103. številka. Trst, v soboto 5. maja 1900. Tečaj XXV ..Edinost" zhaja enkrat na dan. razni) nedelj in praznikov, oh ti. uri zvečer. Narodni na zna* a t Za celo leto........24 kron za pol leta.............12 za četrt leta........ H za en ni^seo . ....... '2 kroni Naroćmiio je plačevati naprej. Na na-ročbe bre« priložene naročnin«* kp utirava ce ozira. _____ Po tohakarnali v Trsrn *e proe je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carinila §tv. 12. Upraniištvo. iu sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo št v. .'J, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'* v Tru. Usodno vprašanje. Nočemo nositi vode v morje, nočemo pov-darjati, kako je češko vprašanje likratu avstr. vprašanje v eminentnem zmislu te besede. Ali morda nikdar nismo še tako živo občutili, da je češko vprašanje tudi slovensko v p r a--anje nego občutimo sedaj, neposredno pred sestankom državnega zbora, ko je od odločbe za-stopnikov J naroda češkega zavisno, da-li bo centralni parlament sploh deloval. Najbolj pereče vprašanje — skoro bolj pereče nego naš domači prepir, in to hoče nekaj reči — je namreč sedaj v Slovencih vprašanje: ali naj Slovenci ostanejo na strani Cehov tudi v slučaju, da se ti poslednji od-' ločijo za obstrukcijo ? ! Vse javno menenje v ; nas se sedaj najintenzivneje bavi s tem vpra- i šanjem, kar je v dokaz, kako živo se zavedamo vsi usodnosti koraka, za katerega se J bomo morali odločiti. Cehi stoje sedaj na; križpotjii..Ako Cehi krenejo na pot obstrukcije, odločiti se bomo morali tudi mi: ali za pot načela solidarnosti s Cehi, ali pa za pot oportunizma. V sodno vprašanje in baš zato, ker je usodno, je tudi naravno, da grerio menenja v nas jako navskriž, kar je razvidno iz pojavov v novinah. Mi smo pridno beležili izjave v našem novinstvu glede na to vprašanje. Glasilo naših posl. : I )er Suden« je izjavilo na decidiran način, da mi, v svojem prekernera položaju, ne moremo čakati, da se po p red reši češko vprašanje : da ob poznanih razmerah v deželnih zborih, v katerih so slovenski zastopniki v manjšini, mi nikakor ne moremo pogrešati centralnega parlamenta, ker je le-ta jedino mesto, na katerem moremo braniti svoja prava ; najmanje pa da bi ga mogli pogrešati sedaj, ko se imajo rešiti razna gospodarska vprašanja — — vzlasti ono druge železniške zveze s Tr--tom —, ki so življenskega interesa za nas. NadaJje je bil izjavil »Suden«, da bi bilo bre/parlamentarno vladanje za nas pogubno, k<-r nam je birokracija — ki bi bila ob takem vladanju vsemožna — prek in prek sovražna. Iz teh razlogov je izjavilo rečeno glasilo z vso jasnostjo in odločnostjo, da Slovenci in Hrvatje ne moremo slediti paroli obstrukcije. Takoj za tem se je oglasilo glasilo slovenskih konservativcev, »Slovenec«, v istem zniislu in je rotilo Cehe, naj se ne odločijo za obstrukcijo. Potem se je neki rodoljub v Edinosti najodločneje izrekel proti obstruk-fiji, naglašuje, da smo dovolj že žrtvovali ideji solidarnosti s Cehi, in da ne moremo več čakati, ako se nam šutnje ne poboljša vsaj v toliko, da bomo mogli čakati. Tej izjavi v na~em listu neposredno je sledila jako rezka izjava nekega drugega rodoljuba, ki je dokazoval, da l»i bil to politiško nemoralen in neodpusten čin, ako 1 >i v najkritičnejih tre-notkih zapuščali svoje stare in zveste zaveznike. To da bi -e britko maščevalo nad nami. i >alje je v tem listu posegel v razpravo znani hrvatski publicist Dinko Politeo s pometnb-nim člankom, ki se je odločno izrekel proti obstrukciji in je dokazoval, da obstrukcija ima zmisel le za stranke, ki so v manjšini, a da je naravnost nezmiselno, ako stranka, ki je v večini, tira obstrukoijo. Politeo je pov-darjal, da obstrukcija bi bila pogreška, ali ^e veča pogreška bi bila, ako bi se Hrvatje in Slovenci dali zavesti v to, da bi zapustili Cehe. Politeo je pozival Čehe in Jugoslovane, naj ostanejo zvesti načelu solidarnosti in naj se z drugimi strankami desnice združijo na pozitivno delo. Velezanimiv članek je priobčil »Slov. Narod« od minolega četrtka pod zaglavjem : »Čehi in Slovenci«. Jedro izvajanj dunajskega dopisnika je: da ni zameriti Čehom ako se odločijo za obstrukcijo, kar le-ta je le pro- dukt naših političnih razmer. Ako Cehi vidijo, da si v okvirju desnice ne morejo priboriti svojih pravic, pa tudi niso dolžni, da bi skupinam večine na ljubo spreminjali svoje principe in taktiko. Krivično je, ako desničarske stranke apelirajo na Cehe, mesto da bi zahtevale od vlade, da odtegne Cehom razlog za _obstrukcijo. Ako Poljakom in Nemcem ni nič do kardinalne točke lastnega programa, ako nikakor nočejo pritisniti na vlado, da izvede ravnopravnost, potem je Jugoslovanom v d o 1 ž n o s t, da v prihodnji h bojih stoje na strani Cehov! Kakor razvidno/sta stališči Politea in član-karja v »Narodu« prav blizu: stranke na desni naj store vse možno, da Cehom ne bo trebalo v obstrukcijo; ali solidarnost med Cehi in Jugoslovani re sme trpeti, ako tudi pride do obstrukcije ? To stališče je tudi naše. Povdarjamo pa, da danes ne govorimo v nikogar imenu, ampak je to le enuncijacija uredništva. Mi smo za vstrajanje na strani Čehov. Prostor nam ne dopušča, da bi tu obširneje utemeljevali to stališče svoje. Saj to nam tudi ni bil namen, ker smo, označivši navskrižja v menenjih hoteli le dokazati, kako usodno je za nas vprašanje : ali s Cel.i ali brez njih ? ! Le toliko moramo pordariti, da nam naše stališče narekujejo najprej simpatije, izvirajoče iz sorodstva krvi, in prepričanje, da se ne smemo izneveriti načelu solidarnosti ; ali narekujejo nam je tudi pomisleki, izvirajoči iz oportunizma. Naše trdno prepričanje je namreč, da bi, zapustivši Čehe, izgubili stare, ne da bi pridobili novih zaveznizkov. Mi vsaj ne moremo verjeti, da bi v novi konstelaciji, ki bi na vstala po popolnem osa m ljenju Cehov, naša slovenska delegacija kaj pridobila na moči. Bojimo se marveč, da bi izgubila še ono malo ugleda, ki ga je imela dosedaj, in baš zato, ker je bila zaveznica Cehov! Ne pozabimo, da Cehi so in ostanejo: a) faktor, ki šteje in bo štel vedno bolj in b) da so zvezani z nami p o i d e j i enakopravnosti, ki je edina rešilna za naš obstanek. Kes je sicer, da pozitivno so Cehi premalo storili dosedaj za izvedenje tega načela v naših pokrajinah. Ali življenske koristi za nas je že dejstvo samo na sebi, da — SO, ker že njih obstanek sam na sebi veže moč nasprotnikov naših. In takov faktor naj bi zapuščali mi in šli tja, tla skočimo v — temo, ne da bi vedeli, kje je dno?! Pridružujemo se torej izjavi člankarja v »Slov. Naroda« : »Res je, da smo v stiski, a pomagati si moramo iz nje tako, da si z rešilno akcijo ne prizadenemo še veče škode, ki se ne bi dala re parira ti, kakor se da poškodovana železniška proga«. Ponavljamo pa: da je govorilo tu le uredništvo tega lista. Politični pregled. TRST, 5. maja 1900. Iz deželnih zborov. Deželni zbor Nižje avstrijski je včeraj odobril nekaj zakonskih načrtov gospodarskega značaja. V deželnem zboru Češkem je namestnik odgovarjal na interpelacijo posl. D\voraka o omejevanju pravic združevanja železniškim uslužbencem od strani uprave državnih železnic. V deželnem zboru Kranjskem je posl. Subic utemeljeval nujni predlog, podpisan od vseh poslancev, s katerim se nalaga dež. glavarju, da primernim potom sporoči cesarju najudanejše čestitke vojvodine Kranjske o priliki njegove sedemdesetletnice. Potem je posl. Hribar poročal o proračunu deželnega zaklada. Skupna potrebščina za leto 1900 ša 3,018.813 kron, skupne pokritje 299.813 kron, nedostatek torej 2,718.776 kron. — V pokritje tega nedostatka naj se pobira 40°/0 priklada na užitnino od vina, mošta in mesa, 40°/o priklada na vse direktne davke, doklada 30 K od hektolitra opojnih tekočin (likerjev), 2 K od lil. piva itd. Generalne debate sta se udeležila posl. Luek-m a n in poročevalec posl. Hriba r. Potem se je začela specijalna debata. Cesar Fran Josip v Berolinu. Kakor smo že poročali včeraj v brzojavkah, se je naš cesar Fran Josip pripeljal ob 10. uri pred p. na Potsdamski kolodvor, kjer sta ga pričakovala cesar Viljelm >n princ Henrik, doeim so se ostali princi uvrstili v počastno stotnijo. Cesar Viljelm je imel uniformo avstrijskega generala. Ko se je približal vlak, jo cesar Viljelm salutiral, vojaška godba je zasvirala marš k prezentiranju in nagnili so zastavo. Ko se je vlak ustavil, je šel cesar Viljelm k salonskemu vozu. Cesarja sta se pozdravljala zeld prisrčno. Podala sta si roke ter se ponovno poljubila. Oba sta bila o tem gologlava. Po predstavljanju spremstev je cesar Fran Josip pozdravil navzoče generale. Godba je zasvirala avstrijsko cesarsko pesem in naš cesar je obkorakal počastno četo. Ce sar je govoril delj časa s prestolonaslednikom. Potem sta se cesarja podala v cesarsko sobo. Sest minut po 10. uri sta se veličanstvi odpeljali v grad. Občinstvo ie navdušeno klicalo »ura«. Na vsej vožnji po bogato okrašenih ulicah je ljudstvo burno pozdravljalo cesarja. Z oken so mahali z rutami. Ijjudje so klicali »hoch« in »eljen« (!!). Ob Brani-borskih vratih so zadonele fanfare. Preti slavolokom so stali občinski odborniki in mestni svčt. Prvi župan Kirschner je pozdravil cesarja Frana Josipa, prijatelja treh prvih cesarjev novo ustale Nemčije, ter se mu zahvalil za posebno milost, da je s svojim obiskom počastil slavnosti proglašenja polnoletnosti prestolonaslednika. Slavil ga je kakor vladarja Avstro-Ogerske, s katero je Nemčija združena kakor soseda ter sprijateljena vsled skupnih koristi; naglašal je miroljubnost cesarja ter želel, da bi bilo bivanje v Berolinu blagonosno zanj in za njegove narode. Cesar Fran Josip je odgovoril, da se za.! valj uje na prisrčnem pozdravu ter da ga veseli prelepi sprejem. V tem da vidi nov dokaz, da nerazdrtižljive vezi, ki ga družijo z nemškim cesarjem, tu in v avstrijskih narodih nahajajo vesele odmeve. Prosil je župana, naj sporoči Berolinčanom cesarjev srčni pozdrav in zahvalo. Tri gospice so izročile cesarju krasen šopek, a hčerka županova je preči tala prigodno pesem Ernsta AVilden-brucha. Cesarja sta nadaljevala vožnjo. O spomeniku Friderika Velikega so zagrmele salve baterij. Pred gradom so defilirali polki iu cesarja sta stopila v poslopje. V gradu so cesarja pozdravile cesarica Avgusta Viktorija in princezinje. Na gradu vihrata avstrijska in ogerska zastava. O poludne je bil dejeuner v ožjem rodbinskem krogu. Ob politosmih zvečer je bilo galakosilo v galeriji slik v gradu. Tu je izustil cesar Viljelm naslednjo napitnico: »Težko mi je najti primernih besed, da izrazim Vašemu veličanstvu svojo in svojega naroda hvaležnost za ta novi dokaz prijateljstva. Tudi če bi našel in znal z vezati najznačilnejše besede, ne bi zadostovale, da izrazim vse občutke, ki me navdajajo danes. Usta morajo molčati, kadar govori srce celokupnega naroda. In srce tega naroda bije danes za Vas, kakor še ni bilo nikdar za koga druzega. Radost Berolinčanov velja danes, bolj nego komu drugemu, prevzvišeui osebi Vašega Veličanstva, velikemu in modremu vladarju. Moj narod vidi v Vašem Veličanstvu zvestega prijatelja, vernega zaveznika mojega pok. pradeda, mojega pok. očeta, prijatelja in zaveznika mojega. Danes ste izvolili priti, da tudi zastopniku — četrtega roda ponudite neprecenljivi zaklad svoje ljubezni, svojega prijateljstva. A s tem obiskom je Vaše Veličanstvo tudi pokazalo svetu, kako trdna in varna je zveza, katero ste nekega dne Vi, Veličanstvo, sklenili z mojim pok. dedom in z italijanskim vladarjem. Zares, ta zveza ne pomen ja )e jedinosti v temeljnih namerah : ona je postala tudi zgovoren izraz čutstvovanja narodov, v katerih zavesti je poj m zveze pognal globoke koren i ke. In kadar bijejo srca narodov v soglasju, katera moč jih zamore razdružiti ? Skupne koristi, skupno čutstvovanje, skupno veselje in žalost vežejo trdno zvezane naše tri narode. Tej naši zvezi, da-si mnogokrat zasmehovani in kritizirani, se je posrečilo v dobi dvajset let, da je ohranila mir našim narodom ; sedaj pa se jo konečno priznava kakor zaščitnieo svetovnega miru. Moj narod se klanja v hvaležnosti pred najmodrejšim in najspoštlji vejšim monarhom. Jaz s6 svoje strani mislim, da ne pretiravam, če rečem, da danes pač v vsej nemški zemlji ni očetovskega srca, ki bi bilo globlje ganjeno od mojega, ko prosim Vaše Veličanstvo, da izvolite mojemu mlademu sinu podeliti svoj blagoslov, ki naj ga spremlja na njegovih potih. Izražujć čute mojega naroda, svoje ro-dovine in svoje lastne čute, kličem ; Njegovo Veličanstvo Fran Josip ura, urtf, ura!« Cesar Fran Josip je odgovoril: »Ganjen v globočino duše, se zahvaljujem Vašemu Veličanstvu na prisrčnih besedah, zahvaljujem se na sprejemu ter čutim živo hvaležnost za sprejem, ki mi ga je priredila prestolnica Vašega cesarstva. Srečen sem, da sem mogel videti, kako se mi je izpolnila želja, ki sem je gojil že dolgo časa, da sem zamogel priti ter stisniti roko Vašemu Veličanstvu v krogu Vaše družine. Nerazdružljivo prijateljstvo, ki naju veže, je dragoceno dobro za najini državi, za najine narode. Naša zveza, razširjena po zvestem sodelovanju našega spoštovanega prijatelja in zaveznika, njegovega veličanstva kralja italijanskega, tvori mogočen branik miru. Gojč velikansko in blagonosno delo, katero sem imel veliko srečo ustanoviti s pomočjo slavnega Vašega starega očeta, pridobili ste si nevenljivili zaslug. Zaupajoč v nadaljevanje najinega prijateljstva, vzdigam čašo na zdravje Vašega Veličansva eesarice in kraljevske družine. Slava!« Ruski car in Moskva. V svojih refleksijah o zadnjem bivanju carja v Moskvi pišejo ruski listi, kako se je car o svojem bivanju v Moskvi — po ruskem običaju poljubljal sb svojimi slugi. se je zdelo, tla se povrnijo časi stare patrijarhalne Rusije. Nekaj globoko ganljivega je v tem povratku v prošlost, a zopet nekaj, kar povzdiga dušo in jo napolnjuje z vero v bodočnost. Govori se, tla je močna roka Petra Velikega navela Rusijo na drugo pot. Temu pa ni tako. Genij Petra Velikega je uvel Rusijo v rodbino evropskih narodov, no Rusija je ostala Rusija in ni se spustila s prvotnega pota. V Petrogradu upravljajo državo, v Moskvi pa bije žila ruskega življenja, v Moskvi čuva narod-junak silo in moč ruskega carstva. Dokler bo ruska država, Rusija bo v Moskvi. Carja je privela v Moskvo želja k svojemu narodu. A kaj more biti veličastnejega, nego ako car in* narod v noči ustajenja molita k carju vseh carjev za dobro države. Kaj more biti veličastnejega od velike ljubavi, ganljivo v svoji jednostavnosti, ki druži gospodarja in podanika?! Ne, take minute, tako zaključujejo ruski listi svoje refleksije — se ne pozabljajo, o- njih bodo pripovedovali očetje deci, a deca unukom. Nemiri v Makedoniji. Te dni se je |M>n»ealo iz Skoplja, da so oboroženi Arnavti napadli našega konzula v ? koplju, g. Para, ter da so pa, in le s težavo, rešili kavasi, •sel»ni stražniki), ki so pa spremljali. Tudi nvstro-ogerskega konzula v Prizrendu, gosp. Rapp:i|>orta, da so napadli Arnavti ter era pri-j-liili. da je moral zapustiti Prizrend. Oba da -iivražijo zato. ker je razširjena govorica, da sta obadva začela akcijo proti bivšemu va-lijn Kosovskemu, Hafusu paši. »Pol. Corres|>ondenzc pa javlja na temelju avtentičnih poročil, da je bila ta vest ;topolnomagaj. Po tem činu se je oddaljil c. kr. namestnik. Prej nego se je prešlo na drugo točko dnevnega reda, stavil je mestni svetnik Česa re Combi nujni predlog, da se podeli meščanstvo v tej seji prositeljem dru. Scipijonu Sandrinelli-ju in nekaterim drugim {štirim ali petim) mestnim svetnikom. Nujnost predloga je bila sprejeta jednoglasno in istotako jednoglasno je bilo |>odeljeno meščanstvo prositeljem. Na volitvi župana in podpredsednikov je bilo oddanih po 52 glasov. I)r. Scipion Sandrinelli je bil izvoljen županom s 50 glasovi. dr. Mojzes Luzzatto I. podpredsednikom s 36 glasovi (10 glasov je dobil dr. Spadoni, 6 glasovnic je bilo praznih), Kdganl Raseo-vich TI. podpredsednikom s 40 glasovi (8 glasovnic praznih, 4 na različna imena.) Vsaki se je zahvalil takoj pa volitvah. Dr. Sandrinelli je naglasa 1 v svojem zahvalnem govoru, da ga posebno veseli zaupanje, ki se mu je fkazalo kakor novincu, dočim je navada, da se na taka mesta postavljajo možje, izskušeni v javnem življenju. To zaupanje mu nalaga posebne dolžnosti ter obljublja, da bo stavljal vse svoje moči javnemu blagru na razj>olago, da bo vsikdar čuval svobodo in jednakost ter da bo neupogljiv v brambi zakona, naših pravic in javnega napredka. Sestava mestnega sveta mu daje jamstvo, tla bodo vsi delovali v prid dežele, vsaki po svojem prepričanju. Spoštoval bo prepričanje vsakogar, ali vsem je v dolžnost, da delujejo za ukupni cilj, to je, za moraluo in materijalno dobro preljubljenega Trsta. Tudi podpredsednika sta se primerno zahvalila, ne da bi se bila doteknila narodnih in političkih momentov. Zupanu so čestitali vsi svetniki razun svet. Dompierija: prvemu podpredsedniku Luzzattu vsi razun členov Democratice in Slovencev, drugemu podpredsedniku vsi razun Slovencev. Ko je dr. Venezian glasoval za župana, je nastal na galeriji hrup. Vpilo se je »Ev-viva Venezian, Fora Venezian, Abbasso la camorra, Evviva Rascovich, Evviva IJanellic. Hrup je trajal dolgo časa. zbok česar je vladni zastopnik stopil k predsedniku ter mu nekaj prišepnil, na kar je podpredsednik ofHtranil galerijo blizo tako-le: Zadosti ste dali duška svojim čutom, ne silite me, da bi moral v tem slovesnem trenotku uporabiti sredstva, katere mi dovolja statut, kar bi sicer moral storiti, četudi s težkim srcem. Na to je navstal inir. Ko je glasoval dr. Dompieri za druzega podpredsednika, so začeli na galeriji tuliti nekako po živalski. Pal je glas: Fora Carlo ! Z druge strani pa : Mascalzoni, stupidi, mac-eachi ! Sploh je galerija postopala po nje stari znani navadi. Po seji se je novoizvoljeni župan v slavnostni kočiji odpeljal z obema podpredsednikoma na namestništvo. Pred na-inestništvom je bila zbrana velika množica, ki je župana burno pozdravljala. Ali ste ara čitali, današnjega »Piccola« namreč?! Prosimo, čitajte brzojavke o vspre-jemih v Berolinu, in smejali se boste prav od srca. Ali pazno morate čitati, ako hočete zaslediti, kako tržaški list slika paralelo mej vsprejemom, ki so ga Berolinci priredili cesarju Franu Josipu, in onim, ki so ga priredili princu Neaj»eljskemu, zastopniku kralja italijanskega. Kdo da je na boljem po tej paraleli, ki rezultira iz brzojavk »Piccolovih«, ali cesar Fran Josip ali princ Neapeljski, tega seveda ne treba praviti. Da pa na bo mislil kdo, da pretirujemo, ali si celo izmišljamo, hočemo nekoliko citirati iz »Piccolovih« brzojavk. Že v nadpisu brzojavkam o vspre-jemu našega cesarja stoji »Entusiasmo tiepido« (mlačen entuzijazem). Na ulici »Unter den Linden« je bila »la folla piuttosto scarsa« (bolj pičla množica). Prihod obeh cesarjev na »Pariser platz« so naznanjali »in modo a vero dire pooo imponente, cosicchc fe mancato atfatto <|uell' cfletto solenne che avrebbe do-vuto far scattare 1' entusiasmo«. (Ni bilo tistega efekta, ki bi razvnel entuzijazem.) O vsprejemu princa Neapeljskega pa stoji v poročilih »Piccola c : »Lungo il per-corso, T enorme folla acelamo freneticamente, gridando h«»ch, acclamando il principe e 1'Italia, agitandi fazzoletti ecappeli. L'imperatore e il principe di Napoli, che discorre-vano animatamente, salutavano sorridendo«. (Ogromna množica je vsklikala frenetičnt>, vskli-kaje »hodi«, inje pozdravljala princa in Italijo, mahaje z rutami in klobuki. Cesar in princ Neapeljski, ki sta se pogovarjala živahno, sta pozdravljala smehljaje se.) Sedaj veste: Berolinci so ves svoj entuzijazem rezervirali za — princa Neapeljskega!! Nad >Piccolomc je menda že to prokletstvo, da fnora biti tudi v najresnejših stvareh — neslan ! II. koncert Kubelik. Mladi češki violinist Kubclik priredi nocoj ob 8- uri zvečer svoj drugi koncert v občinskem gledališču. Ne moremo lepše priporočiti vsakomur, kdor le more, da gre poslušat divnega umetnika, nego da konstatiramo dejstvo, da sam »Pic-eolo« priznava, da so na vsporedu točke tako težavne, da se jih po smrti slavnega Pagani-ninija noben koncertist ni upal lotiti v javnem koncertu. Izvrševanje Kubelkovo imenuje isti list čudovito in elektrizujoče; isto je po vsej pravici pridobilo mlademu »češkemuc umetniku priimek ^Paganini redivivus«. (Sedaj se je »Piccolo« namreč premagal toliko, da je povedal svojemu občinstvu, da je Kubelik Čeh.) Osebna dohodnina. Redno zasedanje prizivne k o m i s i j e z a T r s t in okolico se je zaključilo 3. t. m. Po dovršenih posvetovanjih se je predsednik, dvorni svetnik in finančni ravnatelj Oton vito: pl. Zimmerinan, iskreno zahvalil členom za njih marljivo in vspešno sodelovanje. Vsega vkup se je v minolem zasedanju razpravljalo v 14 glavniii sejali in treh sejah posebnega odseka o 1056 prizivih proti odmeri osebarine za rninolo leto. Knjige »Matice Hrvatske« za leto 1899. so došle ravnokar in jih členi morejo dobiti pri čuvaju »Slovanske Čitalnice« (Ulica S. Franeeseo 2.) Z naših sodišč. Včeraj sta bila na tuk. deželnem sodišču obsojena : 49-letni I. P. iz Komna zaradi goljufije v 4 mesece težke ječe in 20-leLna služkinja M. P. iz Št. Petra zaradi tatvine v 3 mesece težke ječe. Koiitumaeija proti psom. Ker je od zadnjega slučaja steklosti minila predpisana doba treh mesecev, je mestni magistrat z današnjim dnevom dvignil kontumacijo proti psom. Najdeno. Na poti na Prosek je nekdo našel včeraj vrečo žvepla ter jo shranil na inspektoratu na Prošeku. V bolnišnico so spravili včeraj <54-letnega mizarja Andreja Puherja iz Kanala, ker se je bil na delu težko poškodoval. Aretiranje. Pol. nadzornik Schubert je včeraj v starem mestu aretiral 24-letnega dninarja Hermana Lazariča iz Trsta, ker je baje v neki prodajalnici v ulici Arcata ukral nekaj obleke. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 16.0, ob 2. uri popoludne 19*0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758.9 — Danes plima ob 3*4 pred p. in ob 4.40 pop. ; oseka ob 7.24 prodp. i u ob .--popoludne. »Slovansko pevsko društvo« naznanja, da se vaje za j»evce vrše ob torkih in petkih. Začetek ob 81/- uri zvečer. Pevsko društvo »Adrija« v Barkov-Ijall priredi jutri, v nedeljo dne 6. maja t. 1., po dovršenem občnem zboru, pevski | večer v dvorani »Narodnega doma«. Prijatelji petja dobro došli ! Še enkrat opozarjamo, da jutri nebo veselice v Rocolu. Pevsko društvo »Zvon« ua Opeinali je svojo veselico, naznanjeno za dan 10. junija, odneslo na dan 8. julija t. 1. in sicer zato, ker se bo dne 10. junija vršila veselica bratskega društva »Kolo«. »Zvon« istega dne ne »zapoje«, ker želi »Kolu«, da bo brez ovire »teklo« k sv. Jakobu ter tam »mazalo« srca milemu narodu svojo s krasno slovensko pesmijo. Vesti iz ostale Primorske. X Stavka v K a r p a n u. Iz Labinja poročajo, da je uprava rudnika v Karpanu dobila iz centrale na Dunaju nalog, da za sedaj ustavi vse delo ter zapre rudnik. Te dni že objavijo to naredbo. X O d š k o d n i n a z a s v i n j s k o m e s o uničeno zaradi svinjske kuge, je določena za mesec maj po povprečni tržni ceni na 1.10 K od kilograma. X Pevsko in bralno društvo »Dom« na Rep en ta b rti priredi v soboto dne 11. maja ob 8. uri zjutraj »romarski izlet« na sv. Goro pri Gorici. Odhod točno ob 8. uri zjutraj na vozeh preko Vipave v Gorico. Pred odhodom bo sv. maša na Re-pentabru. V soboto zvečer bo na sv. Gori sv. blagoslov (litanije), na katerem bo pelo društvo »Dom«. V nedeljo dne 12. maja bo ob 8. zjutraj slovesna sv. maša na sv. Gori, katero bo daroval naš vel. gospod župnik Slavec. Pri maši bo pelo tudi gornje društvo »Dom«. Potem bo odhod iz sv. Gore. V nedeljo popoludne na povratku preko Vipave, bo sv. blagoslov v Rihemberku, na katerem bode pelo zopet društvo »Dom«. Vozni na stane tje in nazaj 2 kroni. Kdor se misli udeležiti izleta, naj naznani to Štefanu Ozbiču na Repentabru vsaj do nedelje 6. maja. Kakor se sliši, bo udeležba iz Repentaborske občine in okolice velika. V slučaju slabega vremena se izlet odnese na nedoločen čas. X Nemško-nacijonalno besne n j e n a Goriškem državnem gimnaziji. Iz interpelacije poslanca dr. T u m e in tovarišev v seji dež. zbora goriškega dne 26 aprila na ministra za uk in bogočastje o postopanju nemško-uacijalnih profesorjev na goriški gimnaziji in realki posnemamo sledeča dejstva. V VIII. gimnazijskem razredu je bilo letos v 1 poluletju 30 učencev, med temi 20 Slovencev, a padili so 4 Slovenci, in sicer 3 iz latinščine (dr. S c h a r n a g 1) in 1 iz zgodovine (dr. Seli u be r t). V VII. razredu je bilo 22 učencev, med temi 10 Slovencev ; padlo jih je šest med temi le en sam Slovenec ali le zato, ker je mnogo dijakov šlo iz lanj-skega VI. razreda na druge gimnazije iz strahu preti dr. S t r e i n z - o m in dr. Scharnaglom, ki poučujeta v tem razredu, prvi grščino in nemščino, a drugi latinščino. V VI. razredu je bilo 34 učencev, med temi lf» Slovencev, a padli so 4 Slovenci in le eden drugonaroden: padli so po večini iz klasičnih jezikov (N u s s b a u m e r). V V. razredu je bilo 43 učencev, od teh 20 Slovencev; a padlo je 12 Slovencev in le 5 dru -gonodnih. V tem razredu kažejo najbolj svojo krutost trije proso rj i n e m š k o n a c i j a 1 n e g a m i-š lj e n j a, namreč dr. S t rei n t z (zgodovina), N u s s b a u m e r (latinščina) in dr. S c h a r -nagi (grščina). V IV. razredu je bilo 47 učencev, med temi 23 Slovencev, a padlo je 14 Sloveneev in le 3 drugonarodni. Tu poučuje klasične jezike prof. S i m z i g in zgodovino suplent Violin. V nižjih razredih je palo največ učencev iz n e m š č i n e, matematike in naravoslovja. Temu se ne bo nikdo čudil, ako pomisli, kake težkoče dela nemščina začetnikom. V I. C so od 12 padlih učencev padli vsi tudi iz nemščine (dr. H e m m e t s b e r g e r); tu so sami S 1 o-v e n c i. V I. H je padlo 10 učencev, med temi 4 Slovenci. V II. B je padlo 13 Slovencev: v III. B tudi 11 Slovencev in v III. A 16 Lahov. Naravoslovje in matematiko poučuje večinoma L o i t 1 e s b e r g e r. Ti vsi so padli glavno zaraditega, k e r znajo p r e m a l o n emš č i n e. Naša mladina se torej ne le muči po gimnazijskih klopeh, ampak zapira se jej tudi napredek, zapira se jej pot do življenja. Tratijo se žrtve našega malega posestnika, ki mnogokrat žrtvuje pol ali vse svoje premoženje, da bi sina izšolal. Vsled nemških pro- fesorjev pa je prisiljen, sina vzeti z gimnazije in vtakniti ga, kamor je. Profesorji nemškonaeijonalnega mišljenja se čutijo poleg tega toliko neodgovorne, da žalijo o vsaki priliki narodni ponos in narodni čut slovenske mladine, dr. S t r e i n z je proslavljal 2. decembra 1898. v slavnostnem govoru nasproti skoro izključno slovenski in laški mladini cesarjeve zasluge za povzdigo nemščine na srednjih šolah, a napredek slovenskega in laškega šolstva je popolnoma prezrl. Isti profesor prepove-d u j e učencem govoriti v materinščini, da ne bi to kvarilo morda nemškega značaja gimnazije. V isto svrho se svetuje ne-nemškim dijakom, naj zapuste gimnazij. Z enako vnemo preganja prof. N u s s-baumer slovenščino in očitno dijakom kaže svojo pristranost. Lanskega leta n. pr. ni hotel sprejeti slovenskega zdravniškega spričevala, a ko je bil v to prisiljen, je za č e 1 preganjati dijaka. Lepe razmere! Ubogi slovenski dijaki! X Naše šolske razmere. Od sv. Antona pri Kopru nam pišejo: 1865. in 1900.! Takoj boste čuli, kako je prišlo to! Istra je imela pred 50 let le malo šel. (Pa tudi sedaj jih nima dosti). Naši stariši pa so jeii spoznavati, kolike vrednosti je šola in kako potrebno je Človeku, da kaj zna. Priredili so sobico, komaj 2 m. visoko in 0 m. dolgo. Dobra je bila. Prvi učitelj je bil Ivan Slun-der. Poučevati je začel leta 1865. Tri leta pozneje je šel od nas ter je 28 let služboval v tržaški okolici. Potem so bili naši učtelji Span, Pečeric, Delkot, Burdjan. Vsi so prišli mladi in odšli mladi. Šolske oblasti pa so silile vedno, naj bi zidali novo šolsko poslopje. Mi smo se branili takega bremena, dokler je bilo le mogoče. Slednjič nam je bivši naš c. kr. okrajni šolski nadzornik, g. prof. Kožuh, šolo zaprl in ostali smo brez pouka tri leta. Za gradnjo novega šolskega poslopja smo se zadolžili, da nas bo tiščalo celih 20 let, predno bo izplačan dolg. No, bodi — sedaj smo zadovoljni. Da se le bo v novem žolskem poslopju mladina učila vsemu, česar jej treba v vsakdanjem življenju. Tudi veronauka ! Povdarjam to, ker v tem šolskem letu ni v e r o n a u k a. Visokočastiti ordinarijat bi vprašali, kdo je temu kriv? Novo šolsko poslopje je prirejeno za dvoraz-rednico in stanovanje. Poučuje pa zopet isti Slunder, ki je leta 186;"). prevzel šolo. Stopi vsi pred 2 leti v pokoj je prišel zopet k nam. Sedaj je tu suplent. Ali ni to redek slučaj? Leta 1865. je Slunder prevzel ono skromno šolsko sobico, 1. majnika leta 1900. pa smo mu izročili novo šolsko poslopje! Po — 35 letih! Redki so slučaji, da bi eden in isti učitelj v svoji pozni dobi poučeval otroke in celo unuke onih, katere je poučeval v svoji mladosti, in da je še vedno krepak in čvrst. Na zgradbi novega šolskega poslopja imajo zaslugo zlasti g. župan Mahnič iz l'ekani in občinski odborniki. Blagoslovljenje se je vršilo dne 1. majnika. Na predvečer nam je oznanjalo zvonenje, da se nam bliža slovesen dan. Dne 1. majnika je vse hitelo v cerkev, kainor je bil pozvan tudi g. župnik Kovač iz Kubeda. Gosp. župnik je zapel Veni crea-tor spiritus in pevci so se odzvali s »Pridi sv. duh«. Potem se je vršila procesija iz cerkve do novega šolskega poslopja, ki je bilo odičeno z narodnimi trobojnicami in cvetjem, kar je poskrbel gosp. Josip Della Savia. Da-si Italijan, se ta mož vendar mnogo trudi za naše šolstvo. Na obredu blagoslovljen j a je bil>» ljudstvo ginjeno, zlasti pa, ko je g. učitelj govoril mladini na srce. Vrnili smo se v sprevodu v cerkev, kjer se je darovala sv. maša. Po maši pa smo se zabavali v gostilni. Ustanovili smo si tudi bralno in pevsko društvo. Gospod učitelj Kuret iz Dekani nam je pojasnil pravila in namen takih društev. Pristopilo nas je takoj 140 udov. Vidite torej, da tudi mi v Istri napredujemo polagoma. Vesti iz Štajerske. - - Zaupnica celjskem u ž u p a n u St iger j u. Te dni je bila pred celjskim županom deputacija, ki je povzdigovala njegove zasluge, mu izražala popolno zaupanje ter ga prosila, naj zopet prevzame županstvo. Zal, da je bila deputacija od prvega člena do zadnjega — sestavljena iz p i s a rj e v n a magistratu, vodil pa jih je in govoril v njih imenu poveljnik magistratnih pisarjev, Furstbauer. Torej hlapci so izrazili svojemu gospodarju zaupnico. Tudi nekaj ! Vsakdo po svojem ukusu! — Interesantno j> r i |> oz n a n j e Ustnica uredništva v \Volf«ivem glasih; »Ost- Cesar Viljelm je podelil avstro-ogerskemu ministru za vnanje stvari, grofu Coluchowskemu, briljante k redu črnega orla. Cesar Fran Josip v Berolinu. BEROLIN 4. I K. B.) Cesar Fran Josip je {»opoludne obiskal velikega vojvodo Radenskega in soprogo; potem se je podal v uniformi svojega lb. pruskega polka husarov v mavzolej v Charlottenburgu, kjer je položil dva venca na krsti cesarja Viljelma Velikega iu cesarice Avguste. Tudi na grob cesarja Friderika v Potsdamskem mavzoleju je dal jh»ložiti venec. Cesarica Friderik ne pride v Berolin. BEROLIN 4. i K. B.) »Reichsanzeiger« javlja, da je morala cesarica Friderik opustiti namerjano potovanje v Berolin na slav-nost proglašenja polnoletnosti prestolonaslednika. ker jej tega ne dovoljuje nje zdravje. Slavu osti v Berolinu. BEROLIN 4. (K. B.) Italijanski prest« »lonaslednik se je ob 5. uri pop. pripeljal na Anhaltski kolodvor, kjer so ga sprejeli cesar, nemški prestolonaslednik, ostali cesarski princi in princ Henrik z vojaško častjo. Od tam se je podal prestolonaslednik v grad. BEROLIN* 5. (K. B.) »Voss. Zeitung« piše v članku »Ojačenje tr<»zveze« : »Ob radostnih vsklikih prebivalstva je prišel cesar in kralj Fran Josip v Berolin. On vidi v sprejemu, ki mu ga je pripravilo prebivalstvo, nov dokaz, da prijateljstvo, ki ga veže s cen sarjem Viljelmom odmeva tukaj iu v Avstriji v srcih prebivalstva. Presrčns besede, ki jih je rekel vladar prvemu županu, so prišle iz srca ter sezale do srca. Kdor je včeraj videl vladarja ter mu smel gledati v oči, ko je govoril, je čutil, da tu ne more biti nič nepristnega, da nemško-avstrijskernu prijateljstvu ne preti nobena nevarnost niti sedaj, niti v bodočnosti. Nemški cesar nima zanesljivejšega zaveznika nego v nositelju krone Habsbur-žanov. Do nikogar ne morejo biti razmere nemškega naroda srčnejše in zaupljivejše nego do Avstro-ogerske. Konstatujč prijateljstvo z Italijo,- pravi list, da je vsaki obisk cesarja Viljelma na Dunaju, v Budimpešti in v Rimu, pokazal, da trozveza ni le trdna in tesna, ampak tudi, da odgovarja čutstvovanju zveznih narodov. Vsaki obisk zveznih vladarjev v Berolinu utrjuje zvezo. Ali more biti drugače? Saj so dotične pogodbe izvirale iz nujne potrebe! Vkljub napadom se je trozveza vzdržala ter stoji danes trdnejša nego kdaj doslej. Ti dnevi jo znova zajamčijo in potrdijo, tudi če se ničesar ne določi pismeno in ne overi s pečati. Političen zajnterk. BEROLIN 4. (K. B.) Kakor javlja »Nordd. Allg. Zeitung«, priredi državni kancelar, knez Hohenlohe, na čast a.atrijskega ministra za vnanje stvari, grofa Golueko\v-skega, jutri zajuterk, na kateri je odposlal mnogo povabil. Avstro-oserska in Rusija. PETROGRAD 4. (K. B.) »Novosti« razpravljajo vprašanje, da-li shod avstrijskega in nemškega cesarja omaje avstro-ogerski-ruski dogovor od leta 1897., ter dohaja do zaključka, da mora ta dogovor ostati v veljavi, naj bi se že v Berolinu jiogajalo o ka-koršnih si bodi političnih vprašanjih, kajti omenjena pogodba se ne tiče le rusko-av-strijskih razmer, ampak tudi vseh balkanskih držav. Vse balkanske države so zadovoljne s sedanjim položenjem, vse potrebujejo miru. Zato je potrebno, da ta pogodba ostane v veljavi na korist vsega Balkana. Vojna v južni Afriki. Iz nala^skeara parlamenta. PIETERMARIŽBURG 3. (K. B.) O otvoritvi natalskega parlamenta je i/javil guverner, da so se vsled vojne dohodki zmanjšali, a izdatki povečali ter da je bilo vsled tega potrebno ustaviti javna dela. Obrnili so se tudi do državne vlade s prošnjo za začasno financijsko pomoč, katero je ista tudi takoj dovolila. Nadalje je guverner naznanil predlogo, ki bi omogočila, da bi se uspešno kaznovalo zločin izdajstva. Angleži na reki Wet. LONDON 5. (K. B.) Lord Roberts brzo-javlja iz Brandforta dne 4. t. m.: Pešci-konjeniki so prispeli do reke Wet. Druge čete jim bodo sledile jutri. Do tu je železnica popravljena. Trgovina in promet. Tedensko tržno poročilo. V Trstu, dne aprila 1900. (Cene vseli predmetov veljajo brez carine.) Kolonijalno hlago. Kava. Tudi prošli teden je bilo iz Brazila neznatnih dovozov, zlasti kar se tiče icave Santos; cene so ostale skoro nespremenjene. Naš trg je bil miren o omejenem prometu in trdnih cenah. — S trga je bilo vzetih 500 vreč kave Santos navadne do fine po 45 do 54 kron za 50 kg. Zaloga v skladiščih znaša 15.49-75. Koruza za maj K. 5'64 do 5*65. Koruza za jul« K. 5.73 do 5.74 Oves za maj K. 5.02 do 5.03 Oves za oktober K. 5*29 do 5*30. Pšenica: ponudbe zmerne, povpraševanje omejeno, mirno Prodaja: 18*000 met. stot Vreme: vroče. Hamburg 5. Trg za kavo. Santos good average za maj 37.75, za september 38*50 za december 39*25 za marc 49*75 Denar. Havre 5. Kava Santos good average za maj 50 kg. frankov 44.75, za september 50 k. frankov 46.—. Dunajska borza dne 5. maja. •lauea včeraj Državni dolg v papirju 98.85 98.85 .. v srebru 98.25 98.35 Avstrijska renta v zlbtu 117.— 117.— .. kronah 4°/0 98.10 98.20 Kreditne akcije . . . 729.25 717.75 London 10 Lsr. . . . 242.82 7, 242.85 20 mark..... 23.68 23.68 Napoleoni..... 19.29 19.27 100 italijanshih lir . . 90.95 90.90 Cikini...... 11.34 11'34 „Komsumno društvo" v Loiijeru odpre v nedeljo 6. t. m. svojo gostilnieo v svojem novem poslopju. O tej priliki ho veselica domače godbe iz Sv. Marije Magdalene s petjem pevskega društva »Zastava«. Temu bo sledila svobodna zabava. Početek ob 4. uri popoludne. Konsnmno društvo bo točilo izborna domača vina. Pozor kmetovalci! Predno se je gumi podražil, vkupil sem od neke najboljših in prvih tovarn za gumi veliko množino £111110 vili trakov za žlsitlieilje trt (Rebenvere-dlungS-Gumistreifen), katere prodajam na drobno 10 dkg. po 11 kr, na debelo in najmanje 1 kg pa po 10 gl. kg. franko tukaj. Po pošti pošiljam le proti povzetju. Blago je jnko dobro in sem pripravljen takoj povrniti denar, ako ne bi komu ugajalo. Priporočam se cenjenim kmetovalcem in rojakom za obilne naročbe. S spoštovanjem A. Kovač, trgovec v Na brezi ni. O M. AITE Trgovina liianifakturnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro 5t. 8. Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odjemalcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer: črne in barvane snovij, za moške obleke ; velik izbor snovij za ženske kakor: saten, perkal, pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bele in barvana zagrinjala na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo. Velik izbor bla^a za zastave in narodliih trakov za dr r št vene znake. Vse po najnižjih cenah. 'Vi Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cene odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudnej M. Aite. ,,Delavsko konsumno društvo" pri Sv. Jakobu priporoča slavn. slov. obe. svojo „Narodno gostilno" -jr ulica Concordia št. 1 a vogal uiice Vespucci Toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno, vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo T. vrste. Izvrstna kuhinja vedno pripravljena. Za družbe so posebni4 sobe na razpolago. obilno obiskovanje uljudno vabi Odbqr. Thov.-oMm reiistroraa zadrta z neomejenim jamstvom. V (iOHK I. semeiiiška ul. št. 1.. I. nadstr. -- Obrestuje hranilne vloge, stalno, ki se nalože za najmanj jedno leto j>o 5°/0. navadne |>o 41/-°/o i" vloge na Con to - corrent j»o 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo aLi zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež j>«. -H> kron po 1 krono na teden, ali dnl;~- i i i »I »rokih }>«» dogovoru. Deleži se obrestujejo p.. ii.lo%- Vplačevanje vrši se osebno ali potom jM.ložnic na čekovni račun štev. 842.366. I* rad ne ure: od 'J—12 dopoltidne in od .">—1 popoldne; ob nedeljah in praznikih od il—12. doitolndne. Iorsm! flrnstvo v Trebcah" prijavlja si. občinstvu, da je odprlo dne 1~>. m »rila t. 1. svoio novo i m gostilno. Toči izvrstna pristna vina, osobito istrski teran. prijK)roča za obilen obisk ODBOR. Glasbena šola. Podpisani učitelj glasbe odprl je v ulici Co-logna 2. I. nadstropje (za javnim vrtom i šolo za poučevanje sledečih predmetov : teorija, glasovir, petje, vse tamburaike instrumente, mandolin, vijola, čelo in violon (contrabasi Natančneja pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. do 12. ure predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotja. — Za vspešni in točni poduk jamčim. — Priporočaj^ se za obilno udeležbo ležim udani Hmbroslav Voarrie GORIŠKA LJUDSKI POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v (»orio! Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hifti. -* Hranilne t lose sprejemajo sfj od vsaeejra, ee tudi ni član društva in se obrestujejo po 4720/;>, ne i se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na meojice jkj °/0 in na vknjižlK? po -r>°/0- r rad 11 je vsaki dan od 9. d<» 1'J. ure dopjk»1. razven nedelj in praznikov. Stanje Iran. vlog leta 1899. okroiio K. 1,400.000. PoJtiio-irau. račuu str. 837.315. Agricol patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji kije mehko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh t rt n i li mrče so v in usij. vseh žuželk na sadnih in drugih drevesih, zelenjavi in evetljieah. Navodilo za rabo ..Airricola" pošilja franko Tovarna mila F. Fenđerl & C.o TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST. ZAr-T<>P IN ZAI/KiA na Goriškem pri g Frideriku Primas v Gorici. Travnik lt) (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar. Virstien znamka- SIDRO j UNEMENT. CAPSICI COMP. iz Kieliterjeve lekarne v Prasi pri poznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 nove., 70 nvč. In 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to splosno priljubljeno domače sredstvo vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno zrn m ko kakor originalni izdelki. Ridteritva letarna pri zlatem \m ? Pragi. Eliz«batne ulice 5. Ena najveeih zavarovalnic v Bero-linu i.see proti dobri plaei mladega uradnika zmožnega slovenskega in nemškega iezika. O O o j Ponndbe pod »Berolin« na upravo »Edinosti.« ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zalora pohištva za jedilnice, spalnice in sprejem niče, žimnic in peresuic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, «la se ui bati konkurence. Pomladansko zdravlijene. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj Tlsočerni cvet4* (Millefiori), t'isti kri ter je izvrstno proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu pre-bavijanju in hemoroidanr — .Teden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAIMARER ..Ai dD6 Mori v TRSTU, velik trg. Kwizdov Korneuburški prašek za krmljenje živine ii Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, grovedo in ovce. Rabljen skoro 50 let že v mnogih hlevih. kedar živina noče rada jesti, kedar slabo prehavlja v zboljšanje in pomno-žitev redilnosti mleka pri kravah. Cena škatljica kron 1"40. '/, Ijice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in d roge rij ah Glavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski In knežje bolgarski dvorni zaiagatelj. Okrožni lekarnar, Kornenburg pri I>unaju. ■r-r L«- m f Zjakaj so še ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in sdrava kavina pijača? Zato, ker še vsi ne vedo, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bobove kave. ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladu ega preparata ■ preljubljenem okusom bobove kave. Res je. da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala. Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi. katere okus slajš t in za uživanje mileje napravi. Dela kav: bolj ukupno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Pr.poroča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobova kave začeti in polagamo na polovico vsake kave iti. Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kne.ipp-ove kave obstoji pa v tem. da se v kratkem času tudi popolnoma s ima lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavili va. kridelujoča in krep-čujoča pijafca pripor«*«;;-v Po zdravniških iisfekih naj m ras tu j o 5i mladini, posebno mladim deHetora, nobeno drugo kavo uživati ne da. Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zados'nje, da se ista stalno upelje. Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sine nikoli odprta prodajati! Prava je samo v znan'h belih izv-rnih zavoji t z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Kath' einer«. m. —|p Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo •m iz lekarne B. Fraper-ja t Fraii je že več kakor jO let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošli 20 nvč. več. I varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in oh m ni rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V (Hišicah po 35 in 25 nč., po pošli 6 nvč. več. S; a Glavne, zaloga: Lsiaroa B. Fraper-ja c. in kr. dvorna zalaptelja „pri črnem orlu" Praga, Malastran, « p l Sporucrjevc uiioe. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lneiani, E. Leitenburg, P. Prendini, SS. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer. Tndi za 55 nvč. v markah dopošlje se franko. | Ha najvišje pmlle Njegovega ^^ t. in kr. jpostol. Vtliianstva. XXXIII. c. kr. drž. lolerija za civilne dobrodolne namene v tej državni polovini. Ta denarna loterija ki je jedina v Avstriji zakonita dovoljena, obsesra 16.514 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 410.200 kron. Klavni dobitek znaša v trotovim : 200.000 kron r&Sr Žrebanje nepreklicno dne 7. junija 1000. iedna srečka slane 4 krone. Srečke se dobivajo pri otldelku za ilržavne loterije na Dunaju, I. Riemergasne 7., v loterijskih kolekturah, v tol.akariuili, pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v meiijal-nicah itd.; igralni načrti gratis za kup<-e srečk. Srečke se dopošljejo poštnine prosto. C. kr. ioterijska direkcija oddelek za državne loterije. ,Viktorij a" moderci za gospe in gospice po 50, 70 n vi*., 1 gld., 1-25, 1/30, 1*50, I SO. -2-20, , in 4-20 Velik izbor vseli BrfiMov za mM i leto /olneno blago, perkal za obleke in srajce, cefir in oxford, lawn-tennis. satinets gladki, tiskani in mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke iu kinčanje. velik izbor čipek. trakov, zavratnikov. modnih specijalitet vsike vrste, rokovic iz svile, niti in kože. dežnikov. Velik izbor perila dobiva se v uianafaktnmej zaloji JAKOBA KLSMENCA V TRSTI", — ul. Sv. Antona št. 1. — V TRSTI . Nji zali te vanje dopošljejo se uzorci z dotičnim i cenami pošt. prosto. 1 Tržaška posojilnica ii hranilnic legistnmna zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne ulosrc se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° 0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižho po o1.,0,,, na menjico po 6°0 na zastave po 5 1 2°0. Uradne are so : od Ji—12 dopolnilne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Poštno hranilnićni račun 816.004. Pohištvo i u mčblji. Novoporočenci pozor! IC vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal, stohe za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko špadajočih del. luton lireščak, lioriea, Gosposke ulice stv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke (Kurje oči trdo kožo. žulje itd. odpravi hitro, brez bolečin in gotovo, izvrsten, v svojem učinku neprekosljiv Tnikoczy-jev oblii. kateri se dobiva v FrancUcns-Apotheke na Dunaju V 2 Schonbrannerstrasse 107. Cena kr.. po posti kot u zoreč brez veljave (jo kr., kot priporočena posiljatev SO kr„ franko po predplačilu zneska v poštnih znamkah ali proti povzetju. Obliži za poskusnjo 35 kr., po pošti 40 kr. Učinek zajamčen ! Razpo--iljatev takoj sprejemu naročbe V Trstu se dobiva pri gosp. lekarnarju SE R RA VA LL O, Piazza del sale.