—KI JE, PRAV PRI 8 Z NAJPREJ DOBIL Ef www.vestnik.si | e: vestnik ?vestnik.si 2 Dei | 22 | Vestnik | 30. julija 2015 š BOŠTJAN MAJERIČ oo dip a 50.4.4000 8:0 8.4 m € V ive 0: Ne »učitnice«, ampak počitnice tej temi bi lahko vnovič odprli razprava in znova razbijali mite o do- pustu učiteljev, Pa ne bomo, Ko se zadnji šolski dan oglasi šolski zvo- nec, ko odide iz razreda še zadnji učenec, ostaneš sam. 0 čem razmišlja učitelj? Mislim, da se z delovno dobo in leti to spre- minja. Ko sem začel poučevati, sem srečal skupinico učiteljev, ki so s strahom pričakovali prvi šolski dan. Takrat tega nisem razumel. Danes? Ne, ni me strah! Vem, česu so se bali, in ne izključujem, da bom tudi sam nekoč razmišljal podobno kot takrat omenjeni, Najbrž je odgovorov toliko, kot je učiteljev. Zase vem, da se v času počitnic preklopim v neko drugo stanje - dejansko na of. Sredi poči- tnic sledi razmišljanje o šolstvu, šoli, učencih ... Vsak od nas ima v spominu podobo učitelja, Prav tako smo bili v šolskem sistemu različno uspešni. Eni so bili vedno odlični, drugi so imeli težave. Zanimivo pa je, da se spominjamo predvsem istih učiteljev. Po navadi je bil to tip učitelja, ki je od nas veliko zahteval, imel avtoriteto in s svojim znanjem in delavnostjo v nas zbujal (straho)spoštova- nje. Zase vem, da me je bilo najbolj sram, če na učiteljeva vprašanje nisem znal odgovo- ra. V današnjem času je slika precej drugač. na. Današnja družba je vse bolj nagnjena k iskanju izgovorov. Le redko smo si pripravlje- ni priznati, da smo za veliko svojih težav krivi sami. Dejstvo je, da je čas šolanja tisti, ki od nas zahteva garanje, Velik del naše prihodno- sti je odvisen od tega. Velikokrat si v tem ob- dobju zapremo mnogo poti in vrat. Prepričan sem, da želijo vsi starši svojim otro- kam boljše življenje, kot ga živijo sami. Za drugačne dosežke so potrebni drugačne poti in delo. Žalostno pa je, da se vse bolj tudi na področju šolstva iščejo bližnjice. Tudi starši so se spremenili, Vse bolj se iščejo pravice, po- zabljajo pa dolžnosti, Starši se vse pogoste- je zatekajo k izvajanju pritiska na učitelje. Oblike so seveda številne. Kakšno sporočilo ppšiljamo s tem otroku? V kakšno družbo se spreminjamo? , Da ne bo kdo mislil, da šolstvo in učitelje samo zagovarjam. Številni opažamo, da šola postaja drugačna in da šolstvo s težavo sledi spremembam družbe, mladine in od- nosa do šole. Izgubljamo vsi. Šolstvo nujno potrebuje spremembe. Težava je v sis- temu, ki ga je težko spreminjati. Ker se spremembe pri učiteljstvu ne sprejemajo z odobravanjem. Po drugi strani poznam kar nekaj učiteljev, ki razmišljajo, da bi v primeru ponujene drugačne karlere brez obotavljanja zamenjali poklic. Današnji čas zahteva hitre odločitve, ki bi morale temeljiti na znanju in dostopnih informacijah, Teh imama ogromno. Kako je z znanjem? Znanja je najbrž vse manj in v bistvu smo na razpotju. Ali se bomo s tem sprijaznili ali pa bo potrebna revo- lucija na področju šolstva. Ne verjamem, da je mogoče otroka v šoli naučiti vsega, kar naj bi vedel, To ni mogoče niti v teoriji. Lahko začnemo že pri enem segmentu izobraževanja, ki ga poznata prav vsak oče in mati. Vedno znova vam bodo v šoli povedali: »Otroci ne berejo!« Nihče se ne vpraša: zakaj smo brali mi? Ker so nas zadeve zanimale, ker jih nismo mogli najti drugače ali ker nam je bilo DOLGČAS. Kaj počnejo danes mladi, ko jim je dolgčas? Zagotovo poznate Facebook. Tam boste na profilu marsikaterega mladostnika na- šli zapisano: »Naj me nekdo klikne!« Pred kratkim sem prebral prispevek o počitnicah, ki naj bi bile namenjene izključ- no počitku. Ne pravimo jim namreč »učitnice«. Sam se spomnim, da sem bil kot učenec ob koncu šolskega leta resnično utrujen. Hudič je le, da nisem čisto prepri- čan, da so danes vsi tako zelo utrujeni od učenja. Jaz se učim - VEDNO in v tem uživam. V vsem. ln tudi v vsem, česar se lotim, pu- stim del sebe in se potem pod to tudi mirne vesti podpišem. Jeseni začnemo. Spet. Do takrat pa so po-/učitnice. m rav 87 EVA SARJAŠ Moje premišljevanje danes, jutri ... z kopalnice slišim hrup starega pralnega stroja. Vsakokrat, ko zacvili, mi- slim, oj, še malo, dekle moje, saj si »vrlo«, le peri naprej. Še stroji v našem času potrebujejo pozornost, pohvalo, kaj šele mi ljudje. Ta sodobna teh- nologija, ki nas je prepričala, da res težko ali sploh ne znamo, ne more- mo brez nje. Kljub temu nas ovija, zavaja in nas uči, da smo njeni. Zgodaj zjutraj, pozno zvečer, a čez dan smo le ljudje. Ljudje, majhni, veliki, suhi, debeli, Jezni, veseli, samosvoji, razigrani, lepi, željni topline, veselja, nežnosti, ljubezni. Po koliko stvareh hrepenimo! Na koncu boja in dela ugotovimo, kako malo potre- bujemo za notranji mir, zadovoljstvo na tem svetu, Za trohico sreče. Kaj potrebu- jemo? Ljubezen? Tudi in... Pravico do miru, do dela in za delo primerno plačilo, Je veliko, kar zahtevam o? Kako bi bilo, če bi bili vsi ljudje tega deležni? i S Na srečo imam vedno čas za dobre in lepe stvari. Rodila sem se v nedeljo, morda pod srečno zvezdo. Za svoje poslanstvo, ki ga ži- vim in ga lahko izpolnjujem v šoli kot speci- alna pedagoginja, sem hvaležna, Hvaležna otrokom, ki me zjutraj pričakajo s sijajem v očeh in z nasmehom, včasih tudi z jokom in bolečino. Sto vprašanj me čaka, objemi sonc v mojem objemu in roke, ki te iščejo. Tako iskreni in čisti so, tu ni preračunljivosti, no- bene teme. Le svetloba prijaznosti, ljubezni okoli in okoli. Veliko let prihajam k njim in oni k meni. Od njih sem se naučila gleda- ti in hkrati videti, Oni so me učili poslušati in jih tudi slišati, Gledati s srcem ni lahko. Dolgo sem premišljevala, kaj sploh je gleda- ti s srcem, ko tolikokrat opozarjamo na to. Danes vem, da ti naši otroci, mladostniki to zmorejo. Zmorejo, ker je v našem svetu za t0 poskrbljeno. Rastejo dostojanstveno, vsak po svojih sposobnostih in možnostih za učenje in delo. Pri njih ni v prvi vrsti tekmovalnosti, temveč to, da učenje in delo opravijo odgo- vorno in čim bolj uspešno. In so pri tem pra- vi zmagovalci. Pri vsakem najdemo kanč ek talentiranosti, naj bo to petje, ples, risanje, zlaganje kock, igra v gledališču, igra, v kateri lutke oživijo, da o gibanju oziroma športu ne govorimo. Eni šivajo, drugi obliku- jejo glino, tretji kuhajo in pečejo. Vsak izmed nas nosi biser, ki ga je treba le najti v tem oceanu življenja. Kakšna eksplozija sreče nastane, ko najdemo ta biser, ki ga človek včasih tako skrbno, ne- hote skriva ali čuva, Hvaležna sem tudi staršem, vsem tistim, ki nam zaupajo svoje bisere v varstvo, nego in učenje za življenje, da zasijejo v vsej svoji čarobnosti. Skupina otrok skupaj z odraslimi in s svojimi dejavnostmi v skupini naredi sčaso- ma gnezdo varnosti, zaupanja, Otrok vsako jutro želi pogovor, nekoga, ki je nje- mu blizu in ga lahko posluša. Toliko vsega se nabere v otroški duši, da mora to z nekom deliti in mu zaupati. Takrat se ustavi tudi čas, ker včasih se mora. Otrok pripoveduje, čeprav ima težave. S tem pridobiva spoznanje, da je tudi on velik in pomemben. Vse njegove kretnje, mimika pričakujejo, da ga slišimo. Ni to čudo- vito! Prisluhniti in dati vedeti, da je sogovornik tu zaradi tebe in obratno. Ne, v mlajših letih nisem premišljevala tako. Veliko mavric na nebu sem videla, veliko dobrega, manj prijetnega se je zgodilo v mojem življenju. Izkušnje, leta in lekcije so krive, da sem danes to, kar sem. Da vstopam v prostor z veseljem, razumeva- njem, z upanjem in vero v dobro, In otroci so najboljši opazovalci in posnemoval- ci. Zapomnijo si vse, naj bo to veliko ali majhno. Če občudujete pravičnost in re- snico, pojdite med otroke, med iskrene in pogumne ljudi. Kajti na koncu bomo spet igrali in hoteli gledati, videti in začutiti svetlobo ali pa..M KARIKATURA Anton Buzeti H www.vestnik.si | e: vestnik vestnik.si 30. julija 2015 | Vestnik | 23 ! Den 3 4 DEI Pen je Vestnikova mesečna priloga. izdaja ga Podjetje za informiranje. V. d. odgovornega urednika matičnega Časopisa ja Dejan Fujs, redaktorici Pena sta Majda Horvat in Vida Toš. Pri Pripravi sodelujejo Novinarji Vestnika in Zunanji sodelavci Lektura Nevenka Emvi, oblikovanje Ksenija Šomen, računalniški prelom Robert J. Kovač BESEDILO Vida Toš FOTOGRAFIJA Nataša Juhnov 4 > 8 0 0 v s o 0 % a % % 8 0 o 6 v v %0 90 0 9 co Pena, ki ga bo povezovala rdeča nit »učenja«, nisem niti za sekundo premišljala. Takoj mi je padlo: »Kiko.« Ne samo, ker je učitelj, ki je najprej člo- vek s srcem in šele nato z dvignjenim prstom, ampak še zaradi milijon drugih razlogov. Z intervjuja sem se vračala... srečna. Pokazalo se je, da so bila moja priča- kovanja močno presežena. Že dolgo nisem delala s člo- vekom, ki bi bil tako hvaležen »štof« za pisanje. Po izo- brazbi sinolog in geograf; dela na fokovski osnovni šoli, v kateri poučuje zgodovino, geografijo, tehniko in drža- vljansko vzgojo, na šoli pa vodi tudi krožek robotike. Ko mi razloži, da je tako sinologijo kot geografijo na ljubljanski filozofski fakulteti študiral samostojno, sem prepričana, da je imel na geografiji tudi pedagoške iz- pite. Naredi premor. Nato se navihano nasmehne: »Jaz sem vedno govoril: 'Nikoli ne bom učitelj."« (Huronski smeh, najprej moj, nato njegov.) »In ko so mi na fakul- teti ponudili, da lahko naredim pedagoške izpite za- stonj, sem rekel: 'Niti pod razno' (smeh).« Ugotovim, da sva močno povezana z vzporednico »zarečenega kru- ha«. Kristjan: »Tega sem se pa res že skoraj prenajedel (smeh).« Tudi sama sem namreč do svojega 33. leta go- vorila, da ne bom imela otrok. Zdaj imam - tako kot Kiko - tri. Ko mu to omenim, se samo smeje: »Sam sem se, ko sem dobil drugega, pred celo šolsko zbornico ša- lil: 'Zdaj pa dovolj. Zdaj, ko imam tri, mi sploh nihče več nič ne pravi (smeh). Pa še enega kosa zarečenega kruha se zelo dobro spomnim: na koncu srednje šole sem re- kel, da nikoli ne bom študiral jezikov. Skratka - nimam komentarja na svoje izjave (smeh).« Sinologija, to je očitno, je njegova prva ljubezen. Gre za vedo o Kitajski, ki uči kulturo, zgodovino, sociologijo. jezik in miselnost držav, ki spadajo v civilizacijski Krog Kitajske, »Bil sem prva generacija študija sinologije. In to je bilo res nekaj, v kar sem zagrizel in šest let delal s srcem... zdaj pa delam skoraj samo z geografijo, s sino- logijo pa skoraj nič več. Vidiš, kako življenje vse obrne -.. No, zdaj, ko sva bila z ženo na zelo kratkem dopustu, | € sva z Majdo razmišljali, koga dati na naslovni- Pd z zona « | 4 sa a oba x' SR HB ) be UNEID ENA sem tam srečal ljudi iz Singapurja in smo se zaklepe- tali. Veš, kako lepo je bilo! To tako poboža dušo, da ne morem povedati. Ko si spet v stiku.« Razlaga mi o Aziji, o tamkajšnjih ljudeh, šolskem sistemu, religijah ... vi- dim, da kar cvete, da se je njegovo srce popolnoma od- prlo. »Veš, kako so Kitajci 'naprej'... praktično ne bodo več potrebovali prevajalcev, tako sistematično so otroke učili angleško. Mi želimo biti prosti, imeti dopust; oni so pa, vsaj tako se mi je zazdelo, ko sem bil tam pred dvema letoma, konfucionistično zašli spet v en drug ekstrem ...« Dodaja pa, da se zavedajo, kaj je znanje in kako je pomembno: »Vrednota znanja je zanje zelo po- membna.« Razlaga mi svoje izkušnje iz samostana na Tajvanu: »Tam sem živel tri mesece in spoznaval to, kar me najbolj zanima. Spoznaval budizem in vegetarijan- stvo. Tam sem živel zdaj, v tem trenutku,« Kristjan ima predstavo, kaj je dober učitelj: »Dober učitelj je lahko samo tisti, ki je najprej dober človek. Pa še nekaj. Jaz recimo učim geografijo; priznajmo si, niso vsi za geografijo. Zato je od vseh res treba zahtevati neke osnove, brez tega ne gre; če gre nekdo v Svet, da ga ne morejo prodati, vsaj toliko mora znati. A naj bo dife- renciacija; vsak učitelj bi se moral zavedati, da njegov predmet ni edini. Saj ti vidiš, če kdo požira tvoje besede, mu daš več, več, več. Ga razvijaš. Eni so pa bolj praktiki ali pa za tehniko. Zakaj bi grenil življenje nekomu, ki obvlada električno vezje ali sončno energijo? Kar te za- nima, to 'stisni', pri drugem pa usvoji samo nujne stva- ri.« Ko ga povprašam po Kristjanu, ko je bil še otrok, kako je njemu 'ležala' šola, se spet zasmeje: »Moja prva ocena pri geografiji je bila enica. Slovenijo sem iskal v Srbiji (smeh).« A, dodaja, iz svoje šibkosti je vedno tre- ba narediti svojo moč. »Kakšen sem bil kot učenec? Ne vem, zdi se mi, da nisem bil tako obremenjen s šolo, kot so današnji otroci, Ne vem, zakaj je do tega prišlo... Malo je bil pritisk od zgoraj navzdol v sistemu, malo pa tudi spremembe v družbi. Danes recimo starši popolno- ma drugače gledajo na šolo in učitelje kot včasih, Pro- blem pa je v tem, ker se dandanes že vsak drzne - pa če UČITELJ GEOGRAFIJE, KI JE PRAV PRI TEM PREDMETU NAJPREJ DOBIL ENICO je kompetenten ali ne, ti drugi to počnejo še pogosteje - vmešavati v stvari. Meni ne pride niti na misel, da bi se vmešaval v delo nekega ne vem... inšpektorja ali pa no- vinarja, recimo. Ne drznem si, da bi zdaj šel k Pipistrelu in bi tam rekel: "Vi pa to spremenite" Dokler ne bom res obvladal do podrobnosti. Medtem ko dandanes že vsak lahko sodi o delu policista pa učitelja... Okej, vsak ima lahko mnenje, vsak ga lahko tudi pove, a to pa je tudi vse. Je pa tudi res, da smo učitelji pogosto sami kri- vi za to. Ker si ne upamo postaviti meje. Do koder lahko nekdo gre. A v današnjem sistemu je to malo težko; mo- raš kot učitelj res že 'imeti jajca', da te ne gane.« Dobro je, da ima okolje besedo, dodaja Kristjan: sploh, če oko- lje s šolo in učitelji sodeluje konstruktivno: vTorej iščejo rešitve, ne pa napake. A to se na žalost vse prevečkrat obrne v brskanje po problemih, to ne vodi nikamor. In kar je najpomembnejše - to je zelo slabo za otroka, saj nanj prenašamo vzorec, po katerem bo poskušal vse življenje 'hvatati krivine. Najpomembneje pa se mi zdi tole: otrok mora imeti travme. Jaz ne vem, kje smo mi pobrali, da otroci ne smejo biti žalostni, pa da jim ne sme biti dolgčas, pa da ne smejo imeti problemov in travm. Seveda ne govorim o življenjsko eksistencialnih problemih za otroka, ampak o za njih obvladljivih. In prišli smo do tega, da otroci doma ne doživljajo travm, ker jim starši v čisto vsem ustrežeja in nikoli ne pove- do 'ne'. Pa pride tak otrok v šolo in sliši 'ne', učitelj pa pod pritiskom staršev, okolja ia še česa popusti, Pa pri- de tako skozi srednjo šolo. fakulteto in v službo. Tam pa mu delodajalec pravi: odpuščen si. Potem pa ljudje delajo samomore. Karikiram, 4 v tem je na žalost veli- ko resnice. V ozadju pa je ena največjih napak - saj se otroci ne znajo spopadati s problemi.« Kako on vozi — slalom med 'papirnimi zmaji", torej zahtevami šolskega — sistema in svojim učiteljskim srcem? »Z dobrim kolekti- vom in dobro šetinjo.« Ob političnem odgovoru se oba od srca zasmejeva. Potem se zresni: »Pouk je nekaj ču- " dovitega. ln če pride iz enega razreda vsaj eden, ki sem mu dal misliti, potem sem naredil vse.« % či 4 Dei | 24 | Vestnik | 30. julija 2015 www.vestnik.si | e: vestnik ?vestnik.si D R U Ž | N A Lančičevi iz Žihlave Pri njih se slavi življenje v harmoniji - Lančičevi moški so modri po odločitvah in modri po očeh, pa tudi nekoliko hudomušni. Ženske so pridne, samozavestne, družabne in obzirne. Prav vsi pa so izjemno pozorni drug do drugega in tudi med našim obiskom ni manjkalo pohval starejših ali mlajših članov družine. Ja, pozornost in pohvala. Ali ni prav to tisto najbolj pomembno v življenju, kar potrebujemo? Delo je pri njih nekaj samoumevnega, porazdeljeno med ' vse na domačiji, ni pa »svetinja«. Tudi materialne dobrine za njih niso najpomembnejše. Tako Jožefu veliko pomeni jadranje, Emi pa druženje z ženskami ob plesu. Za vse pa sta zadnje čase najbolj pomembna vnuka Lili in Žan. Štiri generacije pod isto streho prseoLo Bernarda B. Peček rorocRariJa Nataša Juhnov oo doo o navo 04.6 € os oo 0. s 0 v 00 8 0 8 red kratkim je postal gospo- P:: kmetije Rok - torej je s 26 leti mladi prevzemnik kmetije. Mlajši brat David je zadnje leto pre- živel v Nemčiji, v kateri si po študi- ju sanitarnega inženirstva nabira iz- kušnje. V stiku so prek Skypa in med pogovorom je beseda večkrat nanesla tudi nanj, kajti ravno tega dne je opra- vljal izpit iz nemščine, ki bo odločil, ali bo študij nadaljeval v Berlinu ali v Ljubljani, Oče Jožef je ponosen, da je zbral pogum in šel v Nemčijo na- birat izkušnje, še posebej, ker nikoli ni dajal vtisa, da je tako samostojen. Rok pa je že od malih nog vedel, da bo kmetovalec, in že v osnovni šoli je tudi vedel, da bo Brigita njegova ži- vljenjska sopotnica. Kljub mladim le- tom ježe prekaljen in izobražen kmet, Brigita pa je po srednji šoli končala še zootehniko, Že v osnovni šoli sta po- stala par tudi dedek Jožko in babica Antonija, torej je zgodnji izbor par- tnerja nekako v genih. Tudi Jožet (v Prlekiji so to Juši) in Ema sta vzor ra- zumevanja zakonskih Partnerjev - še posebej, ko vemo, kako zelo razgiba- no družabno življenje sta imela in še imata oba, najsi bo v okviru jurjevske podeželske mladine ali društva pode- želskih žena, Sreča, ko je pri hiši veliko ljudi Pri Lančičevih vsak ve, kakšno delo ga časa kateri dan. Odkar so pri hiši majhni otroci, ura teče bolj v njiho- vem ritmu, sicer pa delo s prašiči ni tako natančno vezano na uro kot na primer delo s kravami. Med našim obiskom so bili sredi žetve, saj jih je na njivah še čakalo okrog 14 hektar- jev rritikale. Pri Lančičevih v Žihlavi imajo že okrog četrt stoletja vzrejni center za plemenske svinje - od sed- mih do pol desetih dopoldne in po- tem zvečer po šesti uri skrbijo za 350 svinj, od tega 50 plemenskih. Vsak je odgovoren za svoj »oddelek«, Rok skr- bi za krmila in pujske, Ema za »poro- dnišnico«, Jožef za pitance in starej- še svinje ter razvoz pujskov. Vmes je treba opraviti še veliko drugih stvari, papirje, čiščenje, nabava ... »Sreča je, da je pri hiši toliko ljudi, ki lahko de- lajo in pomagajo po svojih močeh,« na glas razmišlja Jožef. Ob tem je prav dedek Jožko zelo pomemben, saj ima oči in ušesa nad vsem - njegova skrb ih pozornost sta rešili že marsikate- ro zadrego ali neprijetnost. Sicer pa ima »pravico do dela« vsepovsod, naj- bolj pa v vinogradu na Legmecu v Dra- kovcih, kjer raste 850 trsov laškega rizlinga, rumenega muškata, otone- la in traminca. Babica Antonija skrbi za »grede« in tudi na njenem vrtu so polži zelo nadležni, Skupen velik pro- jekt vseh štirih generacij pa je gradnja nove hiše, dvojčka, ki raste v neposre- dni bližini in ki jo gradijo premišljeno in z razumom, predvsem pa tako, ka- kor jim dopuščata čas in denar. pravi- jo. Stara hiša je z začetka prejšnjega stoletjain kljub številnim obnovam ni primerna za življenje oziroma bo bo- lje zgraditi novo. Celotna družina je zato sprejela pomembno odločitev. Vzgojiti sina, pridobiti snaho Osnovno pravilo: vsak "mora ne- kaj delati, pa je vsem dobro. Od tega, kako znajo člani družine delati v so- žitju in razumevanju v hiši, v hlevih in na poljih, je večkrat odvisno, kako se v družini na splošno razumejo med sabo ali tudi nasprotno. Da oče prepusti delo in kmetijo sinu in ta- šča kuhinjo snahi, marsikje ni tako enostavno kot pri Lančičevih. »Po- hvaliti moramo dedka in babico, že od začetka sta prepustila vse in smo se razumeli, fo je tako kot v podje- tju in tudi v drugih družinah - mo- raš zaupati drugim in jim prepustiti, da znajo narediti. Pa vsak mora svo- je narediti. Že od nekdaj so rekli: ka- kor ti z očetom, tako sin in s tabo,« je povedal Jožef. Ema doda, da je bila sama že kot dekle v Okoslavcih nava- jena veliko delati in skrbeti za druge, saj je bila najstarejša in je skrbela za mlajše sestre in kuhinjo. Tudi kruh za svojo poroko si je sama spekla - dvakrat ga je pekla tisti teden. Ko je prišla k Lančičevim, je živela še stara mama, babičina tašča, ki jo je veliko naučila o kuhanju. Videla pa je tudi, kako dobro se razumeta obe ženski pri hiši. Ko je babica zbolela, pa je vse prepustila mladi gospodinji. Naslednje vprašanje je bilo, kako naj oče sina navadi na delo; Rok je po babičinih besedah zelo priden, toda dandanes tudi na sodobnih kmetijah ni nujno, da so vsi pridni in navajeni na delo. Pa se je oglasil starejši Jož- ko: »Veste, kako sina najhitreje nava- diš na delo? Tako, da odideš in mu prepustiš delo.« Mlajši Jože pa doda: »Moraš mu zaupati pa gre. Eni pre- dolgo ne zaupajo svojim otrokom, stari so že 25 let, pa pravijo, da oni tega še ne morejo narediti. Je pa res odvisno od tega, kakšno delo imajo kje pri hiši.« Ko začnemo govoriti o žetvi, postane omizje zelo živahno; babica Antonija se spominja, da so nekoč šli na njive že zjutraj po tre- tji uri, v najhujši vročini pa niso šli iz hiše, ampak so počivali. Pa med sabo so si veliko pomagali, predvsem soro- dniki. Njihov prvi sosed je bil »kom- binat«, ki je skrbel za več kot polo- vico obdelovalne zemlje, in tisti, ki so bili zaposleni na tem posestvu, so morali opraviti žetev najprej tam, šele potem doma. Tudi Antonija jim je v času največjega dela na njivah včasih pomagala pomolsti krave. »Saj to ni več žetev, včasih smo imeli ves mesec akcije, veliko se je delalo, pa tudi peklo in veselilo... zdaj se poža- nje s kombajnom in hvala bogu, da je končano, da ni bilo neurja ali toče,« sta enakega mnenja oče in sin. Jadranje in kankan Jožefova velika ljubezen sta mor- je in jadranje - jadranje s prijatelji je edino dogovorjeno vnaprej, o vsem drugem se dogovorita s soprogo sproti, V šali pove, da se sicer mora prilagajati ženi Emi, ki je najbolj dru- žabno delavna, saj je predsednica Društva podeželskih Žena Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je izjemno aktivno. Ema tudi vsako leto pobira priznanja in medalje za svoje kulinarične izdelke oziroma dobrote na Ptuju (za krofe, kruh, meso iz tiinke itd.). Je pa tudi pobudnica jurševskih plešočih žen- sk, ki nastopajo na raznih priredi- tvah s francoskim plesom kankan ali kavbojskim plesom. Pri koreografiji in vajah jim pomaga učiteljica plesa Nina Fras. Ema pohvali samozavestne prleške ženske; društvena dejavnost je tako zanimiva in pestra, da njihove članice niso le kmečke ženske, ampak nasploh ženske, ki živijo na podeže- lju. Ko je bila tudi v vodstvu Zveze kmetic Slovenije, je med obiski dru- gih krajev dobila idejo, da bi tudi nji- hove ženske začele plesati, torej da bi počele poleg kuhanja, vrtnarjenja in vezenja še kaj drugega. Od nastanka skupine leta 2011 pa do danes je po- stalo osem žensk, ki plešejo kankan in kavbojske plese, zelo znanih. Za- nje to ni samo nastopanje pred jav- nostjo, ampak tudi koristna rekreaci- ja. »Moj mož ni ljubosumen, za druge pa ne vem. Kako mi vse to uspeva? Če ima človek voljo in željo in je kolikor toliko zdrav, potem gre. Razumemo se in si med seboj pomagamo pa vse gre,« je povedala Ema. Mož pa doda: »Kolikor ljudi, toliko čudi, eni imajo za sveto delo, drugim so pomembnej- še kakovost življenja ali materialne dobrine, spet tretji imajo raje kultu- ro in šport... nekoč sem tudi jaz ve- liko igral, predvsem v letih od 1996 do 1998. Toda tudi belega kruha se prenaješ.« 8 www.vestnik.si | e: vestnik?vestnik.si 30. julija 2015 | Vestnik | 25 | Den 5 S V E T Martina Žoldoš Zanimivo je bilo srečati in intervjuvati stanovsko kolegico. Vedno je posebno doživetje videti novinarje, kako se znajdejo »na drugi strani«. Povem vam, da večina ne prav dobro. Pravzaprav se po navadi prav novinarji, ki naj bi bili mojstri vprašanj, blazno izogibajo dajanju odgovorov. Sploh, če so vprašanja osebna. Arona ni te vrste. Pozitivno sta me presenetili njena odprtost in sproščenost. In njena novinarska žilica, ki kljub temu, da se je preselila in ne dela več v novinarstvu, ne more biti pri miru. Martina Žoldoš. Vsak ima v ozadju svojo zgodbo BESEDILO Vida Toš roToGRAFIJA Nataša Juhnov te e6 . Vtee ov ža sie are ea je ojena je in odraščala je v Len- davi. Tam še živijo njeni star- -, %$i, h katerim, pravi, vsako leto pride za nekaj mesecev, Zdaj že s svo- jo hčerkico, včasih ju spremlja tudi MOŽ, »V Ljubljani sem doštudirala nOVinarstvo in sedem let delala pri enem od slovenskih časopisov. Potem PA, Saj veš, kako je v novinarstvu. Ni redne zaposlit e, veliko delaš, nimaš dopusta, status samostojne novinar- ke pa nenehno plačevanje prispev- kov. Vse skupaj me je puščalo ... raz- očarano. In sem se odločila, da grem na potovanje.« Po Srednji Ameriki »Kostarika, Nikaragva, Gvatemala, Honduras, Belize; vse to sem prepo- tovala. Potem pa sem v Mehiki, v Me- ridi, to je na Jukatanu - čisto na kon- cu moje poti -, spoznala Fernanda, ki je danes moj mož.« Bilo je prvo, potovanje namreč; prej ni nikoli po- tovala na tak način. »Vedno sem žele- la videti Latinsko Ameriko, zato sem razmišljala, da bi šla v Argentino ali Urugvaj. A sta se mi državi zdeli pre- več podobni evropskim, želela sem nekaj res čisto drugačnega, eksotič- nega. 0 Srednji Ameriki se zelo malo ve, in ko sem malo raziskovala, mi je v oči padla Kostarika, ki ji pravijo srednjeameriška Švica. Ima namreč zelo lepo naravo, je ekološko usmer- jena in relativno varna država z raz- vitim turizmom, zato sem se odloči- la, da grem tja. Potem pa mi je - od vseh prepoto- vanih držav - najbolj prirasla k srcu Nikaragva. Ker je še najbolj pristna od vseh; ni toliko turistov, je poceni in varna z neokrnjeno naravo in ču- dovitimi kolonialnimi mesti ter ne- verjetno prijaznimi ljudmi,« Dodaja, da je potovanje ni veliko stalo. »Uporabljaš javni prevoz, hra- na in prenočišča pa so poceni. Na- redila sem celo izpit za potapljanje, ker je tam ceneje, potem pa se greš še malo turizem in se povzpneš na kakšen vulkan... Pa vseeno še ni tako drago.« Vrnitev in spet nazaj Po devetih mesecih popotovanja se je vrnila v Slovenijo. »Je bil kar ve- lik šok, saj sem prišla domov pozimi, ko je mrzlo, znoči se že popoldan ob štirih, nenehno si zaprt v hiši, pred- vsem pa me je vleklo nazaj. Pa sem si rekla: 'Nič, bom pa tam poskusila srečo." Domov se vedno lahko vrneš (smeh).« Z možem sta tako zaživela skupaj, se iz Meride preselila v Pue- blo in kmalu dobila hčerkico. Poslušam njen govor, zanimiva me- šanica lendavsko-španske intonacije «.. zelo mehek, ki ga izgovarja sko- raj kot 'u'... prijetno jo je poslušati. »Puebla, ki je dve uri oddaljena od glavnega mesta Ciudad de MExico, ima dva milijona prebivalcev in že to je bila velika sprememba. Priha- jam iz Lendave in največje mesto, v katerem sem kdaj živela, je Ljublja- na (smeh), ki je v primerjavi s Pue- blo seveda majčkena, Na začetku me je motilo veliko prometa, ki prispeva k večji onesnaženosti zraka; pa var- nost je seveda drugačna. Tam pono- či ob dveh ne boš hodil sam po ulici, medtem ko si to v Lendavi lahko pri- voščiš, Težko sem se navadila vozi- ti avto, ker ne spoštujejo prometnih pravil, vse skupaj je bolj 'po kavboj- sko" (smeh). Hrana, hrana je pa zelo pekoča, jaz se ji recimo izogibam. Tudi ma- stnemu se izognem. Doma tako jemo malo tamkajšnje tradicionalne hra- ne, malo slovenske pa kakšne 'med- narodne", kot so špageti (smeh).« Od mehiške hrane, pravi, ima rada »chi- les en nogada«: »To je paprika, ki jo popečejo, olupijo in poberejo seme. Nato jo napolnijo z mletim mesom, več vrstami na koščke narezanega sadja in še z mandlji. S to maso na- polnijo papriko, povaljajo v jajčnem testu in ocvrejo, vse skupaj pa poli- jejo s posebno orehovo omako. To je ena taka sladko-slana, zelo dobra in tipično njihova jed.« Tortilje, razlaga Martina, so seveda v Mehiki čisto ne» kaj drugega, kot jih dobiš pri nas. »Tortilje morajo biti koruzne. Po- | bi a ra opa ug le vmes na zobni deo «oda Mia »Kostarika, Nikaragva, Gvatemala, Honduras, Belize; vse to sem prepoto- vala. Potem pa sem v Mehiki, v Meridi, to je na Jukatanu - čisto na koncu moje poti -, spoznala Fernanda, ki je danes moj mož.« Bilo je prvo, potovanje na" mreč; prej ni nikoli potovala na način. »Vedno sem želela videti Latin- sko Ameriko, zato sem razmišljala, da bi šla v Argentino ali Urugvaj. A sta 5€ mi državi zdeli preveč podobni evrop" skim, želela sem nekaj res čisto dru" gačnega, eksotičnega. O Srednji AMe" riki se zelo malo ve, in ko sem malo raziskovala, mi je v oči padla Kosta" ka, ki ji pravijo srednjeameriška Švic- Ima lepo naravo, je ekološko usmer" jena in relativno varna država z raz tim turizmom, zato sem se odločila. grem tja. Potem pa mi je najbolj prir" sla k srcu Nikaragva.« — jo ogromno vrst koruze: belo, rdeč modro. Pojedo tudi ogromno pzola s ki ga imajo prav tako več vrst. naje več pojejo črnega. Pa vsaka vrsta He svoje ime. Ko so mi recimo na zače vi ku rekli 'haba' in sem vprašala, kal" to, so mi pokazali fižol. Potem jaz to čem, da je to fižol, oni pa, da J" haba (smeh). Martina si od doma v Mehiko dno odnese kašo. »Tam ne poz? ne ajdove in ne prosene kaše, za!) vzamem kakšen kilogram, da im? je potem za nekaj časa.« Fernandu P bila, ko je bil lani v Sloveniji, dl? všeč, saj je po njegovem mnenju % ve jena in zelena. [In Martina je še p9 dala: »Od hrane so mu bili všeč p siri, bograč, krvavice, raca z m! kremna rezina z Bleda.« ve" gjo si Našla jo je fotografija Martino sem »odkrila«, koje Y/4,- boški knjižnici odprla svojo prv? ve tografsko razstavo z naslovom? ,4- enkratželim videti Acapulco«, 72, j- teroje fotografirala hišne pod" o ce: »Ye serije sem se lotila potefi ic, sem spoznala nekaj hišnih pomoč em ki hodijo v tuje domove v glavs"i. čist in pospravljat, včasih pa tudi... kat in kuhat. In ko sem se pogov? ok la z njimi, sem ugotovila, da... d? pa kogar ne zanimajo. Da so pravzaf a v zelo slabem položaju, v še slabše ge pa, ker so ženske. 'Tako sem jih alo tretirala, pod fotografijo pa zap? ; njihove zgodbe. ce Nekatere so recimo morale z2 pi delati že pri sedmih letih, ker s? gl niso imeli denarja, da bi jim dali) ase "Tako so morale same poskrbeti "4: in še za svojo družino. Zdaj pa v! 9 jo izobrazbe, zdravstvenega zava RR, vanja, dopusta, socialnih prispe", gi M ničesar. Delajo tudi po 12 ur vse 4 god tednu, razen nedelj. Obenem jih so zaradi dela, ki ga opravljajo, ve krat ponižujejo.« Pravi, da bi fotografije rada ph vila v Mehiki in tako vsaj malo V' 4? stavila ta problem: »Zavedam se ne bom veliko spremenila. Mt bodo pa vsaj ljudje, ki to pije, pa tisti, za katere te ženske de 48 začeli o njih razmišljati kot 0... ; bah. Z zgodbo v ozadju. Pa jih pa bolj ceniti in spoštovati, mogoče boljše plačati.« JE rules olke pa MEČE MA 5; pen | 26 | Vestnik | 30. julija 2015 www.vestnik.si | e: vestnik ?vestnik.si Jemen, država na koncu Arabskega polotoka, je zelo drugačen od drugih pavi: mnv ksi arabskih držav. Krasi ga pravljična prestolnica Sana, slovi pa po edinstvenem NEO (Goovi Ne, a otoku na svetu, Sokotri. To je domovina kraljice iz Sabe in družine Bin Laden. Jemen je bil dolga leta edini pridelovalec kave na svetu, to je dežela množičnega uživanja kata, pomanjkanja vode, revščine, različnih vojn in terorističnih napadov... Politične razmere v državi so res slabe, saj sem dan po vrnitvi domov v poročilih že slišala, da je na cesti iz Sane proti letališču eksplodirala bomba. Kljub temu je Jemen dežela, ki jo je vredno doživeti. Mesto kot okrašena torta in otok zmajevih dreves BESEDILO IN FOTOGRAFIJE Marinka Jerič SA NO 9-80 X p, Pp oA$ 6 vm. au 0 starejših in najbolj samosvojih mest na svetu. Leži na višini 22300 metrov in je nedotaknjen arhitekturni biser, ki je dobil mednarodno priznanje leta 1984 z vpisom na Unescov seznam svetovne dediščine, Sraro mesto je ne- prekinjeno poseljeno vsaj 2500 let in to je njegova največja znamenitost, Obda- no je z visokim obzidjem in lepo ohra- njenim glavnim vhodom v mesto, ime- novanim »Vrata Jemna«, Še zmeraj vrata ob šestih odprejo in ob 20.00 zaprejo. To je simboličnega značaja, spomin na sta- re čase, ko je Sano obdajalo sedem po- dobnih vrat, Za vrati se nam odpre svet starodavnih nebotičnikov, uličnih blo- dnjakov, znamenitih arabskih sukov, več kot sto mošej in kar 12 hamamov, ki so še zmeraj aktivni. Zaradi pomanj- kanja prostora in lažjega nadzora so že pred več kot tisoč leti začeli graditi v vi- šino In tako so nastali prvi nebotičniki. Ohranjenih naj bi jih bilo 14.000 in ne- kateri so stari tudi 400, celo 600 let, Nji- hova edinstvena arhitektura in višina od pet do devet nadstropij, ki se vzpenjajo nad ozkimi kamnitimi uličicami, dajejo Sani značilen in svojstven pečat. Stari del Mesta Je videti kot čipke, kot okrašena torta. Mesto naj bi ustanovil Noetov sin Sem, ki se je po smrti očeta podal na jug, da poišče rodovitno zemljo. Poseljeno je bilo že v prazgodovini, vzpon pa doži« vi v antiki. Sana je bila že od nekdaj tr- govsko mesto, prek katerega poteka ena od karavanskih poti. V zgodovini si jo je vedno nekdo želel in na tem ozemlju se nenehno bijejo boji med posameznimi plemeni. Vladavine segajo vse do Egip- ta, 'furčije in danes do nedefiniranih mej Sr: prestolnica Jemna, je eno naj- Marinka Jerič, avtorica prispevka in fotografij, in značilno stekleničasto a ae cvetoče drevo, ki daje otoku poseben čar in lepoto. Ime je dobilo po nenavadno odebeljenem spodnjem delu stebla. sosedov. Jemen nekoč glavni svetovni pridelovalec kave, mire, kadila in kata Ko smo zapustili prestolnico in se pe- ljali proti severu, so nas spremljala dre- vesa kata, ki so nadomestila nekoč mno- žične nasade kave. Že V 13. stoletju Jemen postane svetovni pridelovalec kave, po- znali pa so jo od začetka prvega tisočle- tja pred našim štetjem. Pridelava kave je bila skrbno varovana skrivnost, zato ro- dovitnih sadik ni bilo mogoče najti zu- naj Arabskega polotoka. Najverjetneje je kasneje na razvoj te kulture vplivala tudi prepoved uživanja alkoholnih pijač v islamskem svetu. Po turškem zavzetju dela Jemna se je pitje kave razširilo do Carigrada in Evrope, do dunajskega dvo- ra. Ritual pitja kave se je po Evropi hitro razširil in prve kavarne nastanejo v Pari- zu, Benetkah ... Zaradi velikega povpraše- vanja so Nizozemski trgovci pretihotapi- li sadike kavovca iz Jemna in so jo začeli pridelovati v kolonijah, v Indiji, Cejlonu, v Indoneziji. Tako je Jemen začel izgu- bljati monopol nad trgovino s kavo. Danes je v Jemnu težko dobiti kavo. Ni pa noben problem dobiti kata. Je- menska družba ima že sedemstoletno tradicijo uživanja. Tukaj je prevladala presoja nekaterih poznavalcev korana, da kat uma ne zamegli, pač pa ga zbistri in poveča sposobnost razumevanja sur v koranu, zato so edino v Jemnu uživanje kata legalizirali, medtem ko je povsod v zahodnem in vsem muslimanskem sve- tu prepovedan, Nekoč so ga uporabljali kot stimulator pri molitvi in so si z njim pomagali na poti do ekstaze in duhov- ne razsvetljenosti, danes pa se je uživa- nje razbohotilo v vsakdanjem življenju. Žvečenje je postalo narodni družabni dogodek, ki se začne vsak dan, takoj po zgodnjem kosilu. Tako je Jemen postal Arabia felix - Srečna Arabija. Po podat- kih narodno drogo dnevno uživa okoli BO odstotkov odraslih moških, 40 odstotkov žensk in 30 odstotkov otrok, mlajših od 15 let. To je skupaj polovica ali 11 milijo- nov prebivalcev. Ti zapravijo na leto za kat okoli 20 milijard ameriških dolarjev, to pa je več kot tretjina državnega bruto domačega proizvoda. Jemen je s katom in njegovimi negativnimi učinki trd oreh vseh vlad. Moški se raje odrečejo hrani kot katu. Otroci so podhranjeni, družine trpijo. Kmetje s pridelavo kata zaslužijo mnogo več kot s kavo ali drugimi polj- ščinami. Zato je kat najbolj priljubljena kmetijska kultura in tudi poraba podtal- ne vode, ki jo ta rastlina izdatneje rabi, se je zelo zvišala, to pa ni dobro za oskr- bo z vodo. Dnevne odmerke kata prodajalci pro- dajajo v plastičnih vrečkah, ki običajno romajo v okolje in ljudje dnevno odvrže- jo nekaj milijonov plastičnih vrečk. Tako Jemen velja za eno od najbolj umazanih držav na svetu. Poleg vrečk odmetavajo tudi vso drugo embalažo in grozovit je pogled na pokrajino ob naseljih, ko veter nosi plastične vrečke. Na južnih obalah Arabskega polotoka so bile poleg kave najdragocenejše do- brine smola in olje drevesa mira in ka- dilo drevesa frankeses. Zaradi prijetnega vonja in ritualne vrednosti je bilo kadito zelo cenjeno. V starem Egiptu viri ome- njajo uporabo že v 13. stoletju pred na- šim štetjem. Uporaba kadil se je razširila www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si 30. julija 2015 | Vestnik | 27 | Den Vi | v Perzijo, Grčijo in antični Rim. O izje- mnem pomenu kadila beremo že v Sve- tem pismu in ni naključje, da so modri z vzhoda v Betlehem novorojenemu Je- zusu prinesli zlato, miro in kadilo. Eden od treh kraljev naj bi bil tako z območja današnjega Jemna. Z zatonom Rimskega Cesarstva je upadlo tudi povpraševanje po teh dobrinah. Kraljica iz Sabe in domovina Bin Ladnove družine j Noben Jemenec ne dvomi o domovi- ni kraljice iz Sabe in njeni prestolnici v Maribu. Ker pa je kraljica slišala o neiz- merni modrosti kralja Salomona iz Je- ruzalema, ga je šla obiskat in ga bogato obdarila. Sveto pismo poroča o tem, da nikdar več ni prišlo v deželo toliko dišav, kakor jih je prinesla ona, poleg dragih kamnov, zlata in drugega bogastva, Druga znana osebnost iz Jemna je Osa- ma bin Laden. Družina izvira iz vasi Ar- Ribat v vadiju Doan, od koder so emigri- rali v Savdsko Arabijo. Tam so ustanovili gradbeno podjetje in se prek projektov zbližali s saudsko kraljevo družino, Pod- Jetje so razširili in postali lastniki najve- čjega gradbenega podjetja v arabskem Svetu. Svetovno znani pa so postali po terorističnih napadih v ZDA leta 2001. Družinsko podjetje po smrti očeta Mo- hameda prevzame sin Salem, najstarejši izmed 54 otrok, ki jih je imel Mohamed z 22 Ženami. Osama bin Laden je rojen leta 1957 kot sedemnajsti otrok in edi ni sin očetove desete žene Hamide. Bil tudi precejšnje zaloge zemeljskega plina, ki pa ga za zdaj še ne izkorišča. Potrebne so raziskave in začetni vložki, ki pa niso privlačni v nestabilni državi. Samostojni Jemen pa je preveč reven, da bi bil uspe- šen pri izkoriščanju naravnih virov, Kljub napredku so v ogromni pušča- vi karnele še zmeraj gospodarji peska in imajo v Jemnu dolgo tradicijo. So simbol trdoživosti in vzdržljivosti. Povprečno doživijo 50 let starosti, poznamo pa eno- grbo ali arabsko kamelo, ki je značilna za ves arabski polotok in severno Afriko, ter dvogrbo ali baktrijsko kamelo, ki živi v osrednji Aziji. Vseh živali naj bi bilo pri- bližno 13 milijonov in so pretežno udo- mačene. Izredno so prilagojene sušne- mu življenjskemu okolju in se napajajo na vsake tri do štiri dni, Brez vode vzdr- žijo tudi več tednov, zadošča jim voda, ki jo použijejo iz rastlin na dobrih sočnih pašnikih. Med napajanjem odrasla žival lahko popije do 120 litrov vode, s katero nadomesti izgubljeno tekočino. Otok Sokotra Obisk otoka Sokotra je bil dobra izbi- ra, saj se pokrajina v Jemnu bolj ali manj ponavlja in je pretežno puščavska. So- kotra je otok izjemnih naravnih lepot, endemičnih živalskih in rastlinskih vrst, raj za ljubitelje narave, otok, ki z veliki- mi koraki stopa na turistični zemljevid sveta. Geografsko je bliže somaliji kot Je- mnu, že v davnini pa je bil povezava med Arabijo, Afriko in Daljnim vzhodom. Otok se je od afriške obale odcepil Pogled na prestolnico Sana, ki je v kotlini, obdana z gorami, na višini 2300 metrov. To je eno najstarejših in najbolj samosvojih mest na svetu, Je nedotaknjen arhitekturni biser, ki se je znašel leta 1984 na |. Unescovem seznamu svetovne dediščine. ei je deležen najboljše izobrazbe, a je štu- dij opustil in se pridružil muslimanskim borcem v Afganistanu. Zaradi radikalnih nazorov ga družina ni več sprejemala. V zadnjih desetletjih je več članov druži- ne obiskalo rojstni kraj svojih prednikov, Osama nikoli. Denarno še vedno podpi- rajo celotno dolino, zato tudi do najbolj odročne vasi pripelje asfaltirana cesta. Kamele, velika peščena puščava, bogata nahajališča nafte in plina Velika vroča arabska puščava z dve- ma milijonoma in 600 tisoč kvadratni- mi kilometri površine sega prek meje Jemna, naprej v Oman in Združene arab- ske emirate. Površje je zelo suho in golo, z velikimi temperaturnimi nihanji med dnevom in nočjo. Gre za enega najmanj gostoljubnih predelov sveta, zato meja med Savdsko Arabijo in Jemnom niko- li ni bila natančno določena. Zanimanje za veliko puščavsko območje pa se je povečalo po odkritju nafte. Tako imata obe državi zahteve po tem ozemlju. Drug problem so ilegalna trgovanja in presto- panja meje, ki ga skušajo Savdijci rešiti z gradnjo ograje, to pa je spet zanetilo nove spore. Gradnja je tako ustavljena, obe strani pa po dogovoru skupaj nad- zirata mejo. Za gospodarsko svetlejšo prihodnost Jemna je ključna politična stabilnost, saj je jemensko pridobivanje nafte močno odvisno od tujih zasebnih podjetij. Ne- katere velike mednarodne korporaci- je so se zaradi varnostnih razlogov raje urnaknile. Črpanje pa so prevzele manj- še, neodvisne naftne družbe, Jemen ima ai ta V Jemnu so ženske povsem zakrite in so v črnem. Spodaj imajo oblačila drugih barv, vendar si obvezno nadenejo čm čador, preden zapustijo hišo. Material je izredno fin, lahek, zračen kot pajčevina in sega od glave do gležnjev. 4 ga SIRA sui Š PN ode % pred šestimi milijoni let. Dolgoletna izo- lacija je vplivala na razvoj svojstvenega rastlinstva in živalstva. Kar 37 odstot- kov je endemičnih rastlin in mnoge od njih so že tisočletja znane po zdravilnih učinkih. Otok nima velikih živali, in to zaradi razmeroma sušnega podnebja in skromnih dimenzij. Dolg je 130 in pov- prečno širok 35 kilometrov. Živalski svet še ni v celoti raziskan. Največ, kar 192, pa je ptičjih vrst, veliko insektov in manjših plazilcev. Obala je zelo raznolika, od pro- dnatih do peščenih plaž, lagun, koralnih grebenov do klifov, Prebivalcev je od 40 do 50.000, ukvarjajo se s kozjerejo, ribi- štvom, gojenjem datljev. Prej kot jemenska vlada seje izjemnih vrednosti tega območja zavedala medna- rodna skupnost in sprožila akcijo za za- ščito naravnih virov na Sokotri. Otoka se je prijel vzdevek »Galapaški otok Indij- skega oceana«, ki je bil leta 2008 vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine, Že pred Grki so otok odkrili in ga po- selili Indijci in ga imenovali otok blaže- nosti. Za Feničane je bil to dom mitolo- škega feniksa, svete ptice, ki vsakih 500 let zgori in se ponovno rodi iz pepela. Po legendi zgori na grmadi kadila in vej dre- vesa zmajevca. Na poti proti Indiji je zaradi brodolo- ma otok obiskal tudi apostol Tomaž in iz ladijskih razbitin zgradil prvo cerkev. Zapuščina apostola in njegovih nasledni- kov je bila dolga, saj se je navzočnost kr- ščanstva čutila naslednjih 1500 let, ko so sultani iz Mare povsem zabrisali sledove krščanstva. Otok zanimivih dreves, planot, sipin, jezer, koralnih grebenov, turkiznega morja Simbol Sokotre so značilna zmajeva drevesa, ki rastejo samo tukaj. Jih je več različnih vrst in iz njih pridobivajo »zma- jevo kri«. Drevo ima značilno dežnikasto obliko in v višino zraste do deset metrov. Ime je dobilo po svetlo rdeči smoli, ki je bila nekoč glavni izvozni artikel. . Druga zelo značilna so stekleničasta . drevesa, ki so jih poimenovali po nena- vadno odebeljenem spodnjem delu ste- bla, v katerem so shranjene zaloge vode, deblo pa je videti kot steklenica. Tudi teh dreves je več različnih vrst. V zadebelje- nem steblu sta želatina in voda, tako da drevo vzdrži brez padavin tudi do pet let. Potrebuje le zračen in odprt prostor. Dre- vo je strupeno in v višino zraste do šti- ri metre. Starost je zelo težko določiti, saj nima označenih letnic, se pa predvi- deva, da so najstarejša drevesa stara do 160 let. Na pobočjih planote Homhil izstopa znano kumarično drevo, zaradi bele bar- ve stebla vidno že od daleč. Veliko vrst je sokotranskih aloj in že Aristotel je vedel za njihove zdravilne učinke. Prezreti ne gre drevesa frankeses, Iz debla so prido- bivali prah, s katerim so v stareni. muminficirali pokojne. Tu so še številne begonije, drevesa z dišavnimi smolami in sokovi, puščavske rože ... Vsa drevesa se elegantno dvigajo k modremu nebu, nji- hove oblike pa mi bodo za vedno ostale v spominu. Gorovje Hagir je odsekano in globok kanjon obkroža planoto. Od kod so se vzeli otroci, mi ni znano. Obkrožajo nas in ponujajo prah zmajevih dreves in raz- lične smole. Drugih spominkov ali česar koli drugega ni mogoče dobiti. Območje Dihamry je znano po očarlji- vem podvodnem svetu koral, školjk, pi- sanih ribic in šnorkljanje je v programu popoldne. Prelepa dolina Dirhur je pol- na osvežujočih tolmunov. Celoten otok je razrezan z globokimi vadiji, v katerih je vse leto tekoča voda. In kjer koli smo se kopali, bodisi v morju, tolmunih, re- kah ali jezerih, povsod je voda topla. Peš se spustimo na severno obalo, do lagune Detwah. S pisanimi čolni nas domačini odpeljejo do polotoka Schaub s čudovi- tim samotnim zalivom in več kilometrov dolgo peščeno plažo. Morje je kristalno čisto in nič nenavadnega ni, da se nam pridruži jata delfinov. Obkrožijo čolna in izvajajo pravo predstavo, ko veselo enje že od nekdaj trgoval z imi dišavnicanitin začimik Prav zafiitega ja bi! v aotičuem sveti zagotovo bolj glaven 1K'čenjen, ME je danes, Ko se je znašel nved jšimid ami sveta. skačejo in nas razveseljujejo. Tudi sami si damo duška v turkizno zelenem mor- ju z belimi penečimi se valovi. Neutru- dni ribiči z ovitimi rutami okrog glave in vranje črnimi očmi so že zaskrbljeni, ali nas bodo pravočasno spravili na obalo, saj se bojijo popoldanskega plimovanja in višjih valov. Lepo je bilo za nekaj dni ubežati v div- jino otoka, ko so za nas skrbeli gostitelji, nas prevažali z džipi, nam kuhali, posta- vljali šotore, nam veliko pokazali in po- vedali o Sokotri. Bili smo brez elektrike, brez telefonov, brez hotelov in trgovin. Svežo hrano nam je dajal otok, v glav- nem ribe, kozličke, zelenjavo, dateljne ».. Smo med prvimi obiskovalci, saj se je otok začel odpirati svetu šele leta 1999, ko so odprli letališče. Nepozabni so ve- čeri pod zvezdnatim nebom, ko neneh- no slišiš šumenje morja, ko se ob soju lune bleščijo bele sipine, ko te veter stal- no boža, ko imaš občutek, da se je tukaj ustavil čas, ko preprosto čutiš, da si sre- Čen. Vse je bilo tako sproščeno, umirjeno, opojno lepo. Vse ta je spet dalo globino in bogastvo mojemu življenju.., x - da smo po dolgem in počez prekrižarili sa " 8 net | 28 | Vestnik | 39. julija 2015 www.vestnik.si | e: vestnik vestnik.si LEGE N D A Ladislav KXnn di ga a Kva/šE PE Na hitro in v nekaj potezah je narisal karikaturo, si jo ogledal od blizu in daleč, potem tlesknil po listu in jo izročil portretirancu. Tako se ljudje še danes spominjajo znamenitega soboškega karikaturista Ladislava Kondorja. O njem se v zadnjih desetletjih ni veliko pisalo, o njegovemu delu pa tudi ni bilo kakšne poglobljene študije. Ker letos mineva od njegove zadnje razstave 50 let, so mu v Pomurskem muzeju Murska Sobota posvetili razstavo, s katero želi avtorica, umetnostna zgodovinarka in kustosinja 'ramara Andrejek, obuditi spomin na znamenitega in zanimivega karikaturista in svetovnega popotnika. O katerem prav nihče ne pozabi dodati, da je govoril nerazumljivo. Sam pa se je rad pohvalil, da obvlada deset jezikov, in priznal, da nobenega perfektno, še svojega maternega ne. Karikaturist internationale geseolo A, Nana Rituper Rodež FOTOGRAFIJE arhiv Pomurskega muzeja Murska Sobota sno ou o a 8 v 4 6€ uv 0 odil se je šestega avgusta 1901 R: Kupšincih, oče je bil zagri- zen Madžar, učitelj, kasneje so se preselili v Mursko Soboto. V druži- ni naj bi bilo pet otrok, domneva An- drejekova: »V Vestniku je bila 16, maja 1963 objavljena Kondorjeva osmrtni- ca, v zahvali pa napisane sestre in brat ter štirje kraji: Murska Sobota, Baja, Budimpešta in Pariz. Bil je samski, ko je bil v Soboti, je živel pri sestri Jolan- ki Kirbiš v Lendavski ulici 2, v Har- tnerjevem kotu. Kaj je z družinami sorodnikov, ni znano, na grobu Kon- dorjevih na soboškem pokopališču pa Je tu in tam zagori sveča. Svoja dela je po smrti zapustil te- danji občini in jih je kasneje prevzel muzej, hranijo pa tudi album, ki ga je Kondor sicer ne kronološko urejal in dopolnjeval do leta 1962. Če ga preli- stamo, veliko izvemo o njegovem ži- vljenju, delu, potovanjih in srečanjih. Zbrani so, žal pogosto brez datumov in naslovov, časopisni izrezki, fotogra- fije, potrdila o razstavah in druga do- kumentacija, Zanimivo, da je povsod, kjer je bil, uspel priti do uredništva in prepričati novinarje in urednike, da so o njem pisali pozitivno in z bom- bastičnimi naslovi, O njem so govo- no 80 v x 86 € 4 o |, bp 0 8 6 8 8 o 0 4 rili kot o svetovno znanem karikatu- ristu, karikaturistu internationale, in ga primerjali celo s Picassom. Znal je poskrbeti za svojo promocijo. Prvo razstavo karikatur je imel leta 1931 v Oslu na Norveškem, kasneje pa je imel še okoli 300 razstav na vseh koncih sveta. Ni šlo za večje ali retro- spektivne razstave, ampak manjše, po salonih, kavarnah, hotelih, trgovi- nah, ulicah, v avtomobilskih salonih in podobno, Ob razstavi v Zagrebu so mediji poročali, da razstavlja svetov- ni karikaturist Kondor. Tudi doma je imel nekaj razstav, razstavo v Soboti leta 1958 je že prve dni obiskalo več kot tisoč ljudi. Prepotoval 36 držav Kot piše Franc Šebjanič v katalogu Papotnik in karikaturist ob razstavi leta 1965, se je Kondor že v svoji zgo- dnji mladosti otresel patriarhalnosti in madžarskega nacionalizma družin- skega in malomeščanskega okolja, ki je hotelo zavreti njegove svobodnejše, umetniško navdahnjene ambicije. Kot mlad je odšel od doma za trgovskega vajenca v Osijek in že leta 1919 pri- šel navzkriž z zakoni in bil obsojen na zaporno kazen. Vojake je pozival, naj ce. a «s 8 8 o) vu v v odložijo orožje. Ne ve se, ali je zapor- no kazen prestajal, pobegnil pa je na Madžarsko, v kateri je sledila večme- sečna internacija, od koder se je, tako Šebjanič, pred belim terorjem v Hor- tyjevi Madžarski z risalnim notesom in veliko malho dobre volje odpravil v svet - s trebuhom za kruhom. Potovati je začel leta 1925, prepoto- val je tri celine, Evropo, Afriko z Malo Azijo in Latinsko Ameriko, skupno 36 držav, sam sebe pa je imel za vaga- bunda. Najbolj všeč mu je bilo na Polj- skem in tam naj bi o njem celo posne- li film, in v Bolgariji, v kateri so ga kot umetnika najbolje sprejeli in ga cenili. Vrata pa so se mu odprla na stežaj, ko je leta 1926 prispel v Monte Carlo, v katerem je naletel na slavne, premo- žne, aristokrate, športnike, igralce, znane osebnosti ... O tem, kako se je znal takrat z videzom in šarmom hol- lywoodskega igralca vključiti mednje, pričajo številne fotografije. Leta 1928 je obiskal Kairo in Egipt, v katerem je risa] barvne karikature. Ocenjujejo, da te spadajo med naj- slikovitejše in likovno izpopolnjene. Nikjer ni ostal več kot nekaj mesecev, leta 1933 pa se je skoraj za leto usta- vil v Braziliji. Rad se je vračal v deže- le, kjer so njega in karikature lepo sprejeli. Zanimivo, da se je Kondor za vsako državo, ki jo je obiskal, posebej pripravil in narisal karikature njenih najbolj znanih in slavnih osebnosti in voditeljev ter jih razstavil. Karikiral je najslavnejše Da je risal najslavnejše in najpo- membnejše ljudi na svetu, so takrat poročali časopisi. Narisal je športni- ke, igralce, operne pevce, indijske ma- haradže, člane kraljevskih družin, Ma- ksima Gorkega, bogataše tistega časa. Upodobil je narodne heroje, pisatelje, tudi Miška Kranjca in Ferda Kozaka, svetovne politike in med njimi tudi 'Tita. Ravno Tita je srečal na eni od te- ras znamenitih lokalov v Opatiji. Na- govoril ga je in mu dal karikaturo v podpis. Bil je pravi lovec na podpise znanih osebnosti, med drugim je pisal Chur- chillu, naj mu podpiše karikaturo. Od- govoril mu je Churehillov sekretar, da se zahvaljujejo, ampak da ne more podpisati vseh želj, v muzeju pa hra- nijo korespondenco med njima. Prav tako se je osebno srečal z Levom Troc- kim. 0 tem, kako sta se srečala, obsta- ja več teorij, nedvomno ga je obiskal na njegovem domu v Istanbulu in tam mu je karikaturo tudi podpisal, Janku Liški je v pogovoru leta 1938 za Mla- dega Prekmurca zaupal, da je k vsem nedostopnim veličinam pristopal »z energijo in z nesramnostjo«. Čeprav je bil večino svojega življe- nja po svetu, je veliko delal doma, v Soboti, Karikature je risal ob različ nih priložnostih, športnih priredi- tvah, množičnih dogodkih in priredi- Te. "S prihodom Kondorjš, opatijskeja —-'". zo Picassa, seje v mondenem letovišču. ">" Ag a Jedna rljetta izložba Mnogi časopisi NAKON LUTANJA PO CIJELOM SVIJETU so poročali o SVJETSKI KARIKATURIST KONDOR xonerju kot zlaže u Zagrebu, — Na$ Prekomurne, koji Je oblšno 38 država | govori 10 0 Svetovnem jezika, karikirno Je mnogo svjetako veličino karikaturistu. ane mlov o taaesijo ddoatekm € sopaj — ve vele ss telesi da ja? — he RE uz? ENE RAI a va. no ma aaa - y! m na oa poo goni plovni (RENATE o podi PA ' ak ju, bob seb Vač, po Too dika prt [ni bom jota int ma Bean! poe Ni a PRA, a ba ve iti VA lat 4 | po sonia oko pna, up poma za ba ja bo Peg ii Š 4! omobe Z do ŠE leni, ga IŠČI ata ala x Dosti, Proe za H | rm HI sm mid nov ona, Po um Ja bna ma PDM č Reli po o Kad Saje] rer A . sesta, zma, tebe Mi z tela Pn per! s pori 8 kolonah, pobočij poba oŽ0 val OTA ara poi a pe nea ta pre ea veje nej od nal fi ie lea Za mm ubi do dah mmčd va je mad. t 4 Ma DA mp Vena nas a oboa ea "II aa i s zma TIRA at STI IE K : a ode 4, oma bala Mi de TD ča Č proč bala pie Žel H V s bi po inn mnm, si Po Ga se 4 nadalje naninaeet | S a NO OČ temi sa. i ETA o ENA k 4 en nn abi I MIŽNeKIa ( So MNA glej sei na kao VSZEEP NE E RIBATVAJIT NADA ma komi sena ia pode sa s; -ima?,. ato Vorbven € popo] kana dobe ogret 4 .».. pipete press goal hoj Se ari: zi z a Dea sko zan dle an ke oi krake 1 vodnem ma po A m sp a O Je pi Mi sm m AE TA ie .. | M ... . ai —I mre o Mi a tm poka A A A a ta poe S zmokaj dnij. x pegami!" ajo poe, omike, Kode zhe Yi povej ENE ee ENE TEKI Ne MN SIR DIM .... setu oh sma A ola doma, im |, Z kad NE Kai vsa bje la koiina, x PRENE RE EEA ENA EAT EMO TESNIH zma Zem na ren Za IR Z ai am MESA dei edi EKI Da tega kako z etnije si bje, eno Ca VE No pop k k m uto LE A oleareši p—J Jo pm ha KOD pomen, Pen ate a DITI A — boto va ia 4 tenke nec s s vam po | najo sa kai, be pena ri vsa K NG ke SE KI pi S alga Mae mi a vna ima "».— tea ee te nege, s kada VRTU ". rt eo inn 4 a ni ae «de h zori remi Mae | 0d SEME zob 7 mna ai o IA ee] mej oi € KP JRSBNJA LE OB JANADA LE try: x be Pan LE nieani: "s t Ra a au noč RE Ee a EI lela za to za Wi obema, Doo poleni ov zad silče tela Poda toakanj | rokami b- seme ai VE Kondor karikira obiskovalce na razstavi v Murski Soboti leta 1958, j H Y i ža KI sa H K 3 o ii a. [ mi Ž Kondor, kot se ga spominja. www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si 30. julija 2015 | Vestnik | z, OCI 9 Znal se jo gibati v visoki družbi v Monte Carlu, Kondor je prvi z desne. tvah, na katerih se je zbrala publika. Svoja dela je cenil na vrednost kosila, tudi črne kave, večinoma pa ni šlo za večje zneske, Od slavnih je želel večji honorar in še podpis, a so bili imeni- tneži praviloma precej skopuški, ome- nja. Zato je imel včasih veliko denarja, so pa bili dnevi, ko je bil lačen O karikiranju ženk pa je nekemu novinarju povedal: »Veste, ženske že- lijo biti vedno lepe, ampak na karika- turi so Še grše, kot so v resnici. Ker se na karikaturi še posebno izpostavljajo kakšne napake.« Prosil pa je novinar- ja, naj doda, da je sam do žensk priza- nesljiv in da izpostavi tisto, kar je na njih lepo in na kar so ponosne. Znal je laskati Ženskam, a se ni nikoli poročil in si ustvari] družine. Politična karikatura Čeprav je risal večinoma portrete, je tudi na njih izražal svoja politična stališča. Rad je karikiral svetovne po- . o Ži litike: Hitlerja, Mussolinija, Stalina, naciste Gobbelsa, Goringa in druge. Leta 1941 ga je gestapo v Kranju za- radi karikatur Hitlerja in Mussolinija, ki so nastale konec 30. let, aretiral in ga kot političnega zapornika prive- del v Begunje. Ravno je prišel po svo- je karikature, ki so bile razstavljene v Kranj, pa so ga aretirali. Del te zbirke so rešili, V zaporu je karikiral ječarje, sozapornike, tudi najstarejša njegova ohranjena avtokarikatura iz leta 1941 kaže, kako jezdi zapor. V Begunjah je bil tri mesece in potem še dva meseca v Celovcu v Avstriji. Po vojni se je bolj zadrževal doma in verno upodabljal utrip navadnega življenja. Karikaturist s humorjem Kondor je bil samouk in ni imel for- malne likovne izobrazbe, sam pa je o sebi povedal: »Rojen sem bil kot por- tretist, že kot trileten deček sem ri- sal in se kasneje razvil v karikaturista. mar z Pri portretiranju dam na teniškem igrišču v Monte Carlu feta 1926 Leta 1924 sem začel risati karikature, ker so mi bili zanimivi tipi.« Njegova najstarejša ohranjena karikatura je iz leta 1924 in je nastala na Bavarskem. »Kaj je mislil s tipi, je težko povedati,« meni Andrejekova, nedvomno pa je s tem mislil, kaj je bilo tisto posebno na ljudeh, njihov videz, drža, način obla- čenja, govoril pa je tudi o tem, da so nekatere poteza značilne za posame- zne narode. Sicer je začel študij na likovni aka- demiji na Dunaju, a je po 12 dneh vse skupaj pustil. Bolj kot na teorijo se je zanašal na svoj talent, ki ga je pilil s številnimi karikaturami. Ni se držal norm in v likovnem smislu ni nikogar posebej posnemal, čeprav pri njem najdemo prvine kubizma in futuriz- ma, pove Andrejekova. Liška pa je o njem zapisal, da Kondorju kot karika- turistu uspe »izpostaviti očitnosti«, to pa je dokaz, da bistro opaža in da mu karikatura ni »plehko pretiravanje zu- nanjih očitnosti« in da je karikaturist i BORDEČAVA 4 ki (136 s humorjem, če pa je kdaj ostrejši, je tako prikupno neobziren, kakor so bi- stri otroci. Umetnostni zgodovinar dr. Janez Balažic pa je pred desetletjem v Penu zapisal: »Vmes je kič, potem so bežne skice diletanta, včasih otro- čje naivne, zraven pa dela, pred ka- terimi obstanete in ostrmite, kakor da ste nenadoma našli biser. Pove še, da je Kondor umetnik, čudovit ume- tnik notranjega in zunanjega življe- nja, kakršnih je malo hodilo po naši zemlji.« Opatijski Picasso ' V svojih zadnjih letih, nekje po letu 1950, je bil Kondor pozimi v Soboti, s poletjem pa ga »njegova večno ne- LV7SSALINI mirna nrav zanese v našo najbolj zna- no obmorsko letovišče v Opatijo«, v kateri je bil stalen gost. Zaradi slab- šega zdravja mu je ustrezala klima, v mondenem letovišču pa je imel ob množici turistov več možnosti za za- služek. Opatijski časopisi so pisali, da ko pride Kondor, opatijski Picasso, se začenja turistična sezona. Na to 50 se odzvali domači časopisi, češ da je on vendarle prekmurski Picasso. V Opatiji je petega maja tudi nena- doma umrl. Šebjanič pa ob tem zapiše: »Z masko smrti na obličju se je vrnil v rodno Prekmurje, človek, ki je z grati- tnim ali barvnim svinčnikom desetle- tja drzno in galantno odkrival in nati- kal na papir življenjske maske drugih, znanih in neznanih soljudi.« x UE! AE td s 4 š : bav, tl v it | 30 | Vestnik | 30. julja 2015 vwwestnik.si | e: vestnik vestnik.si med okuse po Pe Sladke Terme BESEDILO IN FOTOGRAFIJE Matej Fišer s. a v ve a a 4 8 86 HR $ 8 akor koli. Turistična ponudba Ks pokrajine temelji na tako imenovanem zdraviliškem tu- rizmu, Zdravilišča so bila v preteklosti gonilna sila razvoja turizma v regiji, ga oblikovala in sooblikovala ponud- bo, po kateri smo prepoznavni. Skozi zdravilišča pri nas »steče« največ tuj- cev; prav tako pride največji del tu- rističnega denarja v regijo prav po tem kanalu. Tokrat smo se odločili, da pokukamo v kuhinjo Moravskih "Toplic, in to ne v navadno, marveč ti- sto sladko, Predvsem nas je zanimalo, kako ohraniti kakovost, tudi če mo- raš dnevno postreči več sto gostom, in kako zadovoljiti množico v pravza- polete Š nano Prvknuasi! Čea 6) šim prav velikem sistemu. Vsekakor gre tukaj za timsko delo, vendar je toliko večja odgovornost tistega, ki jih vodi. Vodja kuhinje Termal in hkrati vodja slaščičarske delavnice je Danilo Kozar. V Termah 3000, v katerih je začel kot kuhar, je zaposlen že trideset let. Pod njegovo taktirko nastajajo novosti in kreacije sladic, ki jih dobimo tako v slaščičarni Cafe Praline kot v drugih delih Term 3000. Kot del slovenske kuharske reprezentance je sodeloval na številnih domačih in mednarodnih tekmovanjih, svetovnih prvenstvih in kuharskih olimpijadah. Je tudi dobi- tnik največjega kuharskega prizna- nja v državi, to sta diamantna značka LAJAMENI traduronalna posebnost (Yekmurska Gibanica www.prekmurska-gibanica.si ' oe. Ono Z V ze ONI PERE o sn OR na zA u ugo x spale voYo. trč m um PO čin ne ? znata nortihčiea va datai: << Tu mo jeli najb ojšo ttinko! PANVITA MIR dd. Krnetija Darvet VARGAZON, Kmetija Robert SEVER O NARE -A Poti: 14, M i Prešku tanko je tubnončno posebnostih izhaja z regije, bi ji prevono "PRLEXJA" Žorod/ povezove meso in nostke, v hitevi meso coni, ve rožvlje specifičen oka, ti daje temu s? dehku posetino koknarično vrednost. Na to nalin se provvajo Privika tinko te danet. s vsi, e ue basi www.tunka.si esa O Mn a m a mn an in o on Na Nr oč ona in trak kakovosti. Pri svojih kreacijah združuje znanja svetovne kuhinje, ki jim dodaja lokalni pridih, sestavine in okuse. Danilo nam je predstavil nekaj sladic iz njihove klasične ponudbe, obenem pa nam zaupal recepte, po katerih boste lahko tudi sami doma pripravili omenjene sladice, Če se ne morete odločiti, katero bi doma pri- pravili najprej, jih lahko poskusite v Moravskih Toplicah in se nato odlo- čite, s katero boste presenetili goste in prijatelje doma. Čokoladna tortica z maskarponejem in jagodami oziroma jagodni val Sestavine za 10 tortic, premera 7 cm: 10 kosov okroglega čokoladnega biskvita, 10 kosov okroglega navadnega biskvita; za sirovo kremo: 200 g maskarponeja, 100 g stepene sladke smetane, 30 g sladkorja v prahu, 3 g želatine; za čokoladno kremo: 100 g čokolade, 50 g smetane, 150 g stepene sladke smetane; za jagodni preliv: 800 g svežih jagod, 200 g sladkorja, 15 g želatine, Sestava spodaj čokoladni biskvit sirova krema navadni biskvit čokoladna krema jagode v kockah z jagodno omako Najprej si pripravimo modelčke s preme- rom 7 cm in jih obložimo s trdo PVC-fo- lijo, Predpriprava sestavin Sirova krema Sir maskarpone in sladkor v prahu zme- šamo, dodamo stepeno sladko smetano in raztopljeno želatino, Kremo damo v dre- sirno vrečko. Čokoladna krema Čokolado in 50 g smetane skuhamo, ko se ohladi, dodamo stepeno sladko smetano in tudi damo v dresirno vrečko, Jagodna omaka 300 g jugod in 200 g sladkorja skuhamo in zmešamo. Ko se ohladi, dodamo 300 g na kocke narezanih jagod in raztopljeno želatino. Na dno modelčka položimo čokoladni biskvit, nabrizgamo sirovo kremo, po- ložimo beli biskvit, nabrizgamo čoko- ladno kremo in postavimo za pet minut v hladilnik, nato pa z žlico še dodamo jagodno kreme, Vse skupaj postavimo v hladilnik, da se krema strdi. Tortice vza- memo iz hladilnika, odvijemo folijo in postrežemo. Bezgova šarlota bezgov cvet Model 25 x 25 cm, 100 g rumenjakov, 2 dl bezgovega sirupa, 5 dl mleka, 25 g želatine, 5 dl sladke smetane, 100 g ajdove kaše, 200 g borovnic. Hrustavček 160 g ajdove moke, 140 g mletih bučnih semen, 200 g masla, 270 g sladkorja, 40 g bele čokolade. Iz naštetih sestavin za hrustavček zamesi- mo testo, ga zavijemo v folijo in postavimo za eno uro v hladilnik. Testo grobo nariba- mo na pekač in pečemo v pečici 10 minut pri 180 stopinj Celzija. Ko se ohladi, ga z rokami zdrobimo. Ajdovo kašo skuhamo do tri četrt, odcedimo in posušimo, Ko je suha, jo na hitro ocvremo v vročem olju. Rumenjake in sirup penasto stepamo, po- časi dodajamo vrelo mleko in postavimo rančna kroglica i] nad soparo. Mešamo, da se krema zgosti. Odstavimo, dodamo v hladni vodi namo- čeno želatino, Občasno mešamo, da se kre- ma ohladi. Ohlajeni kremi dodamo stepe- no sladko smetano in ocvrto ajdovo kašo. V pripravljen model damo najprej hru- stavček, nato pa polovico kreme. Potrese- mo z borovnicami in dodamo še preostalo kremo. Vse skupaj postavimo v hladilnik, da se krema strdi. Serviramo in dekorira- mo po lastni želji Po tem, kar smo videli v Moravskih Toplicah, lahko povemo, da je v slad- ki ponudbi kaj več od gibanice in reta- šev. Danilo s svojo ekipo nadgrajuje tako imenovano klasično ponudbo »pomur- skih sladic«, Glede na število gostov, ki prihajajo v terme, ima ta turistični se- gment zelo velik potencial za nadgradnjo ponudbe in predstavitev lokalnih pridel- kov gostom, ki prihajajo k nam. w www.vestnik.si | e: vestnik ?vestnik.si 30. julija 2015 seč 131] pen 11 REL 4 Že Ta. mod gredice po ... Prvi jutranji je namenje in drugi vrtu BESEDILO Majda Horvat rorocrarje Nataša Juhnov ee s a 0 v 0 80 6v reden so položili prvo opeko za P'« sta imela Štefan in Barba- ra Ternar že vrt, na njem pa sta rasla paradižnik in paprika, da je bila zelenjava pri roki za malico za delav- ce, ki so gradili. Prvi paradižnik, ki je dozorel na tem vrtu, pa je bil zanju in še zdaj se spominjata, kako sta si zre- lega razrezala na pol. Tu in tam so si kaj z vrta postregli tudi delavci s so- sednjih gradbišč, saj je v tistem času na južni strani mesta nastajalo novo naselje družinskih hiš. Ternarjevi so se v novo, a še nedokončano hišo vse- lili leta 1972, naselje pa je raslo deset let. Šele potem so se njegovi stanoval- ci začeli tudi bolj zavzeto ukvarjati z urejanjem vrtov. Njuna hiša je v Ulici generala Maistra, v mirni murskoso- boški soseski, v kateri je res lepo ži- veti in katere 'Ternarjeva ne bi zame- njala za noben denar, zaradi miru in zelenja, ki obdaja skoraj vsako hišo, predvsem pa zaradi ljudi, ki prebiva- jo v njih in negujejo dobre sosedske odnose. »Tudi zato je naše bivanje tu- kaj tako lepo, da ko zjutraj prideš ven, najprej pogledaš, ali je zunaj kateri od sosedov, da ga pozdraviš. Prvi pogled je torej namenjen sosedu in drugi vrtu in temu, kako kaj raste. Kaj ti pomaga- jo sorodniki, ki so trideset kilometrov vstran?! Če je kakšna težava ali če se kaj zgodi. je v tistem trenutku največ vreden dober sosed,« pripoveduje Šte- fan. »In veste, kaj je še lepo, da si sose- de iz ulice vedno izmenjujejo sadikein tudi pridelke z vrta.« Hiše so res blizu druga drugi, ven- dar je med njimi še zmeraj dovolj son- ca in prostora za okrasno zelenje in cvetje, pa tudi za sadno drevje in ze- lenjavne vrtove, »Zdaj so vidni sado- vi našega dela. Ko pogledaš po vsem, kar raste, oči najdejo svoj mir in zado- voljstvo, kajti vedno lahko nekaj po- biraš,« je razlagal Štefan. Ravno dan 8088060 006 8290 65-60 pred našim obiskom so skupaj z vnu- kinjama Tjašo in Brino, ki sta prišli na počitnice, pobrali maline, borovnice, josto in še drugo zrelo sadje za domač sok. Veliko okusnejši je od kupljenega, to pa zato, pripoveduje Štefan, ker ima tudi okus po vloženem delu. Tisto, kar si celo leto negoval in opazoval, kako raste, je dozorelo zate, da zaužiješ. Čeprav je Štefan že dolga leta vrtnar, pa je ravno včeraj doživel nekaj, kar ga je nadvse presenetilo. Pred dvema te- dnoma sta z ženo posadila fižol. Zju- traj ga še ni bilo videti iz zemlje, zve- pogled 1 sOosSeC u čer, ko so prišli domov, pa je že nekaj centimetrov kukal iz zemlje. »Česa ta- kega še nisem videl, da bi rastlina do- besedno eksplodirala,« je razlagal ves navdušen. Zadnji dež, ogreta zemlja in sonce sta pač pokazala svojo moč. Vrt obdelujeta oba naša sobesedni- ka, čeprav, kot se pošali Štefan, je sam bolj v ospredju od takrat, ko je ženi po- kazal, da zelo rad dela na vrtu. Barbara ga je hitro dopolnila, češ da je delitev dela med njima takšna zato, ker sam zna vse narediti najbolj prav in ker nje- ne sadike nikoli niso ravno posajene, pa četudi danes takšno sajenje sploh ni več v modi, Je pa dela okoli hiše in v njej vedno dovolj za oba, nekaj časa pa jima ostane tudi za njune hobije. Šte- fan rad kolesari, Barbara pa rešuje kri- žanke, veliko časa pa preživita skupaj. V življenju je tako naneslo, da hčerka z družino zdaj živi v kraju blizu Frama, vendar vnukinji še vedno zelo radi pri- hajata k njima na počitnice. Vrt je dolžnost in veselje hkrati, z delom na njem pa je tako, da ko sto- piš iz hiše, takoj vidiš, kaj je treba po- storiti. In če vse vidiš, potem se tudi delo zmeraj najde, razlaga Štefan. Dela je vedno dovolj tudi zato, ker noben cvetlični lonček ne sme ostati prazen, . doda Barbara, in ker mora imeti vsa- ka ped zemlje svoj okrasni grmiček ali kakšno sadno drevo. Poldrugi ar je ve- lik zelenjavni vrt, šest arov in pol pa cela parcela s hišo vred, Prostora ni na pretek, vendar raste vse, na kar se lah- ko spomnite. Češnje, hruške, jablane, slive ... Na terasi, na kateri smo sedeli v prijetni zeleni senci, je bila na mizi košarica, polna zgodnjih jabolk, tistih dišečih temnordečih, ob njej pa ste- klena vaza z zrelim žitnim klasjem. To imata Štefan in Barbara na mizi vsa- ko poletje, ker ju spominja na preda- nost zemlji, ki sta jo že kot mlada spo- znala doma in na kateri sta se ob delu na malih kmetijah naučila delavnosti. Tudi potem, ko sta odšla od doma, sta še veliko časa domačim pomagala na kmetiji, da potem tistega, kar so pri- delali, ni bilo treba kupovati. Živeti od zemlje pa je bogastvo posebne vrste. »Pri nas se leto začne z zgodnjimi jagodami in konča s poznimi jabolki, da lahko vedno, ko prideš iz hiše, ne- kaj utrgaš,« razlaga Štefan, prostor- sko omejenost pa rešuje na ta način, da na eno sadno drevo cepi več vrst. Tako mu na primer uspeva češnja, na kateri rastejo tri sorte češenj, tiste zgodnje, potem srednje in pozne. Tudi zelenjavni vrt zdaj ponuja obilo vsega, zrel paradižnik, rumeno papriko, prh- ko endivijo, stročji fižol, rdečo peso, " čebulo, kumare ... Kumaric je zraslo že toliko, da bi zdaj lahko prenehale rasti, saj sta z njimi že tudi napolnila kozarce za ozimnico. In kako Ternar- jeva ubranita pridelek pred nadležni- »Vsaka stvar, ki je na svetu, dela ne- kaj dobrega in nekaj slabega, vendar pa mi, če nam nekaj ni všeč, vidimo samo slabo, dobro pa gre mimo nas. Če je zaradi polžev kakšen grm sola- te manj, je pač manj,« pove Štefan, potem pa vendarle prizna, da jih tudi sam pobira, če se preveč namnožijo, Po zemlji ne stresa nobene kemije in. gim, če je res že nujno potrebno, Ško- vami, ki jih uporabljata na tri načine, z enodnevnim namakanjem za škro- — wvav.vestnik.si | e: vestnik Ovestnik.si Hap'! V lepše čase, bi rekli malo za šalo, malo - oziroma rnalo bolj — pa kar zares. Poletje je boljši čas leta, dopust fudi, česa si torej lahko še želimo? FOTOGRAFIJA NATAŠA JUHNOV ei Potočnik, Vida Lukač, Vlado Pejčič, Lidija Žitek in N tar (našteti so od leve proti desni) so »backstage« (tudi) ll sicer k oa Soboških dni. Iz zaodrja na fotografiji manjka le — verjetno je Kaj delala, glede na to, da so se drugi fotografirali (šala) - FOTOGRAFIJA NATAŠA JUHNOV Brigita Perhavec. Mogoče dopusta. ni Koreji, recimo, v kateri je bil avtor te fotografije sicer službeno, a Je V fotografski objektiv ujel nekoga, ki — pa saj to ni res! - Znamenitost, ob kaleni mladenka lista naš časopis, je Clock tower of peace, torej »stolp - ura miru«. Stoji v Seulu v Južni Koreji in prikazuje dve mladenki, ki držita dve uri: ena se je ustavila v trenutku, ko sta se obe Koreji ločili, druga'pa se pomika naprej, k ponovni združitvi. In naj bi jo ustavili, ko bosta obe Koreji spet združeni. FOTOGRAFIJA M. K. klorni festival! v Beltincih je praznik, na katerem ne gre manjkati. če ne, če si doračka in če si alubleniv V RoIero: in Baba Kot sta sedanji predsednik Pie Maebej hits društva Beltinci Boštjan Rous in Dragica Kolarič, dolgoletna plesalka in vodja beltinskih folkloristov, ki pa zdaj uči ikoni skupini v Satahovcih in Porabju. FOTOGRAFIJA NATAŠA JUHNOV V senci so Rudi Sovec starejši (prvi z leve ja in prvi »gafčarji s sksaleh ob An - Vlada obujali nea kako so poleti 1965, torej je za njimi abraham, končali srednjo grafično šolo v hrvaški prestolnici, v Zagrebu. Bili so prvi iz Pomurja, ki so se šolali za to obrt, potem so se zaposlili v Pomurskem tisku oziroma Kartonaži. Pred dvanajstimi leti je podjetje šlo, kamor je pač šlo, mojstri obrti pa niso pozabili, kaj vse so preživeli v Zagrebu in nato v Murski Soboti. FOTOGRAFIJA IGOR FEKONJA