dr-napredek kmetijstva. Niso samo žavnih kmetijskih strojnih po-pomočniki v dobi, ko nam pri-^ staj. Pri jesenskem in pomla-mankuje vprežne živine in člove- danskem oranju, pri mlačvi, ške delovne sile, temveč imajo košnji in žetvi so bili doseženi veliko večji pomen, ker dvigajo za prvo leto zadovoljivi uspehi, delovni učinek. Dvignili bodo Naš kmet, ki je imel skoraj naše kmetijstvo in pomagali tu- povsod prvič priložnost spozna-di pri socialnem in kulturnem vati svoje močne pomočnike, je del. Namesto centralne sloven- napredku naše vasi.	| že lahko presodil veliko vred-
ske revije za leto 1945 je izšel | Danes srno v strojnem obde-' nost strojev, ki se jim ne bo več ob novem letu zajeten ''Sloven-1 lovanju zemlje še začetniki, ker odpovedal.
ski zbornik 1945", ki nam daje [naše kmetijstvo doslej še ni; Glavna uprava kmetijsko a svojim bogatim dokumentar- ^ uporabljalo velikih strojev v [ strojnih postaj je spomladi skle-nim gradivom temeljit obračun j večjem obsegu. Komaj pred le-;nila, da se bo udeležila splošne-naše osvobodilne vojne, hkrati | tom je bila pri ministrstvu za ga prvomajskega tekmovanja, z njim pa je izšel ponatis one-, kmetijstvo in gozdarstvo vlade, Želela je, da bi tekmovanje kot ga "Slovenskega zbornika", ki Ljudske republike Slovenije nov način dela tudi njej-prineslo
že v kratkem času nove, vidnejše organizacijske in delovne uspehe. Kot delo, pri katerem naj bi traktorske postaje in traktoristi pokazali vse svoje sposobnosti, je bilo izbrano oranje. Glavna uprava se je odločila, da bo presojala uspehe po naslednjih vidikih: katerih oddelek oziroma poedinec bo zoral največjo površino, ne da bi pri tem trpela kakovost dela; kdo bo čim bolj gospodarno izrabil delovni čas, moč stroja in porabo goriva; kdo bo dosegel najmanjšo potrošnjo goriva in časa za hektar oranja; kdo bo pri vsem tem skrbno negoval stroj; končno je bil važen tudi dvig m izboljšanje delovne discipline, tovariški odnos do sodelavcev, število prostovoljnih delovnih ur, neupravičeni izostanki in zamude in izraba delovnega časa.
Tekmovanje se je izvajalo na površini, ki se je razdelila med sedem uprav v razmerju zmogljivosti in števila strojev, števila osebja in organizacijskih sposobnosti uprave. Na upravo v Ajdovščini je odpadlo 4.10%, na Brežice 36.53%, na Celje 32.18%, na Ljubljano 3.42%, na Maribor 11.41 %, na Mursko Soboto 5.50% in na Novo mesto 6.86% površine.
Največ površine so zorali traktorji uprave v Brežicah, ki so obdelali 74.03% določene površine. Za hektar so potrošili povprečno 5% ure, da so V eni uri zorali povprečno 1,810 kubičnih metrov. Več površine, kot je bilo določeno, so samo traktorji uprave v Ajdovščini, pri čemer 30 potrebovali za en hektar 6.54 are, tako da so zorali v eni uri 1,430 kubičnih metrov. Nadpo-'ovični uspeh zorane površine so iosegle če uprave v Novem mestu (98%), v Ljubljani (67.-33%) in pa v Mariboru (54.8'/i ).
V potrošnji časa so se najbolj izkazali traktoristi uprave v
Murski Soboti, ki so v egi uri zorali povprečno 2,630 kubičnih metrov. Za en hektar oranja so potrošili le 2.42 ure. Manj kot pet ur za en hektar oranja so po-aebovale še uprave v Ljubljani, Celju in Mariboru. Te so v eni uri zorale 0.24 hektarov, 0.223 hetkarov oziroma 0.203 hektare.'
Pri potrošnji goriva je bilo nadzorstvo in ocenjevanje težje, ker so traktoristi orali s traktorji različnih znamk. Po absolutnih številkah je dosegla najmanjšo potrošnjo goriva na en hektar uprava v Celju, ki je na en hektar porabila 19 litrov oziroma na uro 2.7 litra. Uspešne so bile nadalje uprava v Ajdovščini z 22.3 litra ali 3.25 litra na uro, nato uprava v Ljubljani z 24 litri na hektar oziroma šestimi litri na uro in uprava v Murski Soboti z 25.4 litra na hektar oziroma 5.5 litra na uro.
Če upoštevamo zgoraj opisane uspehe poedinih uprav, je 'cončni rezultat naslednji: prvo T.esto je dosegla uprava v Ljub-'jani s 424.6 točke, drugo mesto iprava v Murski Soboti s 415.4, tretje mesto uprava v Celju s 1:04.3, četrto mesto uprava v Aj-lovščini s 397.9, peto mesto uprava v Novem mestu s 388.7, ":iesto mesto uprava v Mariboru 3 386.4 in sedmo mesto pa upra-/a v Brežicah s 351.1 točko.
Tekmovali so tudi posamezni Dddelki na področju svojih uprav. V posameznih upravah so ;e izkazali kot najboljši: v upravi Brežice brigada Stari trg, v ipravi Ajdovščina postaja Koper, v upravi Celje postaja Žalec, v upravi Ljubljana postaja Boštanj, v upravi Maribor brigada Slivnica, v upravi Murska Sobota postaja Murska Sobota in v upravi Novo mesto postaja Št. Rupert.
Če upoštevamo zorano površino, potrošnjo časa in goriva na hektar, je med vsemi temi najboljša postaja Št. Rupert. Dosegla je 404.2 točki. Druga je postaja Boštanj s 357 točkami, tretja pa brigada Slivnica s 334.07 točk.
Po posameznih vidikih, ki važni za končno oceno, so na področju glavne uprave najboljši : največ površine je zorala po* staja Kočevje, najmanjšo potrošnjo časa za en hektar je dosegel oddelek uprave v Murski Soboti, in sicer brigada Apace, ki je na en hektar potrošila le 2.36 ure, kar pomeni, da je na uro zorala 3,80 kubičnih metrov. Najmanjšo potrošnjo goriva pa je dosegla postaja v Žalcu, ki je potrošila na en hektar 12 litrov oziroma na uro 1.7 litra.
Traktoristi so tekmovali med seboj v svojih delovnih edinicah-Glavna uprava je vzela v oceno samo najboljše po posameznih upravah. Ta ocena je dala naslednje rezultate: Kot najboljši i je ocenjen tovariš Franc Jenko , s strojne postaje Št. Rupert, ki ; je dosegel 324.2 točke. Zoral je sam 90 hektarov, pri tem je p"' treboval za vsak hektar tri ure, to je na uro 0.33 hektara. Za vsako uro oranja je potrošil 5.33 litrov goriva ali 16 litrov na hektar. Drugi je tovariš Henrik del s postaje Verd s 315.7 točke. Tretji je tovariš Ivan Rojnik S postaje Žalec s 313.1 točke. Ta tovariš je dosegel odličen uspeh v porabi goriva, ker je potrosu na en hektar 12 litrov goriva ali na uro 1.7 litra. Četrti je tovariš Anton Gregorčič s postaj® Bršljin, peti Rudolf Smogavec iz brigade Slivnica. Šesti Franc Keržan iz brigade Bizeljsko ^ sedmi Ivan Poredož s posta]® Beltinci.
Najboljše uspehe po poedinih vidikih, ki so važni za oceno, s® dosegli: Franc Jenko, ki je zoT^ največjo površino, in sicer hektarov, dosegel najmanjšo P°' trošnjo časa za en hektar, in eer tri ure, in v eni uri največ" jo zorano površino, in sicer O.j Hektara. Najmanjšo potrošnjo goriva na en hektar je doseg J van Rojnik, in sicer 12 litro^' ^ipada mu tudi najmanjša P°" trošnja goriva na eno uro, sicer 1.7 litra.	,
Za vestno in požrtvovalno de lo v pomladanskem oranju J® g-lavna uprava podelila prizna* nja najboljšim. Uprava v Lju^' Ijani je prejela za najbolj®' uspeh med upravami diplom^; Enako diplomo so prejeli tu trije najboljši oddelki, in sic®"" postaja v Št. Rupertu, postaj®' 7 Boštanju in brigada Slivnici" Prvemu traktoristu glavne upr^ ve tovarišu Francu Jenku je " priznan zlati znak Gustroja ^ diplomo. Srebrni znak z diplo^" "ita prejela tovariša Henrik iel in Ivan Rojnik. Navade® znak z diplomo so dobili tovari®' Anton Gregorčič, Rudolf Soio javec in Frar c Keržan.
Po oceni dela v posamezni upravah je dala glavna upraV® priznanje tudi najboljšim trak toristom posameznih uprav. To' variš Franc Keržan je prejel ko prvi v brežiški upravi še srebrni -inak z diplomo, tovariš Štefan Galič kot drugi pa navaden zna z dii^lomo. Tovariša Henrik iel in Ivan Rojnik sta prej^^f" navaden znak z diplomo kot naJ boljša traktorista ljubljanske oziroma celjske uprave. Srebrni znak najboljšega z diplomo s" nadalje prejeli tovariš Ivan P®' redoš, za upravo v Murski Sobo ti, Rudi Smogavec za upravo ^ Mariboru, Anton Gregorčič za upravo v Novem mestu. Dru %i v mariborski oziroma novo meški upravi tovariš Jože V® dan iz Št. Janža na Dravskem polju in tovariš Franc Jenko sta dobila navaden znak z dipl® rao.
• C*\X'
Izmed upravnega osebja " ^ rtroja so prejeli priznanje tova^ nš Vladimir Klešin, upravnik 3elju, za požrtvovalno orgaUJ^^ ijsko in upravno delo zlati zna ^ z diplomo, tovariš Anton Saj® vic, vodja postaje v Žalcu, vestno vodstvo* postaje srebrn^ znak z diplomo, tovariš Jože sočnik, referent za goriva in
živa glavne uprave pa srebr ^ znak z diplomo za vestno in P""® dano delo.
19. septembra, 1946.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Mlinarjev Janez
Spisal: F. Kočevar
(Nadaljevanje )
Bogokletni grof se je pa s , tem svojim lovom še hvalil, rekoč: "Ha, ha, ha, 2e dolgo nisem bil tako srečen na lovu, kakor danes v Koseči!" Stari Zagorec dolgo ni Vedel, da je Franica v pesteh hudobnega grofa in skoraj da bi hilo bolje, ko bi o tem nikdar slišal ne bil. Ubogi mož si je mi-iz početka, da so jo raztrgale divje zveri in to tem prej, ker so se istega večera ovce pripodile plahe druga za drugo ®ame domov in ker so našli Fra-^cin robec raztrgan med robi-dovjem. Milo se je storilo po '^jej dobrem očetu in objokoval J® je, kakor svoje dni očak Jakob svojega izgubljenega in pro-danega sina Jožefa, šele čez
mesec dni izve pomilovanja vredni mož, pri čem da je. Sko-ro da je zblaznel. Nemudoma je dal natovoriti dva konja z raznim blagom, katero je izbral iz vsega, v njegovem posestvu se nahajajočega premoženja. Žita in vina, slanine in prediva in trideset vatlov najlepšega platna, katero je Franica sama na-predla preteklo zimo, spomladi pa obelila, je dal Zagorec naložiti na konja. Poleg tega zakolje najdebelejše tele iz hleva, katero vzame s seboj. Pred odhodom se poda mož v hišo, kjer poišče v škrinji v skrivnem pre-dalcu trideset cesarskih cekinov, katere si je v teku let prihranil in namenil Franici za doto. Tako opravljen in oprtan se poda v gornjeceljski grad,

Monty looks at maps again . . . with world problems unsolved, spheres of influence have caused generals as well as diplomats to consult their maps once again. In this picture, Field Marshall Viscount Montgomery, chief of Britain's imperial staff, is lecturing on taaneuvers at the British staff college in Camberly, England.

DISCUSSION ON HIGH FINANCE . Secretary of Treasury John W. Snyder, attends first of a series of meetings at the treasury depart-®>®nt, in which bankers and insurance executives will be asked for advice in the shaping of a policy for government financing. At the •Meeting are, left to risfht, Secretary Snyder, Robert Fleming, chairman American Banker's association committee on government borrowing, *nd C. W. Bailey, vice president of the American BaiiUer's association.
kjer najde grofa na dvorišču v sredi oboroženih vitezov, s ko-jim se je zabaval v raznih vi-težkih igrah. Zagorec, videvši to, obstoji pri vratih, nevede, kaj bi storil. Mož čaka in čaka, da so igre pri kraju. Sedaj se Zagorec ojači, stisne klobuk pod levo pazduho, ter pelje natovor-jena konjiča pred grofa.
Le-ta se daril ni prav nič branil ter je konja izročil hlapcu. Zagorec zdrasne pred grofom na kolena in "Mogočni grof, vse ti dam, kar imam, kakor mi posestvo stoji in leži, vse bodi tvoje, le ene prošnje mi ne odreci! Podpiram jo, sklicevaje se na to, da sem se bojeval v svojih mlajših letih pod slavnim rajnkim grofom Hermanom v njegovem krdelu zanj, za njegovo rodovino, za grof o vino, za čast in slavo celjskih grofov, za poveličanje in utrdbo njihovega državnega vpliva, kakor ti svedočijo xazni znaki začel jenih ran na mojem obrazu in po mojem telesu, prelival sem celo kri za tvojo rodovino. Tudi sedaj kot sivilas mož sem ti pripravljen darovati svojo ^srčno kri, ako jo* zahtevaš, le izpolni mi, česar te prosim!"
Tako je prosil Zagorec grofa solznih oči, ki se je medtem z vitezi, okoli njega stoječimi, zabaval, kakor bi mu kmetova prošnja nič mari ne bila. Ni se zmenil ne za besede in ne za solze ubogega kmeta in že se je pripravljal, da bi odšel z vitezi v grajske sobe, toda Zagorec ga ne izpusti, temveč se plazi za njim po kolenih, še vedno ponižno posluha proseč. Srdito se grof obrne proti njemu in za-renči: "Povej na kratko, kar želiš, kmetavs, ne ljubi se mi, da bi te dolgo poslušal!"
"Daj mi, mogočni grof, daj mi moje dete, mojo hčer nazaj! Pri večni pravici te prosim, te zarotim, daj mi uplenjeno hčer, edinico mojo nazaj!" I
Marjetica se v, tem trenutku pritisne bliže k očetu, tako jo je prevzela žalostna povest o Zagorčevi Franici, Pengar pa nadaljuje: "Toda vse besede in bridke solze so bile zastonj, brezuspešna vsa darila in ponudbe".


Ves Babs pride iz ene skrbno izbrane
mlekarske okolice ... in je procesiran v eni izmed najnovejših, najmodernejših mlekarn na svetu. Posedajoč odobren je od Council on Foods and Nutrition
od The American Medical Association, je Babs priporočano po čedalje več zdravnikov kot baza mleka za hranjenje dojenčkov.
Babs je homogenizirano, biologično standardizirano, ojačeno z dodatnim
vitaminom D, in procesirano pod strogo iovarniško in vladno kontrolo.



glajna je vrela, šumeč čez jez v globočino. Poleg mlina je stal kozolec. Janez razpostavi ondi straže, ki so se pritisnile h kozolcu, menihu so pa ukazali, skriti se pod kozolec, v katerem je bilo obešene precej veliko ko-ruznice. Vse je bilo tiho kakor v grobu. Kake pol ure so že čakali naši fantje, toda zastonj. Žive duše ni bilo videti. Že so postajali nevoljni, posebno pa Janez, ki se kar ni mogel znebiti misli, da jih je ogleduh morda celo prekanil, zvabivši jih semkaj, medtem mu pa grabežljivi jastreb odnese sladko golobico v svoje nepristopno gnezdo. Tolažila ga je pri vsem tem le nada, da grof mora preko mostu čez vodo, katera je bila pa precej velika in deroča vsled poslednjega deževja in je prav vsled tega ni bilo mogoče nikjer prebresti.
(Dalje prihodnjič)
Vselej
vprašajte za
fyr that ^mo^^ther flavor
that delightfulfy different taste f
BOt MEETS GIRL ... A fence at the Bronx zoo In New Ifork is no barrier to two lovers who do a bit of long range necking as they meet for the first time. Jack, right, a 15 foot 17-year-old giraffe decided it time to have a mate, so a 3-year-old female named Jill (left) was imported from East Africa. They'll occupy adjoining compartments because it will be a couple of years before the romance blossoms.
"Išči si svojo neubogljivo hčer pri Sv. Duhu!" ga zavrne porogljivo grof in krohotaje se, odide z vitezi. Zagorec plane kvišku, kajti sram ga je bilo, da bi se plazil v prahu pred grofom. Solze se mu ustavijo in prošnje se spremene hkrati v grozno kletev: "S teboj," vzklikne Zagorec grozeč z povzdignje-no desnico proti grofu, "s teboj ti vsahni tvoj bogokletni rod, morilec mojega otroka! Ta-le tvoj grad se mora razsuti kakor trhlo drevo, in v tvojih sobah, z zlatom in srebrom napolnjenih, naj skovikajo v bodoče čuki in sove pesem pro-kletstva tebi na spomin! Oni stolp, v katerem se nahajajo tvoje grozne ječe, naj se ti raz-poči od slemena do temelja v živo znamenje božjega maščevanja, ki te bo doletelo zaradi nedolžnosti tam notri po nedolžnem trpinčene. Ves svet, kar ga imaš, s tem-le dvoriščem vred, postani kmetijska last tebi in tvojemu rodu na sramoto, če je •le sekaj pravice pri Bogu!" Vse je strmelo pri groznih besedah očetove kletve, kmetič pa hiti v Celje na pokopališče k svetemu Duhu. Ondi najde sveži grob svoje hčere Franice, kamor so jo pred tremi dnevi položili. Umrla je devica rajši mučeni-ške smrti za svojo nedolžnost, kakor pa da bi se dala grofu zapeljati 'V greh. Zagorec poklekne na grob, kjer ga moči popolnoma zapuste. Drugo jutro ga najde grobokop mrtvega!"
Pengar se oddahne. Srditi se obrne proti menihu, rekoč: "Sedaj bi menda grof tudi mene rad spravil v shčno nesrečo! Kaj ne, da je to namen tvojemu našemljen ju, je-li da sem pogodil' grofove naklepe?"'
Nemop rikima lažnjivi menih. Vsa družba ostrmi k,akor bi bilo treščilo vanjo. Stara Marti-
naška pribrumi z velikimi burki jami v hišo in se hoče spraviti nad "kozla"; le s silo so jo zopet odvedli v, kuhinjo.
Janez zgrabi z levo meniha, v desnici vihti oster nož in za-krici: "Govori, nesrečnež, kdaj misli grof to svojo fiakano izvršiti, govori, rečem ti, sicer je po tebi v tem trenutku in v lastni krvi si boš opral tu na mestu svojo grešno dušo črnih madežev." "Še npcoj," pove menih v smrtnih težavah. "Pusti me pri življenju in vse hočem povedati." Janez ga spusti iz rok in menih prične: "Nocoj, je rekel grof, da bo prišel o polnoči z dvema biričema v meniš-ki obleki. Na dogovorjeno znamenje od zunaj, bi jima moral, odpreti duri in vsi štirje bi se plazili v Marjetičino spalnico, kjer bi ji pred vsem zamašili usta, potem pa ž njo bežali v Bežigrad, kjer je že prilična soba pripravljena zanjo. Več o tem ne vem, zatorej vas prosim vse skupaj, pustite me, da grem zopet svojo pot."
"Oho, kaj pa še!" mu seže
da si se rešil gotove smrti, ako si resnico govoril, kar se mora kmalu pokazati. Vi fantje pa, in posebno ti, Janez, ki si kot Mar-jetičin ženin in pri vsej zadevi najbolj prizadet, čujte moj nasvet! Polnoči bo skoraj in grof mora vsak e&s biti tukaj. Kaj, ko bi ga šli mi čakat na Voglaj-nični most. Tamkaj pod Mlinar-jevim kozolcem je še zadosti lanske koruznice, v kateri se lahko skrijemo. Mislim, da jim bode-mo kos. Tebi Janez, pustim čast kot ženinu, da se lotiš grofa, jaz zgrabim enega izmed biri-čev, ti Jaka pa drugega. Marka naj čuva tega-le tiča."
Predlog je bil vsem všeč. "Da, da, pričakan ga bomo in mu pokazali, kake korenine da smo teharski fantje in svet naj izve in sodi, kako da znamo snažiti domače ognjišče tujega- smradu!" zakriče vsi hkrati.
Noč je bila krasna, zrak mlačen, kakor o tem času sploh. Luna je stala visoko na jasnem nebu, odkoder je razsipala svoje blede žarke po tihi pokrajini, ko se napravijo fantje z
Hiše naprodaj
2 hiši, vsaka za 2 družini, na eni loti; v prvovrstnem stanju. Blizu transportacije in trgovin. Ena hiša je popolnoma opremljena. Cena $18,000.
Hiša 6 sob, za eno družino, od E. 260 St.; 7 let stara; lepa lota, gorkota na plin. Cena $14,500.
HELEN DE VANNA 535 E. 185th St. — KE 6523
ni. šimkov Tone ga takoj spozna po glasu in ukan ju in pravi:
"To je Koštomajev Andrej, ki gre k svoji Anici junačevat. Trikrat so ga Trnoveljci že nabili, pa vkljub temu nič ne mara. Škoda, da ga ni tu pri nas v tem trenutku, njegova pest izda za devet drugih. Korenjak je brez primere na Teharjih in Tmovljah."
Fantje so mu ukaje še nekoliko časa odgovarjali, toda tembolj poredko, čimbolj so se približali Vogla jničnemu mostu. Tik mostu je že tedaj sftal Turkov mlin, v katerem je že vse spalo in tudi kolesa so stala zaradi svetoanskega praznika. Nič ni motilo svetega miru, le Vo-
Veteran m nevesta
želita dobiti v najem stanovanje s 2., 3. ali 4. sobami; na vzhodni strani mesta. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče Andy Sila, PO 7223.
STAREJCA DVOJICA
brez otrok želi dobiti v najem stanovanje s 2 ali 3 sobami, v okolici St. Clair Ave. med E. 55 in E. 82 St. Sporočite na Box 203, % Enakopravnost.
Delo dobi ženska
stalno delo dobi ženska srednje starosti za čistiti klubove prostore ob jutranjih urah. Dobra mesečna plača. Ako katera želi imeti delo nekoliko ur na dan, naj se zglasi v uradu Kluba društev SND na St. Clair Ave.
Ugodna prilika!
Mizar želi dobiti stanovanje s 4 ali 5 sobami. Nudi priliko, da bi pri hiši izvršil vsa popravila in tudi ista sam financiral. Vprašajte na 797 E. 156 St., telefon MU 4794.
Tone v besedo, "to bi pač raka ^^lenihom v sredi med seboj od
v vodo vrgli, tako lahko se ne rešiš. Četudi si nam prisiljen razodel resnico, ti to vendar še ne daje pravice, da bi prost zopet odšel' po svojih hudobnih potih. Bodi za vselej zadovoljen.
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. '#
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošiljate v je jamčena;
•
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri KoUanderju boste vedno dobro poslreženi.
Pengarja na pot in odrinejo. Vsak je potisnil klobuk nekoliko stran, kakor bi šli komu zabavljat. Jeli so drug za drugim poukovati, in kmalu se jim oglasi nekdo na trnoveljski stra-
IŠČE SE
pomočnico za zobozdravniški urad
Mora biti vešča slovenskega ali hrvatskega jezika ter imeti spričevala. Sporočite na naslov Box 10, c/o Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju, 2;a avtomobile, šipe itd., se lahko in zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV. 1874
POZOR, SLOVENCI!
Na tisoče in tisoče naših prijateljev je nas vprašalo za bolj velike zaboje za pošiljke v stari kraj. Sedaj imate priliko poslati do 44 funtov. Pri nas sedaj dobite velike zaboje in vse potrebne informacije. Obrnite se na našo tvrdko v vseh zadevah, tika-jočih se starega kraja.
Pošiljamo tudi denar v dolarjih direktno na naslovnike v registriranih pismih in po zračni pošti. Vsaka pošiljka je garantirana.
Mihaljevich Bros. Co. 6424 St. Clair Ave.
POSEBNE NOVICE
Vsi tisti, ki nameravate poslati pakete v stari kraj za božič, boste storili dobro delo, da pošljete take pakete v septembru in oktobru, še posebno tisti, ki pošiljate velike blankete in drugo zimsko opravo. Za t^e pošiljke imamo posebno velike zaboje.
Denarne pošiljke sedaj dobijo v domovino v desetih dneh, potom zračne pošte in registriranega pisma. Potrdilo dobimo nazaj v 30 dneh. Vse denarne pošiljke so samo v dolarjih.
Se priporoča dobra in zanesljiva tvrdka
MIHALJEVICH
BROS. CO. 6424 SL Clair Ave.
P O MA G A Č
za oddelek za odpremljenje (Shipping Room Helper). Stalno delo, dobre delovne razmere. CAMPUS SWEATER CO. 234 St. Clair Ave., W.
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
■ lUltltKdtlllltltlltlttOIIIKIItiaiSII«!«!

Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
STEIAN 4
ENAKOPRAVNOST
19. septembra, 1946. i
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Pismo slovenskega nadučitelja iz Kopra
Naslednje pismo in dopis, ki je izšel v "Primorskem Dnevniku" v Trstu, je prejela Mrs. Frances Tomažič, 501 E. 143 St. od svojega sorodnika Albina Bubniča, nadučitelja v slovenski ljudski šoli v Kopru, v Istri,
"Koper, 10. junija 1946
'"Draga ujna: Francka!
"Oprostite draga ujna, ker Vam nisem toliko časa nič pisal. Dela je toliko, da sam ne vem kaj bi začel. Le sedaj, zadnje dni imam nekaj bolj prosto. Že eno leto sem prav tu v Kopru, kjer sem se učil. Se-, daj sem za nadučitelja v Kopru na slovenski ljudski šoli. Učim slovenske otroke prav pred zavodom, kjer sem se moral jaz učiti v italijanščini in kjer so me kaznovali, če sem spregovoril slovensko, ne samo v šoli, pač pa tudi z drugimi mojimi sošolci.
"Kakšna razlika je sedaj! Kaj ne? Tukaj skoraj vsa dan vidim tiste moje bivše profesorje. Upam da imajo sedaj drugo pamet. Kako je bilo z menoj med vojno menda Vam je znano. Italijani so me zaprli že v februarju 1943 leta. Bil sem v internaciji v Italiji, pozneje pa v Mathausenu v Avstriji. Vrnil sem se maja lanskega leta.
"Tako je bilo hudo, da sem čakal konca ure za uro. No, pa sem prenesel, sam ne vem kako. Drugi, bolj močni so umirali in ostali v peči, jaz sem vzdržal. Zdravja pa ni več. Doma so požgali vse. Nekaj si bomo popravili za silo. Težav je še mnogo, ker še nismo priključeni k Jugoslaviji.
"Treba je vse popraviti, ker so fašisti in Nemci razdejali cele vasi. Pa smo zadovoljni, sa-
mo da bomo enkrat za vselej prosti, res svobodni, da nas ne bodo tujci več strašili. Popravljamo že, mladina se uči svojega jezika in svoje pesmi. Zelo smo veseli in hvaležni za vso pomoč, ki jo pošiljate iz Amerike. Sami si ne morete predstavljati, kako veliko podporo in pomoč nam dajate. Z dobro voljo, z delom, s pomočjo naše države in z vašo si bomo j opomogli. Še bodoči rodovi Vam bodo hvaležni!
"Albin Bubnič".
Sledi članek "šolstvo . . ., ki ga je objavil Bubnič v "Primorskem Dnevniku":
Šolstvo in kulturno življenje v Slovenski Istri
Nekdaj tužna Istra, je osvobojena vabila svoje znance iz suženjskih dni.
Odzval sem se pozivu in takoj po vrnitvi iz internacije odšel v Koprščino, ki jo dobro poznam še iz študentovskih let. Mnogo požganih vasi, skoraj vse šole razdejane, edino dve učiteljici v vsej Koprščini in Piran-ščini> nobenega pouka, nobenega prosvetnega društva, to je bila posledica fašistične kulture v Istri.
Hodil sem od vasi do vasi, primanjkovalo je še vsega, ljudstvo pa me je izpraševalo: "Ali bomo imeli učitelja? Bomo imeli šolo?" To jih je najbolj skrbelo. Kosem dopovedoval v Sočer-gi o težavah, koliko učiteljev je padlo v borbi, v internacijah, so se že bali, da ne bodo imeli šole. Odrasli in otroci so prosili: "Pošljite nam učitelja, da se bomb učili svoj jezik, ki ga ne poznamo dobro. Dali bomo učitelju brezplačno stanovanje, preskr-
beli mu bomo za hrano, naj samo pride!"
Mladina je prirejala mitinge po vseh vaseh. Pionirčki, ki nikoli poprej niso videli slovenske šole, so prav lepo recitirali. Srečni so bili oni in mamice, ki so jih poslušale. Ker učiteljev še ni bilo, so jih učili domači odrasli. Stalno so prihajali in prihajajo v odsek za posveto po igrice in recitacije.
Oživeli so pevski zbori v Škofijah, Dekanih, Cežarjih itd. Zaživela so ukinjena prosvetna društva v Dekanih, Šmarjah, Škofiji, v Kopru, ustanovljena so nova po vseh večjih krajih, od Sočerge, do Malije. Odprte so bile šole, pričelo je prihajati učiteljstvo. Nekatere mla'de učiteljice so se prestrašile, ko so povprašale in pogledale na zemljevid, kje so Hrastovlje ali Ko-kavac. Kdor Istre ne pozna, bi bil mislil, da se ne bodo mogle privaditi, da ne bodo vztrajale.
V	nekaj tednih so se vživele. Ugajalo jim je ljudstvo, ki jih je gostoljubno sprejelo in uka-željno posluša vsako njihovo besedo. Vzljubile so kraje in ljudstvo, ki je pod okupacijo Italije največ pretrpelo.
Priletna učiteljica kakor mlad učitelj navdušeno pripovedujeta, kako pazljivo otroci sledijo pouku, kako mnogoštevilno obiskujejo, odrasla mladina, možje in priletne ženice, večerne tečaje.
V	večerno šolo v Strunjanu se je vpisalo 60 odraslih mladeni-čev, mož in žena do 50 let starih.
Šole so zrastle kot gobe po dežju.
Dnevno so prihajali s prošnjami k okrajnemu odboru odposlanci ljudstva iz vseh krajev.
Odposlanci iz Portorož so prosili za šolo. Iz Svete Lucije pri Piranu so prinesli že spisan seznam otrok, isto iz Sečjol. Očetje in mladina iz Strunjana milo prosijo učiteljico, radi bi imeli tudi večerno šolo. "Samo pride
naj, da se bomo lahko naučili svojega jezika. Preskrbeli ji bomo hrano in še posebej plačali za večerno šolo." Tako so govorili, namreč prosili, dokler niso dobili učno moč za svojo šolo.
Starši otrok slovenske šole v Kopru zelo skrbijo za šolo. Izvolili so za to roditeljski svet. Učenci so res pridni, že pet jih je prestopilo v slovensko gimnazijo. Učiteljica v Izoli je zelo zadovoljna s svojimi učenci. Prosi še eno moč, ker je učencev veliko.
Koprski učenci so kar hlastali po "Cicibanu" in vsi povpraševali po njem, ko jim je učitelj pokazal nekaj številk.
Mladina in odrasli se živo zanimajo za slovensko knjigo. Nestrpno pričakujejo in povprašujejo po koledarju Gregorčičeve založbe. Radi bi imeli knjižnice po vseh vaseh. Knjig pa ni še dovolj.
Govoril sem pred dnevi s lastnikom knjigarne v Kopru, če meščansko ljudstvo povprašuje po knjigah. Odgovoril mi je; "Qualohe libro per i ragazzi, ma c'e gran richiesta per i libri slavi, specialmente per quelle agen-de-Calendario, che avete voi."
Govoril je o koledarjih in o knjigah Gregorčičeve založbe. ; Posebej je treba omeniti sloven-j sko gimnazijo v Kopru. Do sedaj I mnogo istrskih talentov ni ime-' lo možnosti razvoja. Istrijani niso mogli verjeti sami sebi, ko so izvedeli, da bodo imeli svojo slovensko gimnazijo, s dijaškim domom v Kopru.
Vpisalo se je 110 dijakov. Do-
kler ni bilo dijaškega doma, so prihajali v šolo peš po tri in več ur daleč, od Sv. Antona, Kort, Cetor. Kakor pravi tovariš delegat na gimnaziji, dijaki kar pijejo slovenske besede. Organizirali so se in postavili svoj stenčas.
V prvem dopisu sem čital pri-
bližno to-le:
"Mi istrska mladina prvič uživamo sadove krvave borbe. Po dolgem zatiranju imamo svojo šolo. Mi se bomo pridno učili, da pridobimo, kar smo zamudili. Z italijanskimi tovariši hočemo živeti kot bratje. Zatrli pa bomo vsak fašizem."
Tako je napisal istrski fant. To je duh nove mladine, tiste Istre, ki noče biti več tužna, ampak napreden del jugoslovanske republike.
Naša dolžnost je, da ji pomo-remo, da se kulturno dvigne in razvija, saj si je to tudi zaslužila.
HARMONIKE
vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljam po zmernih cenah. Vse delo je jamčeno. Se priporočam ANTON BOHTE R. D. 2, Clymer, Pa.
m MAY m BASEMENT
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE

\
Siil A. Z visokim vrhom spredaj, in z širokim svetlim trakom.
Stil B. Suknjen klobuk z zvitim okraj cem in okraskom s trakom in pajčolanom.
Stil C. Visok, dramatičen kozaški stil, okrašen z majhnimi "sequins."
Praznični jesenski klobuki
3"
Obširna izbera krasnih novih stilov!
Polovične mere!
Kroj aško-ukroj ene z drobnimi progami obleke V
Lična obleka za na delo in popoldansko nošo. Rjave, zelene ali sive barve z drobnimi belimi progami, prijetnega kroja in s pasom Iz enakega blaga. Mere 18V^ do 24 Vi za dekleta in žene.
Tu so klobuki, katere ste iskali—po ceni, ki je mnogo pod vašimi pričakovanji! Stili z visokim ospredjem in obrobljeni z svetlimi trakovi . . . Klobuki v kozaškem stilu, obrobljeni s "sequins" mehki, z zvitimi okrajci klobuki, okrašeni z pentljo. V vseh novih barvah.
J^aznanilo in ^ah'Oata
Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da smo tako nanagloma že izgubili iz naše srede našega preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in skrbnega očeta
Paul nadbatb
ko je dne 17. avgusta 1946 tako nepričakovano prenehalo biti njegovo blago srce in se je nanagloma že ločil od nas in zaspal večno spanje v starosti 58 let. Doma je bil iz Ljubljane.
Po opravljeni.sveti maši v cerkvi sv. Vida smo ga s težkim srcem spremili na Calvary pokopališče dne 21. avgusta 1946, kjer smo ga izročili v naročje matere zemlje k večnem počitku.
Prisrčno zahvalo želiva izreči Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede.
V	globoki hvaležnosti se želiva najlepše zahvaliti vsem sorodnikom in prijateljem za iskrene in tolažilne izraze sočutja ob času naše globoke žalosti, posebno pa še prisrčna zahvala Mr. in Mrs. Frank Ma-rincek in družina, E. 74 St., Mrs. Zuzek, St. Clair Ave., Mrs. Anna Hace, E. 74 St., družina Gora, E. 74 St., in Mr, in Mrs. Albert Starr, E. 74 St., ki so bili v prvo pomoč in tolažbo in nam lajšali najbridkejše ure, enako tudi vsem drugim, ki so nam kaj dobrega storili v tem žalostnem času, kakor tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, so z nami čuli ob krsti, se udeležili svete maše in ga spremili do groba.
Globoko hvaležna izrekava najino prisrčno zahvalo vsem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci cvetja in sicer: Mrs. Marie Nadbatb in sinova, Mr. in Mrs. Victor Rebersak in drtuži-na, John, Sylvia, Elaine, Frank, Frances, Al, Rudy, Ann in Mr. in Mrs. Frank Marincek, E. 74 St., Mrs. Zuzek in družina, Pintar Bros, in uslužbenci, Mrs. Anna Hace, E. 74 St., Mr. Joseph Globokar, E. 74 St., Mr. in Mrs. Anton Artel in družina, Mr. in Mrs. Dominic Lusin družina, Marian in Max Senkar, Mr. in Mrs. Louis A. Zele in družina, Mr. in Mrs. Jos. Zele in družina, Mr. in Mfs. Ray Narveleit, Mr. in Mrs. Frank Kosnik, Mr. in Mrs. Louis Kosnik in družina, Mr. in Mrs. Matt Petek, Mrs. Anna Berkopec, Vinko in Jennie Levstek, Mrs. Rose Kern, Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Mr. in Mrs. Julius Cerar družina. Miss Helen Bonac in Vince, Mr. in Mrs. James Fitztham, Mr. Raycraft and the Glenville Girls, podružnica št. 5 SMZ, 23rd Ward Republican Club, Greater Cleveland Lodge No. 18 Loyal Order of Moose.
Najino prisrčno zahvalo naj tudi sprejmejo vsi, ki so njemu v zadnji pozdrav podarili za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše.
Obenem izrekava našo prisrčno zahvalo vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago ob priliki pogreba, namreč: Vinko Levstig, Albert Starr, Frank Oberstar, Rose Kern, Jack Pintar, Frank J. Kosnik, Tony Zuzek, Frank Berkopec, Julius Cerar, \lary Gumsek, Al Germ, Anton Antel, Jos. Globokar, Rudolph Belohlavek, Jos. Saurich, Jos. Zele.
Prisrčno zahvalo naj sprejmejo člani podružnice št. S SMZ, ki so se poslovili od njega ob krsti, posebno pa nosilci krste, ki so ga sprem-Ijevali do groba in ga položili k večnemu počitku.
Enako naj sprejme najino prisrčno zahvalo tudi pogrebni zavod Jos. Zele in Sinovi za vso prijazno vsestransko postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
Preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, ni Te več med nami in bolečina od žalosti stiska srca, ki so Te tako iskreno ljubila, ker tako prenaglo smo Te že izgubili in Te tako zelo pogrešamo. Odšel si iz naše srede tako nenadoma in prerano in ostali so nam samo; Tvoji dragi spomini, ki bodo živeli med nami do konca naše poti življenja. Ti predragi pa spavaj mirno v preranem toda zasluženem počitku in uživaj večno srečo v večnosti.
Žalujoči ostali:
ANTONIA NADBATH, soproga RUDOLPH, sin
V	stari domovini zapušča žalujočega brata in sestro in številno
sorodnikov tukaj in v stari domovini
Cleveland, Ohio, 18. septembra 1946.