158. Številka._Ljubljana, v petek 15. julija 1898._XXXI. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan ivrier, iz'rofii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeroan za a v s t ro - og er r k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 glii., za Četrt leta 4 gld., M jeden meutc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto lli gld., za četrt leta .'i gld. .'10 kr., za jeHen mesec 1 gld. K) kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30   kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vet, kolikor pofitnmn znaša. — Na naročbe. brez istodobne vpošiljntve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se <<d stirtstopne petit-vrste po ti kr., Će se oznsnilo jedenkrat tisku, po f> kr. ce se dvnkr.it, io po 4 kr. če se trikrat alt večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u pr a v n i s t vo je na Kongresnem trga St, 12. UprivniStTu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon 6t. 3-5=.
Zadnji boj.
Dreyfussova afera, radi katere Francija ne more priti do miru, je stopila menda v zadnji stadij. Nova vlada ji hoče jedenkrat za vselej konec narediti. Nekaj dnij je šele tega, kar je vojni minister Cavaignac to brez ovinkov povedal v poslanski zbornici in lotil se je tega težkega, a prepotrebnega dela brez odlašanja.
Bivši podpolkovnik Piujuart, glavna zaslomba Drevfassovega sindikata, je bil vsled sklepa mini-sterskega sveta aretovan in se bo proti njemu hi.duo postopalo, ker je nepoklicanim osebam izdal uradne dokumente vojnega ministerstva. Ptcquarta je vojno sodišč« degradiralo, ker je v službi storil razne nekorektnosti, da koristi izdajalcu Drevfuasu, sedaj pa se bo proti njemu postopalo, ker je v pisarni vojnega miniaterstva odvetniku Lebloisu, zngovoiniku obsojenega Drevfussa, razkazal na Dreyfus?ovo afero nanašajoče se tajne dokumente, zlasti korespondenco mej vojnim atašejem Nemčije in vojnim atašejem Italije, v kateri se govori o Dreyfu<*sovem delovanj u t službi Nemčije in Italije. Že pri prvi obravnavi proti Zoli je polkovnik Henry dolžtl Puqu irta tega izdajstva in potrdil je to dolžitev arhivar generalnega štaba Gnbelin, a Picquart ni vedel v svojo obrambo druzega odgovoriti, kakor da se Henrv in Gribelin motita.
Zajedno s Picquartom postopalo se bo tudi proti Dreyfussovemu zagovorniku advokata Lebloisu, in ker Picquart ni več člen vojne, prideta oba obtoženca pred navadno kazensko sodišče.
Koj po aretovanju Picquarta je preiskovalni sodnik aretoval tudi znanega majorja E*terhazyja in njegovo maitresso, tistega Eaterhazyja, kateri ni poseben poštenjak, in na katerega je tajni ž dovsko-prusaški sindikat skušal zvaliti izdajstvo Dreyfussovo, dolžeč ga zlasti, da je on pisal zastopniku tuje velesile znani „bordereau", ne pa Dreyfusa. Esterh;izy je na to obdolžitev prišel svoj čas iz Londona, kjer je bil popolnoma varen, v Pariz in sam zahteval, naj se začne proti njemu preiskava. To se je zgo dilo in vojno sodišče je Esterhazyja soglasno spo-snalo nekrivim.
Vse židovsko časopisje je aretovanje Esterhazyja skušalo izkoristiti  za Dreyfu*sa, češ,  Esterhazy je
LISTEK.
Starinoslovčevo potovanje.
n.
(Konec.)
Sedaj je to seveda vse drugače, poslopje razširjeno in zvišano, tako da je v „ gradu" prostora za precejšnje število gostov. Poleg tega pa je v Toplicah še kakih deset gostilen, ki imajo vse tudi sobe za tujce. Nekatere izmej njih leže na višjem, imajo senčne in zelo zračne vrte, kar je zlasti v poletni vročini kaj prijetno; Toplice namreč same ca sebi imajo premalo sence, nov park je še v povojih, a takoimenovani .naravni park" je v popoldanski vročini preoddaljtn. Jako slaba je poštna sveza: pisma prihajajo namreč mesto z bližnje železniške postaje na Straži, iz več ko še jedenkrat bolj oddaljenega Novega mesta. Če pride kaka po-šiljatev za Toplice po železnici na Stražo, pošljejo avizo najpoprej nazaj v Novo mesto, potem šele s prihodnjo pošto v Toplice. Ako oddaš v Toplicah pismo za jedno uro oddaljeno Sotesko, roma to
bil aretovan radi ve'eizdajstva, ergo je Dreyfuss po nedolžnem obsojen, a to radost so židovskim listom hitro pokvarile oficijozne brzojavke iz Pariza, naznanjajoče, da Esterhazvjeva afera ni v nobeni direktni zvezi z Oreyfussovo, da je sodišče začelo postopati proti Esterbazyju radi drugih zadev, a dokaz tega je, da Esterbazy ne pride pred vojno sodišče, katero bi bilo kompetentno ga soditi, da je storil izdajstvo, ampak pred civilno kazensko sodišče.
Šele dober teden je tega, kar je vojni minister Cavaignac, ta vzgledni poštenjak, katerega spoštujejo tudi najzagrizenejši nasprotniki, v parlamentu izjavil, da ima vlada neovržnih dokazov za Dreyfussovo krivdo in parlament se je dal ■ predložitvijo neka terih dokazil prepričati in dali so se prepričati tudi socijalni demokratje, kateri so bili doslej najodloč-nejši zagovorniki obsojenega Dreyfussa.
Drfyfussov s ndikat je pač nekaj časa up-'!, da se mu posreči, na novo razviti Dreyfussovo afero. Zlata internacijooala je npala, da nakoplje Franciji novo sramoto, da zopet razburi in razdvoji vse javno mnenje, in da provzroči morda celo konflikt mej Francijo in Nemčijo, v katerem slučaju bi zopet utegnilo priti židovstvo na krmilo. Toda sindikat je naletel na neizprosnega nasprotnika v osebi Cavai-gnaca in ta je mož, da naredi konec zvijačni agitaciji nasprotnikov sedanje Francije.
DreyfusBova afera se je že davno premenila v zgol politično vprašanje, katero je prouzročilo že velike krize in zato je v interesu Francije želeti, da se mu naredi konec. Vlada se je tega dela lotila. Zbornica sama želi, da se spravi to vprašanje s sveta, kar je pokazala s tem, da je neko interpelacijo v Drtyfussovi zadevi odložila za mesec dnij. Vlada je pretrgala zasedanje parlamenta, da dobi proste roke za prihodnje tedne, ko se bodo vršile sodne obravnave proti Picquartu, Esterhazyju in Zoli, ka teri se je gotovo iz poštenih namenov zapletel v to afero. Vsak prijatelj Francije, vsak, kdor pozna veliko važnost močne Francije za evropski položaj, tisti želi, da bi francoska vlada srečno dognala zadnji boj v Dn yfussovi aferi in uničila spletke židovska-prusaških sovražnikov.
pismo čez Novo mesto in Trebnje in Žu žemberk, in potem šele skozi Dvor v kraj, kamor je bilo na menjeno? Take anomalije v našem času hitrosti se gode gotovo le iz obzira na kake zastarele po-štarske pogodbe.
Letos imajo topliškj gosti še posebno razvedrilo, ker lahko gledajo, kako koplje J. Pečnik v bližnjem gozdu Branževcu na zahod nji strani Toplic.
Na griču blizu Meniške vasi (264 m) stalo je namreč prazgovinsko gradišče, čegar nasip (S20 korakov dolg) se okoli in okoli še prav dobro pozna. Na najvišjem skalnatem mestu tega gradišča, kjer je nekdaj njega poglavar bival, odprli so lansko leto vhod v podzemeljsko votl-no, ki je obokanemu domu podobna in ima baje prav lepe kapnike. Gra-dišČarji so pokopavali svoje mrtve deloma na poprejšnjih pašnikih Meniške vasi in tu je razkopal J. Pečnik maja meseca t. I., v kateri je bilo dvanajst grobov. V jedne m je našel do sedaj na Kranjskem še neznano „pomnožujočo posodo", t. j. lonec, ki je imel na visokem vratu kot simboličen znak poveličevanja tri manjše komunikujoče lončke (primeri  papeško trijaro!).   Potem je kopal v gozdu
X IJnblJuiil, 15. julija.
Konference. Brezizjemno vsi nemški časopisi sodijo o položaju jako pesimistično. „N-oe Freie Preuae" javka, da imajo Čehi v Avstriji tolik npliv, da se vlada ne upa Nemcem na ljubo preklicati jezikovne naredbe ter pravi, da se monarhija bliža vrtincu sila težke krize. .Neuer Wiener Tagblatt" piše: Notranji položaj Avstrije ostane povsam ne-izpremenjen, t. j. ostane v vsi svcji težki temi, brez najmanjšega izgleda v svetlejšo bodočnost. ,Fremdenblatt" meni, da je položaj sedaj še ulabšj kakor je bil prej Dočim je rešitev velikih državnih nalog, ki se dotikajo vseh državnih interesov, vedno noJDejša, ter se bliža ura odločitve vedno bolj in bolj — podaljšuje se parlamentarna kriza kakor bi imeli še prav mnogo časa. Toda istina je, da ni bilo nikdar manj rtasa za zavlačevanje, kakor sedaj. „Deutsche, Ztg.u našteva dolgo vrsto Tbitr.ovih grehov ter kliče: »Proč ž njim!" — „Arbeifer Ztg.M zahteva, naj predloži vlada zbornici jezikovni načrt ter naj se tako prepriča, ali je parlament zmožen, ustanoviti narodni mir. Parlament v svoji celoti je poklican odločati v tej zadevi, ne pa posamezniki. „OstdeuLsche Rundschau" pa se veseli, da so se konference ponesrečile.
Irredenta na Primorskem „Keicbsvvehr" piše: „V krogih tržaških oblastnikov ne poznajo irredente. Onega, ki bi hotel samo trditi obsranek irredente, obdolžili bi gotovo denuncijantstva. No, to je menda le posebno čuden slučaj, ako predsednik italijanske komore ob vsaki, še tako iz trte izviti priliki dobiva iz Trata čestitne in sožalne brzojavke, ako tržaški župan o slavnostih v bližnjem kraljestvu napravlja ( Bcijalne obiske pri italijanskem konzulu; vse to so le neznatni dogodki, ki nmso" značilni za mišljenje, vladajoče v gotovih krogih. Zadnji čas pa se je zopet prigodilo nekaj BneznaČilnega " „Lega Nazionale", kateri je jedini namen snovanje italijanskih šol, je imela v Tržiču svoj kongres. Istega se je udtležil tudi tržaški župan. Po kongresu so se zbrali udeležmki na banket, kjer so bili lepo mej seboj. Neka mala okolnost pa jih je spominjala, da so še v Avstriji. Lej-i jedilni listi eo bili namreč deloma prelepljeni z modrim pap rjem. Zakaj je oblast odredila tako? Te karte so bile odičene z „margaritami"   in  s  peterožarnimi zvezdami, — a
Branževec, jugovzhodno od gradišča, *lepo gomilo, v kateri je bilo 44 grobov, in našel dosti lepih votlih zapestnic, dolg in širok sklepanee, pašne obročka, malo ostrogo iz poznolateuske dobe, več čertoških fibul iz začetka V. in konca IV. stoletja pred Kr. (takrat se moda ni tako hitro menjavala, kot dandanašnji ) Najzanimivejši sta bili dve strti situli, jedna brez slik (v zgornjem robu je imela svinčen obroč vložen), a droga z lepimi vtolčenimi podobami, ki predstavljajo „epulum", t. j. javno veselico, igre, sprevod in svečanost ni obed. Podobno sitnio so našli v Kuhfahrnu ob Donavi. V isti posodi so bili tudi trinogati lonci in zdele s tremi malimi nogami. Zlasti zanimiv pa je bil „častni darM, sestoječ iz dveh zapestnic, repi-nasto zloženih uhanov in šestero fibul. Ta nakras je dal nekdo v grob svojemu dragemu umrlemu, kakor dajamo mi nevestam darove. Prazgodovinski ljudje so namreč napravili mrliče, kakor da bi ti Šli na pir, dali so jim seboj vse, kar so v tem življenju najrajše imeli, ker so bili prepričani, da bodo na onem svetu naprej živeli in omenjene nakras-nine potrebovali. Tudi njih vera je torej izvirala iz skrbi za ohranitev individualnosti po smrti.
te zvetde so tudi simbol sosednega kraljestva! Oblast je s'utila v teh okraskih drugih, ne pa čiBto umetniških namenov ter je zaplenila te karte. Razumi pa se še vedno, da „Lngn Nacionale" prej ko slej flrti nč druzega, nego le—š.-I.ska družba".
Nr/jea v atrijski Cehi in predlog Koliska. Dunajski Čehi so imeli velik shod, na katerem si skienili, da i/.reko cesarju najudanejšo zahvalo, da ni sankcijoniral predloga Kolnka, ki bi določ 1 nun-ščino za izključni učni jezik na vseli ljudskih in meščanskih šolah Nižje - Avstrijske. „Ostd^utscln Rundschau*' uprav besna radi t^g* shoda ter kliče: „N cht verhandeln — sondern hmndein 1"
Izprememba švedske ustave. Š/edski parlament — Htorthmg — bo razpravij*! v kratkem jako važne in politično j^ko zanimive predloge glede izpr inembe usfave. Ta izprem^nib i bi povečala pr.iV znatno upliv naroda na zakonodajstvo. V ove dijt imajo že ženske pravico glasov nj ». kar je velikega pomena. Sedaj pa se upelje menda le narodno glasovanj« o zakonih, katere jestoithing že sprejel. Tako glasovanje se mora vrs ti v >aj tekom treh tednov potem, ko je bil v zbornici zakon sprejet; more pa se vršiti le tedaj, ako zahteva to kralj ali 20.000 voli les V. Ako sprejme narodno g'as ivanjs s storth ngoui vred kak zakon, kateri kroni ne ugaja, tedaj Ima kralj pravico do ugovora in ougeditve. Tako narodno glasovanje v zakonodajnem smislu pozna dosl j samo svobodna Švica.
Turč'ja in Kreta. Poročali smo Is. da je Por a slovesno protestirala, da se izroči sačasna notranja uprava Krete odberu narodne .skupščine, katerega nadzirajo admirali velevlasti). Porta je v bv >jem prote itu prorokovala nove nemire ter patetično odklanjala vsako odgovornost. Turčija je m s' la, da se boio velevlastniški admirali, katerim je izročena akrb za mir in red na Kr iti, tega protesta kar zbali, toda Porta se je zmotila. Dobila je namreč odgovor*, da nima Turčija glede provizo rične uprave nobene pravice Ogovarjati, ker glede začasnih naredb imajo prosto roko samo velevlasti. Kadar se bo sklepalo o definitivni uprav, takrat pa bode Turčija imela uravico, du pove svoje ugovore in predloge.
Položaj na Kubi postaja za obe stranki jako alab. Špancem primanjkuje denarja in živil, Amerikance pa muči neprestano deževje in epidemiČna mrzlica. Dan na dan se pojavljajo .silni nalivi, da stoje vojaki do kože premočeni v blatnih jarkih la prekopih. Vsled tega se pojavlja maiodusje na obeh straneh, saj proti vremenu in bolezni no pomaga nikak pogum. Amerikanci mir že uprav ponujajo, toda Špancem ro zdi cena previsoka. Amerikanci zahtevajo namreč Kubo, Portoriko in še vojno odškodnino. Splošno se sodi, da po padcu Santiaga zapusti Amerikanci Kuho ter jo od vseh strani] blokirajo tako, da izstradajo Hivano in vsa mesta. Potem se poila Kuba brez bo;a.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. julija. — (Shod slovenskih županov) Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljuhljane je v svoji seji dne 17. maja 1803 določil program, po katerem naj bi f>e v Ljubljani slavila petdesetletnica slavnega vladanja našega presvetlega cesarja Franca
Druge gomile se nahajajo nižjn v gozdu proti vasi  Sela,  pa  tudi  na   m-rdi h   sennžetih znn;ij gozda (na knše.nici Martina Šenice in Marije Pire). Pi-av lepa gomila stoji na travniku g. Šaster.šiča, zahodno od Tabora pri Toplicah in severno od vaškega pokopališča.   Naselbina pri Meniški vasi je bila skoro okoli in okoli z vodo obdana (Ridošica, Krka in Luiica), torej že po naravi precej utrjena. Prebivalci pa niso bili posebno bog *ti, knkor se iz priložkov vidi. Še nepreiskane gomile so raztresene po Cerovcu, jugovzhodno od Toplic. Jugozahodno od našega gradišča, blizu vasice Obrh, se nahajajo razvaline starega grada Rože k  (nekdaj  last posebnih plemičev, potem Jankoviče/ in Gallenbergov). Starinoelovci ho mnenja, da tudi  to ime kaže na prazgodovinsko nast Ibino, primeri Rožek blizu Vrb-skega jezera,  kjer so na „Bregu11   toliko svinčenih starin izkopali.   Pod gradom izvirata dva studenca Rad ošice, ki gonita koj pri izviru mline in žage. O jednem  pripoveduje Valvazor,  da je neizmerno globok, o drugem pa da redi izvrstne postrvi. Za gradom pa da se razprostirajo a vorzvveiff^lt grosse VViilder und NVildnissen".
Jožefa 1. Začetek slavnostim, ki se imajo tem po- , j vodom vršiti, bode dne 17. avgusta t. I. shod | slovenskih žnpanov iz Kranjske, Štajar-ske, Koroške in Primorske. Na tem shodu izreko slovenski župani kot zastopniki občinske samouprave — in po tem takem tudi kot zaupniki vsega slovenskega naroda — tega naroda neomah-Ijivo udanoet ia zvestobo do posvečene osebe Njegovega Veličanstva ter izb ero iz svoje srede odposlanstvo, kateremu bode naloga sporočiti ta čutila ob vzuožju najvišjega prestola. O tem važnem shodu bomo govorili Še obširneje.
— (Zdaj je pa dovelj !) Nemški burši hočejo imeti na vsak načiu izgredi in skuhajo jih provocirati kadar je prilika. Siuoči je prišlo mimo kizin* pet slovenskih visokošolcev. Ni pragu stoječ nv»mski burš jih ju koj začel izzivati, kličoč „Heil", a ko so visokošolci protestovali, pridrvela ju iz kazine cela družba Germanov, oboroženih s palicami in biljardnimi kčji ter hotela petorico slovenskih visokošolcev napasti. Na srečo je bila pri rokah policija, katera je hitro napravila red in vinjene Gdr-maue odpravila domov, kazinsko kavarno pa dala zapreti. Le energičnemu postopanju policije se je z ih valiti, da se slovenskim visokošolcem ni nič zgodilo. Z ozirom na to po'enjanjs nemških baršev pričakujemo, da bo mestna policija v prihodnje skrbela za to, da se več ne primerjajo take nemške provokacije, ker bi se sicer utegnilo zgoliči, d* bi prebivalstvo samo napravilo mir. Provokacij in demonstracij je bilo popolnoma dovelj, potrpežljivosti prebivalstva je pa tudi konec !
— (Občni zbor »Glasbene Matice") sj bj
vršil drevi ob 8. uri v društveni dvorani.
— (Šentjakobsko - trnovska  možka podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je
nnnla dne 14 t. m. svoj občni zbjr ni katerem je bil izvoljen tale odbor: Dr Fran Papež, odvetnik in dež. poslanec, prvomestmk; Mavnlj Šir-bou, mestne šole katehet, njega namestnik; Jos. Pichler, c. kr. umir. okrajni tajnik; Ivan Vrhovnik, msstni župnik, blagajnik; Jernej Bahovee, hišni posestnik ia komtvarist in Karol Lihajnar, hišni posestnik, namestnika; Lavoslav Belu>, umir. šolski voditelj, m Dr.igotin Zigar, deželni blagajnik, pregledovala* ra čnnov Kot zastopnika k veliki skupščini sta bil* izvoljena: Jernej Kilar, c. kr. računski revident, ia Mavrilij Sarabon.
— (Javna skušnja v tukajšnji orglars^i
soli) se je vršila v četrtek ob navzočnosti in nog. h gostov iz Ljubljane in z dežel-1. G ispod prufosor Gnjezda, predsednik „Cecilij'n^g\ društva", je i<; praševal učenca iz liturgike, gospod vodja šola A. Foerster iz harmonije, modulacije kontrapunkt* in kanoničnih oblik, g P. Angelik Hribar pa iz petja. Potem so na spkšno zado-oljnost pokazali učenci praktično, kako so se naučili koralno in fi^nralno peti, na orglah in na klavirja igrati. Š do je ob iskovalo letos okoli 20 učencev.
— (šolska izvestja)   Izvesrjn  višje realke prinaša  na prvem mestu obširno  in zanimivo, z ličnimi  ilustracijami  opremljeno   raspravo „Ueber Erdbebenbeob »clit.ung  in  alter und gogen\vartiger Zeit und die Erdbebenwarte in Liibachu iz perdsa prof. Albina Belarja.   Iz izvesti j posnamemo, da je v minolem šolskem   letu  poučevalo nt reaiki 20 učnih moČij. Začetkom šolskega leta je bilo na zavodu 398 učencev, mej  letom jih je izstopilo 45, vstopila pa sta dva,  tako da jih  ja bilo konesrn leta 355,  mej   njimi 4 privatisti  in jeden izreden poslušatelj. Iz Ljubljane jih je bilo 127,  iz Kranjske  zunaj   Ljubljane   123,  ostali (156)  so bdi iz drngih dežel.    Po narodnosti je bilo 211 Nemcev, 124 Slovencev, 13 Italijanov, 6 C^hov in 1 Hrvat, po veri 340 katoličanov,  4 protestantje,   1 pravoslaven in 1 žid.   Klasifikacija izkazuje, da je bilo 19 odličnjakov, prvi red je dobilo 220 učencev, 62 jih bo delalalo  ponavljal no skušnjo,  36 jih je dobilo drugo red, 10 tretji red,  7 jih pride radi bolezni pozneje k skušnji.   Maturo  je  naredilo dvanajst    dijakov,    štipendijo    v    skupnem snesku 2275 gold. 86 kr.  je   imelo  petindvajset dijakov. — Letno poročilo I. mestne petrazredne d«ške ljudske Sole in obrtne pripravljalne šole prinaša na prvem mestu pod naslovom  „Naše ljudsko šolstvo" slavnostni govor prof. Fr. Lovca pri okrajni učiteljski konferenci  dne  4.   t.   m.,   potem   govor učitelja J. Dimnika pri isti konferenci „Zlati jubilej Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L*, ter ud mostno izjavo liubljanskega učiteljstva, katero je sestavil učitelj E. Gangl.   V minolem šolskem letu je na tej šoli poučevalo 13 učnih močij. Konec šolskega leta je bilo 571 učencev, ki so bili vsi katoliške vere i u   slovenske   narodnosti.   Učni   uspehi  so jako ugodni. Obrtno pripravljalno Šolo je obiskovalo 44 učencev.   Tudi na tej Šoli so bili učni uspehi jako dobri. — L-tno poročilo mestne osemrazredne dekliške šole prinaša iste govore,  kakor prej omenjeno poročilo. Poučevalo je 16 učnih moČij. Kon-c- m  leta je bilo 414 učenk,  405 Slovenk in 9 Nemk.   Učni uspehi so jako ugodni. — Na obrtni nadaljevalni šoli je poučevalo 16 učnih močij, mej
njimi nekateri gospodje, ki ne znajo ne besedice slovenski. Solo je obiskovalo 318 učencev, po narodnosti je bilo 276 Slovencev. 30 Nemcev, 3 Italijani, 3 Čehi, 1 Hrvat in 1 Madjar.
— (Izvaredni občni zbor zadruge gostilničarjev, ttrčmarjev £giajeto5ai&ov, is kuharjev i. t. đ W Ljubljani) vršil se je včeraj pop v polndne ob 3. nri v kavarni gospoda Jjs. Kramarja pol predsedništvom načelnika g Fr. Pocka v navzočnosti g. magistrat negi koncipista Semena, kot namestnika obrtnega komisarja in obilo došl'h zadružnih členov. Oočni zbor je nova vzorna pravila za zadrugo, katera popolnoma odgovarjajo določilom zakona z dne 23. fsbruvarja 1897., št 63 drl. zak. z malimi izprem^mbami in dostavki soglasno odo. bril, ter sklenil, iste c. kr. detelni vladi v potrjenje predložiti. Ravno tako sta s> prošnji člen t gosp. Kreua, d* naj mu mestni magistrat dovoli, njego? obrt v Z lesarjevi hiši vsaj toliko Časa izvrševati, da druge primerne prostore dobi, in člena gospoda Rasbergerja, da mu naj mestni magistrat dovoli prodajati žgane opojne pijače na drobno, soglasno (dobrih, ter sa je sklenilo isti po posebni deputaciji podpirati Obveljal jo tudi predlog g. Tostija, da bi zadruga potrebno ukrenila, da bi tuktjiuji pivo varnarji in zaloga piva, privatnim osebam ne pro dajali piva drugače, kakor skupaj 50 steklenic ali v sodčk>h po 25 litrov in da bi je prodajali pri merno dražje kakor gostilničarjem in krčmarjem.
— (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Tekom meseca junija pričeli so v Ljubljani izvršivati obrt in sicer: Petnč Rudolf, Valvazot-jev trg št. 8, trgovino s špecerijskim blagom in živili; Fabijančič Karolina, SloraŠekove ulici štev. 5, branjarijo; Zaje Andrej, Karolinška zemlja št*sv 25, obrt mehanikov; Kotlovšek Franc, na Prulah štev. 3, branjarijo; Fabiani Dominik, Kolodvorska ulice štav 12, bru-šarki obrt. OJglasili pa ho obrt in sicer: Kristan Edvard, trgovsko agenturo in komisijsko trgovino z žitom; Kumar Franc, čevljarski obrt; Primožič Ferdinand, mizsrski obrt; Kosec Anfon, čevljarski obt; tvrdka Gorup & Schitnik trgovinsko agenturo iu komisijsko tr^ovmo ; Pschick Friderik, kiparski obrt; Blumauer Leopold, trgivioo z raki, nbam' in divjačino; Kozjek Ivan, starinarski obrt; Mauser Leopoldina, branjarijo; Krczmarz Albert, trgovsko agsnturo; Mhter Ivan, čevljarski obrt; Ce-mažar Marija, branjarijo ; Maček Joaip tosarski obrt; Zupančič Josip, prevažsnje blaga.
— (V Ljubljanico padel) Franc Briski, 7 let star čevljarjev sin, skakal je včeraj popoludae v čolnu na Trnovskem pristanu ter ravnal tako neprevidno, da je padel v Ljubljanico, v kateri bi bil gotovo utonil, da ga ni res la Ter. ŠušterŠič, katera je v bi i ini prala.
— (Nezgoda.) Ivan S r še n, 6 let stari sin železniškega sprevodnika, stanujočega v Pongračevih barakah na sv. Martina cesti, splezal je danes do-polndne na dvorišču na dva metra visoko naložene deske, katere so se prevrnile in dečka podsule. Deček je bil nevarno ranjen in je vsled notranjih poškodb km lu umrl.
— (Ulom.) Danes ponoči ulomil je nekdo v barako Marije B • b n i k na Marije Terezije cesti, a odnesel ni ničesar. Od tod šel je nlomitelj na Dunajsko cesto k prodajalnici tobaka Franceta Blaža in je odprl pri prodajalnici žaluziio. Blaž ga jn slišal, je vstal in ga prepodil. Tudi tukaj ni nlomitelj ničesar odnesel. Isti je bil umobolni J. iz Ljubljane.
— (V Ameriko) jo je hotel popihati Matija Kocjan, posestnikov sin iz Stopnega pri Ško-cijanu, na južnem kolodvoru pa ga je vstavil mestni nadstraŽnik A I o j z S 1 a n o v ec in ga odpeljal v zapor, ker se je hotel poprej izseliti, predno je izpolnil vojaško dolžnost. Kocjan je imel pri sebi večjo svoto denarja in listke agenta Misslerja v Bremenu.
— (Državno p dporo) v znesku 300 gld. je poljedelsko ministerstvo dovolilo kmetijski družbi kranjski za pospeševanje ovčjereje v občini Rateče v radovljiškem okraju.
— (Novo društvo.) V Ž i r e h so rodoljubi ustanovili društvo ,Sor a", katero ima namen, gojiti slovensko in slovansko petje in prirejati dramatične predstave ter razne druge zabave. Mlademu društvu Želimo mnogo uspeha.
— (Letina.) Dolgotrajno deževno vreme ni nplivalo ugodno na naše dozorevajoče setve, vender kažejo žitna polja na Kranjskem in v sosednih de želah še precej dobro in obetajo precej obilno žetev. A pri nas pridela se razmerno le malo žita in naša žetev torej glede uravnave svetovne Žitne cene ne pride v poštev. Iz Ogerske, Ruske in Francije pa prihajajo ugodna poročila; tudi v Ameriki pridelalo se bode letos izredno mnogo Žita. Brez dvojbe se bode torej cena žitu in moki kmalu znatno znižala in bode glede teh živil tudi pi nas kmalu konec neznosni draginji.
— (Ponesrečena demonstracija v Gradca.) Iz Gradca se nam piše: Hammerling, pravi obodi-telj nemškonacijonalne misli v Gradcu, je bil zadnja leta precej pozabljen. Letos pa se je nemško-nacijonalnim visokošolcem zdelo primerno, se ga spomniti. Hoteli so uprizoriti demonstracijo. Včeraj, na dan obletnice Hamerlingove smrti, romali ao
nemškonacijonalni dijaki trumorna na pokopališče, _ h Hammerlingovemu groba, a demonstrirali eo samo 1 s venci in črno-rudeče žoltimi trakovi,  sicer pa se vedli prav ponižno.   Ni čuda !   Na pokopališču so našli policijskega   komisarja  z mnogimi redarji in detektivi, v neki hiši v bližini pa je bil pripravljen j znaten oddelek orožnikov. To je dijakom vzelo vse 1 veselje za nameravano demonstracijo.
— („Gorenjegrajska koča") Neumorno de-lavna Savinska podružnica „Slov plan. društva" J boče letošnje leto zgraditi tri planinske stavbe in sicer: „Gorenjegrajsko kočo* (je že zagotovljena) .jubilejno kapelico sv. Cirila in M«t>da pod Ojstrico" in .Lučko kočo na Kontih" nadLučami. ,Gore njegrajska koča" na M-mim planini j« že zgrajena in čaka le še slovesne otvoritve in hlagoslr>vljenja, katera slavnost bode v četrtek 21. t. m. Prijatelje naših slovenskih planin opozarjamo na to slavlje I Pot na Menino planino nikakor ni nevaren in tudi j ni prestrm. Iz Gornjegagrada do koče je blizu 3 ure hoda. Ravno toliko je tudi iz Vranskega. Nekateri Liubljančanje, na čelu jim profesor Orožen, načelnik „Slov. plan. društva", nameravajo iti na predvečer iz Motnika h koč'. Iz Gornjegagrada je v sredo popo-lndan ob 8. nri odhod za one, ki hočejo na planini prenočevati. Ostali udeležniki s avnosti Šli bodo pa v četrtek zjutraj ob 5 uri. Ob 10. uri bode slavnostna otvoritev in blagoslovljenje. Na predvečer bode ne na planini kuril kres in se bode tudi streljalo. Tudi za lepo petje je preskrbljeno. Jedi in pijačo naj prinese vsak izletnik seboj !
— (Nov odvetnik v Trstu.) V Trstu je vrli narodnjak, g. dr. Jos. A branj, otvoril svojo odvetniško pisarno.
— (Cesarjeva petdesetletnica in laška doslednost) Iz Trsta se nam piše 16. t. m.: Včeraj zvečer je imel naš občinski svet sejo, katera je spet jedenkrat pokazala naše Lahe v pravi luči. Ooč. svet. Dolenc je, ob živahnem pritrjevanju galerije, prijel mestno delegacijo, da še do današnjega dni ni poročala o njegovem predh gu, naj se v proslavo cesarjeve petdesetletnice prekrsti Corso v ulico cesarja Franca Jožefa. Ker je že skoro dve leti tega, kar je to predlagal, poročila pa še ni, je nujno nasve-toval, naj se ulica takoj prekrsti. Župan se je opravičeval, češ, Dolenčev predlog se je odkazal posebnemu odseku v posvetovanje, ki pa svojih študij Se ni končal, in je predlagal, naj se nujnost Do lenćevega predloga odkloni. Tudi Benussi se je izrekel proti nujnosti, češ, Dolenčev predlog je ne • zaupnica odseku, in obč. svet je res odklonil nujnost, za katero so glasovali samo okoličanski zastopniki. Ker je galerija kričala „viva 1' Austria" in „viva Dolenc" jo je dal župan izprazniti. Neka teri Lahi pa niso zapustili galerije, ampak vpili »viva Benussi", ne da bi jim bil kdo branil. Obč. svet. Gorjup je proti pristranskemu postopanju župana energično protestiral. Po seji so Lahi uprizorili veliko demonstracijo, kateri je policija naredila konec.
— (Izvrsten uraden list — Tout comme ohez noua!) V B£dinostiu čitamo:  Te dni je prinesel vladni   „Osservatore" četrti izkaz darov za podjetje italijanskega fanatizma poznanih mladih duhovnikov,  podjetje,  kateremu so nadeli ime nS. Giusto e Nazano*, in ki stoji pod visokim pokroviteljskom — framazonekega ,lndependentea"-a in židovskaga „Piceola".   Z dotičnimi duhovniki smo že sklenili račune in ee ne čudimo ničemur več od njih strani, ker vemo, da je v njih že davno zmagal Italijan nad duhovnikom.   Sovraštvo proti našemu narodu od te strani smatramo torej za stvar, ki se ne da odvrniti drugače, nego — z bojem. Strmeti pa moramo na tem, kar si dovoljuje naše vladno glasilo. Objavivši četrti gori rečeni izkaz, pridodaje „Osservatjre* nastopno:   „S tem izkazom se zaključuje  prvo  upravno  leto.   S 1. julijem prične drugo.  To delo, v resnici patijotično, se priporoča vsem v Trstu  in v Istri,  ki cenijo vero svojih očetov, ter vstrepečejo pred nevarnottjo, ki preti narodnosti italijanski." Nečuveno, neverjetno I Tako piše vladni liet v deželi, ki je po veliki večini slovanska 1 Tako piše list, ki nosi ataročestitega cesarskega orla na čelu, v prilog podjetju, katerega je porodilo sovraštvo proti večini prebivalstva; tako daje liet, ki bi moral biti objektiven in se ogibati bojem, ki vihrajo v deželi, potuho in vzpodbujo ljudem, ki so oznanjevalci proganjanja naše narodnosti, meeto da bi bili misijonarji miru in strpljivosti!   Da, Avstrija je res država posebnosti, toda ne le vsled načina, kakor je navstala, ampak tudi po odnošajib, ki vladajo — na Primorskem! Bodi! Morda je celo dobro tako.   Po takih pojavih vsaj ne more biti nevarnosti, da bi se kdo izmej nas
ndajal krivi misli, da bi bilo na Primorskem kaj razlike mej minolostjo in sedanjostjo.
* iSverdrupovs ekspedicija na severni tedaj) Dne 24 junija je odplula iz nova ekspedicija, broječ i 16 ljudij, na severni tečaj, da preišie do sedaj še neznane dele severne in severovzhodne obali Gronlandije. Na čelu te ekspedicije je Sver-drup, znani kapitan Nansenove ladije „Fram", katero porablja Sverdrup tudi za to potovanje. La-dija je novo opremljena, nekateri njeni deli so povsem novo narejeni, da je ladija mnogo boljša, kot je bila takrat, ko je potoval na nje) Nansen Za to podjetje so sestavili trije zasebniki 50.000 gld., država je samo Indijo posodila ter dala 27.000 K za nje popravke. Potovalci so se oskrbeli z vsem potrebnim. Seboj imajo tudi lepo knjižnico, obse-zajočo 800 zvezkov ter veliko množino žganja, tako da jim got >vo ne poide. Razun Sverd'upa so se udeležili ekspndicie: pomorski poročnik B*a-mano. zoolog E i. Biy. zdravnik dr. Svved^on. konjeniški poročnik Isachsen, kartograf, geolog Schev, botanik Simons, krmilec Raaniis, dva strojnika, dva kurjača in trije mornarji in že izza Nansenove ekspediciju znani H-n'Inksen.
* (Najbolj krvava bitka v XIX veku.) Absolutno najbolj krvava bitka, t. j. bitka, v kateri |e bilo največ mrtvi'i in ranjenih, je bila b tka pri L i psi ji, v kateri je bil premagan Napoleon 1 od j tdruženih ava^rijskib, nemških in ruskih armad. Padlo je 90 000 vojakov. Druga najbolj krvava bila pri Aspernu, kjer je padlo 60 000 vojakov, tretja najbo'j krvava bitka pa j^ bila pri Borodinu; tu je padlo 62.000 vojakov. Nato sledita bitki: pri Kraljevem O radcu (32 000 in priGravelottu (27 000) Pri Sedanu je padlo 12°/0 vseh bojevnikov, pri P I e v n u 14%, priMars-la-Tour 16%-
13 ar i i at i
Uredništvu našega lista so poslali: Za Prešernov spomenik v Ljubljani: Gosp. Jos. Cel es t i na, ces. ar. prof v pok. v Ljubljani 2 4 kron, katere so darovali Kg.: S. S   10 K, P. pl. R. 4 K in prof CelestJua 10 K. — Gosp. EJ. V e n c a j z v Krškem 13 kron, nabrane povodom odbodnice obče priljubljenega g. komisarja Piro* in njega jir^ljubezuive gospe soproge. — Kot prebitek pri ndominiu so darovali gospa Znlaznik, Zalazmkova pdčna. Minki. izg. J >S'p Kreutzer,   Janko Zi;ec in Ivan  Podlesnik 5 kron  s  pristavkom:  Ivi duh, en glas!   Ves rod slovenski   vstaoi   — .Prešernu i pevcu spomenik v Ljubljani !u — Skupaj 4 2 kron. j — Živeli  vrli darovalci  in  darovalke in  rj h na- ! sledu ki 1
Knjitevnoet.
— Pedagogiško društvo je ravnokar izdalo ^Slavnostni   letnik"   z  nastopno vsebino: I. J. Ravnikar:   „Naš cesar Franc Jožef (s sliko). II   K. H. :  Stvarna in  slovnična  obravnava berila „ Cesar Franc Jož«-f I." III   —z—: Odlični hrvatski in  urbski  pedagogi.   IV.  Prof. J^rovšek:   O porabi modela pri risanju (iz angleščine). V. J. L.: Pogled na slovensko pedagogiško polje (1. 1896   in 181J7 ) i VI. —a—: Donesek k strokovni terminologiji. VII. J. B.: Poročilo o delovanju   BPedagogišk->ga društva" od leta 1896.—1898. — Knjiga obsega 252 strani, cesarjevo sliko in risarsko prilogo z 128 podobami. Vsebma  je torej izborna ter zanimiva ne samo za učiteljstvo, ampak tudi za raznmništvo sploh. Društvo, ki je za razvoj naše pedsgogiške literature že toliko storilo,  zasluii gotovo vsestranske podpore, posebno — ker čujemo,   da  je društveno gmotno stanje jako slabo ter se je bati, da odbor pri svojem požrtvovalnem   delovanju opeša. — Cena knjigi je 1 gld 40 kr., (za ude samo  1 gld. 10 kr.) ter se dobi pri odboru v Krškem in pri gosp. J. Bonaču, knjigovezu v Ljubljani.
Telefonična in brzojavna poročila
Dunaj 15. julija Pooblaščenci nemško liberalnih veleposestnikov iz Češke za poga janja z vlado so imeli včeraj  popoldne daljše posvetovanje mej seboj, danes ob 2. uri popoldne pa konferirajo zopet i grofom Thunom.
Dunaj 15 julija. Z ozirom na izvajanja dr. Hocheuburgerja v graški „T agespošti", da hoče vlada svoj načrt jezikovnega zakona uveljaviti s § 14 , je konštatovati, da je vlada to hotela storiti v slučaiu, ko bi se bili načelniki nemških klubov izrekli za načrt, sedaj pa nima več tega namena.
Dunaj 15. julija. „Ostd. Rundschau" se poroča iz Heba, da so bile tam velike demon stracije proti načelnikom nemških klubov, ker so se ti začeli pogajati z vlado. Demonstrantje so na palicah nosili tablice z imeni dotičnih poslancev in klicali „Fej izdajalcem!" Tu kaj šoj i listi skušajo stvar prikriti in trde, da se je demonstracije udeležilo samo kacih 40 oseb.
Dunaj 15. julija. „Wiener Zeitung* prijavlja na podlagi § 14. izdano naredbo, s ka-
tero se podaljšajo določbe zakona z dne j 20 junija 1888 glede kontingenta žganih • pijač, za kateri velja nižji konsumni davek, J in naredbo, s katero se določbe zakona o davku i na sladkor, in sicer določbe glede sladkornih I premij podaljšajo, davek pa zviša na 2 gld.
Dunaj 15. julija. Mej ravnateljem Kar-i lovega gledališča in m j ravnateljem narod-1 nega gledališča praškega se vrše pogajanja j radi gostovanja češke opere na Dunaji.
Dunaj 15. jul ja.    Pri občinski hranil-| niči za okraj Wahring sta dva  uradu ka de-| fravdirala 65 000 gld.    Vzlic temu, da jamči j občina za vse ulege, je bilo danes že ob 8. uri zjutraj   nad   1200  oseb  v hranilnici,   ki so dviguile svoje uloge.
Dunaj 15. julija. „Wiener Tagblatt" javlja, d* se na Hradšanih v Pragi delajo priprave, da bo španska kraljica-reg^ntinja eventuvalno mogla tam stanovati.
Washington 15. julija. S a nt j ago se je udal Amerikancem.
WtiSh.ington 15. julija. Pogoji, pod katerimi je general Toral kapituliral, so za Spance častni. Vsled posredovanja Francije in Avstrije je ameriška vlada dovolila, da sme španska posadka z vsemi vojaškimi častmi zapustiti S a nt j ago, toda na Kubi ne sme več ostati. Posadka se prepelje na nevtralnih ladjah na Špansko.
Narodno-gospodarske stvari.
Prvi splošni zbor slovenskih posojilničarjev.
(Konec.)
III. Predlog. Resolucija o zadevi organizacije slovenskegu posojilništva: a) Vsaka posojilnica imej svoje nadzorstvo, obstoječe iz najmanj treh oseb. b) Vsaka ponojilnca pripadaj kot člen h kakemu drušrvu, katero po svojih pravilih posojilnice nadzoruje, c) Prvo društvo te vrste je „Zveza slovenskih posojilnic" v Celju, h kateremu naj bi načeloma vse slovenske posojilnice pristopile, č) Vse druge nedenarne gospodarske zadruge po vsem Slovenskem naj prevzame v nadzorstvo „Gospodarska zveza" v Ljubljani, d) Ker je pa slovenskih posojilnic že bh, u 150, naj nadzoruje velik del kranjskih posojilnic „Zveza kranjskih posojilnic', e) Slovenske posojilnice naj materijalno podpirajo tiste slovenske denarne zavode, od katerih dobivajo one s une jednake podpore ; to so večje slovenske poso« jilnice, mestna hranilnica v Ljubljani in .Centralna posojilnica slovenska11, katero slednjo je v prvi vrati podpirati, osobino s pristopom, f) Vsa navedena društva s „Centralno posojilnico" vred, ki so namenjena v podporo slovenskim posojilnicam naj vzajemno postopajo, naj imajo svoj organ, s katerim bi se slovensko posojilništvo in vse slovenske go« Bpodarske zadruge pospeševale. Ta organ je ob jed« nem glasilo vseh slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, katere naj ga podpirajo materijalno in duševno, g) Slovenske posojilnice naj podpirajo tudi tiste slovenske gospodarske zadruge, katere niso na škodo slovenskim trgovcem in obrtnikom.
IV. O strokovni izobrazbi členov načelstva slovenskih posojilnic je prevzel referat zastopnik posojilnice za Stari trg in Lož.
Do 12. t. m so se oglasile sledeče posojilnice, ki se strinjajo s sklicanjem našega shoda: 1. Velike Lašiče (odpošlje zastopnika). 2. Pazin v Istri (imenuje pooblaščenca). 3 Podgrad v Istri (odpošlje kot zastopnika č. g Antona Štembergerja. 4. Renče pri Gorici. 5. Buzet v Istri (zastopnika ali pooblaščenca). 6 Marija Snežna v Slovenskih goricah (zastopnika). 7. Sv. Trojica v Slov. goricah (pooblaščenec g. dr. Tomaž Romih v Krškem) 8 Trgovska obrtna zadruga v Gorici 9 Tinje na Koroškem (zastopnik č. g. Volbenk Serajnik, kapelam. 10. Prevalje na Koroškem 11. Brežice (odpošlje zastopnika) 12. Sla* tina na Štajerskem (pooblaščenec g. Lapajne v Krškem). 13. Gornja Radgona (pooblaščenec g. dr. Dečko). 14 Šmihel pri Pliberku (zastopnik g. tajnik Kan-dut). 15. Domžale (pošlje več udeležencev;. 16. Radeče (zastopnik načelnik Franc Laharnar). 17. Slap pri Vipavi (zastopnika gosp. Fran Punčnb in g. dr. Andrej Ferjančič.) 18. Moravče (zastopnika gg. Janko Toman, Orebek Franc). 19. Mokronog (zastopnika g. ravnatelj Fran Rohrman, tajnik g J. Ravnikar). 20. Ribnica [II.] (zastopnika). 21. Leskovice na Gorenjskem (zastopnik č. g. Anton Pfajfar). 22. Horjul (pošlje zastopnika). 23. Sv. Štefan na Žili. 24. Tolmin. 25. Nabrežina (zastopnik g. blagajnik A. Stupica). 26. Stari trg pri Ložu [l ] (zastopniki goap. Franjo Peče in še dva člena). 27. Idr ja. 28. So-dražica. 29. Koper. 30. Sv. Lenart pri Sedmih Studencih na Koroškem (g. blagajnik Wutti M , gosp. Franc Bergman, tajnik in č. g. Gregor Einspieler). 31. Mestna hranilnica v Ljubljani (pošlje kot zastopnike jednega ali več členov svojega ravnateljstva). 32 Gornjigrad (zastopnik g. Fr. Kocbek). 33. Senožeče (pooblaščenec člen Ij. posojilnice). 34. Glinje na Koroškem. 35. llireka Bistrica (zastopnik g. Iv. Valenčič, blagajnik).
Melusine mazilo za lice
• V-runjuje v najkrajšem časa vsakovrstne pes;*, Utaje in mozolčke (sj asčaje). — Popolnoma neškodljivo. 1 lonffk SS kr.
Higien. medicinično milo
zraven »5 fcr. (387—20) _ .Tocllmi -znlofra ==
deželna lekarna Ph. Mr. M. Leusteka
Ljubljana, poleg mesarskega mostu.
Telefon, žte-v. ©©.
Zalivala.
Odbor telovadnega društva „Sokol" v Idriji
žteje si v prijetno dolžnost, vrlim Zirovcem, ki so nase mlado društvo oh priliki izletu tako prisrčno in lepo vzpre-Jeli, tem potom svojo najtoplejšo zahvalo izreći. Osobito se zahvaljuje si. požarni hrambi, predsednifitvu bralnega društva, zavednim v*6čar>om za okrasenje hifi z zastavami, čvrstim dek etom za prelepe šopke, koreujažkim fantom za streljanje in krasne slavoloke s primernimi napisi in gospodu šapanu Antona Sedeju za izvrstno, tocoo in ceno postrežbo.   Na svidenje!   Na zdar! 0«lt>or*.
Meteorologićno poročilo.
Visina nad morjem   *"*i 'i m.
Julij	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	1»*"	Vetrovi	Nebo	1 ^ i OU »
14. 15 •	9. zvečer 7. ajutraj 2. popoL	733 9 737 K 737 4	u y 11 8 ie 8	si. jvzb. sr. svzh. p. m. jug	del. jasno jasno jasno	29-4
Srednja vćerajsnja temperatura It tu 4'B1 pod Bormalom. Včeraj dež in oblačno, proti večeru razvedrenje iz zahoda.
■Ine 15 julija 6kupm državni dolg v notah . . Skupni državni dolg v srebru avstrijska zlata renta ....
1898
Ogeraka kronska renta 4>u/0 .... Avstro-o^erske bančne delnice    . .
Kreditne delnice........
London vista.........
Nemški drž. bankovci za 100 mark . .
80 mark...........
20 frankov.........
Italijanski bankuvci..... .   . 44
C. kr. cekini .... .   .   . ,
Dne 14 julija 1897 4°'(1 državne srečke iz 1, lrtf>4 po 860 gld. Državne srećke iz 1. 1HH4 po 100 gld. Donava reg. srečke f>0/0 po 100 gld.    . . Zemlj. obć. avstr. **/,•/• zluti zast. listi akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . t
Ljubljanske srečke.........23
BJudolfove srečke po 10 gld......26
Kreditne srečke po 100 gld......201
Tramwny-drufit. velj. 170 gld. a. v. . . . 51« Papirnati ruhelj.......... 1
103 gld	70	ki
101 ,	56	•
1*1 .	50	i
100 „	95	•
120 ,	SO	i
9» .	05	t
• 10 ,	—	i
359 ,	—	■
119 „	95	t
58 „	85	■
11 .	75	■
9 ■	52'/,	
44 „	30	■
& .	63	
1*3 gld. 19J , 128 B
98 „ 157 „
50
25 75
50
26
50 50
2*i»
kr.
• f. "
Jti?
Odbor št. Peterake moška podružnice
•v. Cirila ln Metoda naznanja vsem častitim členom tužno vest, da je nje večletni in marljivi tajnik, gospod
živinnzdravnik in oskrbnik mestne klavnice
po dolgi in
zjutraj  ob  9. uri
prsmi n«u včeraj
mučni bolezni
Truplo predragega rajnkega preneslo se bode jutri, 1H. t. m., ob D uri popoludne iz hi5e žalosti. Mesarska cesta (mestna klavnica) St. 1, na pokopališče k sv. Krištofu.
Vsi lastiti členi se naiuljudneje vabijo, da spremijo ranjcega v prav obilnem številu k zadnjemu počitku.
Ljubljana, dne. 15. julija 1898.
hU-i)
.Tosiplna 13 o v javlja ▼ svojem in v imena svojih nedoletnih otrok prežalostno vest, da je nje soprog, gospod
JualiJ Dev
živinozdravnik in oskrbnik mestne klavnice
včeraj ob 9. uri dopolndne, po dolgi bolezni, prejnmSi sv. za k ranim te za umirajoče, v 47. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal
Trnplo predrazegx rajnkega se bode v soboto, dne IS, t. m , ob 5. uri popoludne \r. hifio žalo-sr i. Mesarska cesta st. 1, preneslo k sv. KriSi Tu k večuemn počitku.
Sv. zadusne mase se bodo darovale v farni cerkvi sv. Petra. ^095 Prosi se tihega sožalja!
V Ljubljani, dne 15. julija 1898.
Ces. kr avstrijske £fc državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od daš 1. Junija 1118 lota. Odtiotl Is LJubljane juž. kol. l*ro*i» «c*s Trbti
Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec. Franzenfeste, Ljubno; če s Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klem-Reifling v Stejrr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabol, Beljak, Ce lovec, Pranzeosteste, Ljubno. Dunaj ; čez Selzthal v Sol m grad; če« Klein-Reifting v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Ueb. Franc« ve vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 50 m. dopoladre osobai vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sel? tnal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoludne osonni vlak v Trbit Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnotrrad, Lear - Gasteiu Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Qen«vo Paria; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bodejevice, Plseuj Marijine vare, Beb, Praacove vare, Karlove Vare. Prago, Lirsko, Dunaj via Amatetten. — Ob 7. ari 16 min. zvečer osebni vlak v Lesce Bled. Pol> g t ga vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 39 m. popoludne v Lesce-Bled. — Prvva v Hov« ua««t« I r * Ko* ćev le. Mešam via 4 i: Ob S. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 55 m. popoludne, ob ti. ari 30 ir. zvečer — Prihod v L|ut»ljano j. k. Prog* Is Trfelša. Ob 5. ari 4« m sjutraj osobni vlak z Dunaji via Amstetten, ia Lipskega Prage, Francovih varov, Karlcvih varov, Heha, Marijinih varov, Ptznja, Budejevic, Solno<rada, Linca, Stevra, Aasseea, Ljnbna, Celo vca, Behaka. Fran lensfeste. — Ob 7. uri 55 mi m. zjutraj osebni vlak i« Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 m. dopolndne osobni vlak z Dnnaia via Amstetten, Karlovih varov, Heha, Marijinih varo* Plan j a, Budejevic, Sol nog rada, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve Curiha, Bregeaca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteina Ljnbna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popoledne osobni vlak s Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pon tabla. — Ob 9. uri ti m. zvećer osobni vlak z Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Hiba, Marijinih varov, Fi/.iim. Budejevic, Linca, Ljnbna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg te-.:* vsako nedeljo in praznik oh 9. uri 5"» m. vlak iz Lesc-Bleda. — Proga la Ne««na iu«*Ht« lu la Ko*ev|a Mešani vlaki: Ob 8. ari 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m, popoludne in i h 8. nri 35 m. zvečer. — O«llio«l Is I.Jjnitij** m«- d. k. v Kamnik. Ot t. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob ti. uri 5«) m in ob 10. uri 25 min. zvečer, pi slednji vlak samo ob nedeljah in prstni k i h. — Prihod v L|ubl|an«> d. k. Is Mamuika. Ob ti. nri 5ti m. zjn traj, oh 11. uri H ro. dopoludne, ob ti. ar 10 m. in ob 'i. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044-8)
LLuser-jev obliž za turiste.
Prlsaano najboljšo srodstvo proti kurjim ooesom. tuljom L. t. d.
OlHvns salogsit       (2 — 28)
LSchwenk-ova lekarna, Dunaj Meidling.
Zahtevajte L U S £ R~J 6 V tt^jS*; Dobiva ae v vaeb lekarnah.
V Ljubljani pri M. Mardetschlager• Ju in J. Mayr - jo. — V K r anj n pri K. Šavnlku.
učenca
vzprejme tvrdka Jot. Pelrlo, trgovina s papir, jem v Ljubljeni. (Ioti— :i>
V Gorjah, sta ie sa oddajo
2 lepi sobi
z najlepšim razgledom na Karavanke in Blejsko jezero. Več pove j» ^itii« t Šmartnem pri Litiji.
Tuzemska zavarovalna družba (za ogenj, življenje in nezgode) (iow-.ij
išče spretnega
glavnega zastopnika za Kranjsko.
Ponudbe ae vzprejemajo v hotelu 99Prl slona".
Učenec
hh vzprejma v trgovino z mnogovretnim blagom pri Fenl. lII«l»Au v Kraii|n. (1091—1)
Rezalni stroj na kolo
in drugo knjigovezniško orodje
se radi odpotovanja jako ceno proda.
Kupci naj ne oglasijo v Ribnici h. *t. R». (966-8)
Več vagonov
(1032—2)
prvu vrate bp bode prodalo od 24. t. m. nadalje do 5. avguata. Ceoa po dogovoru. — Več ee izve pri j u It I u JL.eitaaal*|ii v 0«*r. JLogatcu.
Trgovsko dobro izvežban
korespondent
ki zna več jezikov, sh vzprejme z letno plačo do 2000 gld., nadHlj« (1081—2)
knjigovodja
8 plaeo 720 gld. na leto. — Ponudb« naj se poSi-!jajo pod „trajno" na upravnislvn „Slov. Naroda".
Razpis učiteljske službe.
Na nafti itlrlrazrednl detkl ljudski Soli n pravim javnosti t Trsta se razpisuje aolteljeva služba u
700 gld. letne place, s pravico do ti petletnio po 40 ^ld. in s V« d meskom k pokninii.Bkemu zavarovanju. Prednost je prosilcem, ki so ie prebili Hkuftnjo usposobljenosti; prosJci brez te akušnje bodo dobivali KOD gld. letne plaftn.
Postavno opremljene profinje naj ho do 15 avguata t. 1. dopoftiljajo podpisanemu vodstva.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, 28. junija 18 H.
SANTAL od M ID T Zatre Oopala, kubsbo, vabrisajanja.
Ozdravi iztok v 4w arah — Poaebno ućinkujofi pri mehanikih boleznih in povzroči fičificenje najbolj S* kalne vode    Kot Jamstvo ima vsak toboloeo ime
r Zaloga, 8. rue Vivisnns, Parit
in v glavnih lekarnah AvBtro-Ograke.
ra kantino in za skladiftč« *.vil lice  uprava iaa; v Hornwaldu pri Kočevju.
Kantina se da v najem ali pa na raćan. V poslednjem slučaju mora skrbeti kantinei* za gostilniško in kuhinjsko orodje ter dobiva 2°0 provizije. Čisti dohodek kalnnie, peke. kruha in trafike je njegov — Prometa je mesečno za iOOO— 3I00O tfld. — Kavcije je treba 500 gld. (1070 2)
Ponudbe na zgoraj  imenovano upravo Žage v Hornwa'.du pri Kočevju.
SH Ravnokar ie izšla v naai zalogi: 1< «<4—J) ^*)
«1 jasna vila. I
Bajka iz postojnske pečine. — Speval Ivo Ivanović Bučar. 11
Cena knjigi je 1 gl<l., lično v jilatno vezani 1 gld. HO kr., po polti f> kr. već. fSEfr
;| lQ.pi.Kleinmayr&Fed. Bamberg'ova založna knjigama I-
v Ljubljani.
Koži potrebne mastne snovi dovajajoč, prepreku e Dcerlcgovo milo a sovo, da bb koža ne zgrbanfii, nu vsufii in ne napenja, ohrani torej lepoto obraza, lepo polt in ohrani koži mladostno svežout in nežnost.
V Ljobijani predajajo na debele: Avgust Auer, Autun Krigper, in Veno Pelrićić.
(»enenilno   /iistopstvo: A. Mutsrh & ('O., Hiinaj 1., liU^euk 8.
IsdajataJj ia oJgovcrm urednik: Josip NolU,
JLatttnina in tiek .Narodne Tinkaro«4.