URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 14____________Ljubljana, petek 22. aprila 1983______________Cena 50 dinarjev_______________________Leto XL
669.
Na podlagi drugega odstavka 196. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v zvezi z odlokom o oblikovanju nadrobnih prodajnih cen za cigarete (Uradni list SFRJ, št. 14/83) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o	vplačilu razlik v cenah cigaret
1.	člen
Organizacije združenega dela in imetniki obratovalnic iz 3. točke odloka o oblikovanju nadrobnih prodajnih cen za Cigarete (Uradni list SFRJ, št. 14/83) morajo razlike v cenah, nastale s' povečanjem cen in ugotovljene s popisom zalog, v šestdesetih dneh od uveljavitve tega odloka vplačati na račune družbenopolitičnih skupnosti za vplačevanje prihodkov, namenjenih za financiranje občinskih blagovnih rezerv in republiških tržnih blagovnih rezerv.
Organizacije združenega dela, ki opravljajo prodajo cigaret na drobno, in imetniki obratovalnic vplačajo sredstva razlik v cenah na posebej dolgčen račun pri ustrezni podružnici Službe družbenega knjigovodstva za vplačevanje prihodkov občine, na območju katere je bila opravljena prodaja. Trgovihske organiza-
670.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) objavlja Republiška uprava ža družbene prihodke
cije, M opravljajo promet na debelo s cigaretami, pa vplačajo sredstva razlik v cenah na žiro račun Zavoda SR Slovenije za rezerve, št. 50101-637-58020.
Obveznost vplačila iz prvega odstavka tega člena se ne nanaša na vplačilo povečanega zneska temeljnega davka od prometa tobačnih izdelkov.
2.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, če ne ravna po prvem odstavku prejšnjega člena.
Z denarno kaznijo od 5000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 5000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek imetnik obratovalnice, če ne ravna po prvem odstavku prejšnjega člena.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 426-01/82-1/8
Ljubljana, dne 14. aprila 1983.
Izvršni svet Skupščine	X
Socialistične republike Slovenije Predsednik anez Zemljarič 1. r.
PREGLED
stopenj občinskega davka, ki se obračunava in plačuje v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku)
I.	Stopnje davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku so:
Občina
l ___________1
1.	Ajdovščina
2.	Brežice
3.	Celje
4.	Cerknica
5.	Črnomelj
šilile!
o o o

dilliilHiI
25
25
25
25
25
1«
0)	N M
illkili
S!-:
oSS S O ■— ° O
itsSI
40
40
40
40
40
1	2	*		4
6.	Domžale	16		25
7.	Dravograd	10		25
8.	Gornja Radgona.			25
9.	Grosuplje	16		25
10.	Hrastnik	10		25
11.	Idrija	10		25
12.	Ilirska Bistrica			25
13.	Izola	M		25
14.	Jesenice	10		25
15.	Kamnik	10		25
16.	Kočevje	M		25
17.	Koper	10		25
18.	Krahj	10		25
19.	Krško*	M		25
20.	Laško	10		25
21.	Lenart*	10		25
22.	Lendava	10		25
23.	Litija	10		25
24.	Ljubljana Bežigrad	10		25
25.	Ljubljana Center -	10		25
26.	Ljubljana Moste-Polje	10		25
27.	Ljubljana Šiška*	10		25
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	10		25
29.	Ljutomer	10		25
30.	Logatec	10		25
31.	Maribor	10		25
32.	Metlika	10.		25
33.	Mozirje .	10		25* 1 2
34.	Murska Sobota	10«		25
35.	Nova Gorica	. *	10	0	25
36.	Novo mesto	10		25
37.	Ormož	10		25
38.	Piran	10		25
39.	Postojna	10		25
40.	PtUj-	10		253
41.	Radlje ob Dravi	10		25
42. .	Radovljica	10		25
43.	Ravne na Koroškem	10		25
44.	Ribnica	10«		25
45.	Sevnica	10		25
46.	Sežana	10		25
47.	' Slovenj Gradec	10		25
48.	Slovenska Bistrica	10		25
49.	Slovenske Konjice	10		25
50.	Sentj ur	10		25
51.	Škofja Loka	10«		25
52.	Šmarje	10		25
53.	Tolmin	10		25
54.	Trbovlje	10		25
55.	Trebnje	10		25
56.	Tržič	10		25
57.	Velenje	10		25
58.	Vrhnika	10		25
59.	Zagorje	10		25
60.	Žalec	,	10		25
*
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
40
*	ne plačujejo paraplegiki — 100"/o invalidi če opravljajo ročna dela preko OZD
1	in od dohodkov od prodaje ribolovnih dovolilnic
2	iti od prodaje plina
2 in od dohodkov športnih vaditeljev — amaterjev
*	in od dohodkov doseženih s kontrolo oziroma pobiranjem kinovstopnic ter od doh. kinobiljeterjev in kitiooperaterj ev
$ in od storitev KS od prevoza mleka (postranska kmet. dejavnost) in od prevoza otrok za potrebe šol. kulturnih in telesnokulturnih organizacij
« in od dohodkov doseženih z opravljanjem storitev s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov priložnostnih krneč, delavcev

	Oprostitve davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti			so:	;		
Zap. St.	g S o	Zbiranje In prevoz mleka	Pluženje snega	Tovorjenje blaga za planinske postojanke	Od dob. doseženih z opravljanjem storitev za hlev. In pašne skupnosti	i:|ll fM*? islilš	.=11 llff ro'°'=5
1	2	3	4	5	6	7	8
1.	Ajdovščina	da	—			da		dal
2.	Brežice	da2	da2	—	—	da	dal
3.	Celje	da-i	da	da	da	da	da2
4.	Cerknica	da=	daO	da	<Ia	—	—
5.	Črnomelj	da7	da	da	da	da	da
6.	Domžale	da	da	da	da	—	—
7.	Dravograd	da	da	da	da	da	—
8.	Gornja Radgona	da	da	—	da	—	da»
9.	Grosuplje	da	da	da	da	—	—
10.	Hrastnik	da	da	—	da	—	da
11.	Idrija	da9	da6	da	da	—	dal
12.	Ilirska Bistrica	da	da	da	da	—	—
13.	Izola	—	—	—	—	—	da
14.	Jesenice	da2	da2	da	da	—	da2
15.	Kamnik	da	da	da	da	—	—
16.	Kočevje	da	da	da	da	—	—
17.	Koper	—	—.	—	—	—	da
18.	Kranj	da2, m	da2	da	da	—	da2, i
19.	Krško	da	da	da	da	da	—
20.	Laško	da	—	da	da	—	dal, 2
21.	Lenart	da	da	—	—	—	—
22.	Lendava	da	da	' —	da	—	da
23.	Litija	da	da	da	da	—	—
24.	Ljubljana Bežigrad	da	da	da	da	—	, —
25.	Ljubljana Center	da	da	, da	da	- —	—
26.	Ljubljana Moste-Polje	da2	da2	da	da	—	—
27.	Ljubljana Šiška	da	da	da	da	—	—
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	da	da	da	da	—	—
29.	Ljutomer	da	da	—	da	—	da
30.	Logatec	da	dao	da	da	—	—
31.	Maribor	da	da	da	da	—	—
32.	Metlika	da	da	da	da	da	da
33.	Mozirje	dalo, 2	da	—	—	da	da2
34.	Murska Sobota	da	da	—	da	—	dal
35.	Nova Gorica	da	—	—	dan		dal
36.	Novo mesto	da	da	da	da	da	da
37.	Ormož	da .	da .	—	da	—	da
38.	Piran	y	—	—	—	—	—	dal. 3
39.	Postojna	da9	da®	da	dan	—	—
40.	Ptuj	da	da	—	da	' —	dali
41.	Radlje ob Dravi	»	da	da	da	da	da	—
42.	Radovljica	da	da	da	da	—	dal
43.	Ravne na Koroškem	da	da	da o	da	da	—
44.	Ribnica	da	da	‘da	da	—	—
45.	Sevnica	da	da®	da	da	da	da*, is
46.	Sežana	dalo	da	—	da	.	—	da
47.	Slovenj Gradec	da	da	da	da	da	—
48.	Slovenska Bistrica	da	da	da	da	da	da
49.	Slovenske Konjice	da	da			dal*	da	da2
50.	Šentjur	da2	—	—	da	da	da2
5l.	Škofja Loka		da2	da	da	—	da2
52.	Šmarje	da	da	—	da	—	da2, i
53.	Tolmin	da	da	da	da	—	dal
54.	Trbovlje	da	da	da	da	—	da*
55.	Trebnje	da	da	—	da	da	da
56.	Tržič	—	da2	da	da	—	d*2
57.	Velenje	da	da	da	da	da	da2
i							
1	2	3	4	5	6	7	8
58.	Vrhnika	da	da	da	da	—	—
59.	Zagorje	da	da	da	da	—	da3
60.	Žalec	da	„ da	n da	da	da	da3
* Od neposrednega zbiranja odpadnega materiala in od prodaje izdelkov domače obrti, če se dom. obrt opravlja pod pogoji določenimi z obrtnim zakonom, se po 43. čl. ZDO ne plačuje davka
1	od plačil po pogodbah o delu za vaditelje, učitelje, trenerje ter pevovodje in dijake in študente, če je dohodek namenjen za kolektivno uporabo
2	od doh. občanov, zasebnih kmetov — kot postranska kmet. dejavnost — pri spravilu lesa
3	od doh. od popisa prebivalstva, stanovanj ih stanov, hiš ter posl. prostorov
4	in od nakladanja piščancev
s in od dohodkov od prevoza kruha s in od odvoza smeti in fekalij
7	in od tovorjenja lesa z delovno živino
8	in od dohodkov invalidov s 60 6/o telesno okvaro, če delajo za OZD
9	in od dohodkov z razvažanjem pitne vode v sušna območja i° in od dohodkov od prevoza otrok v šolo
u in od izdelovanja spominkov — pletarskih izdelkov
13	in od dohodkov, ki jih imajo oskrbovanci doma počitka
14	in od dohodkov za čiščenje gozdov in pogozdovanja
II. Stopnje davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti po odbitku so:
Zap. št.	Občina	Stopnja
1	2	3
1.	Ajdovščina	40
2.	Brežice	40
3.	Celje	40
4.	Cerknica	40
5.	Črnomelj	40
6.	Domžale	40
7.	Dravograd	40
8.	Gornja Radgona	40
9.	Grosuplje	40
10.	Hrastnik	40
11.	Idrija	40
12.	Ilirska Bistrica	40
13.	Izola	40
14.	Jesenice	40
15.	Kamnik	40
16.	Kočevje	40
17.	Koper	40
18.	Kranj	40
19.	Krško	40
20.	Laško	40
21.	Lenart	40
22.	Lendava	40
23.	Litija	40
24.	Ljubljana Bežigrad	40
25.	Ljubljana Center	40
26.	Ljubljana Moste-Polje	40
27.	Ljubljana SiSka	40
28.	Ljubljana Vič-Rudnik	40
29.	Ljutomer ,	40
30.	Logatec	40
31.	Maribor	40
32.	Metlika	40
33.	Mozirje	40
34.	Murska Sobota	40
35.	Nova Gorica	40
36.	Novo mesto	40
37.	Ormož	40
38.	Piran	40
39.	Postojna	40
	1	a	3
	40.	Ptuj	40
	41.	Radlje ob Dravi	40
<	42.	Radovljica	40
	43.	Ravne na Koroškem	40
	44.	Ribnica	40
	45.	Sevnica	40
	46.	Sežana	40
	47.	Slovenj Gradec	40
	48.	Slovenska Bistrica	40 oz. 204
	49.	Slovenske Konjice	40
	50.	Šentjur	*	40
	51.	Škofja Loka	40
	52.	Šmarje	40
	53.	Tolmin	40
	54.	Trbovlje	40
	55.	Trebnje	40
	56.	Tržič	40
	57.	Velenje	40
	58.	Vrhnika	40
	59.	Zagorje	40
	60.	Žalec	40
* za dohodke doseženo pri kultumoumetniških in			
športnih društvih ter organ, rdečega			križa pa P°
stopnji 20	•		
III. Stopnje davka od dohodka iz			avtorskih pra-
vic so:			
d	3	1 1 "'E	1	iolfl ib" Mi g sli Bi
1	I	1 1	
1	2	i	4	5
1. Ajdovščina		20	40		**
2. Brežice		20	40	_**
1 2	3	4	5	
3. Celje	20	40		.*»	
4. Cerknica	20	40	6	
5. Črnomelj	20	40	6	
6. Domžale	20	40		**	
7. Dravograd	20	40	6 oz.	12*
, 8. Gornja Radgona	20	40		**	
9. Grosuplje	20	40	6	
18. Hrastnik	20	40	—*«	
11. Idrija	20	40	6	
12. Ilirska Bistrica	20	40	6	
13. Izola	20.	40	6	
14. Jesenice	20	40	6	
15. Kamnik	20	40	6	
16. Kočevje	20	40	6	
17. Koper	20	40	6	
18. Kranj	20	40	1 	**	
19. Krško	20	40		**	
20. Laško	20	40	6	
2L Lenart	20	40	6	
22. Lendava	20	40		**	
23. Litija	20	40	6	
24. Ljubljana Bežigrad	20	40	6	
25. Ljubljana Center	20	40	6 oz.	12*
26. Ljubljana				
Moste-Polje	20	40		**	
27. Ljubljana Šiška	20	40	6	
28, Ljubljana				
Vič-Rudnik	20	40	6 oz.	12*
29. Ljutomer	20	40	6	
30. Logatec	20	40	6	
31. Maribor	20	40	6 oz.	12*
32. Metlika	20	40	6	-
33. Mozirje	20	40	—**	
34. Murska Sobota	20	40	6	
35. Nova Gorica	20	- 40	6	
36. Novo mesto	20	40	6 oz.	12*
37. Ormož	20	40		**	
38. Piran	20	. 40 ■	6	
39. Postojna	20	4°	6	
40. Ptuj	20	40	6	
41. Radlje ob Dravi	20	40	6	
42. Radovljica	20	40	12	
43. Ravne na Koroškem	20	40	6	
44. Ribnica	20	40	6	
45. Sevnica	20	40	6	
46. Sežana •	20	40	6	
47. Slovenj Gradec	20	40	—**	
48. Slovenska Bistrica	20	40	6 oz.	12*
49. Slovenske Konjice	20	40	6	
50. Šentjur	20	40		.**	
51. Škofja Loka	20	40	6	
52. Šmarje	20	40		**	
53. Tolmin	20	40	6	
54. Trbovlje	20	40	6	
55. Trebnje	20	40	6	
56. Tržič	20	40	6	
57. Velenje	20	40	6	
58. Vrhnika	20	40	6 oz.	12*
1 2	3	4	5
50. Zagorje	20	'40	6
60. Žalec	20	40	6
* za dohodke iz:			
—	1. in 2.	točke tretjega	odstavka
	82. člena 3. in 4.	ZDO točke tretjega	odstavka
82.	člena ZDO, če se taki dohodki ne ustvarijo v organizacijah strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov
** Če posamezne občine niso predpisale stopenj davka od dohodkov, ki' jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, tega ni razumeti, da se v teh občinah tak dohodek ne obdavčuje (ker ni izrecne določbe o oprostitvi davka) temveč se glede na določbo šestega odstavka 82. člena ZDO za take dohodke uporabi stopnja iz stolpca 3 oziroma 4, znižana za TOV«.
Opombe:
Po .višji stopnji se davek iz avtorskih pravic odmerja od naslednjih vrst dohodkov:
1.	od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, dia-filmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del;
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih posebnih del;
3.	od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah;
4.	od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zaba-
vah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.	v
če se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prvega odstavka teh opomb ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se na take dohodke ne uporabi višja stopnja.
Za obdavčevanje dohodkov iz avtorskih pravic, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, se uporabijo stopnje davka iz avtorskih pravic, znižane za 70 °/o.
Davka iz avtorskih pravic po zakonu o davkih občanov ne plačujejo avtorji:
1.	od dohodkov od jubilejnih izdaj celotnih književnih, znanstvenih in umetniških del ter od jubilejnih predstav in koncertov, če zajema jubilej 25 ali več let dela avtorja, oziroma reproduktivnega umetnika;
2.	od dohodka, ki ga imajo umetniki s prirejanjem retrospektivnih razstav umetniških del.
V primerih ko se davek iz avtorskih pravic plačuje od posamično doseženega dohodka, se priznavajo normirani stroški v višini 40 Vo od doseženega dohodka. Za uveljavljanje višjih stroškov mora zavezanec davčnemu organu predložiti' ustrezne dokaze. Ne glede na to, pa se osebam, na katere je bila avtorska pravica prenesena, priznajo samo dejanski stroški.
rv. Pregled objav občinskih odlokov e davkih občanov:
Z^p.	Občina	Odlok objavljen v glasilu	Številka in leto
1 1	3	«
1. Ajdovščina	Uradno glasile	5/83
2. Brežice	Uradni Ust SRS	11/83
3. Celje	Uradni Hrt SRS	19/82 — 23/82 — 10/83
4. Cerknica	Uradni list SRS	12/83
5. Črnomelj	Dolenjski Hst	9/83
6. Domžale	Uradni vestnik	4/83
7. Dravograd	Medobčinski uradni vestnik	6/83
8. Gornja Radgona	Uradne objave	9/83
9. Grosuplje	Uradni Hrt SRS	13/83
10. Hrastnik	'	
11. Idrija	Uradni list SRS	13/83
12. Ilirska Bistrica	Primorske novice	8/83
13. Izola	Primorske novice	8/83
14. Jesenice	Uradni vestnik Gorenjske	10/83
15. Kamnik	Uradni list SRS	11/83
16. Kočevje	Uradni list SRS	13/83
17. Koper	Primorske novice	S/83
18. Kranj	Uradni vestnik Gorenjske	9/83
19. Krško	Dolenjski list	9/83
20. Laško	Uradni list SRS	11/83
21. Lenart	Uradni list SRS	14/83
22. Lendava	Uradne objave	9/83
23. Litija	Uradni list SRS	10/83
24. Ljubljana Bežigrad	Uradni list SRS	11/83
25. Ljubljana Center	Uradni list SRS	11/83
26. Ljubljana Moste-Polje ■	Uradni list SRS	12/82
27. Ljubljana Šiška		
28. Ljubljana Vič-Rudnik	Uradni list SRS	12/83
29. Ljutomer	Uradne objave	9/83
30. Logatec	Uradni list SRS	12/83
31. Maribor	N	
32. Metlika	Dolenjski list	9/83
33. Mozirje	Uradni list SRS	10/81 — 12/82
34. Murska Sobota	Uradne objave	9/83
35. Nova Gorica	Uradno glasilo	5/83
36. Novo mesto	Dolenjski list	9/83
37. Ormož	Uradni vestnik	6/83
38. Piran	Primorske novice	8/83
39. Postojna	Primorske novice	7/83
40. Ptuj	Uradni vestnik	6/83
41. Radlje ob Dravi	Medobčinski uradni vestnik	6/83
42. Radovljica	Uradni vestnik Gorenjske	10/83
43. Ravne na Koroškem	Medobčinski uradni vestnik	6/83
44. Ribnica	«■	
45. Sevnica	Uradni list SRS	10/83
46. Sežana	Primorske novice	8/83
47. Slovenj Gradec	Medobčinski uradni vestnik	6/83
48. Slovenska Bistrica	Uradni list SRS	13/83
49. Slovenske Konjice	Uradni list SRS	13/78 — 1/79 — 7/80 — 1/81 — 11/81
		11/82 — 13/83
50. Šentjur	Uradni list SRS	15/78 — 10/79 — 1/80 — H'81 "
		32/81 — 11/82 — 11/83
i	a	S		4
51. Škofja Loka	Uradni vestnik Gorenjske	6/83	
52. Šmarje	Uradni list SRS	' 10/80	— 10/81 — 11/82 — 11/83
53.	Tolmin 54.	Trbovlje 55.	Trebnje	Dolenjski list	9/83	
56. Tržič	Uradni vestnik Gorenjske	8/83	
57. Velenje	Uradni list SRS	6/82 -	- toa
58. Vrhnika	Uradni list SRS	12/83	
59. Zagorje			
60. Žalec	Uradni list SRS	12/83	
V.	Pregled stopenj občinskega davka in davčnih oprostitev je izdelan po stanju 31. 3. 1983.
Št. 420-15/82
I
Ljubljana, dne 13. aprila 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
671.
Na podlagi' 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnjh potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
»topenj davkov Iz osebnega dohodka In stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju druž-benih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83, 12/83 in 13/83)
I.	V tabeli 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz °sebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 11 občina Idrija:
—	v stolpcu 6 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo
0,60,
—	v stolpcu 17 stopnja 13,89 nadomesti s stopnjo K,09,
—	v stolpcu 18 stopnja 29,90 nadomesti s stopnjo
*oao.
—	v stolpcu 9 stopnja 1,46 nadomesti s stopnjo
1,32,
—	v stolpcu 10 stopnja 6,56 nadomesti s stopnjo
6.40,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,39 nadomesti s stopnjo
0,57,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,37 nadomesti s stopnjo
0,38,
—	v stolpcb 14 stopnja 1,20 nadomesti s. stopnjo
1.41,
—	v stolpcu 15 stopnja 1,89 nadomesti s stopnjo
1,77,
—	v stolpcu 17 stopnja 13,18 nadomesti s stopnjo 13,44,
3.	Pri zaporedni številki 20 občina Laško:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo
0,90,	-
—	v stolpcu 9 stopnja 1,12 nadomesti s stopnjo
1,01,
—	v stolpcu 10 stopnja 6,50 nadomesti s stopnjo
6,43,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo
0,27,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,35 nadomesti s stopnjo 0,33,
—	v stolpcu 14 stopnja 0,83 nadomesti s stopnjo 0,80,
—	v stolpcu 17 stopnja 12,60 nadomesti s stopnjo 12,37,
—■ v stolpcu 18 stopnja 28,70 nadomesti s stopnjo 28,36.	/
4.	Pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica:
—	v stolpcu 15 stopnja 1,16 nadomesti s stopnjo
1,40,
—	v stolpcu 18 stopnja 29,03 nadomesti s stopnjo
29.27.
5.	Pri zaporedni številki 37 občina Ormož:
—	v stolpcu 9 stopnja 0,95 nadomesti s stopnje 0,90,
—	v stolpcu 18 stopnja 27,32 nadomesti s stopnjo
21.27.
2.	Pri zaporedni številki 19 občina Krško:
— v stolpcu 8 stopnja 1,02 nadomesti s stopnjo
1.04,
6.	Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica:
— v stolpcu 8 stopnja 0,64 nadomesti s stopnjo
—	v stolpcu 10 stopnja 5,90 nadomesti s stopnjo 5,61,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,597 nadomesti s stopnjo 0,577,
—	v stolpcu 14 stopnja 1,07 nadomesti s stopnjo
1,16,
—	v stolpcu 17 stopnja 12,357 nadomesti s stopnjo 13,087,
—	v stolpcu 18 stopnja 28,077 nadomesti s stopnjo 28,807.
7.	Pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,39 nadomesti s stopnjo
1,21,
—	v stolpcu 9 stopnja 1,08 nadomesti s stopnjo
1,00,
—	v stolpcu 10 stopnja 4,89 nadomesti s stopnjo
4.35,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo
0,25,
—v stolpcu 13 stopnja 0,31 nadomesti s stopnjo
0,27,
—	v stolpcu 14 stopnja 1,35 nadomesti s stopnjo
1,23,
—	v stolpcu 15 stopnja 1,22 nadomesti s stopnjo
0,74,
—	v stolpcu 17 stopnja 11,85 nadomesti s stopnjo 10,95,
—	v stolpcu 18 stopnja 27,81 nadomesti s stopnjo
26.35.
8.	Pri zaporedni štdvilki 57 občina Velenje:
—	v stolpcu 6 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo
0,90,
—	v stolpcu 17 stopnja 11,57 nadomesti s stopnjo 12,17,
—	v stolpcu 18 stopnja 27,71 nadomesti s stopnjo 28,31.
9.	Pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,44 nadomesti s stopnjo
1,23,
—	v stolpcu 9 stopnja 0,96 nadomesti s stopnjo
0,75,
—	v stolpcu 10 stopnja 5,82 nadomesti s stopnjo
5,48,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,40 nadomesti s stopnjo
0,42,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,54 nadomesti s stopnjo
0,50,
—	v stolpcu 14 stopnja 0,68 nadomesti s stopnjo
0,62,
—	v stolpcu 15 stopnja 1,73 nadomesti s stopnjo
I,	58,
—	v stolpcu 17 stopnja 12,42 nadomesti s stopnjo
II,	79,
—	v stolpcu 18 stopnja 28,77 nadomesti s stopnjo 27,78.
IX. V tabeli pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,03 nadomesti s stopnjo
9,68.
2.	Pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,58 nadomesti s stopnjo
8,75,
—	v stolpcu 4 stopnja 0,21 nadomesti s stopnjo
0,18.
3.	Pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,32 nadomesti s stopnjo
8,65,
—	v stolpcu 4 stopnja 0,21 nadomesti s stopnjo
0,19.
III.	V tabeli točke B pod B c) »Prispevki iz dohodka od osnove dohodek« se:
—	pri zaporedni številki 20 občina Laško stopnja 0,05 nadomesti s stopnjo 0,035.
IV.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se začne uporabljati 15. dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 15. aprila 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
672.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82, 71/82, 77/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, l/83> 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83, 12/83 in 13/83) se v tabelah točke 2:
— pri zaporedni številki 11 občina Idrija stopnj3 13,89 nadomesti s stopnjo 14,09,
—	pri zaporedni številki 19 občina Krško stopnja 13,18 nadomesti s stopnjo 13,44,
—	pri zaporedni številki 20 občina Laško stopnja 12,60 nadomesti s stopnjo 12,37,
—	pri zaporedni številki 45 občina Sevnica stopnja 12,357 nadomesti s stopnjo 13,087,
—	pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica stopnja 11,85 nadomesti s stopnjo 10,95,
—	pri zaporedni številki 57 občina Velenje stopnja 11,57 nadomesti s stopnjo 12,17,
—	pri zaporedni številki 58 občina Vrhnika stopnja 12,42 nadomesti s stopnjo 11,79.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 15. aprila 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r.
673.
Na podlagi 579. člena zakona o združenem delu in 3. točke drugega odstavka 13. člena zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka (Uradni list SFRJ, št. 63/80)
— Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije,
— Gospodarska zbornica Slovenije,
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in
— Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
(v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
sprejemamo	..
ANEKS ZA LETO 1983 K DRUŽBENEMU DOGOVORU
o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov
1.	člen
Z namenom da prispevamo k uresničitvi ciljev politike ekonomske stabilizacije, ki zahteva, da na vseh ravneh in področjih družbenoekonomskega življenja izvedemo široko akcijo varčevanja, ter zagotovimo, da rast posameznih stroškov, kot so: dnevnice za službena potovanja, izdatki za prevozne stroške na službenem potovanju, izdatki za uporabo svojega avtomobila, izdatki za reprezentanco, izdatki za avtorske honorarje, izdatki po pogodbah o začasnem ali občasnem delu, izdatki za reklamo in propagando ne presegajo okvirov določenih z zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje določenih izdatkov v letu 1983 (Uradni list SFRJ, št. 76/82), smo udeleženci s tem aneksom k družbenemu dogovoru o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov (Uradni list SRS, št. 14/82) določili kriterije za rast posameznih stroškov, ki jih bodo uporabljali delavci v temeljnih organizacijah pri planiranju in izplačevanju v letu 1983.
2.	člen
Udeleženci smo se sporazumeli, da delavci v temeljnih organizacijah upoštevajo poleg usmeritev iz
II.	poglavje družbenega dogovora za urejanje rasti ob-
sega stroškov iz 8. in 9. člena tudi naslednje dodatne kriterije:
1.	Rast stroškov za dnevnice za službena potovanja in izdatkov za prevozne stroške na službenem potovanju naj bo za 15 indeksnih točk počasnejša od rasti celotnega prihodka. Pri temeljnih organizacijah, ki so razvrščene v odloku o enotni klasifikacijski dejavnosti v področju 11 do 14 naj bo rast teh stroškov za 25 indeksnih točk počasnejša od rasti celotnega prihodka oziroma prihodkov.
Temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo v okviru svoje redne dejavnosti investicijska dela zunaj svojega sedeža ali opravljajo dejavnost -javfiega prometa oziroma turističnega posredovanja, in delovne skupnosti, ki opravljajo dela za te organizacije, temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo geodetska dela, temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo storitve kontrole kakovosti in količine blaga ter temeljne organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo S časopisno-založniško dejavnostjo ali dejavnostjo radio-televizije za naloge obveščanja, lahko v tekočem obdobju razpolagajo z družbenimi sredstvi za izplačevanje dnevnic za službena potovanja in povračil za stroške prevoza na službenem potovanju do višine, ki jo je s sklepom o višini teh izdatkov določil organ upravljanja temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, vendar rast teh izdatkov ne sme biti večja od rasti celotnega prihodka.________ =——-  '
Organizacije združenega dela, ki prodajajo izdelke in opravljajo storitve na tujem tržišču, lahko v letu 1983 razpolagajo z družbenimi sredstvi za izplačevanje izdatkov za dnevnice za službena potovanja v tujino in povračil za stroške prevoza na službenem potovanju v tujino do višine, ki jo je s sklepom o višini teh izdatkov določil organ upravljanja temeljne organizacije, vendar rast teh izdatkov ne sme biti večja od rasti celotnega prihodka, ustvarjenega s prodajo izdelkov in opravljanjem storitev na tujem tržišču.
Temeljne organizacije lahko izplačujejo stroške za dnevnice za službena potovanja v tujino -in povračila za stroške prevoza za službena potovanja v tujino v letu 1983 v skladu s prvim in drugim odstavkom 1. točke tega člena, če je sprejel sklep o službenem potovanju v tujino organ upravljanja temeljne organizacije oziroma ustrezni organ upravljanja drugega uporabnika družbenih sredstev.
Ne glede na prvi in drugi odstavek 1. točke tega člena smejo temeljne organizacije dnevnice za službena potovanja in povračila za stroške prevoza na službenem potovanju za potrebe delovanja delegatskega jsjstgma, opravljanje rnšpekcijskih deljTčontrolo v blagovnem in potniškem prometu s tujino ter za opravljanje drugih, z zakonom določenih kontrolnih del, ki jih opravljajo organi in organizacije družbenopolitičnih skupnosti, izplačevati do višine sredstev, predvidenih za te namene.....	'---
2.	Izdatki za uporabo svojega avtomobila na službenem potovanju smejo znašati največ 70«/o zneska teh izdatkov kot v enakem obdobju predhodnega
leta.
3.	Izdatki za reprezentanco smejo znašati največ 50 o/o možpega zneska za reprezentanco v prejšnjem
letu.
3.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah poleg usmeritev iz 10. člena družbenega dogovora zagotovili:
1.	da bo rast izdatkov za avtorske honorarje za 18 indeksnih točk počasnejša od rasti celotnega prihodka oziroma prihodkov,
2.	da izdatki po pogodbah o začasnem ali občasnem delu ne bodo znašali več kot 90 °/o zneska teh izdatkov v enakem obdobju predhodnega leta.
Ne glede na usmeritve iz 2. točke tega člena smejo temeljne organizacije, ki opravljajo dejavnost s področja kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva, turistične-ga posredovanja, obveščanja, m ""uporabniki družbenih sredstev, ki opravljajo hidrometeorološka dela, izvajajo obrambo pred točo in geodetska dela, razen temeljnih organizacij, ki se ukvarjajo s posojanjem in distribucijo filma, v tekočem obračunskem obdobju razpolagati z družbenimi sredstvi za izplačevanje izdatkov po pogodbah o začasnem ali občasnem delu do višine, ki jo je s sklepom o višini teh izdatkov določil organ upravljanja temeljne organizacije združenega 'dela oziroma ustrezni organ upravljanja drugega uporabnika družbenih sredstev, vendar rast teh izdatkov ne sme biti večja od rasti celotnega prihodka oziroma prihodkov.	..........
4.	člen
Rast izdatkov za reklamo in propagando naj bo za 18 indeksnih točk počasnejša od rasti celotnega ’ prihodka oziroma prihodkov.
Ne glede na usmeritve iz prejšnjega odstavka lahko organizacije združenega dela, ki prodajajo izdelke in opravljajo storitve na "tujem tržišču, če pospešujejo prodajo teh izdelkov in opravljanja storitev, v letu 1983 izplačujejo te izdatke do višine, ki jo je s sklepom o višini teh izdatkov določil organ upravljanja temeljne organizacije, vendar rast . teh izdatkov ne sme biti večja od rasti celotnega prihodka ustvarjenega s prodajo izdelkov in opravljanjem storitev na tujem tržišču. Temeljne organizacije, ki pospešujejo tujski turistični promet v SFR Jugoslaviji in tudi druge organizacije, ki objavljajo reklamo v dnevnih časopisih in periodičnih časopisih in revijah, po radiu in televiziji, lahko izplačujejo izdatke za reklamo in propagando do višine, ki jo je s sklepom o višini teh izdatkov določil organ upravljanja temeljne organizacije združenega dela oziroma ustrezni organ upravljanja drugega uporabnika družbenih sredstev, vendar rast teh izdatkov ne sme biti večja od rasti celotnega prihodka oziroma prihodkov.
5.	člen
Usmeritve iz 2. člena (razen v točki 3), in 3. in 4. člena tega aneksa se ne nanašajo: na izdatke, ki se izplačujejo za namene ljudske obrambe in družbene samozaščite; na izdatke za varstvo premoženja in oseb pred elementarnimi nesrečami in vremenskimi razmerami; na izdatke, ki se izplačujejo v zvezi z varstvom državljanov SFRJ na začasnem delu v tujini, ki se nanašajo na nujno vzgojo otrok in mladine, delo socialnih delavcev in zagotavljanja obveznega spremstva organiziranih skupin sezonskih delavcev, ki se začasno zaposlujejo v tujini, samo če potekajo te dejavnosti po programu, ki ga določi zvezni upravni organ, pristojen za delo, zdravstvo in socialno varstvo; na izdatke
za sodne postopke in na izdatke za organiziranje mednarodnih srečanj v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji ter udeležbo na mednarodnih srečanjih v Skladu s prevzetimi obveznostmi, določenimi s programom pristojnih organov,in organizacij in splošnih združenj organizacij združenega dela za leto 1983.
6.	člen
Ne glede na usmeritve aneksa k družbenemu dogovoru udeleženci soglašamo, da smejo delavci v temeljnih organizacijah izplačevati v letu 1983 tudi zneske nad določenim obsegom, če zagotovijo, da skupen obseg stroškov za posamezen izdatek na ravni delovne oziroma sestavljene organizacije združenega dela ali po- sklepu organov upravljanja med drugimi organizacijami ne preseže obsega stroškov za raven kot je možna po kriterijih tega aneksa.
7.	člen
Udeleženci se bomo zavzemali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih sprejeli tudi s tem aneksom usklajene planske akte za leto 1983. V planskih aktih bodo določili obseg teh stroškov na osnovi usmeritev ter v skladu s kriteriji v tem aneksu. Objavljena povprečna razmerja teh stroškov do dohodka oziroma do razporejenih sredstev za osebne dohodke v Uradnem listu SRS pa bodo služila temeljnim organizacijam za primerjavo stroškov z drugimi temeljnimi organizacijami v isti podskupini dejavnosti.
8.	člen
Udeleženci bomo zagotovili spremljanje izvajanja tega aneksa v posameznih obračunskih obdobjih leta 1983 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1982 na osnovi predpisanega obrazca OI — podatki o določenih izdatkih (Uradni list SFRJ, št. 4'83). Obrazec OI so dolžne predložiti pristojni službi družbenega knjigovodstva vse temeljne organizacije ter po 6. členu tega aneksa tudi delovne oziroma sestavljene organizacije združenega dela ali druge organizacije združenega dela.
9.	člen
Izjeme dogovorjene v 12. členu družbenega dogovoru veljajo tudi za izdatke navedene v 10. členu dogovora.
10.	člen
Ta aneks je sklenjen, ko ga sprejmejo organi udeležencev in ga podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki.
11.	člen
Aneks začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Uporablja pa se od 1. 1. do 31. I2-1983.
St. 114-01/82
Ljubljana, dne 14. aprila 1983.
Udeleženci: Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Služba družbenega knjig0" vodstva v SR Sloveniji.
Kazalniki izkazovanja rezultatov dela In poslovanja TOZD po podskupinah dejavnosti gospodarstva SR Sli
(oipeuipap i z */• a) mosipo^op z TAEpsuriJd A a^ipoiiop auqaso
ez EA^spajs BuaCajodzeH
3- 3 3 3 3 S- 33 S- §• 3 3 S- 3 3
mcocoincot- mcococorhc^-coco to
o in oj rt*	oo^orhin ir^oio
S S	^ co tn to vo -?
(02ttBUipap I z •/• A) WSP©JS tUliUAOISOd $ujtuaCiqBJodn ougajdod s j lAetjauiud a Bfpeimunsiv
s
rt
i
§
(OHIBUipap T Z »/o A)
tuo3ipoqop z
lAEtjauipid a EfiDEinumJiv
(oniEUipap T z "/« a) lAispajs imiuAOisod junuaCiqEjodn oupajclod s lAEfaauipid a 2iapoqoa
(0HIEUII3
-ap X z */i A) tAispajs
!UlJUSfiqBJOd S lAECjOUJTJd
A napoqpd [U|0P3
3 S S 3 3 3 3 3 3 3 3 S* 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3113 3 313 3 3 r: 3 3 3
L/‘J CJ T7* M CD C: O -—i •-< rO Cd C3 -—i .—1 thcCOICICPOlO O 35 ^ t" 'J’ —■ to ir. X -A ^	. SC
r-1	1	r-t r-1 r-i	It—ti-tl—tt-<r~t y—t	r-t r-t r-t t-t	ft r-t W 1-t	^ r-t^H^-^tr-tr-t^t^
(mrjBUTp A) EDAEjap
eu anpoqop auqaso
ez EAispaas BuafajodZEH
(mtJEUfP A) BOABiap
bu opejod oudmts ui aj(poqop auqaso sz BAppazs BuataaodzeH
(mfjBUtp A) B0AEI3P EU
2iapoqop nsp uajosoa
(mfjBUTP A)
EDABiap bu napoqoa
flOBZIUESjO OIIAOig
IEIEIliE5'EEEIIlsllEilE|sElllislllll
IsElllsKEElElslEEllsilisslESEslEsSs
"IsSEllglillBIEslilllsEsISlsslElsIs
COCOtMMCOCOC^COCOCOCOCMCOCOCOtMMCOCO^CMC^CaCSjCsJCOtNtMCCtNCOC^OlC^CS
T-Hcot^c^cococsmt^ooot^^r^cn OOO^OCOD-^OtMCOr-Ht—tCNlOCO CO-^rHt^CDCOCiCOC^LO^C^^COn’ CO O (M* rfi r-i CM* -sh CO yh" csi ^ OD T-l r-i o OOCOC^CO<NCOincOD-05COeOCvllOCO <M <M (MCOCOC^rfCOCO^CM^C^JOD
COrHt^T^CDCOC<JCOintf5rftOt>C50
OOOSCDC^D-COt^-tnCOCOODtncOOCM
co 05 co —'CO^c^ot^co-^cvDtr--—<in ^inc^e^-^csiošofHtdrps-ieDCDc^ mcccnccoicNcotnooocooD-^tM
Lr2C~.CO'f*3’iOxfCOCOt>-COCDCOC-m
rH m	CO o rji in rji o rh 05 O UD TT OD
iri O co' l> m" r-i r-j OD (N CO .-i r-i t> rji CN ci COv-iUD^T-tCOr-iOSOSCCOCOODr-iT-iUDUDODC^ C^r^OD^rJlcaUDC^C^rJiCOC^COCOrjiCOC^COeO
"^SS^^in.CDCsic^CO^CO^^C^CSOCOUD Scoin^cOD^^rHCNcoosin^-icsiocoinosin UDrPcd^-rcdc^oicdcCudcdu^-. cdrjic^c^r-l^-! CO O C5 5? O *—< CO C-"* CO 05 05 CNi CO O 05 CD UD O
rji to UD 05 m I
00 rji to rji rji
co ud ud rr to m
m in t— 05 co
CN T-l CO T-t V-«
TjlinrftMT-tT-tUDr-ltOCOCO^fMO CO	1—•
r-1»-ir-<<MrJiC5C^^-<05
ro ud eo o
CO r—< rt* 1^
s
v
o
tu
.54 "^t co o co
■a 'S s H g
lls|l
OJ ^ cp g ^
3
>
2 CD
CO N3 rt >
>23 0
d) <y ^
QJ >N •r-3	#
T5 ^ >U c3 rt
i i :E '3 15 p S l” ^ S1
o
T5
g
si
rt
C8 g rt ^7 =n
Sli#! s
Il5|lpsfllllp||l
If .9 pPi s 8
pčsisi=i:;m
o
>N
s
3
s
ert <y
> s
-a .d -Q
IIl!l^iilI!I!Pl!ll!||j|p|l||
■o S c E 3 ti c
> >' > >
>■§
I ^ S S | | 111 ? P '3 11111
> >' >' > -s d -3 3 ž š S £ š š S
llllililllllii

ii4pL<a<PL,cua<(i<al(i,ala,p^aifcaiCLlP4atti<tiifriCL,B4B<(i
COCOOOOi-iCM<NO*-<CO 05cvDC5r-1<N050i-iC^r-«C<105i-iC< T-«r-ltNC<l(MrtlrJi05T-tO)05 C^tHt-iCNi—lr--CN!C0C0050205rH^-t~* L'~’ CO 05 CD 05 CD O O O O,-.,-i,-iCMC0<MCQC\lCŠI<MCS]C0Cr OOOOOOOOr—Ir—ItH r—irHr^r-lr-lr-HrHT-tr-ti—lT-lr—lr-lr-—-r—Ir—It-Ht—Ir—Ir—‘r—<r-Hr—Ir—< r—i,—|r—Ir—Ir—'r—ir—Ir—Ir—lr—lr-1r-- - -- -- - - - — ->0000000000“
nsouASfap ejJ!S
00 rt* ^ SO CO CO ^ CO CO	tO rH 00 CO Ol Tf1 r-H O lO O) 03 O O) CO C0 SO D” i—4 CO CN	r—<	lO SO lO SO D'-	^ CN	r—<	i—<	LO SO	r—l	O SO	•—<	U"3
3 5 '§ 9 5 S % 5 § S 5 5 S 5 g 9 S S 3 S 5 9 S S 53 5 9 53 9	g	S 9	S S 9 9 S	§	S	S 53	S	5 g	S	S
OOCOSOr^CšJCOCOC^rPrH^C^CO j OOC<^t> C0iniOSOMrHCQO3^00t>r^ '^"^^Or-^iOCO 00^ j O^C^-^SOt^O^CO^
co co <o co so csT oo o* so*' ^ ci* »h ci ‘	i-^nTioirTc^cdc^iffcoc-^ct1 c>ii>'soT-rsd'rheo' .-T * r-TcooTcd irfofcT'*1
tH	1-1	»H	»h	T“t r-»	T-4	1—4
Tf< co rh d oom tho^ cici^iosoio^c^o^soi^ onoi^i^cicootho)® o^t^ooLOC^iHf-^ so j inoooooo^ioc^c^
0^0 so*'of os" in" orooo^'oo^coc6'otococoo'od'c4'cocosoc^^'iqr-rc^'oro3‘^j'o csrcqcQo'io ■
m d co c»n< *hco i-^so^coin ino?coso^iHC0i> <DsoineNrhint^inini>ry soinrj^co^fHeoo^oococac^t-^Hino^oo vf ^-T -df c-f o* in rjf o" in csT o" csf c<f os" co in co co ci* scT i-h" co so" co 03" 03" co ^ th" o co co"	co m" !>* co in t> m" in so ei ^
coLOrf^^r^fcM-^ m ^ <M m co co r-i^co'*« cnco^^coco^coimcocn '^mmco^cor-i cn ^c^co^co^^co
cocococoo-^rHTji comi-iincoinr-it>ocsir-i inocOD-ocoinrrr-«c<ir-i in r> co d co 1-1 co inincotr-i-»*Hd03t-in
” 5 9 9 53 £ 9 g 2 9" 5§ g S S S 2 S S S 5 S § 9 5 2 S 2 S 2 9 S 9 5 S 2 2 9 S 53 9 S 2 53 2 2 2 2 S
1 rH rH t-1 rH r—1 r—4 rH i-1rHi—HrHi-IrHi-irHi-IrHr-liHi-liHi—liHrHr-1rHrHr*1i-1 tHi-1i—lrHr“ll“i»”lT-4r-<iHi-lT-1i—IiHt—ii—4»—*
gS£22gK29SK2£2292S5:29922299SP22253o5£292SSg5S2g9£S
osoc^o^Odr^osorjjr-jeodt^sooOiOCviindocoinsococsiinc^cocvjosT^dOsdC^asosdsot-coT^soinc^
rp^cdcdco'cNSo'inc6oji--ic<joinco*THCoc6i>t>c<ii>i>cor#<r-i03Co"cddcdsdco^-ic6oi>irioi>coo3 03 cocor^r-i CSliMr-<OTfrt1C0i^C0CSJi-4CSJrHC<JC0e0OC003C0‘,^CClO03^-inS0drHrHt>C003O^rHS0D-C<l00int-.C0C0Cv'ltni-i dCMdddCMddCNlCMddCMdi-iddT-lr-Hi-ldCSJCSIi-ldCSlCOCvlCSldrHrHTHdCSICNldCMddCSIdddlMdC-J
e
r-«L0C0t>(MOC002S0OC0Orh03C0T-lC0wC003C<lC0l>-CNlC0t-t>C^C0rrtMr-lint— l>-OSOOr-<COCOLnincOt-r-<'^ mcOt^-rfrHTtHiMO^SOt-OSrHt-in-rtir-tOCOCOCOCOdT-iCOCOdOini-HCOi-linsOOSCOt^OCOOinCMi-t^D-COC^
rtji>in^^iincqsqoqTHSocqc3c<jdocoot>'^incsi.oqeosoo3T-idi>spsqocoinsoc<idoo30corHr^cosqi-jc^
C003c6o03C000in03QO'-ic0C'iC3OC0'dlOr-ic0inc6oi>i-ic6,shc6c<ii-ii-ic>io03c6lriiyO0)C0T-ir)<03 03OC0
inin^cococosooot^in-^socomcoin^rHCMdi^-cocoT-icoosT-ios^coD-coTHT-icacoodCMcsiosoinsoini-ioS
csidddddddddddddr-iddddddoicidcod^csidcsidcsiddciidcocodcocodoocieieoce
ooint^so^o3dTi40i-icosoLn(MTfiini--idincoosoT-HcoTHincoco»-Hi>dTj<sosoi-irj«so'^cocoindi>dm^»d
ir-isoT^soi—fdincocNi-iocom-sfincooinr-i^coso^Ttir-isoc^cod^co^sor^iHTHCsicNrfic— ocoi^-incor-iin icoso^ooc^i-iso^Oi-josoinc^inc-iHcsjoscNiTrodTjir-isoosc-ossocosoosi-ii^-Tjtco^ooscoint-co-^o^o
co"'^coc<icooic6i>cosdinoi>coiriinoso‘cocot>oO'<shi>i--lr-i'yor-ic6cdcborhcdr-io3cdc6cocsji>eo'4<c-:’^
COCOlMOSCOt-OiCOin—<COCOint-SOS003<MCOl>rHCOOrH03C-rHSOOOC-Ci^e<JCOCOCOT-(CaCOCOi-linr}iI>OSO CMCOCOCMCOrOCMCOCOCOCOCOCMtM rHCSICSllMfMCOCOCOCNlrhCOincOCOC^^CSlCSldCOd^Od inin^D-COCOind
dcoc30gOd^gw^gg^drHincod03225coSa3^5t^2olr3TOSinS5S2SroSoc5JHin§3K
'^'^r-iocomi^msooincoir-incoin^ossooBcoi^ocNOs^csi-shi^-osso^Oi-Hcooimcosoinf-^i-HT-imr-jr-j
^ so sd o cd'i-i dOt>cdcoino'i<oococ6o3cdr»icdo3‘coi>c>cocdoi>—ioc^cocdoco^cdt^cdirico^t^inc-
‘inmi-HCOc^rHcOr-iT^t-^HCotnT-isocodcoc-ir^osd^L-T-HTttr-icoc-oc^so^coininrfOinr-tcoc-ocodCOSO
T^mm^rrcoinsosorfiinTjisoind^inco^so^in^cocoincoso^coso^cocoin^oscodcoosoiHinsococo

!tO00eOCOC^SOO3£>O3O3r-<T-<r-l O^SO d^^C-ddOSinCOOSCOCOrHd CO d d 03 rH d CO d d in 1-1	1—I	CO	—H	diH rH d	rH rH
d m
d d
d in CO CO rH c- ' rH 1-H 1—4 t—4 m rH
rd
tn d ... TJ ^ 'O
M|si.ž
to
'ai
2 S 2 B
Gfl O TJ
1
>
s
XJ
o
> E
4i
CC
8 o
Su Š?2 »Ip - s d > 5
•S|'aSf5®'5etu = ^	° | S o
esajm-gac-^.-^o^^BO
- o
*
Ih > 0)
O *H -.
0,33 ,2
3
>
O
{-• o <u G ^ 'd
s >
$> C £ re
E" -5 o o g =
s|^|ad
a Z? • r2 CO fl C «
. ^ o ^ g »G ^
S? .2 S . > g 'C
d ft
E ” 01 . tn rj
&2
d) S
>
>ss •2 S 2 2 I«
d ^	^
>
I §*
§||
2 a3-E
d."
Is
•N
-g
E
N
3 -d
£3
p ¥-3
"ss^s^^glisešas
9-S54S-S slssl-s
H >
o
a
11 S E
fl 0) j-
" > H l! M
S E s

N N N ^ N N? S ^ Š Sl F N Ž N H M M ^ li O 5 6 K d N M N SŽ Sl »Ž N Ž >" b > > >" >’ > > > > > g. S S
IIIililllllillllllllllllllllllllllllllllHllIl
229§3222S89SSSaSSSSSS2S55SSS25l95gSgSg2SS82SS5lSiS
m b- in o> to ^ <n ^ m m ro ro o to m o m th^ »m co in cn m <n in o> t> en eo ^ o ih c-« ^	^ e<^ co <d io Pi
3 ? S	S £ 3	« 8 o§ S" S Sl 5 S S S	5"« 5 S m 5	^ S « S § S S" 9 IS 5" $§ c§	5‘ S"	3 K 9 S" 5"« S" S m 5“
ih o o cf I co »h ih e>f eo ^ in* uf o io co irf co t-T o r-T irT csf ci c<r t-T o* in rh o* rh* co" «-T csT oo 10 of cd of t-T co rn «-T o to rir
i—<	TH	r-t	r—1 tH tH iH t—t	CM CM rH t—<	«-<t-It-< »-»CSlr-HT-Hr-«	r-i	r-i r-t
c^c^eoe9r^incoeocoo»iH^r^coo^io^i^t^oo5^coOr-4Cor-^t^THT-^ioMi>i-^eococoiococoT-^tHcec3co co 03 003 10 ^ cd ud i> o" 03" rd ^ to ^ ro to" ^ o ^ ^	^ 'd co o' of <0 of to-10 w gd co o' o ^ vf cd co‘ rh" t> 03 cq 10 co"
eMOO^CN^CO^l-^C^O.CO 03^C^03ini>Tf^'ef^rh 030 t^O^ COO O^O^COCOOb CO^rH l>to rH O CO l>CO rh 03 r-4 rH CO rfi 03
91 S^oi^SiSSčSooofStotocoihcj^coK^S^^Sto S^^SSKtocoStoto 3S5cototo§io oo'to2"to3co5
to^ C<^	T-«^ ^ O^ cq_ ^ CO	CT5^ C3_ to r-^ tr-^ y-^ 0_ cq_ i-4_ CN^ T-H_ toCMO^IO^O^O^COOCOCO	THCO^CO	tH Tl^lf^eoco O to CO CM o 03 C<1
S 2	Si co to S	eo co S	^ 5^ to to S" c? 3	iš 3 to co to S' o S co to š S co ro S	to P S	18 S 5 to o5 to 5 2 5 2" o? 2"
1H1—IrHi—<i—4i-4r-(r-«i-Hi—I	tHt—It—IrHiHrHr—It—<t—<t—IrHr-<	i—ICMCSIt—It—Ii-It-Ii-Ht—lr-4	r—I	t—I	r-l r-l	t—I	t—I	t—I	t—I	t—I	t—I	1—I	t—I	t—I	r-l r-l
C3COrt^C3'—lCOCOtolOCOlOT^totoT-lC---l-OOCOto»—<C\1t—IlOThr-iO^OSlO^Oli-HCOCOroOCMCMr-fcsiCOT—lOOOCMr-l
to to -h 10 ^ co	o to r--	^ co cc oj ^ to	o	to c-i C3 cm co"	to r-i cm" o to	to ^ cd o o o" cc	c<i o cj co" i> co r-i id
CMČMČN<NCMCMČMCNC']CMC^eMcMClCMCM2cMOlČMCMCMCNCMCMCM2cMCMCM2cMc3cMMCMCM03CN2<NC'*^£j^CMN
tocoto£>totoTfitointororHococM03L0 030«-iT-it>oioo30Loo3cqcorhcoiqo3-shioi>mT-i,totot>t>iqi>pc<i
rh l— to to 10" r-i id co	r- to in cm" o cm co	^	l^" ^ o cc rr oi	tn c- o to cm in in in ir- cd	03" cd rf< i> 00 10"	cd cd id
to^fr—iCOCM^lOCOrji L-- CM to rt* t—'toCM^flOtoCOCO CO to OCMOCO^f^FCMCOlO in CO CO O ^ CO to |>» 1^- lO lO 'Cf1 to CM CMCMCOCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCOCMfMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCMCOCMCMCMCMCMCMCMCMCMCM
in to co cm co cm co m m co co c^* co co o co co co cm co o in co 1—i 03 t> in 1—i to ^h »H t— 03 03 o co co ^ co cm to co co cm o
CO-rOt^r-iC'—»O CC^toCMOr^L^C-O-—'toOKhcO--toL''CMO<. C0to0030 — COr^CMCMCOCOCMr-ltoLntoOCOCO to^htototoC^ThtoC-pc-rhptopCMtoptoOtopOtoCMCOCO^OSCM-^toOC^OCOC^THCOThLrrtotoC^ptoto r-i O r-- O; 03 r-- CO o CO I> ^ -*i 03 to ^ ^ CC *=t: CM Th -rd 03 CM CM r-i CO oi I> "SM cd t> —l cd 03 l> Th Th 1-i in l> in CO rti 03 L~c~intoc: .c i'- cc te -ri' to t—1 t>- *—• 03cococ3corhCMCMOtoinT-«toOi>cototoininoooto03toCM03tot-totoinco
to t-* to CM CM CM CM CM CM to CMvhCMCO^toCMtoCOCO^-^toCMin-shCMtoCMCOCMCO^^toLnTfiCMCOtoCMCOCMtototoCM
toOT-itor:«CMM03r»iC0CMrdirHt-03totor-.03CMC0totoCMTf<C0C0t>totoin03toT-lO rf m rhCMCOtoCMCMCMOSCMCM incoposcotoeir-ico^t-toosto Odr-iocococMCMr-^int-intoCococo—'toc~coro r-icotocoincocMocootoin toT-«tointopi>tooMCMrficMtotoCMcMtot-;CM'^'7t«to-HtotoroptotomtotocMtoi-itoptopo3T-ir-iThmtoin cdoicMwinb-^03t>idtoT-it^r^ i>cdtorticdcdi>toCMtoinT-<Th*-^cdto idininor-i c^oo30i>ocM'i>t-:odr-icd toaiCOto'd1toCOCMto030CMThCMrti.COOTHTfi^COC3totoOr-l003C30lOtoCOOinr-4CMT--COtr-toT-ICMTt<CMinto toCMcocoto'*<Lntotor~'<d1to'*i-*i coTh-sfinio^toin^rticotorhtocointo-shintoin t-co^^^intoto^hcotoTh
CMtotoSrhtototoCM(MgThtorHto^to00I>r-iCMCMto^inTHto^Oto2g|OThine3inSOTh^00toCMt-0

s-!
.si
* e S
S F -gr«
tic <u a c; ‘a '5? i n Di
S- i .S, '5
5 Li d) $_
na--.
.24 I S
-	0) Cfl S
'jv^m^vjaVZK:!*
S c -S s •o § 5, e e -2 c g .b a) -g ri o <u "5
•d I 2
N G
•Ip
05 S 3
a o
C E
- Di m
Dl cc u
Q> JD ca 3 SE
d< N t-4 •r-l Cd 3 ^
O C3 tUD X2 >N en
O E S
Dl -(D
.0)
-S
_• 1 ra" 13 13 . E I -
T3
N
Cd 'S C CC
T-« «H S C/D -r1
"g g ^ 3 s
Q,S C8 3
CM
D o
:
M eti
•43
cc . c 'n
cd
>
i
Dl
5
rt
c
JV
'o5
N

1.5 S
11 -E 1111111,1111 .E
2 2 2 2 2 2 2 2 2 g 2 2 2 2 2
G G gg GG G G G E GG GG u. 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2"S'E 2 2 2'E'2 2'2 2 | 2 2 2 ”
3 . *■• .v C-. to .. . g - ■ • ^ •- —	^
•" j 8 S S S S S g S 8 S S3 K n ", S S 8 S 8 £ S K S S S 8 8 8 8 8 S S £ 8 K S 8 8 8 8 8 g Š g Š S
Ir-lT-l^-l^-l^-irHr-lr-lT-lr-lr-lr-ir-lT-l t—Ir-lr-lT-lr-lT-lr-lr-lr-lT-lT-lT-lr-lT-lr-lT-lT-lT-lr-lr-lT-l^-l Y-lr-li-lr-lT-lT-lr-«—If-lr-lr-l
00000000 00000000 00o
r™l O
o S 8
^oSo^CM^I? OrHOCMtoMitor-iCMto^r-lCMto^torHCMtoTrip^ CMOOOrHOOr-ieMOr-l
, o o
*	r—<	t—I	t—I	r—I	r-l	t—<	i—l	r—1	i—I	i—I	r—I	r—I	r-l	t—1	r—I	i—I	r—I	r—I	i—I	t—I	t—I	■
>000000000000000000000
^ocotoONcse^eoc^ i>tDTHi>-oi>0)t>xhOw ri^r-oeQ^cocoi>co tot> o o rr m cn co	cr^ co o rf od^
Q C* 00 CO »O ^ cp CD oT co CO CD o' tO r-T O <D CO r-T CO CO oT Cšf oT O cf !> D) O) Csf 03 03 Co' CO O* oT 1> CO 03 CO O i-T rh <N
tftrpTt^^COCOCSlrH^CO CO^COCvIO^COIDCOt^tH rJ«r^COCO^CD03COCO lO^tOlOlO-^fr^iOlOTj' O rP CO lO LO C3 CD
03 00	I	C^rHCOCOb^O^ COO^OC^	j	r-^UO^O^CO^CD^ COi-^^CNO-^	j	t>_ 1-^ 03^ lO co^ ro t-4_	lO_ tn^ r-4 03^ 03^ 05	I	r-H CD_ r-^
03** 1-T TjT	I	oT V »4 CD O -SP CO O co" Lf5	'	r-T CX3 O) CO O V O rH CO CO r}T	•	UO of CD"	l> 03 .'O lO CD	r-T O 03 O 03 rh o" O	'	lO O O
rH tH	i—1 rH CO r-<	r-1	rH	tH t-4 i—I
o_ ro	j	r-^ co_ co co cq_ cq_ t>	j	co c3 03^ co co co^ co o in o_	| t> cd^ cn co co^ c3 th co_ cd i-^ 03 po ep i>	j	—<	e» co^
c-^ xh rh	'	o co"	in co co" oT 03'' csf	-dT co" ‘	r-T co o" in cd"	oo csf -sh i> co o-f	* o" co 03" co" o" o" 03"	o" m' co" cT co" i-T <m"	03" rh	*	i-T	03 i-<
Tl 03 03 CO CO i—t rH rH CO CM rH 03 CO iH rH	rH rH rH 03 ri rH 03 rH rH i-H t—1 rH i—i	rH	03
COOt-^COCM^lf^COOrH ■sFCMr-^CP 02_ rH CO CO^ CD rh LO lO^ TO 0_ in_ 00 CO_ CO CO^ in_ in_ 03^ in rH^ Lf^ C- LO_ 0_ t— 03^ rf t— f- rH <7^ c—_
o" in" cd" o" co' m" co" co" cs r-T oT co* in o-f co	co' co cm" o co" oT o- co* co co" r-~? cm" c-" «—" —T co" m" in cd of i>" co in rh o c~
03 ^ 03 ^rHCO^rHCMCMCM^rH in^ OCeCOCMCMCMCMCMCOCMCM^mČOCO^^CDO-inCDi—irHTf	rH rH CM 03
rj^t^uooa^ino^cooin^rH	m ^	co	co	i-h	03_	05	o)	«-h	co	uo	co	m	in	o3_	t-	cd	o	^	co	cd	o	cm	co.	^	in	co	co	rt4	oo	co	in	iv	ob
r-T 1-f 03 03" CO O CD CO 0<f O	of rH	cd	of	<0	CD	cf	l>-"	D-"	m"	r-<*	lO	co"	Co"	Ol'	f-	CO	ISO	Co"	"M1"	03	of	C-^"	t>"	cf	CO	rf’	lO	Co"	rH	CD	03	CD*	0'f	O-f	C~"
rHCOi—lOrfirHCMCOCMCO	COCOri^OoCOin	OavchCOCO	COcOrHOiHO'*,CDl>	COC^COrhL—	CDCDin—-in	l>	CC	03	rH	tH	co	o
rH rH rH rH rH rH rH rH rH rH	rH rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	,rH	rH	rH	rH	rH	03	rH	Oj	rH	rH	rH	tH	rH	rH	rH	rH	rH	03	rH	rH	rH	03	rH	03	rH	C3
05tocooS^c2cMco^coocbOto3‘^in5””CHoororoCS1corococo^mco^o0inmralrlc^l:?00l,~l^co
inmoiinco^ObOcoinosrHCoincMi^co-^rHCDOraoviocD^HUpcooo^ojincDrH^rHroococooroSinSci
O t> co cd ^ rH <3) cm . in in in ^ o co’ ih ^ rH cd i> iri in 06 aa ci ih cd to Di 03' cf 03 cd tn rji ^ co r-i cd ud cd cm ud co" co OOSCMCMrH'^COOcOCOOOCM’M4OCOCMC3L--rH'^'OCiCMCDcDO-COininiD03rH03 03inOcOCOCO rOC5COCCaiinl£5 C3rHCMCM03o3CM030303CMo3CMOJ0303CMOJCM0303C3rHOJ030303030303CM03030303 03 03o3 03 03CM^0303CMCOC^
OOOOCOCMCTJOb^t^CMCDCDCDCOTf4t>-rH0300knOrHCT>COCOCOCOCOrHCT5rHT^iOCOC3-HCOinOCOCMCMCOa5CMrHC-
CDCDCoo^aaOOD-cM^^^hOiHcorHco^rHOiocococMCMCoosoartirPishcot-oacioininoccin-^incoooo
xrcocDinocMrHCDcqrH^cD<>3£HiHOt>cDcqLnincqi^coi>D--incorHcoi>;'^ocococoo3cDCDcoc~oin.<DCOCo1^
rH cd o o cd cm* o in cd in cd cm th o rH in oi t> 03 in 'cH cd ud rp r-i r-i ih ^ in cm* cm in cm i> o iri id4 rN cd co o cd -d4 rH o
CMCMincMincOOaCMCDI>COrH'd<03rH[>CDxf403’d4COCMi-HinOOL-~a)OOC)COrhLnCDOOCDl>OCr-0.|t^CO'r*'C7iCO
CS|CMCSiCMCMC3,.Q3C3C3 03CMCMCM03CMCMCMCMCOC3CMCMC3CMCQCOCMCMCOCOCOC3CMCMCMCOCOCMCMCOCM'(NCMCMCOCOe'J
co	in	cm	|	oacocTbinincocMrHCOCMoacoi^-cMrHb-cocMco^rHc^rHD^oocMLnoinrHiHCSrHincoinincDcMcocord
o	co	rH	|	i^coinocDOrHC'-rHcocnTHOiHrHt>rHo-rHLno3inini>C'icocDincMaicorHCot>ooiHTfirr<coco''š'<2
in	cm	cd	CbE^cDdat^cococ^Ob-rH-^cMrH^ost^r^ThrHcococMOinincoooot^ Cit-^iOrHcoc^cDcnomlnc^eo
id cd co ^ od o cm in i-h’ cd cd cm cd cm" cd in cd co cd -M4 o’ o o »H4 cd r-i oi r-i cd rfi r-i 1H4’ Tfi cd ud r-i t-r’ ccj oi cd cd o th" o
co	-m4	co	•^cDOiOcoobrHc-rHinincoojojrHCMcooMcoinrHCDc-ifjoJOjcnincocboapoincccDcocoocMincoo-
CM	CM	03	COnjiinC-CMCOCOrHOOCO »COCOCOCDCOCOC3 CMCO-^COtH^CDCOCOCOCMCM COCO^cOCMCOCMCMCOOMrJi^CM
cOrHrHi>r#«cMcorHCOincorHCOO)mo5incotr-oi>in	rH-^cocooaabcococMOrHCM	rHtnocoocorPcocorn	co	oo	o:
CMcocDt>corHLnin'M4OiOcDrr-TH^Tt4Tj4r-tcococ-CiTHcncDG.;incoin-^cDrfCT)03rt4c-oc-Lnini>co<D>-rt.rHCDi2 COOCDrHObCOCMCMCO^CDO-COObCOT^OCMCOCDCiTt4	Tj4 t— O LO Tj; L- O tH CO UO CO CO	CO	O	03	co	CO CO	03	0-	O	05	03	CC>
cd-Hcd^cdtHrHirir^cdOTdincdcdocdrhr^ocdin	i>i>c5cdcDrdi>t>cdcdcdin	cd	r-n	cd	cd	r-l »h	rn"	co	i>	r-i	t-*	od	co
0503CDCDrH005'Ct40-rHrHTl4Ct>t>-COO-rH05000 0;|	OCOO-^r^cOCOCOOS^OCO	CO	CM	vt4	m	O-tD	in	in	05	O	05	r^4	o
co	rt4	Tf	toD-cocMrticDCD-^inrHrHinc^cocoincD^ xi4mcoinr5hL-L''CD'M4-M4xj4xi4 '^inin^T^iocorocDinin-o4'^
CDrHCDrH^T^cOrHinCM^tnCOOCOOJt-rH^t-COin CO-rhCOr^rHCMrH^^rHinCM tJ4 D- CO rH in rH rH	CM	rH -vj4	UO rH rH 05	"M4	C0rHO-inrHrHinO5CM
D-CO[>COrHrHrH'd<
>
EŽ
r-J rH I
TŠ
N
as >	^
•O §=7= 5
ll°ll
IJ 335.>|
co X2 ^ ts cd a >

>0
cd ..
•r-> G)
•D T3
Pl >o o
• .2, >
JS ~ .
O P ^
tn*
-a S E 5
E “
s ^
3 —i
s
s
>
.5
> > S N
2 2
CU a
o
>
'v
Id-i S
d .5’ - U
■§
o
d
> •“ O O > „c
1! g
>>>>>>>>
•o > 16 -orne
> > "T- >u

as
tU3 ti
.S .3 .H .H .2 .2 .2 .2 .2 .2 d -d = .2
111 USI l-l 1111 i |"> | i i l| |l >1 ^ 11 111 1
.‘s	^ P .16	^ p id oj 5 Q P r .'4 « d d ® P r P ^ P P rt % tn
E g
§ H 1 =
5 S 2
>
_o
S
tub
. jfO
d 'o
5ss
?il
S °
ti 5
tl a
E
o >
d f S S | .S I ! S o “ « g .16 g ,g ° --- o 2 « rt 1 5 p:5 d — P
O
S,
sl s ^ ll
,1,12 § i 5
N « io co m	o r- — rr- to m m	t* to m o to to to <N	to to oi m -r - to » cni m	iq iq m oo to_	m. to to_
5 S?	S K S 5	” «* to'-«" 8 S S	S 5*«" 5 «" 5 S	51 5

s-Bi"1»-1 BI"”*"""'"* s* II s" IB-"I H* 2dl"s-:-§ 25n-|5 B5B 232* BŠ23
IsBIIs""" 2 2 2 E* 3 21* 2 B 2 2 2 2 8 E* 1213551283*22223* 2215 2122
mm um ii mmm mum iiin m mi im
S £ S to to S	SSi|S	to	||	Bill	g	g § §
LC CD r~ CO r-. CO	'Tf CO r-H (M CD 1—I	r-H CO CD (M C-3 i—«	fO L"^ CO CC CO Th Ol -H CN in^CO CO CO v/.y o: CO	rh	t> CO	r-l CD CO Tt^	Cp	O O 'Th
LCCDrrCOr-^CO-rhCO
eri od u- c.d r-^ d- od	t—i	od cd o io	g to- tn	c?	id
S	^	c^l CN cB	CN ^	M DQ Csl	Dl

S S 2	2’S ^S£5S	SSISS
(M (M CM (M CM <M (M CO CM CM (M Dl CM CO CO CO D) CO CO CO d CO CO CO CO OO
ssgggssgs 1 s § g E ” 1	= i s^l ilEE BEls
CO Dl r— O r-H	CO rr	ooe CD O L'"	LOC-Ot'-OI>-rHCiCO	COTfOCCt>r-iCD	D]OI> .._ CO	O CO Th CO TP CO Dl	T-< CD C-_ LO
5 « « s s	s	« s 5 s 2 '«	SEii	EsEl
CO Dl CO CO rH	čo CO	CO CO CO D! Dl CO	d CO Dl Dl CO CO Dl Dl Dl	CO CO d CO ^ CO CO	CO CO CO CO Dl	CO CO CO- CO CO CO CO
gsssss Ig5isi2sisgs^gs5ssggg|gs|s2:s||||sgs|^|||§|
CO CO C' CO m CD	t- CO LO CO O 0D03I>O0:inC0C0'-' to L-— O r-1 1—< O >—<	r-. rH CC CO CD to rh O COL.	CD CO ^ CO
ggggss ggE:SSSŠgSŠS£eSg^|5S|g|'5||||'8|S||B55|!|
CO CO 'C CO -—1 t—<	^ CO CO CO CO CO CO CO in CO m CO COCO CO CO CO CO rl^co CO COCOrht-CO ^ CO	Tfi Tfi CO CO CO CO CD CD
S£$g8 252:Sg»SgSg5g§5SSS§|;S|||||SS^|SS§!g||S|SS
co S co o 1—1 cd	m o 00 lo co xp co	^cDCDorpinoir-in	cocotococ^oto	-r^tor-icoaa	^ r-i	cnoiinco	rhtoc^oo
S m ^ g 2 8	2822822	SdggSSd^S	8g?2R2S2	g|2|5	g|E	EEll	Bill
corforfcoco	Tf l~- cd cd co co co	comi>ini>cDrhin'^	^ co 'rf ^ co ^	LnmL^co^c~	c: co c-	coc-oto	to o_ o_
CO
Stototowto ^ t- ^	^	”S2N8 S”'1' ”8^'’' S"2S
S E' I
=- »S 01	«
$ E u S g E g
> > n > 0' 8	8 IS
® e; y S S 2 B a, g Bo.°
c bč ^ d « m o 2 S o 'ra 2
d, to C/3 fo H O
DO CO r—1 CO 02
OOOOOO
m o m cd co to 00.0000 co CD CD CD CD to O O O O O O
S1-C
1
o<
■5
e 2
■o S
3 E
1 •
;SJ
-si
en vi N N tn
i o 11 e š
gdll^Ss
! 3 Ml It
•N n en tn N en T?
*5
S >
*s. c e" .
C I 2 o S g
15
ti -2 I g
>	2	2	»	=
▻	"S	^	l* '	Bi
oj	u	u.	H	s-4
o	Oh	O.	O.	H
r~	cc	co	o	•—	'—1
000000 _
CDCDCDCDlr-r--L-
0000000
-O rCl
p o 'O 'O
n cd
C C
Bi' si
H S
oooocoooo
rOrUrD'OrOrDrOrOrO
S S S
> O O XI JD
m o u cu o> oj
U BO 13 TJ 'O 'O T3
•S ti
> m e c c
06 'oč tli) OŠ ici) 0^1 ttČ tJD bi
u U L* U i-4 i-1 U U
rfr-HDicortiinr-coo 1—ID1D1D1D1D1D1D1D1
r—t r—< r—H T—I	t—H r—1
ooooooooo
t'- r—	L— L- !''• L" L—
ooooooooo
M
cd cd C c
o	•	£
■s	>N	«	.2	s
S	^	S	S	,S
N	N	en	tn	N
ti	xi	2	2
rQ	'O	T3	73	T3
oj	cd	cd	cd	cd
C	C	C	G	C
<s{ii*i
£ ^
C o,
OD en en
C o . N ti > s
N 'O N T5
2 ti ti ti ti ti ti
(U (U <U ® <D <b <l)
73 Td T3 'O 73 73 73
G G G
cd cd cd cd G G G G
šg
£Z cd O« >vj 'g
£ N
šž
73 73
<8 68
G G
tub
r£
S
d
to •«
>1
>N G
N N
ti te
u u
co u> te ti) tub tub nč tubočtubočtub
to P E-i E-i H d H
H t-< H B ^
t>i ni tac ui ni ni Bi
S H H H fH IH EH
ni ni ti ti
El H N N
HIPU mi! m m! UH
illlili Hill lil s s o s ssss
g S i g | g	g	S g 11111 § §	i K B i I g 1 s s IB S g g 3 i s 5	I	s i 11 s i	i 11 i
A	^ M _J 00 I m O 03 CM	tOCOC-rt< ^ »H CM rH CM 50 Tt* 00 lO tf3 CO CO r-< 03	CD O lO C~ CO i-4	C»i-HCOO
^ ^ ” «•	«- S' S' m' V m I V us o* to V ■# 2 us IO JH ® m ea o co «“ to eo us' us c-‘ V <n ef us" to" o" o' -h -h" »h tsf to"
in to 03 CO 'dl CV3	I	I> I> CM l> rf CO lO	lOO'd<lOCOl>r-(CMr~-	CO lO CO r-f lO	CO tT O CO	CM O CO	T-l o CO T-4
to- to" to" % cd =: to- -■ n- of US	I	os- to S- g- ■>-	os- us g	os- to co S- O « g- o to	« V co Cj to	os- us c- US	to to- c-	cf to- to =0-
S g s s i g g g B g i 11 g 3 115 £ K B i 3 S' B' 11 s i s 11 ? g B B 3 3 "" 5 g 3 i I
5 $ g s g g	311 g BI i s 5 g g g I §	111 i 3 s' I s E B §	I i?	i 1111 s E B	g B g 3
1SSSSS12	S122S32	222r-l 2 rt rl ^	W rt CSI N « cq rl ^rHr-l	rt N N to
o	s	g	g	o.	^	g	”	”	3	=	”	S2S2	3	S	g	S	£	S	S	S	2	g	S	£	P	2	2	S	2	5	g	2
3	£	g	§	£	£	”	Ss	O	2	g	£	2	rt	2	us	OJ	co	cc	to	tocotocct-. rt^osto	rt	os	cs	co	co	CO	t-	rt	O	0=	us	rt	to	to	co	rt
2£2gg£	32g22£	g	3	3	S	S223	3S£32g2gg	2	2	S	S	g	32gg	232	SS2S
3	2	2	2	rt	rt	2	3	2	£	3	rt	2	2	S	co	CM	O	CC	CO	CMCMrtCMCMrtrtCMCM	CO	CM	rt	rt	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM
2£2rt2£	2	S	£	rt	5	2	S	S	g	£	”	o	2	2	2Srt£S2iortS	S	£	o	o	£	2232	222	g	S	3	g
3 S g ro 2 2	g	g	rt	5	2	£i	2	CO	rt	co	rt	US	CM	rt	OSCSrtrt^rtOStOOS	CM	OS	^	O	rt	os	co	us	rt	r-s	OS	US	rt	CM	CO	us
22g32£	”	3	2	2	g	g	2£g£	£322	£g3g3S2gg	§2222	2	3	£	£	g	§	2	3	3	5	£
2 3 2 2 5 2	332332	3	2	2	rt	£	CM	co	co	cmcmcmcmcmcmcmcmco	co	cm	cm	cm	cm	co	cm	cm	cm	cm	cm	co	co	cm	cm	cm
§£§§§£	g	3	£	2	§	£	2333	§222	2gS33S£2g	2	§	3	£	S	2£gg	S§§	3gSS
2 2 g g g g	O	£	rt	£	S	to	3 O 3 rt	CO CM OS US	03,10 os 03 CO CM rt OS US	US	l-	CM	US	CM	CM US CO «S	O CM OS	CO rt tO C-.
22S322	gggggg	S£2g	Sg£S	ggS32g£23	£	£	9	£	2	£gg3	£2£	ggg£
322322	CM	£	2	S	§	rt	22rt CO_	gcMrttO	COCOCMCOCOCMCOrtrt	C-	CO	CM	CM	rt	CO CM CM CO	CM CO CO	rt CM CM CM
m	2	£	3	ro	o	£	g	£	3	rt	£	rt	g	2	rt	rt	5	g	rt	ošgroro£rt”mg	3	2	£	rt	£	£	o	g	£	2	rt	rt	oSrtrt
2	g	g	g	g	O	g	2	rt	2	£	US	C-	rt	03	OS	O	C-	US	rt	CSOt>tOCOCMCMtpcM	c-,	os	rt	OS	rt	rt	C-;	CO	C-.	osasto	CM O to rt
£23ggg 25g3g§ ££g§ ££§£ 2£3S§g33S 22g£2 £g£2 322 322«
£	3	3	g	2	§	3	2	3	3	2	2	2rtSus_rttotoi>	rtrtcotorttortcous	os	us	CM	to	us	rt	to	to	rt	to	rt	us	co co co co
O	CO	C-	C-	US	CO	US	US	rt	as	co	rt	O	OS	O	rt	US	CM	CO	rt	COOtOUSUSCMrtUSrt	rt	^	5	m	o	CO	rt	CO	O	CO	US	CMC-OS«
"a
o 3 S| d
o
>
5-5
3 o
3 S
E > 3
I’°
.2.
or
2
>
3
s
I
<u
! § >
II
o 3 a o 0
“lijfsps-g s-zi l“|l! = lš'
8 ii j n mn
mQ(2q«c« 5 Q Q H H 2
"u o
T3 u
04
U Š d ao> >*x
2 —• 0,0^ o'a 2
Pt M M
B m >
■§
-d t |l S4 .
04 O w
O §>K J3 . ti C8
g1^ ? O
5££S
2
<8
. g
i -d :
E
o
>• .9 a -d
>-rt
5 5
s . 2 O, >
^ t5 "So -m
1-5^2 'g js £ E >0 M -	- ~ s s ~ s e 8 g J5 g
rH (N CO 05 tr-t (M
T—< T—1 T—4	1—4 CSI C'!
r—4 1—4 r—4 1—4 t—4 r—4
000000 co co co co co co 000000
CO O) O 1-1 c<] o (M CO 05 O O 1-1 T—4 1—4 1—4 CO CO 1—4
OOOOOO CO CO CO CO 00 05 OOOOOO
1-4 co co rh
CO CO CO CO
OOOO 05 05 05 05
0000
” 3 s 2 £ £ £ S 2'	£ 2 2 11	22 S I	3	11	-12	2	I
OOOOOOOOO	OOOOO	OOOO	OOO	O	O	o	g
05	05	05	05	050505050505050505	1050505005	OOOO	O	O	O	O	O	^	,
OOOO	OOOOOOOO O	OOOOO	T—4 t—4 t—4 1—4	1—4	i—(	1—4	t—4	t—4	t—
O t-4 (M CO (M CO CO CO
OOOO
C^lOCaCOrHOOCOt-rHCiCOCOCOO^m
•%	O*	A	_•»	M	^	A	A	M	*
i-4ricacor-i><ooioeoc-coc-o>Thi-«
cocomrhioioio^ior^ioioincortiio
cot^ciioo^emoacof-icooociooo O* rH Tjf o cT t-T co co" to co po co co o
OltHrHr^rH	r-H	rH	r-i
IO	r-	03	00	05	tH	OJ
^	^	»N	^
O	f	CD	CO	^	CJ	CJ
lO	CQ	T-4	1—1	T—1	T—1	T—l
i-liHCOCO^CDO^Ol l>rf«O»C0C300lOI>CD i-H rH OJ	t—I	03 rH i—4
co^o-oj^co^^cj
•^cocooacoo-LOoai
^CSICOCOO-I>0503^
CO	W	O	OD	»	o^
i-T	cT	of	of	of	r-T	cf
CD	C*	IO	t«	rH	Tf	lO
CDCfDO^LOr-^COeOODCOCOO^COCOOOlOCO i-f V O) eo to in of rn' irT <o co 'dT of of of
OO-CDCOCOeOOJCOOOir-icOO COCOCO CO 03 rH^iCOCOCOrHOOi—I03i—iCOrHi—Ir—I
^00300i—ICOCOCOCOIO?—IrHCNJCOCO iHooio-oc^miococ-osoi^coOrH C-COrHI>rHCOCOOOOpmOrH ir5rH CO to O) 03* o-	en rji OJ to ^ cd 05	CD 05
i-<lOl>COrf'05l>COCOCSlC5lOlf5 03	05^«
O3OJO3 03COC0C0C0O3OJCMC0CNlCOO3CSJ
C00QC0I>i-1'*<03C003Ot-I03	05 C0C<103
CO	th	03	lO	CO	CO	CD	CO	05	03	CO	CO	CO	CO	05	CD
0-CD'^OD05m03l>C503050J03T-4C5rr OD	t-i	05	rH	O	O	O	CD	CO	03	CO	O	r-i	CO	OJ*
0D05f-iC0Or-frjic0'— y5C00305CDCDrji
OaolCOCO^^-^^COOJCOrJiOJCOCOcSJ
!>TriOC0C0m030-C0t>05	05	05	05	<0C0
miococo^corHotcococ-ojOr-itoco t^i-ncpopc-c— OCOlOlOpoJOlO rjio3if505rH0305t>rH030cdOdcdC5r-i C0ir5OrH05C0r-«00	00OC~05	03	L0t>r-,
CDlDrJi^rJirjiiOLOCOrTCOrJiCOin^CO
S
03
CO
CO	r-l	05	rH	CO
O	CO	03	O1	O
O-	O	~
i>	ud
03	^
lO	CO
o
CO
CO
co
ud
ID
03
35
cd
co
C— TH
O O' rji 00 03 CD CO CD
S
I
-*-* <u
• r > > co .ti
5^0
'S ” i 1
©
c
S
3
u
^ s
g s o
o, « c tl <v
& ! s 2 § 2 Q h O
It
*S 2
11
~ p
a 5
S |
o
c
cO
K) >
xn o :S. J5d ~3 co
E ‘S
N <U
g
V
tu
S
2 I
0	S
1	1
O rS O ti
i-l01C005COCDxf<rJ403rJlCOrJ1rJi tH CO	UD i—* CO	r-i	03
* S
•o 9 o 2
> c
.1 a
•r? 3
SSg§S8§Sg§SSSSS§
O3C0C0C0r*irJ<rJlrJi-H<iOCO<00505O>05 OOOOOOOOOOOCJOOOO rH	r—1	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH
rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH	rH
674.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni Ust SRS, št. 5-582/80) jž Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi priročnika za učitelje Metodični napotki za slovenski dopolnilni pouk k učbenikoma Moja domovina SFRJ za 1. starostno obdobje
Priročnik za učitelje Metodični napotki za slovenski dopolnilni pouk k učbenikoma Moja domovina SFRJ za 1. starostno obdobje, ki sta ga napisali Zora Čuden in Helena Veselko, se potrdi.
Priročnik iz prejšnjega odstavka uporabljajo učitelji pri dopolnilnem pouku otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini.
St. SS-87/40-83
Ljubljana, dne 11. aprila 1983.
Predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r.
# _____
675.
V zvezi s prvo alineo, prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi Smernic za oblikovanje vzgoj noizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. maja 1982 (točka 3.5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o ustreznosti učbenika Kemija za srednje izobraževanje
.1
V drugem, tretjem in četrtem letniku srednjega izobraževanja se pri pouku predmeta kemija uporabljajo naslednji zvezki učbenika Kemija za srednje izobraževanje:
— Splošna kemija, avtor prof. dr. Jurij Brenčič, prof. dr. Franc Lazarini
VIP: kmetij ec, veterinarski tehnik, gozdarski tehnik, rudar in rudarski tehnik, bogatilec mineralnih surovin in tehnik za bogatenje mineralnih snovi, geovrta-lec in geovrtalni tehnik, geološki tehnik, farmacevt, keramik, steklar, gradbinec 2, grafičar, papirniški tehnolog, kuharstvo, zdravstveno varstvo, laboratorijska dela v zdravstvu, zobotehnična dela, učitelj, vzgojitelj, naravoslovno-matematična tehnologija.
— Organska kemija I, avtorica prof. dr. Aleksandra Kornhauser
VIP: kmetij ec, veterinarski tehnik, živilec, gozdar, kemik, farmacevt, gumar, keramik, steklar, grafičar, papirniški tehnolog, tekstilni mehanik, tekstilni kon-fekcionar, tekstilni kemik, usnjarski krznarski tehnolog, galanterijski tehnolog, usnjarski krznarski konfekcijski tehnolog, obutveni tehnolog, kuharstvo, zdravstveno varstvo, laboratorijska dela v zdravstvu, zobotehnična dela, oblikovanje, vzgojitelj, učitelj, naravo-slovno-matematična tehnologija.
II
Učbenik, naveden v prejšnji točki tega sklepa, se določi za pouk predmeta kemije po programih srednjega izobraževanja.
St. SS-87/39-83
Ljubljana, dne 11. aprila 1983.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc L r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
676.
Na podlagi 69. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 10. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) sprejemajo samoupravne skupnosti za zaposlovanje Cerknica, Domžale, Grosuplje, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju Z nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje preko društev, kateiih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb preko Občinskih skupnosti za zaposlovanj e Cerknica, Domžale, Grosuplje, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje (v nadaljnjem besedilu: občinske skupnosti) ustanovijo Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: medobčinska skupnost) za opravljanje določenih skupnih zadev, za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za prirhei' brezposelnosti.
2.	člen
Občinske skupnosti za zaposlovanje se sporazumejo, da bo medobčinska skupnost delovala kot zveza občin-’'"! ^HibOosti za zaposlovanje.
3.	člen
Ta samoupravni sporazum določa:
—	naloge medobčinske skupnosti,
—	samoupravno organiziranost medobčinske skupnosti,
—	razmerja med občinsko skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi,
—	zagotavljanje sredstev za delovanje medobčinske skupnosti,
—	samoupravno delavsko kontrolo,
—	strokovno službo,
—	prehodne in končne določbe.
4.	člen
Medobčinska skupnost ima lastnost pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi' in odgovornostmi, ki izhajajo iz zakona, tega sporazuma in njenega statuta.
5.	člen
Statut medobčinske skupnosti podrobneje določa naloge organov medobčinske skupnosti in delegatov
v teh organih ter njihovo odgovornost pri uresničevanju načela javnosti dela.
II.	NALOGE MEDOBČINSKE SKUPNOSTI
6.	člen
Občinske skupnosti se sporazumejo, da bodo v medobčinski skupnosti usklajevale in koordinirale svoje delo na področju:
—	sprejemanja letnih, srednjeročnih in dolgoročnih programov dela,
—	zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti,
—	prekvalifikacij in dokvalifikacij delavcev,
—	medrepubliškega zaposlovanja,
—	usklajevanja in zaposlovanja invalidnih oseb,
—	vračanje delavcev, ki so na začasnem delu v
tujini,	- -
—	poklicnega usmerjanja in svetovanja,
—	enotnih minimalnih standardov dejavnosti in s tem izenačevanja pogojev ter možnosti pri uveljavljanju pravic delavcev na področju zaposlovanja hi zavarovanja za primer brezposelnosti.
■	7. člen
Občinske skupnosti se sporazumejo, da bodo v medobčinski skupnosti:
—	zagotovile redno informiranje delavcev in drugih delovnih ljudi na medobčinskem območju o delovanju občinskih skupnosti za zaposlovanje, medobčinske skupnosti, o problematiki zaposlovanja in delovanju strokovne službe z izdajanjem glasila »Občani in delo« in biltenov,
—	oblikovale Odbor za varstvo pravic začasno brezposelnih oseb in skupno komisijo za ugotavljanje lastnosti invalidnih oseb,
—	ustanovile skupaj z drugimi^ skupnostmi posebno sodišče združenega dela za potrebe občinskih skupnosti,
—	ustanovile enotno strokovno službo za opravljanje izvajalskih nalog, upoštevaje pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg.
III.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
MEDOBČINSKE SKUPNOSTI
8.	člen
Občinske skupnosti uresničujejo svoje pravice in obveznosti v medobčinski skupnosti tako, da sprejemajo samoupravne sporazume in odločajo preko svojih delegatov v organih medobčinske ekupnosti.
9.	člen
Medobčinsko skupnost upravlja skupščina.
Skupščina medobčinske skupnosti Ima skupne organe, ki skrbijo za opravljanje skupnih nalog in Popravo predlogov za izvrševanje sprejetih sklepov skup-
Štihe.
10.	Sen
Medobčinska skupnost določi s statutom skupn®
organe, ki jih imenuje skupščina medobčinske skupnosti, število članov skupnih organov in njihovo delovno področje.
11.	člen
Skupščino medobčinske skupnosti sestavlja 17 delegacij občinskih skupnosti. Vsaka delegacija ima tn
delegate, ki jih za vsako zasedanje izvolijo občinske skupnosti Predsednik in namestnik predsednika skupščine medobčinske skupnosti sta vedno v sestavu delegacije občinske skupnosti za seje skupščin medobčinske skupnosti
12.	člen
Skupščina medobčinske skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
—	usklajuje dolgoročne, srednjeročne in letne plane,
—	sprejema plan oziroma program dela medobčinske skupnosti,
—	usklajuje združevanje sredstev solidarnosti in
vzajemnosti za uresničevanje dogovorjenih programov ter daje y tej zvezi pobude in predloge za dopolnitev tega sistema,
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte medobčinske skupnosti,
—	sprejema finančni načrt, periodične obračune in zaključni račun medobčinske skupnosti,
—	sklepa o sprejemanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	oblikuje skupne organe,
—	obravnava in sprejema letna in druga poročila medobčinske skupnosti in strokovne službe,
—	razpisuje dela in naloge vodje delovne skupnosti in ugotavlja oziroma razglasi imenovanje, ki ga opravijo vse občinske skupnosti, ki so ustanovile delovno skupnost,
—	obravnava in rešuje zadeve, za katere jo pooblastijo občinske skupnosti,
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna Po zakonu, tem sporazupmi, statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih medobčinske skupnosti.
13.	člen
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo ali na pobudo katei-ekoli občinske skupnosti.
14.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzočih Večina delegatov vsbh delegacij občinskih skupnosti.
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina, za dobo dveh let, ,z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
15.	člen
Način dela skupščine medobčinske skupnosti in Pravice ter dolžnosti delegatov ureja podrobneje statut medobčinske skupnosti.
IV.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO
Samozaščito in organizacija ter delovanje MEDOBČINSKE SKUPNOSTI V IZREDNIH RAZMERAH
16.	člen
Medobčinska skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega Pomena za občinske samoupravne skupnosti' in za organizacijo in delovanje . medobčinske skupnosti v izjemnih razmerah.
Predsednika in člane odbora izvoli skupščina iz-^ed delegatov občinskih skupnosti.
17.	člen
Medobčinska skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v iZjcmn.h iaz-merah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami.
18.	člen
Natančnejše določbe o delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vsebuje statut medobčinske skupnosti.
V.	RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI
19.	člen
Medobčinska skupnost redno obvešča obč.nske skupnosti o uresničevanju delovnega programa medobčinske skupnosti. '
Medobčinska skupnost sodeluje pri izvajanju svojih nalog tudi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami na območju, kjer deluje, da bi tako zagotovila usklajevanje nalog, Id, so skupnega pomena za dejavnost zaposlovanja na medobčinskem območju,
VI.	SREDSTVA ZA DELO MEDOBČINSKE SKUPNOSTI
20.	člen
Občinske skupnosti za zaposlovanje, ki so usta- -.novile medobčinsko skupnost za zaposlovanje zagotovijo materialne pogoje za delo skupščine medobčinske skupnosti in njenih organov ter za opravljanje
strokovnih opravil.
Občinske skupnosti s svojimi programi dela vsako leto določijo višino sredstev, potrebnih za delovanje medobčinske skupnosti, o čemer po potrebi sprejmejo poseben sporazum.
VII.	SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM MEDOBČINSKE SKUPNOSTI
21.	Uto.
Delavci, delovni ljudje in občani nadzorujejo delo
medobčinske skupnosti preko svojih delegatov v skupščini in skupnih organih.
22.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov medobčinske skupnosti, nad uporabo sredstev, nad delovanjem skupnih organov ter strokovno službo opravlja odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
Predsednika in člane odbora izvolijo občinske skupnosti.
23.	člen
Natančnejše določbe o sestavi' in delu samoupravne delavske kontrole vsebujeta statut medobčinske skupnosti in poseben pravilnik.
VIII.	STROKOVNA SLUŽBA
24.	člen
Strokovna, administrativna, tehnična in tem podobna dela. potrebna za nemoteno delovanje skup-
ščine medobčinske skupnosti in njenih organov, opravlja delovna skupnost Strokovne službe samoupravnih skupnosti za zaposlovanje Ljubljana.
25.	člen
Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti in občinske skupnosti ter na podlagi ovrednotenega programa dela oziroma plana dela delovne skupnosti
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo občinske skupnosti.
27.	člen
Vse samoupravne splošne akte medobčinske skupnosti je potrebno uskladiti z določbami tega sporazuma v roku treh mesecev od uveljavitve tega sporazuma.
28.	člen
Z uveljavitvijo tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana (Uradni list SRS, št. 35/79).
' 29. člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ■
Ljubljana, dne 10. maja 1982.
677.
Na podlagi 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) in določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, je skupščina Medobčinske skupnosti' za zaposlovanje Ljubljana na svoji 3. seji dne 25. februarja 1983 sprejela
STATUT*
Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Medobčinska skupnost za zaposlovanje Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: medobčinska skupnost) je samoupravna interesna skupnost, Id so jo ustanovile samoupravne skupnosti za zaposlovanje Cerknica, Domžale, Grosuplje, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje.
2.	člen
Medobčinska skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi', ki izhajajo iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi medobčinske skupnosti,
tega statuta in drugih samoupravnih. splošnih aktov medobčinske skupnosti.
3.	člen
Sedež medobčinske skupnosti je v Ljubljani, Parmova 32.
4.	člen
Medobčinska skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom 30 mm in z besedilom ob robu kroga: Medobčinska skupnost za zaposlovanje; v sredini pa navedbo sedeža: Ljubljana.
Medobčinska skupnost ima za posebne potrebe pečat okrogle oblike z enakim besedilom, s premerom 20 mm.
Medobčinska skupnost ima tudi štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom kot je na pečatu.
5.	člen
V medobčinski' skupnosti Uresničujejo delavci in delovni ljudje svoje pravice in obveznosti prek delegatov skupščin občinskih skupnosti in prek posebnega organa, samoupravne delavske kontrole.
6.	člen
Delo organov medobčinske skupnosti je javno.
7.	člen
Medobčinsko skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine medobčinske skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine medobčinske skupnosti.
Predsednik skupščine oziroma zastopnik je upravičen, da v imenu medobčinske skupnosti v okviru nalog oziroma njene dejavnosti in v mejah svojih pooblastil sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi, da zastopa medobčinsko skupnost pred sodišči in drugimi upravnimi organi.
Predsednik skupščine je tudi odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta medobčinske skupnosti. V odsotnosti predsednika skupščine je odredbodajalec namestnik predsednika skupščine medobčinske skupnosti, v njegovi odsotnosti pa predsednik odbora za solidarnost, kadrovska, administrativna in finančna vprašanja.
Vodja delovne skupnosti Strokovne službe samoupravnih skupnosti za zaposlovanje Ljubljana je odredbodajalec za sredstva, ki se združujejo za materialne stroške za delo delovne skupnosti, v njegovi odsotnosti pa je odredbodajalec namestnik vodje delovne skupnosti.
Finančne in plačilne listine .za medobčinsko skupnost podpisuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti njegov namestnik, v njegovi odsotnosti predsednik odbora za solidarnost, kadrovska, administrativna in finančna vprašanja, v njegovi odsotnosti vodja delovne skupnosti
Vsi podpisniki podpihujejo posamično.
II.	PODROČJE DELA IN NALOGE MEDOBČINSKE SKUPNOSTI
8.	Sen
Občinske skupnosti se sporazumejo, ita bc* v
medobčinski skupnosti usklajevale in koordinirale svoje delo na področju:
—	sprejemanja letnih, srednjeročnih in dolgoročnih programov dela,
—	zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti,
—	prekvalifikacije in dokvalifikacije delavcev,
—	medrepubliškega zaposlovanja,
—	usklajevanja in zaposlovanja invalidnih oseb,
—	vračanja delavcev, ki so na začasnem delu v tujini,
—	poklicnega usmerjanja in svetovanja,
—	enotnih minimalnih standardov dejavnosti in s tem izenačevanja pogojev ter možnosti pri uveljavljanju pravic delavcev na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti
9.	člen
Občinske skupnosti se sporazumejo, da bodo v medobčinski skupnosti:
—	zagotovile redno informiranje delavcev in drugih delovnih ljudi na medobčinskem območju o delovanju občinskih skupnosti za zaposlovanje, medobčinske skupnosti, o problematiki zaposlovanja in delovanju strokovne službe z izdajanjem enotnega glasila »Občani in delo« in biltenov;
—	oblikovale odbor za varstvo pravic začasno brezposelnih oseb in skupno komisijo za ugotavljanje lastnosti invalidnih oseb;
—	ustanovile skupaj z drugimi skupnostmi posebno sodišče združenega dela za potrebe občinskih skupnosti;
—	ustanovile enotno strokovno službo za opravljanje izvajalskih nalog, upoštevaje pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg.
III.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST MEDOBČINSKE SKUPNOSTI
10.	člen
Občinske skupnosti uresničujejo svoje pravice in obveznosti v medobčinski skupnosti tako, da sprejemajo samoupravne sporazume in odločajo preko svojih delegatov v organih medobčinske skupnosti.
,	11. člen
Medobčinsko skupnost upravlja skupščina.
Skupščina medobčinske skupnosti ima skupne organe, ki skrbijo za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov skup-
Skupni organi skupščine so stalni in občasni.
Stalni organi skupščine so:
—	odbor za usklajevanje zaposlovanja, usposabljanja in poklicno usmerjanje,
—	odbor za varstvo pravic brezposelnih oseb,
—	odbor za solidarnost, kadrovska, administrativna in finančna vprašanja,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samo-zaščito,
—	izdajateljski svet glasila »Občani in delo«.-
A.	Skupščina medobčinske skupnosti
13.	člen
Skupščina medobčinske skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
—	usklajuje dolgoročne, srednjeročne in letne plane;
—	sprejema plan oziroma program dela medobčinske skupnosti;
—	usklajuje združevanje sredstev solidarnosti in vzajemnosti za uresničevanje dogovorjenih programov, ter daje v tej zvezi pobude in predloge za dopolnitev tega sistema;
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte medobčinske skupnosti;
—	sprejema finančni načrt, periodične obračune in zaključni račun medobčinske skupnosti;
—	sklepa o sprejemanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov;
—	oblikuje stalne in občasne odbore in komisije in vodi izdajateljski svet glasila »Občani in delo«;
—	obravnava in sprejema letna in druga poročila medobčinska skupnosti in strokovne službe;
—	razpisuje dela in naloge vodje strokovne službe in ugotavlja oziroma razglasi imenovanje, ki ga opravijo vse občinske skupnosti, ki so ustanovile strokovno službo;
—	obravnava in rešuje zadeve, za katere jo pooblastijo občinske skupnosti;
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po zakonu, tem sporazumu, statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih medobčinske skupnosti.
14.	člen
Skupščina medobčinske skupnosti dela na svojih sejah. Seje skupščine medobčinske skupnosti sklicuje in vodi’ predsednik skupščine medobčinske skupnosti, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik.
Seje se sklicuje po potrebi, vendar najmanj štirikrat letno. Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine prejšnjega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika.
Predsednik je dolžan sklicati sejo skupščine tudi na predlog:
—	občinske skupnosti za zaposlovanje,
—	odborov oziroma skupnega organa medobčinske skupnosti,
—	odbora samoupravne delavske kontrole medobčinske skupnosti,
—	skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
15.	člen
Sejo skupščine medobčinske skupnosti je treba sklicati s pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom, uro in krajem seje. K vabilu mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda.
Vabilo in gradivo za sejo skupščine medobčinske skupnosti mora biti poslano delegatom oziroma delegacijam občinskih skupnosti' praviloma 15 dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
16.	člen
Predsednik skupščine medobčinske skupnosti lahko povabi na sejo skupščine medobčinske skupnosti predstavnike družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društev ih drugih organizacij in skupnosti, da bi tako njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelovali v delu skupščine medobčinske skupnosti in njenih organih.
Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine medobčinske skupnosti tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine medobčinske skupnosti. Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega i;eda, nimajo pa pravice odločanja.
17.	člen
Sejo skupščine medobčinske skupnosti začne predsednik skupščine potem, ko verifikacijska komisija ugotovi, da je skupščina sklepčna.
Predsednik skupščine medobčinske skupnosti predlaga dnevni red seje skupščine medobčinske skupnosti.
Vsak delegat lahko predlaga spremembo in dopolnitev dnevnega reda, svoj predlog pa mora utemeljiti.
Skupščina medobčinske skupnosti sprejme dnevni red ž javnim glasovanjem.
18.	člen
Seja skupščine medobčinske skupnosti se ne more končati, dokler dnevni red ni izčrpan, lahko pa se prekine in nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi določi' skupščina medobčinske skupnosti.
19.	člen
Dnevni red skupščine medobčinske skupnosti mora vsebovati pregled izpolnjevanja sklepov prejšnje seje skupščine, ki ga posreduje predsednik skupščine medobčinske skupnosti.
20 člen
Skupščina medobčinske skupnosti sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina delegatov vsake delegacije občinskih skupnosti.
V skupščini se sprejemajo sklepi s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem oziroma z večino glasov vseh prisotnih delegatov.
Ko skupščina medobčinske skupnosti odloča o statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih medobčinske skupnosti, o programu skupnih nalog, sporazumu o zagotavljanju sredstev za delovanje medobčinske skupnosti, poslovnem poročilu in zaključnem računu medobčinske skupnosti, je potrebno soglasje vseh delegacij. Vsaka delegacija ima en glas.
21.	člen
Če soglasje ni doseženo, skupščina medobčinske skupnosti izvoli petčlansko komisijo, ki opravi usklajevalni postopek med delegati tako, da usklajuje vsebino neizglasovanega predloga.
Če tudi po tem usklajevanju, ki se opravi takoj po prekinitvi seje, a največ v 30 dneh, ni doseženo soglasje, se odločitev o zadevi' odloži do naslednje seje, s tem, da se zadeva vrne občinskim skupnostim z dodatnimi obrazložitvami in utemeljitvami ter z novim predlogom sklepa.
22.	člen
Na seji skupščine medobčinske skupnosti se vodi zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik skupščine in
zapisnikar.
Delegatom skupščine medobčinske skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik s pregledom sprejetih stališč in sklepov in sicer v roku 15 dni po seji skupščine medobčinske skupnosti.
Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanje na seji, vsebina zapisnika seje skupščine medobčinske skupnosti in podobna vprašanja se uredi s poslovnikom o delu skupščine medobčinske skupnosti in njenih organov.
23.	člen
V organe skupščine medobčinske skupnosti so izvoljeni za dobo dveh let in z možnostjo enkratne ponovne izvolitve:
-— predsednik in namestnik predsednika skupščine,
—	predsedniki, namestniki predsednikov in člani odborov in drugih organov medobčinske skupnosti.
24.	člen
Predsednik skupščine medobčinske skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
—	predstavlja in zastopa medobčinsko skupnost,
—	sklicuje in vodi seje skupščine,
—	skrbi, da 'dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,
—	predpisuje sklepe in druge akte, ki jih,sprejme skupščina,
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi skupnostmi in organizacijami, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti,.
—- skrbi za učinkovito delo organov skupščine,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina .medobčinske skupnosti.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini medobčinske skupnosti.
25.	člen
Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih medobčinske skupnosti sklicuje predsednik skupščine skupne posvete in sestanke kot metodo dela in usklajevanja.
Skupni posvet skliče predsednik skupščihe zaradi priprave in obravnave gradiv za sejo skupščine ter za obravnavo vseh drugih, pomembnejših vprašanj s področja delovanja medobčinske skupnosti.
Predsednik skupščine vabi na skupne posvete oziroma sestanke predsednike skupnih organov, vodi d delovne skupnosti, po potrebi pa še predsednika odbora samoupravne delavske kontrole ter druge. za katere meni, da lahko pripomorejo k uspešnemu delu skupnega posveta oziroma sestanka.
26.	člen
Namestnik predsednika skupščine medcbčinsk6 skupnosti nadomešča predsednika skupščine v zvezi z vsemi pooblastili, ke ta ne more opravljati svoje dolžnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih zaup3 predsednik ali skupščina medobčinske skupnosti.
27.	člen
Delegati v organih medobčinske skupnosti so za svoje delo odgovorni skupščinam občinskih skupnosti, ki so jih delegirale.
28.	člen
Funkcija delegata je družbena in častna.
Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine medobčinske skupnosti in drugih odborov in komisiji, v katere je delegiran, izvoljen ali imenovan.
Za vsako izvolitev ali' imenovanje v organe medobčinske skupnosti je potrebno soglasje predlaganega delegata.
29.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina medobčinske skupnosti, ravnajo delegati skupščine skupnosti v skladu s smernicami in sprejetimi stališči skupščin občinskih skupnosti, ki so jih delegirale kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi.
30.	člen
O delu skupščine medobčinske skupnosti in o svojem delu v njej je delegat' dolžan poročati skupščini občinske skupnosti, ki ga je delegirala na sejo skupščine medobčinske skupnosti.
Delegatski mandat v skupščini medobčinske skupnosti traja, dokler skupščina občinske skupnosti ne določi drugega delegata za svoje delegatsko mesto v skupščini medobčinske skupnosti.
31.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost:
—	biti voljen v organe medobčinske skupnosti,
—	odločati o vseh vprašanjih, ki jih obravnavajo organi medobčinske skupnosti,
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnih splošnih aktov medobčinske skupnosti, z delom organov medobčinske skupnosti in strokovne službe,
—	predlagati skupščini, naj obravnava določena vprašanja,
—	da je obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v medobčinski skupnosti.
32.	člen
Delegat lahko zastavlja vprašanja in daje predloge Ustno ali pismeno s kateregakoli področja dejavnosti medobčinske skupnosti. Na delegatska vprašanja jf Po možnosti potrebno odgovoriti na isti seji organa medobčinske skupnosti. Če to ni mogoče, je potrebno °dgovor pripraviti za prihodnjo sejo organa medobčinske skupnosti. Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali zbira strokovna služba.
B.	Skupni organi medobčinske skupnosti
33.	člen
Za opravljanje skupnih nalog, priprav predlogov' ih izvrševanje sprejetih sklepov, oblikuje skupščina skupne organe.
34.	člen
Člane skupnih organov, predsednike in njihove namestnike izvoli skupščina izmed delegatov občinskih skupnosti za mandatno dobo dveh let z možnostjo ehkratne ponovne izvolitve.
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.
35.	člen
Skupni organ dela in odloča na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot "polovica članov.
Skupni organ sprejema sklepe, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov.
36.	člen
Delo skupnega organa vodi predsednik oziroma njegov namestnik.
37.	člen
Predsednik oziroma namestnik predsednika skupnega organa opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje skupnega organa,
—	podpisuje sklepe, ki jih sprejema skupni organ,
—	skrbi za izvrševanje sklepov skupnega organa in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost skupnega organa,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupni organ ali skupščina.
38.	člen
Odbor za usklajevanje, zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje zlasti:
—	skrbi za usklajevanje dolgoročnih in srednjeročnih planov zaposlovanja s' plani izobraževanja na medobčinskem območju,
—	spremlja razvoj in strukturo kadrov ter politiko na tem področju,
—	spremlja in proučuje gibanja na področju zaposlovanja in brezposelnosti na medobčinskem območju,
—	spremlja migracijska gibahja in zaposlovanje zdomcev na medobčinskem območju,
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih na medobčinskem območju,
—	spremlja in sodeluje pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti potrebam združenega dela,
—	obravnava problematiko zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb na medobčinskem območju,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti
skupščina medobčinske skupnosti.
Odbor za usklajevanje, zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje šteje 5 članov
39.	člen
Odbor za solidarnost, kadrovska, administrativna in finančna vprašanja zlasti:
—	usklajuje potrebe po solidarnosti na medobčinskem območju,
—	spremlja sistem solidarnosti na področju socialne varnosti brezposelnih oseb ter oblikuje ustrezne predloge,
—	obravnava vprašanja s področja samoupravne organiziranosti skupnosti in metode delovanja skupnosti,
—	obravnava razmerja s strokovno službo,
—	obravnava združevanje in razpolaganje sredstev za dejavnost medobčinske skupnosti in skrbi za pripravo in realizacijo finančnega načrta.
—	obravnava in predlaga skupščini periodične in zaključni račun,
—	daje predloge za imenovanje predsednika in namestnika predsednika skupščine medobčinske skupnosti, predsednike, namestnike predsednikov in člane skupnih organov, glavnega in odgovornega urednika
in člane uredniškega odbora glasila »Občani in delo«.
—	daje predlog za imenovanje vodje delovne skupnosti, če skupščina ne oblikuje za to posebne razpisne komisije,
—	opravlja druge zadeve iz svojega delovnega področja ter zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za solidarnbst, kadrovska, administrativna in finančna vprašanja šteje 5 članov.
40.	člen
Odbor za varstvo pravic:
—	odloča o zahtevkih za varstvo pravic začasno brezposelnih oseb in invalidov zoper sklepe odborov za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov.
Odbor za varstvo pravic šteje 5 članov.
Odbor za varstvo pravic oblikuje strokovno komisijo I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe in zmožnosti zaposlitve brezposelne osebe, ki
zlasti:
—	ugotavlja lastnost invalidne osebe ter podaja izvide, ugotovitve in mnenja pristojnim organom občinskih skupnosti za zaposlovanje,
—	ugotavlja ali brezposelna oseba izpolnjuje delovne in psihofizične lastnosti ponudene ji zaposlitve v skladu s sklepom o enotnih kriterijih za ugotavljanje neupravičene odklonitve zaposlitve brezposelne osebe, ki prejema dajatve iz zavarovanja za brezposelnost,
—	opravlja druge naloge, ki so opredeljene s posebnim samoupravnim sporazumom.
Sestav strokovne komisije I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe in zmožnosti zaposlitve brezposelne osebe določa samoupravni sporazum o merilih m postopku za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe. *
41.	člen
Naloge ter sestav izdajateljskega sveta »Občani in delo« so določene v pravilniku o izdajanju in urejanju glasila medobčinske skupnosti »Občani in delo«.
C.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
42.	člen
Medobčinska skupnost opravlja kot svojo redno dejavnost naloge v zvezi s prijavami na ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, vsem drugim oblikam odpora, civilne zaščite, in sprejema ukrepe, potrebne za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin v skladu z zakonskimi in drugimi predpisi, smernicami, navodili, sklepi in ukrepi pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti, s tem statutom in s samoupravnimi splošnimi akti medobčinske skupnosti.
43.	člen
Pri obravnavanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite v medobčinski skupnosti so delegati skupščine medobčinske skupnosti in delavci delovne skupnosti strokovne službe dolžni zavarovati in varovati tajnost podatkov, ki so sestavni del obrambnih priprav.
44.	člen
Obrambne priprave in vse priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite v medobčinski skupnosti opravlja in vodi odbor za ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito kot izvršilni organ skupščine medobčinske skupnosti
45.	člen
Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določajo zakon, posebni sklepi skupščine medobčinske skupnosti, ta statut in poseben samoupravni splošni akt medobčinske skupnosti.
46.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt medobčinske skupnosti,
—	sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo uresničevanje ter na tem področju sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi v občini
—	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi medobčinske skupnosti,
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine uresničevanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere,
—	skrbi za izvijanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite,
—	v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti določi delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo,
—	organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere,
—	sodeluje z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščin skupnosti zaradi usklajevanja obrambnih priprav na območju medobčinske skupnosti
—	zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc, posebno evidence o razporejanju občanov na delovno dolžnost in evidentiranje delovnih obveznikov,
—	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odbor uresničuje tudi naloge s področja družbene samozaščite v mejah svoje dejavnosti s tem, da spremlja varstvene razmere in stanje v strokovni službi in usklajuje izvajanje družbene samozaščite.
Odbor pa ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 5 članov, pri čemer je predsednik skupščine medobčinske skupnosti po svoji funkciji tudi predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
47.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini medobčinske skupnosti.
48.	člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta 0 rokih sklica skupščine ali njenih organov in zahtevana večina pri sprejemanju sklepov. Način dela medobčinske skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če delovanja organov medobčinske skupnosti ne določijo organi družbenopolitičnih skupnosti.
Ko preneha nevarnost ali napad, je potrebno takoj sklicati sejo skupščine medobčinske skupnosti, odbor pa ji mora poročati o delu v tem času.
D.	Samoupravni nadzor nad delom medobčinske skupnosti
49.	člen
Občinske skupnosti nadzorujejo delo skupščine medobčinske skupnosti in njenih organov neposredno in prek organa samoupravne delavske kontrole.
50.	člen
Organ samoupravnega nadzora v medobčinski skupnosti je odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole šteje 5 članov.
51.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo iz svojih vrst predsednika in njegovega namestnika. Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo je dolžan sklicati, če to zahtevajo:
—	najmanj 3 člani odbora,
—	skupščina občinske skupnosti,
—	najmanj tretjina delegatov skupščine medobčinske skupnosti,
—	pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma družbeni pravo-.ranilec samoupravljanja.
52.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole zlasti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoup-avnih splošnih aktov medobčinske skupnosti t r dru
benih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
•— spremlja uresničevanje sklepov skupščine medobčinske skupnosti in njenih organov,
—	spremlja racionalno porabo sredstev in gospodarnost' poslovanja medobčinske skupnosti in delovne skupnosti ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave,
—	obvezno obravnava letna poročila o delu medobčinske skupnosti in njenih organov «tčr zaključne račune medobčinske skupnosti.
53.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov medobčinske skupnosti ter dajati pripombe in predloge na predloge samoupravnih splošnih aktov ter druga vprašanja in sklepe, ki jih sprejme skupščina in njeni organi. Člani odbora imajo tudi Pravico dajati pobude, da se določena vprašanja uvrstijo na dnevni red seje skupščine ali njenih organov
54.	člen
S	svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor samoupravne delavske kontrole seznanja skupščino medobčinske skupnosti, delegacije skupnosti ali organ oziroma organizacijo, ki je zahteval sklic seje ali predlagal obravnavo določenega vprašanja.
Ce odbor ugotovi v delovanju medobčinske skupnosti, njenih organov ali delovne skupnosti dejanja ali opustitve, ki predstavlja kaznivo dejanje, gospo-<iarski prestopek ali kršitev samoupravnega spora-
zuma, družbenega dogovora ali tega statuta, o tem obvesti tudi organe, pooblaščene za ukrepanje.
55.	člen
Predsednik skupščine medobčinske skupnosti in predsedniki skupnih organov oziroma odborov so dolžni odboru samoupravne delavske kontrole dati pojasnila na -vsa vprašanja, ki jih odbor zastavi po posameznih področjih ter zagotovi vse gradivo, ki ga ima medobčinska skupnost v svojem arhivu.
Strokovna služba je dolžna zagotoviti opravljanje administrativnih del za potrebe odbora samoupravne delavske kontrole.
56.	člen
Zaradi zadovoljevanja splošnih in skupnih interesov skupnosti, združujejo skupnosti sredstva za izvajanje programa in delovanje medobčinske skupnosti po načelih vzajemnosti.
57.	člen
Sredstva za delovanje medobčinske skupnosti zagotavljajo občinske skupnosti na osnovi ovrednotenega programa dela medobčinske skupnosti.
58.	člen 1
O načinu in pogojih porabe sredstev po prejšnjem členu odloča skupščina medobčinske skupnosti za vsako koledarsko leto posebej s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na programu dela.
59.	člen
Odredbodajalec finančnega načrta medobčinske skupnost: je predsednik skupščine medobčinske skupnosti.
V.	JAVNOST DELA SKUPNOSTI
60.	člen
Delegati skupščine medobčinske skupnosti so doiz-ni poročati o svojem delu delegatom skupščin občinskih skupnosti, ki so jih delegirale na sejo skupščine medobčinske skupnosti oziroma v organe medobčinske skupnosti.
61.	člen
Informiranje o delu medobčinske skupnosti poteka prek:
—	glasila medobčinske skupnosti,
—	pismenih materialov za seje skupščihe in njenih organov,
—	razprav in sporočil na sejah skupščine in njenih organov, kakor tudi na sejah skupščin skupnosti za delegiranje delegatov,
—	sredstev javnega obveščanja,
—	letnih in drugUj poročil skupnosti,
—	drugih oblik informiranja
62.	člen
Širšo javnost so dolžni organi medobčinske skupnosti vsako leto seznanjati:
—	o sprejetih planih.
—	o tem, kako so plani izpolnjeni,
—	o tem, kako so bila uporabljena sredstva.
66.	člen
Seje skupščine medobčinske skupnosti in njenih organov so javne In je lahko na njih, pod pogoji, ki jih določa poslovnik o delu skupščine medobčinske skupnosti in njenih organov, navzoč vsak.
Vsak, ki izkaže upravičen interes, ima pravico do vpogleda v zapisnik sej skupščine medobčinske skupnosti in njenih organov.
64.	člen
Za pravočasno obveščanje javnosti po določilih tega statuta so zadolženi predsednik skupščine medobčinske skupnosti, predsedniki odborov skupščine občinske skupnosti in vodja delovne skupnosti.
VI.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
65.	člen
Medobčinska skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi medobčinske skupnosti,
—	statut medobčinske skupnosti,
—	pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti,
—	pravilnik o samoupravni delavski kontroli,
—	pravilnik o izdajanju in urejanju glasila »Občani in delo«,
—	poslovnik o delu skupščine medobčinske skupnosti in njenih organov,
—	druge samoupravne splošne akte.
66.	člen
Preden skupščina medobčinske skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, je potrebno zagotoviti javno razpravo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh skupščinah občinskih skupnosti za zaposloxranje.
67.	člen
Ko se oblikuje predlog novega samoupravnega splošnega akta, katerega osnutek so obravnavale vse skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje, je pristojni odbor skupščine medobčinske skupnosti dolžan obravnavati vse posredovane pripombe, predloge in mnenja ter v obrazložitvi predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj ni upošteval in zakaj.
68.	člen
Samoupravni splošni akti medobčinske skupnosti začno praviloma veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
69.	člen
Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov medobčinske skupnosti daje organ medobčinske skupnosti, ki je sprejel samoupravni splošni akt.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
70.	člen
Vse samoupravne splošne akte medobčinske skupnosti je potrebno sprejeti oziroma uskladiti s statutom najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega statuta.
71.	člen
Strokovna komisija I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe in možnosti zaposlitve brezpo-
selne osebe deluje v okviru odbora za varstvo pravic do združitve komisij pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Zvezi skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
72.	člen
Statut medobčinske skupnosti je sprejet, ko ga sprejme skupščina medobčinske skupnosti po opravljenih predhodnih razpravah v občinskih skupnostih.
73.	člen
Statut medobčinske skupnosti velja osmi dan po objavi v. Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 25. februarja 1983.
Predsednik skupščine Bogo Sest 1. r.
678.
Na podlagi 40. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82), 82. in 109. člena statutov Samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje Cerknica, Domžale, Grosuplje, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje, so sprejele skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje, ki se povezujejo v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana
PRAVILNIK
o postopku za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določa postopek in način, po katerem uveljavljajo osebe svoje pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pri Skupnosti za zaposlovanje Cerknica, Domžale, Grosuplje, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) na podlagi zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
Ta pravilnik se uporablja tudi v postopku uveljavljanja pravic invalidnih oseb po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Uradni Mst SRS, št. 17/76).
Smiselno se določbe tega pravilnika uporabljajo tudi v primerih, kadar se ugotavljajo posamezne obveznosti ali dolžnosti oseb do skupnosti in izvirajo te obveznosti ali dolžnosti iz naslova zavarovanja za pri' mer brezposelnosti.
.	2. člen
Izraz »oseba« se v tem pravilniku uporablja za brezposelno osebo, ki na podlagi zakpna, statuta ali drugega samoupravnega splošnega akta skupnosti uve-
Ijavlja pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti.
3.	člen
Zavarovanje za primer brezposelnosti, ki si ga delavci zagotavljajo v skupnosti, obsega pravice določene z zakonom, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
4.	člen
Samoupravni organi skupnosti, delavci strokovne službe in drugi, ki sodelujejo v postopku za uveljavljanje pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, so dolžni spoštovati določila zakona, statuta, pravilnika in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti in so za to tudi odgovorni.
5.	člen
Postopek se začne na zahtevo osebe, nadaljujejo in vodijo pa ga delavci strokovne službe. Postopek se konča, ko pooblaščeni delavec izda v s tem pravilnikom določenih primerih ugotovitveni sklep oziroma ko o zahtevku s sklepom odloči samoupravni organ skupnosti, ki je za to pristojen po statutu skupnosti oziroma tem pravilniku.
6.	člen
O pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti odloča in izdaja posamične sklepe (nadalje:
sklep);
1.	odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov skupščine skupnosti in
2.	odbor za varstvo pravic.
Ugotovitveni sklep izdaja strokovni delavec, ki je Pooblaščen na način, določen s tem pravilnikom.
II.	NAČELA, KI VELJAJO V POSTOPKU
7.	člen
Samoupravni organi skupnosti in delavci strokovne službe skupnosti, ki sodelujejo pri uveljavljanju Pravic & naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, vodijo postopek in odločajo po zakonu, statutu. Pravilniku in drugih samoupravnih splošnih aktih Skupnosti (načelo zakonitosti). |
8.	člen
V postopku je potrebno ugotoviti resnično stanje in vsa dejstva, pomembna za zakonito ih pravilno izdajanje ter izvajanje sklepov iz naslova zavarovanja 'a primer brezposelnosti (načelo materialne resnice).
9.	člen
Delavec, ki sodeluje v postopku in samoupravni °rgan skupnosti, ki vod.i postopek, mora ves čas postopka skrbeti, da morebitna nevednost ali nepoučenost osebe o njenih pravicah nista v oviro ali v *kodo pri uveljavljanju pravic, ki jih ima oseba Po zakonu, statutu ali drugem splošnem aktu skupnosti.
Delavec in samoupravni organ skupnosti iz prejš-Pjega odstavka sta dolžna v postopku sproti opozar-lati osebo na vse pravice iz naslova zavarovanja za Prhner brezposelnosti, čeprav jih izrecno ne uveljav-!-a (načelo pomoči osebi).
10.	člen
Postopek je potrebno voditi hitro, s čim manjšimi stroški in s čim manjšo zamudo za osebo ah druge udeležence v postopku, vendar tako, da je zagotovljeno vse za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in zakonito odločitev (načelo ekonomičnosti).
11.	člen
Postopek se vodi v slovenskem jeziku.
Državljani SFR Jugoslavije, ki so pripadniki jugoslovanskih narodov in narodnosti, imajo kot osebe ali drugi udeleženci v postopku pravico, da v postopku uporabljajo svoj jezik. Če se postopek ne vodi v njihovem jeziku, jim je treba omogočiti, da v svojem jeziku spremljajo njegov potek, razen če izjavijo, da potek postopka ni potrebno prevajati na njihov jezik; izjava mora biti dana v pisni obliki. Organ pouči osebo oziroma drugega udeleženca v postopku o uporabi jezika.
Osebe in drugi udeleženci v postopku, ki niso državljani SFR Jugoslavije in ne znajo jezika, v katerem teče postopek, imajo pravico spremljati potek postopka po tolmaču (načelo uporabe jezika).
12.	člen
Samoupravni organ skupnosti, ki vodi postopek in delavci, ki sodelujejo v postopku, mora j c zagotavljati ves čas postopka učinkovito uveljavljanje pravice ter interesov osebe (načelo učinkovitosti).
13.	člen
Osebi je ves čas postopka zagotovljen enakopraven in aktiven položaj pri ugotavljanju dejstev in okoliščin. pomembnih za ugotovitev in priznanje ustreznih pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti (načelo sodelovanja v postopku).
14.	člen
Pristojni samoupravni organ skupnosti na podlagi vestne ih skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj po opravljenem postopku, v katerem je bil osebi zagotovljen enakopraven in aktiven položaj, presodi katera dejstva so dokazana (načelo presoj e dokazov).
15.	člen
Oseba, ki se ne strinja s sklepom, izdanim na zahtevo za uveljavljanje pravic, lahko v roku 30 dni od prejema tega sklepa zahteva varstvo svoje pravice pri odboru za varstvo pravic Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. Varstvo svoje pravice lahko zahteva tudi tedaj, če za odločitev pristojni samoupravni organ skupnosti ni odločil v roku dveh mesecev od dneva prejema zahteve oziroma v roku, ki ga je v utemeljenih primerih posebej določil in sporočil osebi (načelo varstva pravice).
16.	člen
če se oseba ne strinja s sklepom, izdanim na zahtevo za varstvo pravice, lahko v roku 30 dni od prejema sklepa zahteva sodno varstvo pri pristojnem sodišču združenega dela.
Sodno varstvo lahko zahteva tudi tedaj, če o zahtevi za varstvo pravice ni odločeno v dveh mesecih od prejema zahteve oziroma v roku, ki je bil v utemeljenih primerih posebej določen In sporočen osebi (načelo sodnega varstva).
17.	člen
Pravnomočen sklep, izdan na zahtevo za uveljavitev pravice, oziroma pravnomočen sklep, izdan na zahtevo za varstvo pravice, se lahko razveljavi ali spremeni samo v primeru in na način, kot to določajo zakoni, statut skupnosti' ali ta pravilnik (načelo pravnomočnosti).
III.	SPREJEM ZAHTEVE IN UVEDBE POSTOPKA
,	18. člen	>
Postopek za priznanje posameznih pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti se uvede na zahtevo osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, če ni v zakonu, statutu, v tem pravilniku ali drugem splošnem aktu skupnosti izrecno drugače določeno.
Postopek za uveljavljanje pravic iz zavarovanja ■za primer brezposelnosti je uveden, ko skupnost oziroma njena strokovna služba sprejme pisno zahtevo osebe.
Zahtevo za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti poda oseba na posebnem obrazcu pri skupnosti, pristojni po stalnem bivališču osebe. Ce je za reševanje zahteve krajevno pristojna druga skupnost, se zahteva takoj odstopi tej skupnosti.
Pristojnost se določa po sedežu organizacije združenega dela, v kateri je bila oseba nazadnje zaposlena oziroma po sedežu nosilca samostojne dejavnosti (sedežni princip).
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka pa se pristojnost določa po bivališču osebe za:
—	prevozne in selitvene stroške,
—	delavce povratnike iz tujine,
—	invalidne osebe,
—	osebe, ki jim je potrebna priprava za zaposlitev.
O sporih v zvezi s pristojnostjo v okviru skupnosti določa odbor za varstvo pravic pri Medobčinski skupnosti za zaposlovanje Ljubljana.
19.	člen
Skupnost zagotavlja možnost, da oseba poda svoje zahteve in predloge pri enoti strokovne službe na sedežu skupnosti. Takšna možnost mora biti zagotovljena-vsak delovni dan, lahko pa se omeji na določene ure.
20.	člen
Delavec strokovne službe, ki sprejema zahtevo osebe, je dolžan sprejeti vsako vlogo. Če sodi, da za obravnavo predloga ni pristojna skupnost, opozori osebo na to in jo napoti k pristojni skupnosti oziroma k organu. Če oseba kljub opozorilu vztraja pri svoji zahtevi’, jo je strokovni delavec dolžan sprejeti.
Delavec, ki sprejema zahtevo osebe, izda na zahtevo osebe potrdilo o prejeti zahtevi. Potrdilo se ne izda, če je bila zahteva poslana po pošti.
21.	člen
Če delavec, ki sodeluje v postopku ugotovi, da za reševanje zahteve ali vloge ni pristojna skupnost, zahtevo ali vlogo takoj odstopi' pristojni skupnosti ali drugemu organu, osebo pa o tem pisno obvesti.
IV.	STROKOVNA OBDELAVA ZAHTEVE
22.	člen
Delavec, ki sodeluje v postopku, mora ugotoviti ali je zahtevo potrebno dopolniti zaradi njene morebitne pomanjkljivosti, nepopolnosti ali nerazumljivosti. Osebi da pritneren rok, ki znaša največ 15 dni, da pomanjkljivosti odpravi pisno ali s pojasnilom na zapisnik. Če oseba dopolni zahtevo po preteku tega roka, se šteje, da jo je vložila z dnem, ko je predložila popolno dokumentacijo.
Če je zahteva ali vloga osebe popolna oziroma dopolnjena v skladu s prejšnjim odstavkom, oceni delavec, ki sodeluje v postopku ali je predlog utemeljen, v skladu z zakonom, statutom' ali drugim samoupravnim splošnim aktom skupnosti. Hkrati presodi ali so v zadostni meri zbrana dokazila, potrebna za ugotovitev pravice.
23.	člen
Pred izdajo sklepa mora delavec, ki sodeluje v postopku, zbrati vsa dokazila ter ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za ugotovitev pravice oziroma posameznega dejstva.
Razgovore in druga dejanja v postopku priprave opravlja pooblaščeni delavec strokovne službe na sedežu skupnosti, v skladu z delitvijo dela v strokovni' službi.
24.	člen
Če oseba ni' priložila svoji zahtevi vseh dokazil, ki se zahtevajo in so navedena na posebnem obrazcu, jih je dolžna priskrbeti naknadno.
Ce oseba v 30 dneh ne predloži zahtevanih dokazil po prejšnjem odstavku, izda pristojni organ skupnosti sklep na podlagi dokazil, ki jih je oseba predložila in tistih, ki jih je lahko delavec, ki sodeluje v postopku, sam zbral.,
25.	člen
Če delavec, ki sodeluje v postopku, oceni, da zahteva osebe ni utemeljena ali ni utemeljena v celoti, mora o tem pismeno obvestiti osebo in ji dati rok 15 dni, da se o oceni izjasni ali da svojo zahtevo spremeni', dopolni oziroma ponudi dopolnilna dokazila.
Ko delavec, ki sodeluje v postopku, zbere vsa potrebna dokazila, pripravi poročilo za pristojni samoupravni organ skupnosti, če je potrebno, da ta izda sklep, sicer pa pripravi vse za izdajo ugotovitvenega' sklepa.
V.	DOKAZILA, POTREBNA ZA UVELJAVLJANJE POSAMEZNIH PRAVIC
26.	člen
Delavec, ki sodeluje v postopku, mora od osebe, ki uveljavlja posamezno pravico iz zavarovanja za pritner brezposelnosti, zahtevati, da poleg pisnega zahtevka priloži še potrebne dokumente in listine.
27.	člen
Zahtevku za priznanje pravice do denarnega nadomestila je treba priložiti:
1.	sklep o prenehanju delovnega razmerja,
2.	uradni izpisek delovne dobe iz delovne knji®c*’
3.	potrdilo o poprečnem mesečnem dohodku, ki Ža je oseba dosegla v letu pred zadnjim letom, v katerem ji je prenehalo delovno razmerje oziroma v času zaposlitve, če v letu pred zadnjim letom, v katerem
ji je prenehate delovne razmerje ni bSa v delovnem
razmerju,
4.	potrdilo o skupnem gospodinjstvu ožjih družinskih članov,
5.	izjava o pravici do otroškega dodatka,
6.	potrdilo o šolanju otrok oziroma zakonca,
7.	potrdilo o vrnitvi s služenja vojaškega roka,
8.	potrdilo o osebnem dohodku ožjih družinskih članov za preteklo leto.
Glede na vzrok prenehanja delovnega razmerja osebe, je potrebno priložiti zahtevku še:
—	potrdilo o zaposlitvi zakonca v drugem kraju oziroma njegovi prerazporeditvi, če je vojaška oseba,
—	izpisek iz poročne matične knjige, če je delovno razmerje prenehalo zaradi sklenitve zakonske zveze v drugem kraju,
—	zdraviliško spričevalo, če je osebi po lastni volji prenehalo delovno razmerje iz zdravstvenih razlogov,
—	dovoljenje za povratek iz ZRN v Jugoslavijo (obr. AV/Jug-1) in potrdilo o delovni dobi v ZRN,
—	pogodbo o plačilu dogovorjenih prispevkov za zaposlovanje med skupnostjo in osebo, če je bila oseba zaposlena v tuji državi, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti.
28.	člen
Zahtevku za priznanje pravice do podaljšanega izplačevanja denarnega nadomestila morajo biti priloženi:
1.	sklep o priznanju pravice do denarnega nadomestila,
2.	poročilo svetovalca zaposlitve o vzrokih, zaradi katerih osebe ni bilo mogoče zaposliti,
3.	potrdilo oziroma mnenje zdravnika o terminu poroda, oziroma rojstni list otroka.
29.	člen
Zahtevku za priznanje pravice do denarne pomoči je treba priložiti:
1.	sklep o prenehanju pravice do denarnega nadomestila,
2.	potrdilo o dohodkih članov ožje družine za zadnje 3 mesece pred vložitvijo zahtevka,
3.	potrdilo o premoženjskem stanju članov ožje družine,
4.	izjavo, da oseba v tem času ne prejema denarnih dajatev za izobraževanje,
5.	sklep o prenehanju pravice do otroškega dodatka,
6.	poročilo svetovalca zaposlitve o vzrokih, zaradi katerih osebe ni bilo mogoče zaposliti,
7.	potrdilo o uspešno končani pripravniški dobi.
30.	člen
Zahtevku za priznanje pravice do priprave za zaposlitev je treba priložiti:
1.	predlog vodje skupine za usposabljanje oziroma Pooblaščenega delavca strokovne službe o potrebi do Priprave za zaposlitev,
2.	pisno izjavo osebe o prevzemu obveznosti v Zvezi s prijavo za zaposlitev,
3.	pregled dotedanjih zaposlitev osebe,
4.	prepis sklepa o priznanju pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči.
‘	31. člen
Z ah teku za priznanje pravice te naslova priznanja lastnosti invalidne osebe je treba priložiti:
1.	predlog svetovalca zaposlitve ali drugega predlagatelja skladno z 42. členom zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb za obravnavo osebe na strokovni komisiji I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe,
2.	izvid, ugotovitev in mnenje strokovne komisije I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne' osebe.
32.	člen
Zahtevku za priznanje pravice do zdravstvenega zavarovanja mora biti prifoženo:
1.	potrdilo o pravočasni prijavi pri skupnosti in
2.	potrdilo o končanem šolanju oziroma študiju.
33.	člen
Podatki o socialnem stanju brezposelne osebe, ki uveljavlja posamezne pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, se uporabijo iz enotne evidence prejemnikov socialnih dajatev za občine, kjer je ta evidenca vzpostavljena.
VI.	NAČIN REŠEVANJA ZAHTEVKA
34.	člen
Kadar se v postopku uveljavljanja pravic ugotavljajo objektivna dejstva, ki niso sporna, se osebi izda ugotovitveni sklep.
35.	člen
O izdanih ugotovitvenih sklepih strokovni delavec skupnosti vsaka dva meseca poroča pristojnemu odboru skupnosti, skupno z obrazložitvijo, zakaj osebe v tem času ni bilo mogoče zaposliti.
36.	člen
Če se oseba z ugotovitvenim sklepom iz 34. člena ne strinja, lahko da na ugotovitveni sklep pripombo.
Če je pripomba osebe na ugotovitveni sklep utemeljena, se izda novi ugotovitveni sklep, v katerem se upošteva njena pripomba. Če pripomba ni sprejeta, izda pristojni odbor skupnosti sklep na podlagi določil tega pravilnika.
37.	člen
Utemeljene pripombe, dane na ugotovitveni sklep v roku 15 dni od prejema ugotovitvenega sklepa, učinkujejo od izdaje prvega ugotovitvenega sklepa dalje. Ugotovitvene sklepe, na katere- ni bilo danih pripomb v roku 15 dni, lahko strokovna služba skupnosti razveljavi ali spremeni le pod pogoji za spremembo dokončnega sklepa (65. in 66. člen pravilnika)
38.	člen
Na novi ugotovitveni sklep, izdan po 36. členu tega pravilnika, lahko da oseba pripombo ali pa
zahteva izdajo sklepa.
39.	člen
Ugotovitvene sklepe po določbah 34. in 36. člena pravilnika izdaja strokovna služba. Ugotovitvene sklepe podpisuje delavec, ki ga pooblasti vodja strokovne službe.
40.	člen
Kadar o zahtevku m mogoče odločati po določbah 34. člena in drugega odstavka 36. člena tega pravilnika, izda pristojni odbor skupnosti sklep.
VII.	DELO PRISTOJNEGA ODBORA SKUPNOSTI PRI ODLOČANJU O ZAHTEVKU
41.	člen
Kadar se ugotavlja pravica do prevoznih in selitvenih stroškov, pridobitve lastnosti invalidne osebe in s tem v zvezi pravice do usposabljanja ter do priprave za zaposlitev in kadar predlog osebe ni' sprejet v celoti ali je sprejet deloma, pristojni odbor skupnosti izda sklep.
42.	člen
Dokaze, potrebne za ugotovitev pravice po zahtevi osebe zbere in strokovno obdela delavec, ki sodeluje v postopku in je za takšno delo strokovno usposobljen (pripravljalni postopek).
Ce delavec, ki sodeluje v postopku, ugotovi, da zahteva ni utemeljena ali ni utemeljena v vseh delih, preden konča pripravljalni postopek, povabi osebo na razgovor ali jo pisno seznani z razlogi, zaradi katerih po njegovi ugotovitvi zahteva ni utemeljena in ji določi rok do 15 dni, da se o ugotovitvi izreče.
Na razgovoru po prejšnjem odstavku oseba lahko predloži nove dokaze, dopolni ali spremeni svojo zahtevo ali jo umakne. O tem strokovni delavec naredi uradni zaznamek.
Po opravljenem pripravljalnem postopku strokovni delavec odstopi zahtevo osebe z zbrano dokumentacijo v odločanje pristojnemu odboru skupnosti.
43.	člen
Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov skupnosti (v nadaljnjem besedilu: odbor) oceni zbrane dokaze ter na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka ugotovi, katera dejstva je mogoče šteti za dokazana.
44.	člen
Ce odbor ugotovi, da je izvid, ugotovitev in mnenje strokovne komisije I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe oziroma predlog za pripravo za zaposlitev popolen, logičen glede na delovno gradivo, na podlagi' katerega je bil dan in je dovolj vsestransko ter razumljivo in prepričljivo obrazložen, odloči o zadevi. Če odbor ugotovi, da izvid, ugotovitev in mnenje oziroma predlog za pripravo za zaposlitev ni popoln, logičen, razumljiv in prepričljiv, zahteva dopolnitev ali nov izvid, oziroma predlog od pristojne komisije oziroma delavca.
45.	člen
Če odbor ne more izdati sklepa o vseh pravicah po zahtevah osebe, lahko izda sklep le o tistih delih, za katere je to mogoče. V takšnem sklepu mora biti izrecno povedano o katerih zahtevah oziroma o delih zahteve bo kasneje izdan poseben sklep. V obrazložitvi mora biti navedeno, zakaj niso obravnavane vse zahteve in kdaj bo predvidoma lahko izdan, poseben sklep.
46.	člen
Če zahteva osebe ni razumljiva ali je tako pomanjkljiva, da o njej ni mogoče odločiti, oseba pa
v določenem roku ni odpravila pomanjkljivosti,- odbor s sklepom zavrne zahtevek.
47.	člen
Kadar predsednik odbora oceni, da bi morala biti pri obravnavi zahteve navzoča tudi oseba, ki uveljavlja pravice, sporoči osebi dan in uro obravnave njene zahteve na seji odbora.
Če je oseba navzoča pri delu odbora, ima pravico aktivno sodelovati pri razčiščevanju sporne zadeve, ne prisostvuje pa seji odbora, ko le-ta sprejema odločitev.
48.	člen
Kadar odbor ob navzočnosti osebe oceni, da zbrani dokazi niso zadostni, oziroma da posamezna dejstva ali okoliščine niso dovolj razčiščene, zahteva dopolnitev dokazovanja in določi rok za dopolnitev.
49.	člen
Vsak sklep, ki ga o zahtevi osebe izda odbor P° tem pravilniku, mora obsegati: uvod, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ime organa s številko in datumom sklepa, podpis predsednika odbora ih pečat skupnosti.
Kopijo sklepa, s katerim se priznavajo pravice do priprave za zaposlitev osebe, se vroči tudi organizaciji združenega dela, pri kateri se bo oseba strokovno usposabljala oziroma usposabljala ali prilagajala.
50.	člen
O delu odbora se vodi zapisnik, iz katerega mora biti razvidno, katere zadeve je odbor obravnaval, katera dejanja je opravil, na kakšen način in kakšna je bila njegova odločitev.
VIII.	REŠEVANJE ZAHTEVKA .ZA VARSTVO
PRAVIC
51.	člen
Če se oseba ne strinja s sklepom, ki ga je izdal organ prve stopnje, lahko zahteva varstvo pravic, ih. sicer v roku 30 dni od prejema sklepa.
Varstvo pravic lahko zahteva oseba tudi, če organ iz prejšnjega odstavka ni odločil v roku dveh mesecev od dneva prejema zahteve oziroma v roku, ki ga je organ v utemeljenih primerih posebej določil in sporočil osebi.
52.	člen
Zahteva za varstvo pravic se vloži pisno neposredno ali pošlje oziroma da na zapisnik pri skupnosti, pristojni po stalnem bivališču osebe s tem. da $e na zahtevi označi, kdaj in kako je bila vložena in se jo takoj odstopi pristojnemu odboru za varstvo pravic skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanj6 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: odb.or za varstvo pravic) v reševanje.
53.	člen 1
Če je zahteva za varstvo pravic prepozna, oziroma če jo je vložila neupravičena oseba, organ prve stopnje s sklepom ugotovi, da za varstvo pravic ni pogojev.
Zoper sklep po prejšnjem odstavku lahko oseba zahteva varstvo pravice. Če odbor za varstvo pravic oceni, da je zahteva upravičena, izda sklep o tem m hkrati o vsebini 'zahteve. Če odbor za varstvo pravic
ugotovi, da zahteva za varstvo pravice ni utemeljena, ugotovi s sklepom, da za varstvo pravic ni pogojev.
54.	člen
Organ prve stopnje oceni vsebino zahteve za varstvo pravice in če ugotovi, da je zahteva v celoti upravičena, sam izda nov sklep o zadevi, s katerim nadomesti prejšnji sklep.
Zoper sklep po prejšnjem odstavku lahko oseba uveljavlja varstvo pravic pri odboru za varstvo pravite.
55.	člen
Če organ prve stopnje, ko ocenjuje zahtevo za varstvo pravice, ugotovi, da je bil postopek nepopoln, in da je to lahko vplivalo na sklep o zadevi, dopolni postopek Postopek dopolni tudi tedaj, če so v zahtevi za varstvo pravice navedena takšna dejstva in dokazi, zaradi katerih bi lahko bil sklep o zadevi drugačen. Dopolnitev po tem odstavku opravi delavec strokovne službe, ki sodeluje v postopku.
Po dopolnitvi postopka po prvem Odstavku tega člena lahko organ prve stopnje izda nov sklep,. če ugotovi, da je zahteva za varstvo pravice utemeljena.
Zoper sklep po drugem odstavku tega člena lahko oseba uveljavlja varstvo pravice pri Odboru za varstvo pravic.
56.	člen
Če organ prve stopnje ne ravna po določilih prvega odstavka 53., 54. ter 55. člena tega pravilnika, pošlje zahtevo za varstvo pravice s celotno dokumentacijo takoj, najpozneje pa v 15 dneh po prejemu, odboru za varstvo pravic.'
57.	člen
Odbor za varstvo pravic zavrne zahtevo za varstvo pravice, če ugotovi, da ni utemeljena in da je sklep v skladu z zakonom, statutom in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti, dejansko stanje pa je bilo pravilno in popolno ugotovljeno.
Odbor za varstvo pravic zavrne zahtevo za varstvo pravice tudi tedaj, če ugotovi, da so bile v postopku Pred organom prve stopnje sicer pomanjkljivosti, ki pa niso vplivale na ugotovitev stanja in pravilnost sklepa, in tudi tedaj, če ugotovi, da je sklep po svoji vsebini pravilen, vendar napačno obrazložen. Odbor za varstvo pravic v sklepu popravi takšno obrazložitev.
58.	člen
Kadar odbor za varstvo pravic ugotovi, da so bila v postopku pri organu prve stopnje nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva ali da je bil postopek nepopoln, da je to lahko vplivalo na izdani sklep ali da je sklep nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek sam ali preko organa prve stopnje.
Po dopolnitvi po prejšnjem odstavku lahko odbor za varstvo pravic:
1.	odpravi izpodbijani sklep in sam izda sklep o
zadevi,
2.	odpravi izpodbijani sklep in zadevo vrne organu Prve stopnje v ponovno odločanje,
3.	zavrne zahtevo za varstvo pravice kot neutemeljeno.
V primeru iz druge ločke prejšnjega odstavka se je organ prve stopnje dolžan ravnati po napotkih odbora za varstvo pravic. Odbor za varstvo pravic rav-
na po 2. točki drugega odstavka tega člena samo takrat, kadar sam ne more dopolniti postopka.
Kadar odbor za varstvo pravic pri obravnavi' zahteve za varstvo pravice ugotovi, da so bili v izpodbijanem sklepu zmotno ocenjeni dokazi, da je bil na podlagi pravilno ugotovljenih dejstev sprejet nepravilen sklep ah da je bil nepravilno uporabljen predpis ali je bila kršena pristojnost, odpravi izpodbijani sklep in sam reši zadevo.
59.	člen
če je oseba zahtevala varstvo pravice zato, ker organ prve stopnje njene zahteve ni rešil v določenem roku, zahteva odbor za varstvo pravic, da mu organ prve stopnje takoj odstopi spis s pojasnilom, zakaj sklep ni bil pravočasno izdan.
Če odbor za varstvo pravic ugotovi, da iz objektivnih razlogov ali celo po krivdi osebe organ prve stopnje ni rešil njene zahteve, s sklepom določi, da v roku največ dveh mesecev organ prve stopnje reši zadevo.
Če odbor za varstvo pravic ugotovi, da v primeru iz prejšnjega odstavka tega čleria lahko sam reši zadevo na podlagi že zbranega dokaznega gradiva ali po dopolnitvi postopka, sprejme in izda sklep. Ta sklep je dokončen in je proti njemu mogoče uveljaviti sodno varstvo pravic.
60.	člen
Odbor za varstvo pravic lahko s sklepom odpravi, razveljavi ali spremeni oziroma dopolni tudi posamezne dele sklepa organa prve stopnje.
61.	člen
Odbor za varstvo pravic lahko povabi na sejo osebo, predstavnika organizacije združenega dela idr., če oceni, da je njihovo sodelovanje za razjasnitev sporne zadeve ali posameznega spornega dela zadeve nujno potrebno.
Odbor za varstvo pravic se ravna po določbi prejšnjega odstavka zlasti tedaj, kadar je sporna ugotovitev prenehanja delovnega razmerja po volji ali krivdi osebe.
62.	člen
Če se oseba ne strinja s sklepom odbora za varstvo pravic lahko v roku 30 dni od prejema sklepa uveljavlja sodno varstvo pravic pri sodišču združenega dela.
Sodno varstvo pravic lahko zahteva oseba tudi tedaj, če o njeni zahtevi za varstvo pravic odbor za varstvo pravic ni odločil v dveh mesecih od prejema zahteve oziroma sklepa ali v roku, ki je bil v utemeljenih primerih posebej določen in sporočen osebi.
IX.	PRENEHANJE PRAVIC IZ NASLOVA ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI
63.	člen
O prenehanju pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti izda strokovna služba skupnosti ugotovitveni sklep v primerih ko objektivna dejstva niso sporna.
Pri izdaji ugotovitvenega sklepa iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe VI. poglavja tega pravilnika.
'	64. člen
Ce se brezposelna oseba ne strinja z ugotovitve-him sklepom, odloča o prenehanju pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pristojni odbor skup-hosti s sklepom.
Pristojni odbor skupnosti odloča o prenehanju pravice s sklepom tudi v primerih iz 6., 7., 8. alinee
29.	člena zakona.
Pri izdaji sklepa iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe VII. poglavja tega pravilnika.
X.	SPREMEMBA DOKONČNEGA OZIROMA PRAVNOMOČNEGA SKLEPA V NOVEM POSTOPKU
65. člen
Sklep, zoper katerega ni več mogoče zahtevati varstva pravice ali sodnega varstva, se sme razveljaviti ali spremeniti z novim sklepom, izdanim v novem postopku:
1.	če se zve za nova dejstva, ki vplivajo na pravico osebe, ta dejstva pa so nastala po izdaji sklepa,
2.	če je bilo v kakšnem pravnem vprašanju kasneje zavzeto stališče, ki je ugodnejše za osebo,
3.	če je bil s prejšnjim sklepom očitno prekršen materialni predpis v škodo osebe,
4.	če se potem, ko je izdan sklep, zoper katerega zaradi poteka roka ni več mogoče zahtevati varstva pravice oziroma sodnega varstva, zve za nova dejstva ali pa najde oziroma pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi tnogh sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne rešitve, če bi bila ta dejstva oziroma ti dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.
Ce se izda' sklep po 1. in 4. točki prejšnjega odstavka tega člena, se za odločitev uporabljajo predpisi, ki veljajo ob uvedbi postopka.
Postopek po prvem odstavku se začne na predlog osebe ali po iniciativi organa skupnosti in sicer ne glede na roke, v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena pa najkasneje v roku 5 let od izdaje prejšnjega sklepa.
Pravica iz sklepa, izdanega po prejšnjih odstavkih gre od prvega naslednjega meseca po dani zahtevi, če je oseba predlagala spremembo ali razveljavitev, oziroma od prvega naslednjega meseca po sprejemu novega sklepa, če je bil postopek uveden na iniciativo organa skupnosti.
Za nov postopek po 2., 3. in 4. točki prvega odstavka tega člena je pristojen organ, ki je izdal sklep, ki naj se razveljavi ali spremeni.
66. člen
Sklep, sprejet po tem pravilniku, zoper katerega ni več mogoče uveljaviti varstva pravice oziroma sodnega varstva, se lahko razveljavi ali spremeni s privolitvijo osebe oziroma predlagatelja, če je na podlagi sklepa pridobil ali uveljavil pravico, če to ne nasprotuje zakonu, statutu ali drugemu samoupravnemu splošnemu aktu skupnosti in socialistični morali ih če se s tem ne krši pravica drugega, ki ni privolil v 'spremembo.
Postopek po prvem odstavku tega člena se začne na zahtevo osebe ali organa skupnosti.
Sprememba sklepa po tem členu pravilnika ima učinek za naprej m sicer od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je dala zahtevo oseba, pri začetem postopku na zahtevo organa skupnosti pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji novega sklepa.
Pristojni organ skupnosti mora sprejeti zahtevo osebe, kadar ugotovi, da je bila oseba očitno prikrajšana za svojo pravico.
Za izdajo novega sklepa, po tem členu je pristojen organ skupnosti, ki je izdal sklep, ki naj se z novim sklepom razveljavi ali spremeni.
XI.	POPRAVA OČITNIH POMOT V SKLEPU ALI UGOTOVITVENEM SKLEPU
67.	člen
V	izdanem sklepu, ugotovitvenem sklepu ali v njunih overjenih predpisih se smejo vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, strojepisne ali računske ter druge očitne pomote. Popravek pomote učinkuje od dneva, od katerega učinkuje popravljeni sklep ali ugotovitveni sklep.
Sklep o popravku izda samoupravni organ skupnosti, ki je izdal sklep, v katerem se popravlja pomota. Pomote v ugotovitvenem sklepu popravi delavec, ki ga pooblasti vodja delovne skupnosti.
XII.	NADOMESTNA UPORABA DRUGIH
PREDPISOV	k
68.	člen
V	postopku priznavanja lastnosti invalidne osebe se uporabljajo določila samoupravnega sporazuma o merilih in postopku za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe (Uradni list SRS, št. 17/78).
V	postopku za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, kolikor niso posamezna vprašanja s tem pravilnikom drugače urejena.
XIII PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
69.	člen
Strokovna služba skupnosti v sodelovanju s strokovno službo Zveze skupnosti SR Slovenije določi obrazce o evidencah in druge obrazce (vloge, zahtevke, vabila, sklepe, zapisnike, izvide, ugotovitve in mnenja, pogodbe idr.), potrebne za delo strokovne službe skupnosti in za organe skupnosti v zvezi z uveljavljanjem pravic.
Pristojni organ skupnosti lahko določi tudi druge obrazce, ki se uporabljajo v postopku za uveljavljanje in varstvo pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti.
70.	člen
Ta pravilnik je sprejet, ko skupščina Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana ugotovi, da so ga v enakem besedilu sprejele vse skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje, ki se povezujejo v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana, veljati pa začne osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana
Bogo Sest L r.
679.
Na podlagi 6. in 7. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82)
sklenejo
—	delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega- dela preko svojega sindikata in nosilci samostojnega dela preko svojega združenja,
—	občani v krajevnih skupnostih,
—	delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Cerknica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom so delavci in delovni ljudje preko svojih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci v delovnem razmerju z z nosilci' samostojnega osebnega dela preko svojega sindikata in nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega združenja, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (v nadaljnjem besedilu: delavci in delovni ljudje) na območju občine Cerknica združujejo v Samoupravno skupnost za zaposlovanje Cerknica (v nadaljnjem besedilu: skupnost za zaposlovanje).
2.	člen
Ta samoupravni sporazum določa:
—	pravice in obveznosti delavcev in delovnih ljudi,
—	združevanje sredstev za uresničevanje programa in nalog skupnosti,
—	samoupravno organiziranost skupnosti za zaposlovanje,
—	samoupravni nadzor nad delom v skupnosti,
—	razmerja med skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi,
—	opravljanje izvajalskih, administrativno-stro-kovnih, pomožnih in temu podobnih del.
3.	člen
Delavci si v skupnosti za zaposlovanje zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti skupnosti za zaposlovanje.
4.	- člen
Delo skupnosti za zaposlovanje je javno. Skupnost za zaposlovanje in njeni organi obveščajo delavce in delovne ljudi o svojem delu po delegatih
delegacij, preko svojih informativnih sredstev pa tudi preko sredstev javnega informiranja.
S statutom skupnosti se podrobneje opredeli vloga in naloga posameznih organov skupnosti in delegatov v skupščini ter njihova odgovornost delavcem in delovnim ljudem pri uresničevanju načela javnosti dela.
I	5. člen
Skupnost ima lastnost družbeno pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz zakona, tega sporazuma in statuta skupnosti.
Sedež skupnosti' je Cerknica, Cesta 4. maja 52.
II.	DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
6.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti za zaposlovanje svoje pravice in obveznosti na področju zaposlovanja na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
7.	člen
V skupnosti za zaposlovanje uresničujejo delavci in delovni ljudje zlasti naslednje naloge in interese:
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne planske akte skupnosti,
—	organizirajo samoupravno sporazumevanj e in usklajevanje načrtov zaposlovanja temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, na podlagi ekonomskih in socialnih kriterijev zaposlovanja za obdobje enega leta, za srednjeročno in dolgoročno obdobje,
—	na podlagi širše dogovorjenih usmeritev- in v sodelovanju z drugimi dejavniki oblikujejo politiko usmerjanja v izobraževanje in delo, štipendijsko politiko in politiko zagotavljanja" vsaj minimalnih standardov za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev ter sprejemajo skupne ukrepe in zadolžitve za uresničevanje teh dogovorjenih usmeritev,
—	s pravočasnim dogovarjanjem in sprejemanjem ustreznih ukrepov skrbi za preusposablj an j e in preusmerjanje tehnoloških in drugih presežkov delavcev <v organizacijah združenega dela,
—	si zagotavljajo uresničevanje pravic za primer brezposelnosti,
—	skrbijo za usposabljanje in zaposlovanje Invalidnih oseb in zagotavljajo materialno pomoč pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev,
—	sprejemajo skupne ukrepe in aktivnosti za varstvo naših delavcev na začasnem delu v tujini in za njihovo organizirano vračanje in ponovno zaposlitev,
—	organizirajo potrebno strokovno delo ter
—	uresničuje druge naloge in interese določene z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom.
III.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SKUPNOSTI
8.	člen
Sredstva za delo skupnosti združujejo:
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega
dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela,
—	nosilci samostojnega osebnega dela.
Za naloge in programe ter obveznosti in pravice, ki jih delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti za zaposlovanje, združujejo sredstva na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje.
9.	člen
Za dejavnosti, s katerimi se zagotavlja in varuje zaposlitev ter za zagotavljanje zavarovanja za primer brezposelnosti, delavci in delovni ljudje v skupnosti za zaposlovanje na podlagi minulega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo v te namene potrebna sredstva.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
»	10. člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij Svoje delegate v organe skupnosti za zaposlovanje.
Skupnost za zaposlovanje ima naslednje organe:
—	skupščino
—	organ samoupravne delavske kontrole.
Za pripravo predlogov in za izpolnjevanje odločitev skupščine in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne organe.
Skupnost za zaposlovanje določi s statutom skupne organe, ki jih imenuje skupščina skupnosti za zaposlovanje, število članov skupnih organov in njihovo delovno področje.
11.	člen
Skupnost za zaposlovanje upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kot tudi delegati v krajevnih skupnostih. Člane delegacij valijo in odpokličejo te organizacije in skupnosti po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom.
Skupnost za zaposlovanje s statutom v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti določa razmerja med organi skupnosti, število članov oziroma delegatskih mest v skupščini skupnosti ter drugih njenih organov in teles.
12.	člen
Skupščina skupnosti za zaposlovanje opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti,
—	spremlja gibanje zaposlovanja in stanje zaposlenosti v občini' ter izvajanje samoupravnih sporazumov in drugih aktov, ki so jih delavci in občani sklenili ali sprejeli v skupnosti s področja zaposlovanja in štipendiranja ter sprejema sklepe, priporočila in ukrepe za dosledno uresničevanje snr?"e''h c:1>v ter usmeritev,
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti,
—	potrjuje program dela (delovni načrt) delovne skupnosti strokovne službe ter obravnava delo strokovne službe,
—	sprejema finančni načrt in potrjuje periodični obračun in zaključni račun skupnosti,
—	razpisuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	oblikuje osnove in merila za zagotavljanje solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja,
—	obravnava in oblikuje osnove in merila za socialno varstvene korektive na področju zaposlovanja,
—	sprejema obrambni načrt skupnosti in druge ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter člane delovnih teles skupščine,
—	voli delegate za skupščino Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti socialnega varstva v občini,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti.
13.	člen .
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo oziroma v skladu s sprejetim programom dela, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij ali druge skupnosti.
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju politike zaposlovanja, socialne varnosti in politike štipendiranja v občini, lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti in dru”benopo'iti?ne organizacije.
14.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina veljavno sklepa, če je na se'j navzoča večina delegatov.
15.	člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli' skupščina za dobo dveh let z
možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
16.	člen
V skupščini skupnosti za zaposlovanje usklajujejo delegati delegacij mnenja in stališča delegacij, ki so
jih delegirale.
Skupščina sprejema sklepe, stališče, samoupravne splošne akte, priporočila in mnenja z večine glasov
navzočih delegatov delegacij.
17.	člen
Ce ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja oziroma samoupravnega splošnega akta, če ni prišlo do izvolitve ali imenovanja po prejšnjem členu tega samoupravnega sporazuma, se prične usklajevalni postopek, kot ga določa statut skupnost: za zaposlovanje.
V.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN ORGANIZACIJA TER DELOVANJE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V IZJEMNIH RAZMERAH
18.	člen
Skupnost za zaposlovanje ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in za organizacijo in delovanje skupnosti za zaposlovanje v izjemnih primerih.
19.	člen
Statut skupnosti za zaposlovanje vsebuje podrobnejše določbe o sestavi in delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
20.	člen	»
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), prilagodi skupnosti za zaposlovanje svojo organiziranost in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
21.	člen
Skupnost za zaposlovanje se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi' interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi.
VI.	RAZMERJA MED SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI
22.	člen
Skupnost sodeluje z organi družbenopolitičnih skupnosti in organi družbenopolitičnih organizacij, zlasti pri oblikovanju politike zaposlovanja, izvajanja štipendijske politike, varstva zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti.
23.	člen
Zaradi izpolnjevanja svojih nalog, v skladu ,s Politiko socialne varnosti' delavcev in delovnih ljudi na področju zaposlovanja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb in zaradi sodelovanja pri oblikovanju te politike, se skupnost vključuje v skladu z zakonom, v Samoupravno interesno skupnost socialnega varstva Cerknica.
Skupnost sodeluje pri opravljanju zadev skupnega pomena s področja dejavnosti skupnosti tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
24.	člen
Za opravljanje določenih skupnih zadev in za Uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na Področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ustanovijo udeleženci tega sporazuma preko Občinskih skupnosti za zaposlovanje s samoupravnim sporazumom Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
S samoupravnim sporazumom se določijo naloge,-odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev.
25.	člen
Skupnosti za zaposlovanje se združujejo v zvezo skupnosti za zaposlovanje na podlag, samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S takim sporazumom se določa izvajanje skupnih nalog, pomembnih za območje republike, za medrepubliško zaposlovanje, za varstvo delavcev- v tujini in njihovo organizirano vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti za opravljanje raziskovalnega dela ter uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanju.
S samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo skupnosti se dogovore tudi skupno programiranje, združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlovanja in za izenačevanje pogojev dela na tem področju ter združevanje sredstev, potrebnih zvezi skupnosti za opravljanje nalog ,n zadev splošnega in skupnega pomena za zaposlovanje oziroma za opravljanje nalog, za katere lahko skupnosti pooblastijo skupnosti za zaposlovanje s posebnim dogovorom.
VII.	SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM V SKUPNOSTI
26.	člen
Delavci in delovni ljudje, združeni' v skupnosti, nadzorujejo delo skupščine skupnosti in njenih organov ter delo strokovne službe.
Pri uresničevanju tega imajo zlasti pravico in obveznost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti, s sklepi skupščine skupnosti ter njenih organov in delom strokovne službe.
Delavci in delovni ljudje se seznanjajo s sklepi skupščine in njenih organov ter. z delom strokovne službe preko informativnih sredstev skupnosti, preko sredstev javnega obveščanja ali na drug način. Neposredno in preko delegatov delegacij dajejo pripombe in predloge ter naslavljajo posamezna vprašanja skupščini in njenim organom in strokovni službi skupnosti.
.	27. člen
Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravic ter obveznosti delavcev in delovnih ljudi, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja, je odbor samoupravne delavske kontrole.
Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo delavci in delovni ljudje neposredno preko svojih delegacij,
V statutu skupnosti se podrobneje določajo naloge in način izvolitve odbora samoupravne delavske kontrole.	j
VIII.	OPRAVLJANJE IZVAJALSKIH, ADMINISTRATIVNO-STROKOVNIH, POMOŽNIH IN DRUGIH PODOBNIH DEL
28.	člen
Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejema skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela
smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg.
29.	člen
Strokovna služba ima svoj sedež na sedežu Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Parmova 32.
Delavci strokovne službe opravljajo dela in naloge tudi na delovnih enotah, ki so na sedežih vseh občinskih skupnosti, ki so ustanovile strokovno službo.
30.	člen
Strokovna služba opravlja predvsem naslednje naloge:
—	opravlja naloge usmerjanja v zaposlitev in organizira pripravo delavcev ter invalidnih oseb za zaposlitev,
—	opravlja naloge s področja usmerjanja v izobraževanje, zlasti s tem, da razvija metode in strokovne pripomočke za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, da sodeluje z drugimi nosilci usmerjanja pri usmerjanju v izobraževanje ter da organizira, povezuje in usklajuje delo na tem področju,
—	ugotavlja vire, primanjkljaje in presežke prebivalstva za zaposlitev, proučuje socialno-ekonomsko sestavo aktivnega prebivalstva ter z njo povezuje poklicno in prostorsko gibljivost ter spremlja notranje in zunanje migracijske tokove,
—	proučuje, spremlja in ugotavlja potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti po kadrih ter daje organizacijam pomoč pri' proučevanju njihovega stanja,
—	spremlja in analizira uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter pripravlja predloge ukrepov in aktivnosti za doseganje dogovorjene politike zaposlovanja,
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu in družbenim dejavnostim, spremlja nastanek in razvoj poklicev ter organizira delo na spremembah in dopolnitvah nomenklature poklicev,
—	opravlja zadeve v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini,
—	opravlja vse strokovne in finančne naloge v zvezi z izvajanjem samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini,
—	vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja,
—	pripravlja strokovna gradiva, potrebna za delovanje organov skupnosti in strokovne podlage za obravnavanje ali sprejemanje planskih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih družbenih dokumentov in splošnih aktov,
—	opravlja organizacijska, administrativno-stro-kovna, pomožna in tem podobna opravila, potrebna za nemoteno delovanje organov skupnosti za zaposlovanje,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
31.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev strokovne službe, ki je organizirana kot delovna skupnost
opravlja za skupnost za zaposlovanje dela, ki so navedena v 30. členu tega sporazuma, ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti in skupnosti za zaposlovanje.
Delavci delovne skupnosti' pridobijo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga ustvari delovna skupnost s svobodno menjavo dela.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v katerih je več kot polovica delavcev z območja občine.
Samoupravni sporazum potrdi Skupščina občine Cerknica.
33.	člen
Ta samoupravni sporazum se lahko' dopolni in sprem-mi po postopku, ki velja za njegov sprejem.
/	34. člen
Z uveljavitvijo tega samoupravnega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Cerknica, sprejet dne 16. oktobra 1978.
35. člen
Samoupravni sporazum začne veljati osmi dnn po objavi v Uradnem listu SRS.
680.
Na podlagi 12. člena zakona o zaposlovanju in 0 zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) in določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Cerknica je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Cerknica, na svoji seji dne 27. septembra 1982 sprejela
STATUT
Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Cerknica
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Cerknica (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ustanovljena, s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Cerknica, ki so Sa sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevnih skupnostih ter delovni ljudje, včlanjeni v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, dne 29. junija 1982.
2.	člen
Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi m odgovornostmi, ^ izhajajo iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazu-
ma o ustanovitvi skupnosti, tega statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti
3.	člen
Sedež skupnosti je v Cerknici.
4.	člen
Skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom 30 milimetrov in besedilom ob robu kroga »Samoupravna skupnost za zaposlovanje Cerknica«, v sredini pa navedbo sedeža »Cerknica«.
Skupnost ima za posebne potrebe pečat okrogle oblike, z enakim besedilom, s premerom 20 mm.
Skupnost ima tudi štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom, kot je na pečatu.
5.	člen
V skupnosti uresničujejo delavci svoje pravice in obveznosti preko delegatov delegacij v organih skupnosti in preko posebnega organa samoupravne delavske kontrole.
6.	člen
Delo organov skupnosti je javno.
7.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Predsednik skupščine je upravičen, da v imenu skupnosti v okviru nalog oziroma njene dejavnosti in v mejah svojih pooblastil sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi, da zastopa skupnost pred sodišči in drugimi upravnimi organi.
8.	člen /
Skupnost se povezuje z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana zavoljo opravljanja s programi in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, dogovorjenih skupnih nalog in uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost se z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji zavoljo opravljanja skupnih zadev s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, pomembnih za območje republike.
9.	člen
Zavoljo oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov na tem področju, sprejemanja sklepov in združevanja sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja z drugimi zbori Skupščine občine Cerknica se skupnost povezuje s Skupnostjo socialnega varstva Cerknica.
10.	člen
Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprej-roe skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi Za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane, oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem na-'rla smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg.
II.	DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
11.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani določajo v skupnosti v skladu s politiko zaposlovanja in družbenimi plani zlasti:
—	kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov,
—	takšno zaposlovanje, da lahko delavci pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnosti in z delom pridobljene delovne zmožnosti,
—	načrtno izpopolnjevanje poklicne in izobrazbene sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela in njene dejavnosti,
—	ustvarjanje možnosti in pogojev za zaposlovanje invalidnih oseb.
V skupnosti se delavci obvezno zavarujejo za primer brezposelnosti po določbah zakona, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
12.	člen
Delavci in delovni ljudje v skupnosti zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog:
—	ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialnoekonomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev,
—	proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje strokovne pomoči organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih,
—	spremljanje in analiziranje in uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja, seznanjanje organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti s svojimi ugotovitvami, da bi lahko sprejemale ustrezne ukrepe,
—	spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrst profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoja poklicev, predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter zaposlovanje, prilagajanje izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih,
—	sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo v posameznih organizacijah združenega dela ni več potrebno,
—	opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini,
—	opravljanje nalog s področja poklicnega usmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnih pripomočkov za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanje pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter povezovanje in usklajevanje dela na tem področju,
—	posredovanje dela in priprav delavcev za zaposlitev,
—	usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljanje pomoči pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev,
—	izvajanje štipendijske politike v občini v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	v skladu s samoupravnim sporazumom razporejanje sredstev za zaposlovanje, ki jih v skupnostih združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela,
—	opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, z družbenimi' dogovori in s samoupravnimi sporazumi.
13.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje Skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost.
14.	člen
V	skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti sprejema skupščina skupnosti dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti.
15.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti.
Skupnost upravlja skupščina.
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov in za opravljanje drugih nalog / ima skupščina naslednje skupne organe :
—	odbor za zaposlovanje, usposabljanje, poklicno usmerjanje, finančne, kadrovske in administrativne zadeve,
—	odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov,
—	odbor za štipendiranje,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
A. Skupščina skupnosti
16.	člen
Za upravljanje skupnosti je skupščina skupnosti organizirana po delegatskem načelu.
Skupščina skupnost: ima 47 delegatskih mest. •
Razdelitev delegatskih mest po delegacijah določa skupščina skupnosti s sklepom.
17.	člen
V	skupščino skupnosti delegirajo delegate posebne, združene ali splošne delegacije ali konference. delegacij.
18.	člen
Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejema srednjeročne in letne piane zaposlovanja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana,
—	sprejema oziroma predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju zaposlovanja v TOZD, drugih OZD in samoupravnih skupnostih v občini kot spremljajoča dokumenta občinske resolucije,
—	sprejema program dela oziroma nalog skupnosti za zaposlovanje,
—	ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresničevanje dogovorjenih usmeritev na področju zaposlovanja,
—	oblikuje izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini,
—	spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v občini,
—	spremlja in analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini,
—	razpisuje in podeljuje štipendije Iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnost za prelivanje sredstev,
—	poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike, o uporabi ^združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev,
—	ugotavlja kršitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju,
—	sprejema sklepe in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema finančni načrt skupnosti, periodične obračune in zaključni račun skupnosti,
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	sprejema obrambni načrt skupnosti za zaposlovanje,
—	voli predsednika, namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike in člane odborov,
—	voli delegate za zasedanja skupščin medobčinske skupnosti za zaposlovanje, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti socialnega varstva,
—	imenuje in razrešuje vodjo strokovne službe,
—	obravnava in sprejema poročilo o delu organov skupnosti in strokovne službe,
—	opravlja druge naloge, za katere je pristojna po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
19 člen	'
Skupščina skupnosti dela na svojih sejah. Seje skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik skup-
Seje se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj štirikrat na leto Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine prejšnjega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo tudi na predlog:
—	tretjine delegatov,
—	predsedstva skupščine,
—	odbora skupščine skupnosti,
—	odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti,
— Skupščine občine Cerknica.
Ce predsednik skupščine v 15 dneh ne skliče, jo lahko skliče predlagatelj.
20.	člen
Sejo skupščine skupnosti je treba sklicati s pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom in uro ter krajem seje. K'vabilu mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda.
Vabilo in gradivo za sejo skupščine skupnosti mora biti poslano delegacijam in konferencam delegacij praviloma 15 dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
21.	člen
Predsednik skupščine skupnosti lahko povabi na sejo skupščine skupnosti predstavnike Skupščine občine Cerknica, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij in skupnosti, da bi tako njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelovali v delu skupščine in njenih organov, če je to v interesu skupščine skupnosti.
Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine skupnosti tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine. Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja.
22.	člen
Sejo skupščine skupnosti začne predsednik skupščine potem, ko verifikacijska komisija ugotovi, da je skupščina sklepčna.
Predsednik skupščine predlaga dnevni red se'e skupščine skupnosti.
Vsak delegat lahko predlaga spremembe ali dopolnitev dnevnega reda svoj predlog pa mora utemeljiti.
Skupščina skupnosti sprejme dnevni red z javnim glasovanjem.
23.	člen
" Seja skupščine skupnosti se ne more končati, dokler dnevni red ni izčrpan, lahko pa se prekine in nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi določi skupščina skupnosti.
24.	člen
Dnevni red skupščine skupnosti mora vsebovati Pregled izpolnitve sklepov prejšnje seje skupščine, ki ga posreduje predsednik skupščine skupnosti.
Dnevni red seje skupščine mora zagotoviti možnost vprašanj delegatov.
25.	člen
Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je Pasočih več kot polovica delegatov skupščine.
V skupščini skupnosti se sprejemalo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločanjem večine glasov prisotnih delegatov na seji skupščine skupnosti.
2fi. člen
Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik pod-Piše predsednik skupščine skupnosti in zapisnikar.
Delegatom skupščine skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik, skupno z gradivom za naslednjo sejo skupščine.
Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanje na seji, vsebina zapisnika seje skupščine skupnosti in podobna vprašanja se uredi s poslovnikom o delu skupščine skupnosti in njenih organov.
27.	člen
V organe skupnosti so izvoljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve:
—	predsednik in namestnik predsednika skupščine,
—	predsedniki in namestniki • predsednikov odborov.
28.	člen
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
—	predstavlja in zastopa skupnost, .
—	sklicuje in vodi seje skupščine in seje predsedstva,
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,
—	podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z organižaci-jami, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti,
—	skrbi za učinkovito delo organov skupščine,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
29.	člen	,
Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih skupnosti, sklicuje predsednik skupščine skupne posvete in sestanke kot metodo dela in usklajevanja — predsedstvo skupščine.
Predsedstvo skupščine skliče predsednik skupščine zaradi priprave in obravnave gradiv za sejo skupščine ter za obravnavo vseh drugih pomembnejših vprašanj s področja delovanja medobčinske skupnosti.	,
Predsednik skupščine vabi na seje predsedstva poleg predsednikov skupnih organov, po potrebi tudi vodjo delovne skupnosti, predsednika odbora samoupravne delavske kontrole ter druge, za katere meni, da lahko pripomorejo k uspešnemu delu skupnega posveta oziroma sestanka.
30.	člen
Namestnik predsednika skupščine nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje dolžnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik ali skupščina.
31.	Men
Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in namestnika predsednika skupščine se izvede v skladu s postopki, ki jih za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih v občini opravlja občinska konferenca SZDL.
Volitve za predsednika in namestnika predsednika
skupnosti se izvede z j »vrtim glasovanjem.
Za predsednika oziroma njegovega namestnika je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupščine skupnosti.
32.	člen
Delegati v organih skupnosti so za svoje delo odgovorni delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvoli, in delegacijam, ki so jih delegirale.
33.	člen
Funkcija delegatov je družbena in častna.
Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine ter organov, v katerih je izvoljen ali delegiran.
34.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina skupnosti, ravnajo delegati delegacij v skladu s smernicami in sprejetimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi.
35.	člen
O delu skupščine skupnosti in o svojem delu v njej, je delegat dolžan poročati delegaciji, ki ga je delegirala na sejo skupščine skupnosti.
Delegatski mandat delegata v skupščini skupnosti traja, dokler delegacija ali konferenca delegacij ne določi drugega delegata za svoje delegatsko mesto v skupščini skupnosti.
Določila drugega odstavka tega* člena veljajo tudi za delegate, ki jih delegira skupščina skupnosti v skupščino Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, skupščino Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupščino skupnosti socialnega varstva.
36.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost:
—	biti voljen v organe skupnosti,
—	odločati o vseh vprašanjih, ki jih obravnavajo organi skupnosti,
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, z delom skupnih organov skupnosti in strokovne službe,
—	da je obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupnosti.
37.	člen
Delegat lahko zastavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pismeno s kateregakoli področja dejavnosti skupnosti. Na delegatska vprašanja je po možnosti potrebno odgovoriti na isti seji organa skupnosti. Če to ni mogoče, je potrebno odgovor pripraviti za prihodnjo sejo organa skupnosti. Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali. zbira delovna skupnost strokovne službe.
38.	člen
Delegat ne more biti odgovoren za mnenje, ki ga izrazi, ali za glas, ki ga je dal na seji organa skupnosti, katerega delegat je iz področja dejavnosti skupnosti.
39.	člen
O udeležbi delegatov na sejah skupščine skupnosti in drugih skupnosti' se vodi evidenca. Predsednik skupščine skupnosti oziroma organa skupnosti pismeno' opozori vodjo*delegacije ali konference delegacij, če se
njen delegat ni udeležil seje skupščine skupnosti ali drugega organa skupnosti. Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije ali udeležbe v delu organov skupnosti izgubijo osebni dohodek, gre nadomestilo osebnega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Višino nadomestila osebnega dohodka in drugih povračil ter stroškov določa pristojni odbor skupščine skupnosti.
B.	Skupni organi skupščine
40 člen
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov, oblikuje skupščina skupne organe — odbore.
41.	člen
Člane odborov, predsednike in njihove namestnike izvoli skupščina izmed delegatov skupščine.
Odbor je za svoje delo odgovoren skupščini '
42.	člen
Odbor dela in odloča na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov odbora.
Odbor sprejema sklepe, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov.
43.	člen
Delo odbora vodi predsednik oziroma njegov na mestnik, ki ga izvoli skupščina izmed članov odbora.
44.	člen
Predsednik oziroma namestnik predsedn k docra opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje odbora,
—	podpisuje sklepe, ki jih sprejema odbor,
—	skrbi za izvrševanje sklepov odbora in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost odbora,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti odbor ali skupščina.
45.	člen
Odbor za zaposlovanje, usposabljanje, poklicno usmerjanje, kadrovske, finančne in administrativne zadeve:
—	skrbi za usklajevanje dolgoročnih planov za- , poslovanja s plani izobraževanja,
—	spremlja razvoj in strukturo kadrov ter politiko na tem področju,
—	spremlja področje priprave delavcev za zaposlitev ter usposabljanje delavcev,
—	spremlja in proučuje gibanja na področju zaposlovanja in brezposelnosti,
—	spremlja migracijska gibanja in zaposlovanje zdomcev,
—	spremlja in proučuje vprašanja ekonomičnosti
in produktivnosti zaposlovanja,
—	obravnava letne plane zaposlovanja in r" njihovo usklajevanje,
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih združenemu delu,
—	spremlja nastanek in razvoj poklicev in predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev,
—	sodeluje pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenih zmogljivosti po posameznih poklicih,
—	obravnava problematiko zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb.
46.	člen
@dbor za zaposlovanje, usposabljanje, poklicno usmerjanje, kadrovske, finančne in administrativne zadeve opravlja tudi:
—	daje predloge za imenovanja predsednika ih namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike predsednikov in člane skupnih organov,
—	obravnava vprašanja s področja samoupravne organiziranosti skupnosti,
—	obravnava oziroma skrbi za pripravo finančnih planov skupnosti in predhodno kontrolo njihove realizacije,
—	obravnava združevanje in razporejanje sredstev za' dejavnost zveze skupnosti,
—	obravnava in spremlja sistem solidarnosti na področju socialne varnosti brezposelnih oseb ter oblikuje ustrezne predloge,
—	obravnava razmerja s strokovno službo,
—	opravlja druge naloge, ki sodijo v njegovo področje dela in naloge, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor šteje 7 članov.
47.	člen
Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov zlasti:
—	spremlja in oblikuje socialno politiko na področju brezposelnih oseb,
—	obravnava kriterije in merila socialne varnosti ter oblikuje predloge s tega področja,
—	odloča o materialnih pravicah brezposelnih oseb v skladu z zakonom in statutom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti,
—	odloča o usposabljanju invalidnih oseb po tem, ko dobi izvid, ugotovitev in mnenje komisije I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe,
—	odloča o materialnih pravicah oziroma o pripravi za zaposlitev brezposelnih oseb,
—	odloča o zahtevah za varstvo pravic, kadar se v postopku uveljavljanja pravic izda ugotovitveni sklep,
—	sodeluje s skupnostjo socialnega varstva o zadevah s področja socialne politike,
—	obravnava druge zadeve socialne varnosti in problematike invalidov ter zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov šteje 5 članov.
48.	člen
Odbor za štipendiranje opravlja Vlasti naslednje naloge:
—	skladno s smernicami skupščine skupnosti uresničuje sklepe, podeljuje štipendije in razlike h kadrovskim štipendijam,
—	pripravlja gradiva za seje skupščin skupnosti, kadar se obravnava problematika štipendiranja,
—	dvakrat letno pripravlja poročilo o izvajanju štipendijske politike v občini,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti oziroma je za to pristojen po sporazumu o štipendiranju v občini in s tem statutom.
Odbor za štipendiranje šteje 7 članov.
C.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
49.	člen
Pri opravljanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti so delegati delegacij organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter delavci delovne skupnosti dolžni zavarovati in varovati tajnost podatkov, ki so sestavni del obrambnih priprav.
Poslovna skrivnost skupnosti, še posebno pa uradna skrivnost so dokumenti, akti in ukrepi, ki jih tako označuje samoupravni splošni akt skupnosti ali jih je določil pristojni organ skupnosti oziroma organ družbenopolitične skupnosti.
50.	člen
Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in uresničuje druge pravice in obveznosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z določili zakona, družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v družbenopolitični skupnosti ter s sklepom organov družbenopolitične skupnosti.
51.	člen
Obrambne priprave in vse priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti opravlja in vodi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot izvršni organ skupščine skupnosti.
52.	člen
Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določajo zakon, posebni sklepi skupščine skupnosti in ta statut.
53.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti,
—	sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo uresničevanje ter na tem področju • sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi v občini,
—	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi skupnoteti,
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine uresničevanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere,
—	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite,
—	v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti določi delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo,
—	organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih
seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere,
—	sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito medobčinske skupnosti za zaposlovanje zavoljo usklajevanja obrambnih priprav v skupnosti za zaposlovanje,
—	zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc, posebno evidenco o razporejanju občanov na delovno dolžnost in evidentiranje delovnih obveznikov,
—	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odbor uresničuje tudi naloge s področja družbene samozaščite v mejah svoje dejavnosti, s tem, da spremlja varstvene razmere in stanje v delovni skupnosti. in usklajuje izvajanje družbene samozaščite.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 5 članov, pri čemer je predsednik skupščine skupnosti po svoji funkciji tudi predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Po položaju je član odbora tudi odgovorni delavec strokovne službe. Ostale člane izvoli skupščina skupnosti iz vrst delegatov skupnosti.
54.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
55.	člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta o rokih sklica skupščine ali njenih organov in zahtevana večina pri sprejemanju sklepov. Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če delovanja organov skupnosti ne določijo organi družbenopolitične skupnosti.
Ko preneha nevarnost ali napad, je potrebno takoj sklicati sejo skupščine skupnosti, odbor pa ji mora poročati o delu v tem času.
D.	Samoupravni nadzor nad delom v skupnosti
56.	člen
Delovni ljudje in občani v skupnosti nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in prek organa samoupravne delavske kontrole.
Za uresničevanje te pravice morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti ter s sklepi skupščine skupnosti, njenih organov in z delom delovne skupnosti strokovne službe.
Delovni ljudje in občani dajejo neposredno prek delegatov predloge in pripombe, zastavljajo posamezna vprašanja skupščini skupnosti, izvršnim organom in delovni skupnosti strokovne službe.
57.	člen
Organ samoupravnega nadzora v skupnosti je samoupravna delavska kontrola.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima poleg predsednika in namestnika predsednika še tri člane.
58.	člen
Predsednika, namestnika predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo in odpokličejo delegati skupnosti preko skupščine skupnosti, v kateri so zastopani po načelih delegatskega sistema.
59.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo je dolžan sklicati, če to zahtevajo:
—	najmanj 3 člani,
—	skupščina skupnosti ali odbor skupščine,
—	najmanj tretjina delegatov skupščine skupnosti,
—	pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma družbenega pravobranilca samoupravljanja.
' 60. člen
Odbor samoupravne delavske kontrole zlasti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	spremlja uresničevanje sklepov skupščine skupnosti in njenih organov,
—	spremlja racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja skupnosti in delovne skupnosti strokovne službe ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave,
—	obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njenih organov ter zaključne račune skupnosti,
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev, združenih v skupnosti.
61.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov skupnosti tor dajati pripombe in predloge na predloge samoupravnih splošnih aktov ter druga vprašanja in Sklepe, ki jih sprejema skupščina ali njeni organi. Člani odbora imajo tudi pravico dajati pobude, da se določena vprašanja uvrstijo v dnevni red seje skupščine ali njenih organov.
62.	člen
S svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor samoupravne delavske kontrole seznanja skupščino skupnosti, delegacije skupnosti ali organ oziroma organizacijo, ki je zahteval sklic seje ali predlagal obravnavo določenega vprašanja.
Če odbor ugotovi v delovanju skupnosti, njenih organov ali delovne skupnosti strokovne službe dejanja ali opustitve, ki predstavljajo kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora ali tega statuta, o tem obvesti tudi organe, pooblaščene za ukrepanje.
.	63. člen
Predsednik skupščine in predsedniki skupnih organov so dolžhi odboru samoupravne delavske kontrole odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih odbor terja od njih in sodijo v pristojnost dela skupščine oziroma skupnih organov.
Strokovna služba je dolžna zagotoviti odboru samoupravne delavske kontrole opravljanje administrativnih del.
IJI. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN MEDOBČINSKO SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE TER ZVEZO SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V SR SLOVENIJI
64.	člen
Za opravljanje določenih skupnih zadev in za Uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti delavci, delovni ljudje in občani preko skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovijo Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
65.	člen
Skupščina skupnosti sodeluje v organih medobčinske skupnosti prek svojih delegatov in delegacij.
Delegacije oziroma delegati skupnosti Zastopajo v skupščini medobčinske skupnosti in njenih organov stališča in mnenja skupščine skupnosti oziroma njenih organov.
Delegacije in delegati skupnosti so za svoje delo v organih medobčinske skupnosti odgovorni skupščini skupnosti in organom, ki so jih delegirali.
66.	člen
Skupnost se na podlagi samoupravnega sporazuma združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zavoljo opravljanja splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, štipendiranja in drugih vprašanj, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega pomena za vse delavce, delovne ljudi in občane na območju republike.
IV.	ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI
67.	člen
Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki si jih delavci zagotavljajo v skupnosti, so določene Z zakonom, tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
68.	člen
Za primer brezposelnosti imajo brezposelne osebe naslednje pravice:
—	pravico do denarnega nadomestila,
—. pravico do denarne pomoči,
—	pravico do zdravstvenega zavarovanja,
—	pravico do priprave za zaposlitev in
—	pravico do prevoznih in selitvenih stroškov.
69.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila, višina in čas trajanja te dajatve so določeni z zakonom.
70.	člen
Kot razlog krivde oziroma volje osebe pri prenehanju delovnega razmerja, zaradi katerega oseba po zakonu nima pravice do denarnega nadomestila, se Smatra prenehanje delovnega razmerja zaradi:
1.	pismene izjave, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja delovno razmerje
2.	pismenega sporazuma s pooblaščenim organom temeljne organizacije, da ji preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji
3.	če ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki so ji bile ponudene in ki so ustrezale njeni strokovni izobrazbi in drugim z delom pridvbijmma d—o.airfi zmožnostim oziroma če se v primerih iz 175. člena ZDR ni hotela dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela
4.	če ji je bil dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
5.	če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčala ali dala neresnične podatke v zvezi z'delovnimi pogoji
6.	če se je ugotovilo, da ni zmožna opravljati del oziroma nalog, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog, če trajneje ni dosegala delovnih rezultatov in da ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njen. delovni zmožnosti
7.	če ni dala pismene izjave, da spre ema samoupravni sporazum o združevanju delavcev
8.	če se je na način, ki ga predpisuje zakon ugotovilo, da je za delo popolnoma nezmožna
9.	če je v času poskusnega dela negativno ocenjena
10.	če ji je bilo po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in ji ni bilo mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog
11.	če je morala biti zaradi prestajanja zaporne
kazni odsotna več kot šest mesecev	1
12.	če ji je bil izrečen varnostni vzgojni ali varstveni ukrep, ki je trajal več kot šest. mesecev in je morala biti zato odsotna z dela
13.	zaradi neodgovornega odnosa do dela, zaradi katerega je temeljna organizacija zašla v ekonomske težave
14.	če je pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen ali določen čas, pa ni uspešno končal pripravniške dobe.
71.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarne pomoči, višina in čas trajanja te dajatve so določeni z zakonom.
72.	člen
Ce se jugoslovanski državljani zaposlijo v tuji
državi, s katero Jugoslavija ni sklenili pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po povratku z dela te tujine le, če so plačevali za čas dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke za zaposlovanje in če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
Višina prispevka iz prvaga odstavka tega člena določa skupnost vsako leto s sklepom.
73.	člen
Osebi, ki uveljavljata pravico do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči, se izplačuje skupaj z denarnim nadomestilom oziroma denarno pomočjo še denarni1 dodatek za člane ožje družine v višini, ki jo določi skupnost s posebnim samoupravnim splošnim aktom.
74.	člen
Pravica brezposelne osebe do zdravstvenega varstva se uresničuje po predpisih zdravstvenega varstva.
Pravico do zdravstvenega varstva med brezposelnostjo lahko uveljavlja oseba, če se prijavi skup-
nosti najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma, ko je prenehala opravljati samostojno osebno delo.
Pravico do zdravstvenega varstva imajo tudi dijaki po končanem šolanju in študenti po končanem študiju, če se prijavijo pri skupnosti kot iskalci zaposlitve v roku 30 dni po končanem šolanju oziroma študiju.
75.	člen
Priprava za zaposlitev zajema razne oblike usposabljanja, pridobivanja in izpopolnjevanja znanj ter delovnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog oziroma za zaposlitev v določenem poklicu.
Priprava za zaposlitev zajema strokovno usposabljanje in prilagajanje na delo v obsegu in oblikah, potrebnih za predvideno zaposlitev ter materialno pomoč brezposelnim osebam pri tem usposabljanju.
Priprava za zaposlitev obsega materialno in strokovno pomoč brezposelnim osebam.
76.	člen
Materialna pomoč brezposelnim osebam, ki jih je skupnost napotila na usposabljanje, lahko obsega kritje stroškov:
—	za zdravstveni pregled in psihološki pregled,
—	za usposabljanje (teoretični in praktični del),
—	za zavarovanje za primer nesreče pri delu, če nima te pravice že po drugih predpisih
■ — za delovno obleko, če je obvezna pri praktičnem usposabljanju
—	za prehrano in nastanitev v času usposabljanja izven kraja stalnega bivališča ali kritje stroškov za dnevni prevoz v kraj usposabljanja, če teh stroškov ne krije temeljna organizacija, v kateri se oseba usposablja,
—	za regres za prehrano med delom v času usposabljanja v temeljni organizaciji, skladno z njenim splošnim aktom, če teh stroškov upravičencu ne krije temeljna organizacija, v kateri se usposablja
—	povračilo bruto osebnega dohodka, če sprejme temeljna organizacija osebo v delovno razmerje s pogojem, da ji skupnost refundira izplačilo bruto osebnih dohodkov v času usposabljanja oziroma v času ugotavljanja usposobljenosti osebe za delo
—	denarno pomoč med usposabljanjem, če nima pravice do nadomestila osebnega dohodka, oziroma denarnega nadomestila ali denarne pomoči in sicer pod pogoji, ki jih določa zakon v višini, kot jo določa skupnost s posebnim sklepom,
—	nagrado mentorju, če je ta osebi med usposabljanjem potreben.
V primeru, da je osebi na usposabljanju priznana pravica za prehrano ih nastanitev (5. alinea tega člena), ji pripada denarna pomoč samo v primeru, da so stroški prehrane in nastanitve nižji od pripadajoče denarne pomoči. Denarna pomoč gre v takih primerih ,osebi le v višini razlike med tema dajatvama, če pa se osebi' prizna povračilo osebnega dohodka (7. alinea tega člena), ji ne pripada denarna pomoč.
77.	člen
Strokovna pomoč osebam pri usposabljanju obsega zlasti:	t
—	izbor udeležencev
—	organizacijo izvajanja izobraževanja
—	pomoč med izvajanjem izobraževalnega procesa	t
—	spremljanje in vrednotenje izobraževalnih rezultatov
—	spremljanje uspešnosti' ob delu idr.
78.	člen
Pravico do priprave za zaposlitev imajo tudi že zaposlene osebe v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti.
Za te namene sklenejo temeljne organizacije in skupnost samoupravni, sporazum, kolikor to že ni dogovorjeno oziroma vključeno v samoupravni' sporazum o temeljih plana razvoja zaposlovanja in v njegovih dodatkih za posamezno koledarsko leto, na podlagi katerega se združujejo dodatna namenska sredstva za strokovno usposobitev, dokvalifikacijo, prekvalifikacijo ih zaposlitev že zaposlenih delavcev.
79.	člen
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena se temeljne organizacije in skupnosti dogovorijo o namenu združevanja sredstev, o uporabi sredstev, o načinu upravljanja s temi sredstvi, o osnovah in merilih strokovnega usposabljanja idr.
V skladu s samoupravnim sporazumom se temeljne organizacije in skupnost lahko dogovorijo, da pripadajo delavcem pravice in obveznosti, določene z zakonom in tem statutom.
80.	člen
Invalidni osebi, ki uveljavlja ; pravice do usposabljanja po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, pripadajo pravice iz naslova priprave za zaposlitev v obsegu in oblikah, določenih z zakonom o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti m s tem statutom.
Poleg pravice iz 78. člena tega statuta obsega materialno pomoč invalidnim osebam še naslednje pravice :
—	stroški socialne rehabilitacije, če so ti invalidni osebi neogibno potrebni za delo in življenje in sicer v obsegu, ki je sestavni del programa njene rehabilitacije (npr. ortopedski pripomočki, pomagala, obleka, osebna higiena, pomoč pri nabavi prevoznega sredstva, upoštevajoč neogibno potrebo za prevoz na delo in socialni status, mnenje skupnosti socialnega skrbstva ipd.),
—	dodatek za tujo pomoč in nego invalidnim osebam pod pogoji in v višini kot jih predvideva zakon o pokojninskem ih invalidskem zavarovanju in statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in če strokovna komisija za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe ugotovi, da je glede na vrsto in stopnjo invalidnosti' takšna pomoč invalidni osebi potrebna,
—	stroški v zvezi z zaposlitvijo kot:
. adaptacija delovnih priprav,
. odstranjevanje ovir
. adaptacija v zvezi z delom na domu ipd.,
—	ostati stroški (stroški, ki nastanejo v pripravljalnem postopku, pripomočki ipd.).
Skupnost vsako leto s sklepom določa višino denarne pomoči v času usposabljanja invalidne osebe.
81.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do prevoznih in selitvenih stroškov ter višina stroškov so določeni z zakonom.
82.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter uveljavljanje pravic oseb po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb določa zakon in pravilnik o postopku za uveljavljanje materialnih pravic brezposelnih oseb in invalidov.
V.	UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUPNOSTI
83.	člen
Zavoljo zadovoljevanja splošnih in posameznih potreb in interesov na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer -brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organi-•žacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela in nosilci samostojnega osebnega dela združujejo sredstva za zadovoljevanje teh potreb in interesov po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
84.	člen
Sredstva skupnosti so:
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovnih skupnosti,
—	prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci' samostojnega osebnega dela,
—	prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela,
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci, začasno zaposleni v tujini oziroma v državah, s katerimi SFRJ nima sklenjenega meddržavnega sporazuma o zavarovanju za primSr brezposelnosti,
—	dohodki od refundacij, izplačanih denarnih dajatev iz zavarovanja za brezposelnost delavcev od držav, s katerimi je SFRJ sklenila konvencijo o zavarovanju za brezposelnost,
—	dohodki od sporazumov in pogodb, sklenjenih z organizacijami združenega dela za pripravo delavcev za zaposlitev,
—	druga sredstva.
85.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti opredeljujejo obseg, vrsto in kvaliteto posameznih storitev oziroma programov storitev, opredelitev progrgma, za katerega se združujejo sredstva po načelu solidarnosti, skupne obveznosti udeležencev po sporazumu, osnove in merila za združevanje sredstev, vrsto socialnih pravic ter pogoje, kriterije in merila, po katerih bodo uveljavljali te pravice, ter višino sredstev, ki jih v ta namen združujejo
Če ne pride do sklenitve samoupravnega sporazu- ■ ma, določi skupščina občine višino prispevka za vse delavce in deldvne ljudi, ki so zavezani plačevati pri-
spevke ali le za tiste delavce in delovne ljudi, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma.
86.	člen
O načihu in pogojih porabe sredstev, zbranih iz prispevkov po prejšnjem členu, odloča skupščina skupnosti za vsako koledarsko leto posebej s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na planu dejavnosti skupnosti.
87.	člen
Sredstva skupnosti so namenjena predvsem za dajatve in zavarovanje za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, za dejavnost skupnosti1, za sofinanciranje programa dela skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za delo delovne skupnosti strokovne službe.
88.	člen
Skupnost ima rezervna sredstva, ki jih formira iz presežka prihodkov, ugotovljenih z zaključnim računom.
Obvezna rezerva znaša 1,5 % planiranega prispevka za tekoče leto.
Obveznosti izločanja sredstev v obvezno rezervo prenehajo, ko ta sredstva dosežejo 15 °/o povprečnega planiranega prispevka iz prihodka v zadnjih treh letih.
89.	člen
Skupnost ima poslovni sklad, ki ga formira iz sredstev presežkov prihodkov ob zaključnem računu.
90.	člen
Če skupščina skupnosti do začetka koledarskega leta ne. sprejme finančnega načrta za naslednje leto, se dejavnost skupnosti financira skladno s sklepom o začasnem financiranju.
91.	člen
Odredbodajalec finančnega načrta je predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Odredbodajalec sklada za štipendiranje iz združenih sredstev je predsednik odbora za štipendiranje, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika odbora.
VI.	POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA V SKUPNOSTI
92.	člen
Skupščina skupnosti določi s sklepom o pripravi plana roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni in organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana. Ta organ pripravi delovni program pripravljanja plana.
93.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost.
Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka sklepajo udeleženci' na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov.
94.	člen
Organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana skupnosti, pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti.
Elemente za sporazum sprejemajo udeleženci samoupravnega sporazuma, o temeljih plana skupnosti, ter jih po delegatih usklajujejo v skupščini skupnosti.
95.	člen
Plan skupnosti' sprejme skupščina skupnosti.
x	96. člen
Plan skupnosti vsebuje:
1.	srednjeročne cilje razvoja dejavnosti, za katero je bila skupnost ustanovljena,
2.	naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
3.	haloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev,
4.	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe ža uresničitev samoupravnih sporazumov o temeljih plana.
VII.	JAVNOST DELA SKUPNOSTI
97.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, ustanovitelji skupnosti, imajo pravico biti seznanjeni prek svojih delegatov in delegacij z vsemi temeljnimi problemi, z delom m s stanjem skupnosti.
Delegati skupščine skupnosti so dolžni poročati o svojem delu delavcem in delovnim ljudem ter občanom, ki so jih delegirali na seji skupščine skupnosti oziroma v organe skupnosti.
98.	člen
Informiranje o delu skupnosti poteka prek:
—	glasila skupnosti,
—	pismenih materialov za seje skupščine skupnosti ih njenih organov,
—	razprav in sporočil na sejali skupščine skupnosti in njenih organov, kakor tudi na sestankih delegacij za delegiranje delegatov,
—	sredstev javnega obveščanja,
—	letnih, poslovnih in drugih poročil skupnosti,
—	drugih oblik informiranja.
99 člen
širšo javnost so dolžni organi'skupnosti vsako leto seznanjati:
—	6 sprejetih planih,
—	o tem, kako so plani izpolnjeni,
—	o tem,, kako so bila uporablj ena sredstva.
100.	člen
Seje skupščine skupnosti in njenih organov so javne in je lahko na seji pod pogoji, ki jih določa poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih organov, navzoč vsak.
Vsak, ki izkaže upravičen interes, ima pravico vpogleda v zapisnik sej skupščine skupnosti in njenih organov.
101.	člen
Za pravočasno obveščanje javnosti je po določilih tega statuta zadolžen predsednik skupščine.
VIII.	DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE
102.	člen
Strokovna, administrativna, finančna in tem podobna dela opravlja za skupnost delovna skupnost strokovne službe.
Skupščina skupnosti s posebnim sklepom ustanovi delovno skupnost strokovne službe skupno z drugimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane.
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe.
103.	člen
Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti, na podlagi poprejšnjega mnenja delavskega sveta delovne skupnosti strokovne službe.
Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovan, kdor ima:
—	visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri,
—	najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
—	sposobnost organizacije dela in vodenja,
—	moralno politične vrline,
—	da je družbenopolitično aktiven.
104.	člen
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in za delo delovne skupnosti strokovne službe odgovoren skupščinam skupnosti, ki so ga imenovale.
105.	člen
Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela in sredstev skupnosti na podlagi osnov in meril, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupnost in delovna skupnost strokovne službe.
Delavci delovne skupnosti strokovne službe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in z ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za delitev.
106.	člen
Skupnost zagotavlja skupno z drugimi skupnostmi vse temeljne pogoje za poslovanje delovne skupnosti strokovne službe, to so delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja.
Z delovnimi sredstvi upravlja skupnost, delavci delovne skupnosti pa imajo za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico uporabljati in delati s temi sredstvi.
107.	člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela. ki zadevajo delovne Skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti.
108.	člen
Za akte delovne skupnosti strokovne službe, ki določajo okvirni planski obseg in vrsto del ter nalog in s tem v zvezi izobrazbeno strukturo kadrov v de-
lovni skupnosti strokovne službe, je potrebno poprejšnje soglasje skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, po predhodni razpravi v vseh skupnostih, ki so ustanovile delovno skupnost.
IX.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
109.	člen
Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti,
—	statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja,
—	pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti,
—	pravilnik o samoupravni delavski kontroli,
—	pravilnik o uveljavljanju pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih organov,
—	druge samoupravne splošne akte.
110.	člen
Preden skupščina skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, je potrebno zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah, ki delegirajo delegata v skupščino skupnosti.
111.	člen
Ko se oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta, katerega osnutek so obravnavale delegacije, je pristojni odbor skupščine skupnosti dolžan obravnavati vse posredovane predloge, pripombe in mnenja k osnutku samoupravnega splošnega akta ter v obrazložitvi predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj ni upošteval ih zakaj.
112.	člen
Samoupravni splošni akti, sprejeti v skupščini skupnosti, začno veljati praviloma osmi dan po objavi' v Uradnem listu SR Slovenije, če ni drugače določeno s samoupravnim splošnim aktom.
113.	člen
Spremembe in dopolnitve samoupravnega splošnega akta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
114.	člen
Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti daje organ skupnosti, ki ie sprejel samoupravni splošni akt.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
115.	člen
Vse samoupravne splošne akte skupnosti je potrebno sprejeti oziroma uskladiti s statutom skupnosti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta.
116 člen
Statut skupnosti je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti in začne veljati ostni dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine
Slavko Brglez 1. r.
681.
Na podlagi 6. in 7. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82)
sklenejo
—	delavci ih drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega sindikata in nosilci samostojnega dela preko svojega združenj a,
—	občani v krajevnih skupnostih,
;— delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje
Idrija
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom so delavci ih delovni ljudje preko svojih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci v delovnem razmerju 'z z nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega sindikata in nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega združenja, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (v nadaljnjem besedilu: delavci in delovni ljudje) na območju občine Idrija združujejo v Samoupravno skupnost za zaposlovanje Idrija (v nadaljnjem besedilu: skupnost za zaposlovanje).
2.	člen
Ta samoupravni sporazum določa:
—	pravice in obveznosti delavcev in delovnih ljudi,
—	združevanje sredstev za uresničevanje programa in nalog skupnosti,
—	samoupravno organiziranost skupnost! * zaposlovanje,
—	samoupravni nadzor nad delom v skupnosti,
—	razmerja med skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi,
—	opravljanje izvajalskih, administrativno-stro-kovnih, pomožnih in temu podobnih del.
Delavci si v skupnosti za zaposlovanje zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti s pravicami ih obveznostmi, določenimi z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti skupnosti za zaposlovanje.
4.	člen
Delo skupnosti za zaposlovanje je javno. Skupnost za zaposlovanje in njeni orgahi obveščajo de-
lavce in delovne ljudi o svojem delu po delegatih delegacij, preko svojih informativnih sredstev pa tudi preko sredstev javnega informiranja.
S statutom skupnosti se podrobneje opredeli vloga in naloga posameznih organov skupnosti in delegatov v skupščini ter njihova odgovornost delavcem in delovnim ljudem pri uresničevanju načela javnosti dela.
5.	člen
Skupnost ima lastnost družbeno pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz zakona, tega sporazuma in statuta skupnosti.
Sedež skupnosti je y Idriji, Cesta Staneta Rozmana 33.
IL DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
6.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti za zaposlovanje svoje pravice in obveznosti na področju zaposlovanja na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti:
7.	člen
V skupnosti za zaposlovanje uresničujejo delavci in delovni ljudje zlasti naslednje naloge in interese:	'
—	sodeluje pri izvajanju štipendijske politike v občini,
—	opravlja naloge posredovanja dela in priprave delavcev za zaposlitev,
—	zagotavlja usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavlja mterialno pomoč pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev,
—	zagotavlja pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	razporeja, v skladu s samoupravnimi sporazumi, sredstva za zaposlovanje, ki jih v skupnostih združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela,
—	vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, družbenimi dogovori in samou-pravnitni sporazumi.
III.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SKUPNOSTI
8.	člen
Sredstva za delo skupnosti združujejo:
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skup-hostih,
—	delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela,
—	nosilci samostojnega osebnega dela.
Sredstva se združujejo na podlagi samoupravnega
sporazuma o temeljih plana zaposlovanja za naloge in programe ter obveznosti in pravice, ki jih delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti.
9.	člen
Za dejavnosti, s katerimi se zagotavlja in varuje zaposlitev ter za zagotavljanje zavarovanja za primer brezposelnosti, delavci in delovni ljudje v skupnosti za zaposlovanje na podlagi minulega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo v te namene potrebna sredstva.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
10.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konference delegacij svoje delegate v organe skupnosti za zaposlovanje.
Skupnost za zaposlovanje ima naslednje organe:
—	skupščino
—	organ samoupravne delavske kontrole.
Za pripravo predlogov in za izpolnjevanje odločitev skupščine in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne organe.
Skupnost za zaposlovanje določi s statutom skupne organe, ki jih imenuje skupščina skupnosti za zaposlovanje, število članov skupnih organov in njihovo delovno področje.
11.	člen
Skupnost za zaposlovanje upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kot tudi delegati v krajevnih skupnostih. Člane delegacij volijo in ■ odpokličejo te organizacije in skupnosti po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom.
Skupnost za zaposlovanje s statutom v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti določa razmerja med organi skupnosti, število članov oziroma delegatskih mest v skupščini skupnosti ter drugih njenih organov in teles.
12.	člen
Skupščina skupnosti za zaposlovanje opravlja zlasti naslednje naloge:
—	spremlja program dela oziroma nalog skupnosti za zaposlovanje,
—	ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresničevanje dogovorjenih usmeritev na področju zaposlovanja,
—	oblikuje izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini,
—	spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v občini,
—	usklajuje poklicne namere mladine s potrebami oziroma razpisnimi štipendijami v občini,
—	oblikuje listo suficitarnih in deficitarnih poklicev v občini1,
—	obravnava in oblikuje družbeni dogovor in samoupravni sporazum o štipendijski politiki,
—	sprejema sklepe in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema finančni načrt skupnosti, periodične obračune in zaključni račun skupnosti,
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti, družbene dogovore, samoupravne sporazume, poslovnik o delu skupnosti za zaposlovanje,
—	sprejema obrambni načrt skupnosti za zaposlovanje,
—	voli predsednika, namestnika predsednika skupščine, člane odborov,
:— voli delegate za zasedanje skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnosti socialnega varstva občine Idrija,
—	imenuje in razrešuje vodjo strokovne službe,
—	obravnava in sprejema poročilo o delu organov skupnosti in strokovne službe,
• — opravlja druge naloge, določene z zakonom, tem samoupravnim sporazumom, drugimi sporazumi in s statutom skupnosti za zaposlovanje.
13.	člen
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo oziroma v skladu s sprejetim programom dela, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij ali druge skupnosti.
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju politike zaposlovanja, socialne varnosti in politike štipendiranja v občini, lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije.
14.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov.
15.	člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
16.	člen
V skupščini skupnosti za zaposlovanje usklajujejo delegati delegacij mnenja in stališča delegacij, ki so jih delegirale.
Skupščina sprejema sklepe, stališča, samoupravne splošne akte, priporočila in mnenja z večino glasov navzočih delegatov delegacij.
17.	člen
Če ni prišlo da sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja oziroma samoupravnega splošnega akta, če ni prišlo do izvolitve ali imenovanja po prejšnjem členu tega samoupravnega sporazuma, se prične usklajevalni postopek, kot ga določa statut skupnosti za zaposlovanje. '
V.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN ORGANIZACIJA TER DELOVANJE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V IZJEMNIH RAZMERAH
18.	člen
Skupnost za zaposlovanje ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor skrbi za izvrševanje nalog s področja Ijud-feke obrambe in družbene samozaščite in za organizacijo in delovanje skupnosti za zaposlovanje v izjemnih' primerih.
19.	člen	.
Statut skupnosti za zaposlovanje vsebuje podrobnejše določbe o sestavi in delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
20.	člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), prilagodi skupnosti za zaposlovanje svojo organiziranost in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
21.	člen
Skupnost za zaposlovanje se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi
VI.	RAZMERJA MED SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI
22.	člen
Skupnost sodeluje z organi družbenopolitične skupnosti, organi družbenopolitičnih organizacij in Samoupravno skupnostjo za štipendiranje občine Idrija pri oblikovanju politike zaposlovanja, izvajanja štipendijske politike, varstva zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti.
23.	člen
Zaradi izpolnjevanja svojih nalog, v skladu s politiko .socialne varnosti delavcev in delovnih ljudi na področju zaposlovanja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb im zaradi sodelovanja pri oblikovanju te politike, se skupnost vključuje v skladu z zakonom, v Samoupravno interesno skupnost socialnega varstva Idrija.
Skupnost sodeluje pri opravljanju zadev skupnega pomena s področja dejavnosti skupnosti tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
24.	člen
Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti m vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ustanovijo udeleženci tega sporazuma preko občinskih skupnosti za zaposlovanje s samoupravnim sporazumom Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
S samoupravnim sporazumom se določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev.
25.	člen
Skupnosti za zaposlovanje se združujejo v zvezo skupnosti za zaposlovanje na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S takim sporazumom se določa izvajanje skupnih nalog, pomembnih za območje republike, za medrepubliško zaposlovanje, za varstvo delavcev v tujini in njihovo organizirano vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogo-
rorov s področja posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti za opravljanje raziskovalnega dela ter uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanju.
S samoupravnim sporazumom o združitvi" v zvezo skupnosti se dogovore tudi skupilo programiranje, združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlovanja in za izenačevanje pogojev dela na tem področju ter združevanje sredstev, potrebnih zvezi skupnosti za opravljanje nalog in zadev splošnega in skupnega pomena za zaposlovanje oziroma za opravljanje nalog, za katere lahko skupnosti pooblastijo skupnosti za zaposlovanje s posebnim dogovorom.
VII.	SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM V SKUPNOSTI
26.	člen
Delavci in delovni ljudje, združeni’ v skupnosti, nadzorujejo delo skupščine skupnosti in njenih organov ter delo strokovne službe.
Pri uresničevanju tega imajo zlasti pravico in obveznost, dg so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti, s sklepi skupščine skupnosti ter njenih organov in delom strokovne službe.
Delavci in delovni ljudje se seznanjajo s sklepi skupščine skupnosti in njenih organov ter z delom strokovne službe preko informativnih sredstev skupnosti, preko sredstev javnega obveščanja ali na drug način. Neposredno in preko delegatov delegacij dajejo pripombe in predloge ter naslavljajo posamezna vprašanja skupščini in njenim organom in strokovni službi skupnosti.
27.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravic ter obveznosti delavcev in delovnih ljudi, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja, je odbor samoupravne delavske kontrole.
Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo delavci in delovni ljudje neposredno preko svojih delegacij.
V statutu skupnosti se podrobneje določajo naloge in način izvolitve odbora samoupravne delavske kontrole.
VIII.	OPRAVLJANJE IZVAJALSKIH, ADMINISTRATIVNO-STROKOVNIH, POMOŽNIH IN DRUGIH PODOBNIH DEL
28.	člen
Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejema skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela' smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti * dela ter njegov obseg.
29.	člen
Strokovna služba ima svoj sedež na sedežu Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Parmova 32.
Delavci strokovne službe opravljajo dela in naloge tudi na delovnih enotah, ki so na sedežih vseh občinskih skupnosti, ki so ustanovile strokovno službo.
30.	člen
Strokovna služba . opravlja predvsem naslednje naloge:
—	opravlja naloge usmerjanja v zaposlitev in organizira pripravo delavcev ter invalidnih oseb za zaposlitev,
—	opravlja naloge s področja usmerjanja v izo-
braževanje, zlasti s tem, da razvija metode in strokovne pripomočke za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, da sodeluje z drugimi nosilci usmerjanja pri usmerjanju v izobraževanje ter da organizira, povezuje in usklajuje delo na tem področju^	,
—	ugotavlja vire, primanjkljaje in presežke prebivalstva za zaposlitev, proučuje socialno-ekonomsko sestavo aktivnega prebivalstva ter z njo povezuje poklicno in prostorsko gibljivost ter spremlja notranje in zunanje migracijske tokove,
—	proučuje, spremlja in ugotavlja potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti po kadrih ter daje organizacijam pomoč pn proučevanju njihovega stanja,
—	spremlja in analizira uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter pripravlja predloge ukrepov in aktivnosti za doseganje dogovorjene politike zaposlovanja,
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zapo-
slenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu in družbenim dejavnostim, spremlja nastanek in razvoj poklicev ter organizira delo na spremembah in dopolnitvah nomenklature poklicev,	'
. — opravlja zadeve v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini,
—	vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja,
—	pripravlja strokovna gradiva, potrebna za delovanje organov skupnosti in strokovne Rage za obravnavanje ali sprejemanje planskih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih družbenih dokumentov in splošnih aktov,
—	opravlja organizacijska, administrativno strokovna. pomožna in tem podobna opravila, potrebna za nemoteno delovanje organov skupnosti za zaposlovanje,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi,
—	priprava strokovnih mnenj o ustrezni izbiri poklica prosilcev štipendij ter preusmerjanje neuspešnih štipendistov,
—	zbiranje podatkov za razpis kadrovskih štipendij, ter oblikovanje razpisa kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev.
Organizacijska, administrativno strokovna, pomožna in tem podobna opravila, potrebna za nemoteno delovanje organov skupnosti za zaposlovanje lahko opravljajo tudi skupne službe sis v občini po posebnem sporazumu.
31.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev strokovne službe, ki je organizirana kot delovna skupnost in opravlja za skupnost za zaposlovanja dela. ki so navedena v 30 členu tega sporazuma, ureja samoupravni sporazum, ki gU sklenejo delavci delovne skupnosti in skupnosti za zaposlovanje.
Delavci delovne skupnosti pridobijo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga ustvari delpvna skupnost s svobodno menjavo dela.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v katerih je več kot polovica delavcev z območja občine.
Samoupravni sporazum potrdi Skupščina občine
Idrija.
33 člen
Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni in spremeni po postopku, ki velja'za njegov sprejem.
34.	člen
Z uveljavitvijo tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Idrija, sprejet dne 2. oktobra
1978.
35.	člen
Samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
682.
Na podlagi 12. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) in določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Idrija je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Idrija na svoji seji dne 27. septembra 1982 sprejela
STATUT
Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje
Idrija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Idrija (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Idrija, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevnih skupnostih ter delovni ljudje, včlanjeni v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje m zaposlovanje invalidnih oseb, dne 24. 6. 1982.
2.	člen
Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, tega statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti.
3.	člen
Sedež skupnosti je v Idriji, Cesta Staneta Rozmana 33.
4.	člen
Skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom 30 milimetrov in besedilom ob robu kroga v^amoupi avna skupnost za zaposlovanje Idrija«, v sredini pa navedbo sedeža Idrija.
Skupnost ima za posebne potrebe pečat okrogle oblike, z enakim besedilom, s premer om 20 mm.
'•Skupnost ima tudi štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom, kot je na pečatu.
5.	člen
V skupnosti uresničujejo delavci svoje pravice in obveznosti preko delegatov delegacij v organih skupnosti in preko posebnega organa samoupravne delavske kontrole.
6.	člen
Delo organov skupnosti je javno.
7.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Predsednik skupščine je upravičen, da v imenu skupnosti v okviru nalog oziroma njene dejavnosti in v mejah svojih pooblastil sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi, da zastopa skupnost pred sodišči in drugimi upravnimi organi.
8.	člen
Skupnost se povezuje z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana zavoljo opravljanja s programi in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, dogovorjenih skupnih nalog m za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost se z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji zavoljo opravljanja skupnih zadev s področja zaposlovanja ih zavarovanja za primer brezposelnosti, pomembnih za območje republike.
9.	člen
Zavoljo oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih, ljudi in občanov, usklajevanja programov na tem področju, sprejemanja sklepov in združevanja sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja z drugimi zbori Skupščine občine Idrija se skupnost povezuje s Skupnostjo socialnega varstva Idrija.
10.	člen
Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejme skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane, oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg.
II.	DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
11.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani določajo v skupnosti v skladu s politiko zaposlovanja in družbenimi plani zlasti:
—	kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov,
—	takšno zaposlovanje, da lahko delavci pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnosti in z delom pridobljene delovne zmožnosti,
—	načrtno izpopolnjevanje poklicne in izobrazbene sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela in njene dejavnosti,
—	ustvarjanje možnosti in pogojev za zaposlovanje invalidnih oseb.
V skupnosti se delavci obvezno zavarujejo za primer brezposelnosti po določbah zakona, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
12. člen
Delavci in delovni ljudje v skupnosti zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog:
—	ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialnoekonomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev,
—	proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje strokovne pomoči organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih,
—	spremljanje in analiziranje in uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja, seznanjanje organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti s svojimi ugotovitvami, da bi lahko sprejemale ustrezne ukrepe,
. — spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrst profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoja poklicev, predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter zaposlovanje, prilagajanje izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih,
—	sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti pri izdelavi in izvedbi' načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo v posameznih organizacijah združenega dela ni več potrebno,
—	opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini,
—	opravljanje nalog s področja poklicnega usmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnih pripomočkov za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanje pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter povezovanje in usklajevanje dela na tem področju,
—	posredovanje dela in priprav delavcev za zaposlitev,
—	usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljanje pomoči pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev,
—	zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	v skladu s samoupravnim sporazumom razporejanje sredstev za zaposlovanje, ki jih v skupnostih
združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela,
—	opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi.
13.	člen	,
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost.
14.	člen
V	skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti sprejema skupščina skupnosti dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti.
15.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti.
Skupnost upravlja skupščina.
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov in za opravljanje drugih nalog ima skupščina naslednje skupne organe:
—	odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje,
—	odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov ter za kadrovske, finančne in administrativne zadeve,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A.	Skupščina skupnosti
16.	člen
Za upravljanje skupnosti je skupščina skupnosti organizirana po delegatskem načelu.
Skupščina ima 32 delegatskih mest.
Razdelitev delegatskih mest po delegacijah določa skupščina skupnosti s sklepom.
17.	člen
V	skupščino skupnosti delegirajo delegate posebne, združene ali splošne delegacije ali konference delegacij.
18.	člen
Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejema srednjeročne in letne plane zaposlovanja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana,
—	sprejema oziroma predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju zaposlovanja v TOZD, drugih OZD in samoupravnih skupnostih v občini kot spremljajoča dokumenta občinske resolucije,
—	sprejema program dela oziroma nalog skupnosti za zaposlovanje,
—	ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za
uresničevanje dogovorjenih usmeritev na področju zaposlovanja,
—	oblikuje izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini,
—	spremlja uresničevanje safnoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v občini,
—	obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnost za prelivanje sredstev,
—	sprejema sklepe in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema finančni načrt skupnosti, periodične obračune in zaključni račun skupnosti,
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	sprejema obrambni načrt skupnosti za zapo-poslovanje,
—	voli predsednika, namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike in člane odborov,
—	voli delegate za zasedanja skupščin Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti socialnega varstva,
—	imenuje in razrešuje vodjo delovne skupnosti,
—	obravnava in sprejema poročilo o delu organov skupnosti in strokovne službe,
—	opravlja druge naloge, za katere je pristojna Po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih samoupravni ih splošnih aktih skupnosti.
19.	člen
jSkupščina skupnosti dela na svojih sejah. Seje skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine. V času odsotnosti pa njegov namestnik.
Seje se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj štirikrat na leto Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine 'prejšnjega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo tudi na predlog:
—	tretjine delegatov,
—	predsedstva skupščine,
—	odbora skupščine skupnosti,
—	odbora samoupravne delavskp kontrole skupnosti,
-— Skupščine občine Idrija.
20.	člen
Sejo skupščine skupnosti ie treba sklicati s pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom in uro ter krajem seje. K vabilu mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda.
Vabilo in gradivo za sejo skupščine skupnosti mo-ra biti poslano delegacijam in konferencam delegacij Praviloma 15 dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
21.	člen
Predsednik skupščine skupnosti lahko povabi na sejo skupščine skupnosti predstavnike Skupščine občine Idrija, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij in skupnosti, da bi tako njihovi Predstavniki stalno ali občasno sodelovali v delu skup-
ščine in njenih organov, če je to v interesu skupščine skupnosti.
Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine skupnosti tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine. Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja.
22.	člen
Sejo skupščine skupnosti začne predsednik skupščine potem, ko verifikacijska komisija ugotovi, da je skupščina sklepčna.
Predsednik skupščine predlaga dnevni red seje skupščine skupnosti.
Vsak delegat lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, svoj predlog pa mora utemeljiti.
Skupščina skupnosti sprejme dnevni red z javnim glasovanjem.
23.	člen
Seja skupščine skupnosti se ne more končati, dokler dnevni red ni izčrpan, lahko pa se prekine in nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi določi skupščina skupnosti.
24.	člen
Dnevni red skupščine skupnosti mora vsebovati pregled izpolnitve sklepov prejšnje seje skupščine, ki ga posreduje predsednik skupščine skupnosti.
Dnevni red seje skupščine mora zagotoviti možnost vprašanj delegatov.
25.	člen
Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov skupščine.
V	skupščini skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločanjem večine glasov prisotnih delegatov na seji skupščine skupnosti.
26.	člen
Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik skupščine skupnosti' in zapisnikar.
Delegatom skupščine skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik, skupno z gradivom za naslednjo sejo skupščine
Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanje na seji, vsebina zapisnika seje skupščine skupnosti in podobna vprašanja se uredi s poslovnikom o delu skupščine skupnosti in njenih organov.
27\ člen
V	organe skupnosti so izvoljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve:
—	predsednik in namestnik predsednika skupščine,
—	predsedniki in namestniki predsednikov odborov.
28. člen
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
—	predstavlja in zastopa skupnost,
—	sklicuje in vodi seje skupščine ih seje predsedstva,
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,
—	p6d£isuje sklepe 'in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
— Skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z organizacijami, S katerimi Se povezujejo naloge skupnosti,
— Skrbi za učinkovito delo organov skupščine,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren Skupščini.
29.	člen
Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti V drgatiih Skupnosti, sklicuje predsednik skupščine skupne posvete in sestanke kot metodo dela in usklajevanja — predsedstvo skupščine.
Predsedstvo skupščine skliče predsednik skupščine zaradi priprave in obravnave gradiv za sejo skupščine ter za obravnavo vseh drugih pomembnejših vprašanj s področja delovanja medobčinske skupnosti.
Predsednik skupščine vabi na seje predsedstva poleg predsednikov skupnih organov, po potrebi tudi vodjo delovne skupnosti, predsednika odbora samoupravne delavske kontrole ter druge, za katere meni, da lahko pripomorejo k uspešnemu delu skupnega posveta oziroma sestanka.
30.	člen
Namestnik predsednika skupščine nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje dolžnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik ali skupščina.
31.	člen
Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in namestnika predsednika skupščine se izvede v skladu š Čostčpki, ki jih za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih v občini opravlja ob-Čiftška konferenca SZDL.
Volitve za predsednika In namestniki predsednika skupnosti se izvede z javnim glasovanjem.
Za predsednika oziroma njegovega namestnika je izmoljen kandidat, za katerega glasuje večina delega-
t-:	■ S-ržčivje skupnosti.
32.	člen
Delegati v organih skupnosti so za svoje delo odgovorni delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvoli, ih delegacijam, ki so jih delegirale.
33.	člen
Funkcija delegatov je družbena in častna.
Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje Š6j skupščine ter organov, v katerih je izvoljen ali delegiran.
34.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča Skupščina skupnosti, ravnajo delegati delegacij v skladu s smernicami in sprejetimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in erViHšhitfti dfužbčftimi potrebami in ihtef'eši. ,
35.	člen
6	delu skupščine skupnosti in o svojem delu v njej, je delegat dolžan poročati delegaciji, ki ga je delegirala na sejo skupščine skupnosti.
Delegatski mandat delegata v skupščini skupnosti traja, dokler delegacija ali konferenca delegacij ne določi drugega delegata za svoje delegatsko mesto v skupščini skupnosti.
Določila drugega odstavka tega člena veljajo tudi za delegate, ki jih delegira skupščina skupnosti v skupščino ' Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, skupščino Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupščino skupnosti socialnega varstva.
36.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost:
—	biti voljen v organe skupnosti,
—	odločati o vseh vprašanjih, M jih obravnavajo organi skupnosti,
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, z delom skupnih organov skupnosti in strokovne službe,
—	da je obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupnosti.
37.	člen
Delegat lahko zastavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pismeno s kateregakoli področja dejavnosti skupnosti. Na delegatska vprašanja je po možnosti potrebno odgovoriti na isti seji organa skupnosti. Če to ni mogoče, je potrebno odgovor pripraviti za prihodnjo sejo organov skupnosti. Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali zbira delovna skupnost strokovne službe.
38.	člen
Delegat ne more biti odgovoren za mnenje, ki ga izrazi, ali za glas, ki ga je dal na seji organa skupnosti, katerega delegat je iz področja dejavnosti skupnosti.
39.	člen
O udeležbi delegatov na sejah skupščine skupnosti in drugih skupnosti se vodi evidenca. Predsednik skupščine skupnosti oziroma organa skupnosti pismeno opozori vodjo delegacije ali konference delegacij, če se njen delegat ni udeležil seje skupščine skupnosti ali drugega organa skupnosti. Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije ali udeležbe v delu organov skupnosti izgubijo osebni dohodek, gre nadomestilo osebnega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Višino nadomestila osebnega dohodka in drugih povračil ter stroškov določa pristojni odbor sktipšeine skupnosti.
B.	Skupni organi skupščine
40.	člen
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov, oblikuje skupščina skupne organe — odbore.
41.	člen
Člane odborov, predsednike in njihove namestnike izvoli skupščina izmed delegatov skupščine.
Odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.
42.	člen
Odbor dela in odloča na seiah. Seje so sklepčne, č® je navzočih več kot polovica članov odbora.
Odbor sprejema sklepe, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov.
43.	člen
Delo odbora vodi predsednik oziroma njegov namestnik, ki' ga izvoli skupščina izmed članov odbora
44.	člen
Predsednik oziroma namestnik predsednika odbora opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in yodi seje odbora,
—	sklicuje iri vodi seje odbora,
—	skrbi za izvrševanje sklepov odbora in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost odbora,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti odbor ali skupščina.
45.	člen
Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje zlasti:
—	skrbi za usklajevanje dolgoročnih in srednjeročnih planov zaposlovanja s plani izobraževanja,
—	spremlja razvoj in strukturo kadrov ter politiko na tem področju,
—	spremlja področje priprave delavcev za zaposlitev ter preusposablj anj e delavcev,
—	spremlja in proučuje gibanja na področju zaposlovanja in brezposelnosti,
—	sprSmlja migracijska gibanja m zaposlovanje zdomcev,
—	spremlja in proučuje vprašanje ekonomičnosti
in produktivnosti zaposlovanja,	,
—	obravnava letne plane zaposlovanja in skrbi za njihovo usklajevanje,
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih združenemu delu,
—	spremlja nastanek in razvoj poklicev in predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev,
—	sodeluje pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenih zmogljivosti po posameznih poklicih,
—	obravnava problematiko zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb,
—	opravlja druge naloge, ki sodijo v njegovo področje dela in naloge za katere .ga pooblasti skupščina.
Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje šteje 5 članov.
46.	člen
Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov zlasti:
—	spremlja in oblikuje socialno politikb na področju brezposelnih oseb,
—	obravnava kriterije in merila socialne varnosti ter oblikuje predloge s tega področja,
—	odloča o materialnih pravicah brezposelnih oseb v skladu z zakonom in statutom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti,
—	odloča o usposabljanju invalidnih oseb potem, ko dobi mnenje komisije I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe.
—	odloča o materialnih pravicah oziroma o pri-Rravi za zaposlitev brezposelnih oseb,
—	sodeluje s skupnostjo socialnega varstva o zadevah s področja socialne politike.
47.	člen
Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov ter kadrovske, finančne in administrativne zadeve opravlja tudi naslednje naloge:
—	daje predloge za imenovanja predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike predsednikov in člane skupnih organov,
—	obravnava vprašanja s področja samoupravne organiziranosti skupnosti,
—	obravnava oziroma skrbi za pripravo finančnih planov skupnosti in predhodno kontrolo njihove realizacije,
—	obravnava združevanje in razporejanje sredstev za dejavnost zvezne skupnosti,
—	obravnava in spremlja sistem solidarnosti za področje socialne varnosti brezposelnih oseb, ter oblikuje ustrezne predloge,
—	obravnava razmerja s strokovno službo,
—	obravnava druge zadeve s svojega delovnega področja in zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
48.	člen
Samoupravna interesna skupnost za štipendiranje v občini Idrija opravlja naloge, ki jih opredeljuje samoupravni sporazum o štipendiranju v občini Idrija.
C.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
49.	člen
Pii opravljanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti so delegati delegacij organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter delavci delovne skupnosti dolžni zavarovati in varovati tajnost podatkov, ki so sestavni del obrambnih priprav.
Poslovna skrivnost skupnosti, še posebno pa uradna skrivnost so dokumenti, akti in ukrepi, ki jih tako označuje samoupravni splošni akt skupnosti ali jih ' je določil pristojni organ skupnosti oziroma Organ družbenopolitične skupnosti.
50.	člen
Skupnost sprejme' svoj obrambni načrt In uresničuje druge pravice in obveznosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z določili zakona, družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v družbenopolitični skupnosti ter s sklepom organov družbenopolitične skupnost?.
i
51.	člen
Obrambne priprave in vse priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti opravlja in vodi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot izvršni organ skupščine skupnosti.
52.	člen
Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določajo zakon, posebni sklepi skupščine skupnosti in ta statut.
53.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti, ^
—	sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo uresničevanje ter na tem področju sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi v občini,
—	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe, sa katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi skupnosti,
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine uresničevanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere,
—	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite,
—	v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti določi delavce, ki .opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo,
—	organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere,
—	sodeluje z odborom 'za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito medobčinske skupnosti za zaposlovanje zavoljo usklajevanja obrambnih priprav v skupnosti za zaposlovanje,
—	zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc, posebno evidenco o razporejanju občanov na delovno dolžnost in evidentiranje delovnih obveznikov,
—	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odbor uresničuje tudi naloge s področja družbene samozaščite v mejah svoje dejavnosti, s tem, da spremlja varstvene raztnere in stanje v delovni skupnosti in usklajuje izvajanje družbene samozaščite.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Ima 5 članov, pri čemer je predsednik skupščine skupnosti po svoji funkciji tudi predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Po položaju je član odbora tudi odgovorni delavec strokovne službe. Ostale člane izvoli skupščina skupnosti iz vrst delegatov skupnosti.
•	54. člen
Odbor za ljudsko obrambo ih družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
55.	člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta o rokih sklica skupščine ali njenih organov in zahtevana večina, pri sprejemanju sklepov. Način dela skupnosti' in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če delovanja organov skupnosti ne določijo organi družbenopolitične skupnosti.
Ko preneha nevarnost ali napad, je potrebno takoj sklicati sejo skupščine skupnosti, odbor pa ji mora poročati o delu v tem času.
D Samoupravni nadzor nad delom v skupnosti
56.	člen
Delovni' ljudje in občani v skupnosti nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in prek organa samoupravne delavske kontrole.
Za uresničevanje te pravice morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti ter s sklepi skupščihe skupnosti, njenih organov in z delom delovne skupnosti strokovne službe.
Delovni ljudje in občani dajejo neposredno prek delegatov predloge in pripombe, zastavljajo posamezna vprašanja skupščini skupnosti, izvršnim organom in delovni skupnosti strokovne službe.
57.	člen
Organ samoupravnega nadzora v skupnosti' je samoupravna delavska kontrola.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima poleg predsednika in namestnika predsednika še tri člane.
58.	člen
Predsednika, namestnika predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo in odpokličejo delegati' skupnosti preko skupščine skupnosti, v kateri so zastopani po načelih delegatskega sistema.
59 člen
Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo je dolžan sklicati, če to zahtevajo:
—	najmanj 3 člani,
—	skupščina skupnosti ali odbor skupščine,
—	najmanj tretjina delegatov skupščine skupnosti,
—	pristojni organ za družbeni nadzorr skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma družbenega pravobranilca samoupravljanja.
*	60. člen
Odbor samoupravne delavske kontrole zlasti: nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	spremlja uresničevanje sklepov skupščine skupnosti in njenih organov,
spremlja racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja skupnosti in delovne skupnosti strokovne službe ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave,
—	obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njenih organov ter zaključne račune skupnosti,
nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev, združenih v skupnosti.
61.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov skupnosti ter dajati pripombe in predloge na predloge samoupravnih splošnih aktov ter druga vprašanja in sklepe, ki jih sprejema skupščina ali njeni organi. Člani odbora imajo tudi pravico dajati pobude, da se določena vprašanja uvrstijo v dnevni red seje skupščine ali njenih organov.
62.	člen
S svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor samoupravne delavske kontrole seznanja skupščino skupnosti, delegacije skupnosti ali organ oziroma organizacijo, ki je zahteval sklic seje ali predlagal obravnavo določenega vprašanja.
Ce odbor ugotovi v delovanju skupnosti, njenih organov ali delovne skupnosti strokovne službe dejanja ali opustitve, ki predstavljajo kaznivo dejanje, gospodarski- prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora ali tega statuta, o tem obvesti tudi organe, pooblaščene za ukrepanje.
63.	člen'
Predsednik skupščine in predsedniki skupnih organov so dolžni odboru samoupravne delavske kontrole odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih odbor terja od njih in sodijo v pristojnost dela skupščine oziroma skupnih organov.
Strokovna služba je dolžna zagotoviti odboru samoupravne delavske kop t rol e opravljanje administrativnih del	v
III.	RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN MEDOBČINSKO SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE TER ZVEZO SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V SR SLOVENIJI
64.	člen
Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti delavci, delovni ljudje in občani preko skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovijo Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
65.	člen
Skupščina skupnosti sodeluje v organih medobčinske skupnosti prek svojih delegatov in delegacij.
Delegacije oziroma delegati skupnosti zastopajo v skupščini medobčinske skupnosti in njenih organov stališča in mnenja skupi.ine skupnosti oziioma njenih organov.
Delegacije in delegati skupnosti so za svoje delo v organih medobčinske skupnosti odgovorni skupščini skupnosti in organom, ki so jih delegirali.
66.	člen
Skupnost se na podlagi samoupravnega sporazuma združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zavoljo opravljanja splošnih in skupnih z^-dev s področja zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, štipendiranja in drugih vprašanj, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega pomena za vse delavce, delovne ljudi in občane na območju republike.
IV. ZAVAROVANJE ZA PRIMER BRE'T>o ■ ' TTOSTT
67.	člen
Pravice iz zavarovanja za. primer brezposelnosti, ■ ki si jih delavci zagotavljajo v skupnosti, so dololene z zakonom, tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
68.	člen
Za primer brezposelnosti imajo brezposelne osebe naslednje pravice:
—	pravico do denarnega nadomestila,
—	pravico do denarne pomoči,
—	prayico do zdravstvenega zavarovanja,
—	pravico do priprave za zaposlitev in
—	pravico do prevoznih in selitvenih stroškov. ,
69.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila, višina in čas trajanja te dajatve so določeni z zakonom.
70.	člen
Kot razlog krivde oziroma volje osebe pri prenehanju delovnega razmerja, zaradi katerega oseba po zakonu nima pravice do denarnega nadomestila, se smatra prenehanje delovnega razmerja zaradi:
1.	pismene izjave, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja delovno razmerje
2.	pismenega sporazuma s pooblaščenim organom temeljne organizacije, da ji preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji
3.	če ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki so ji bile ponudene in ki so ustrezale njeni strokovni izobrazbi m drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim 'oziroma če se v primerih iz 175. člena ZDR ni hotela dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela
4.	če ji je bil dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
5.	če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčala ali dala neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji
6.	če se je ugotovilo, da ni zmožna opravljati del oziroma nalog, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog, če trajneje ni dosegala delovnih rezultatov in da ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njeni delovni zmožnosti
7.	če ni dala pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju delavcev
8.	če se je na način, ki ga predpisuje zakon ugotovilo, da je za delo popolnoma nezmožna
9.	če je v času poskusnega dela negativno ocenjena
10.	če ji je bilo po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in ji ni bilo mogoče zagotoviti drugih del oziroma halog
11.	če je morala biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna več kot šest mesecev
12.	če ji je biLizrečen varnostni vzgojni ali varstveni ukrep, ki je trajal več kot šest mesecev in je morala biti zato odsotna z dela
13.	zaradi neodgovornega odnosa do dela, zaradi katerega je temeljna organizacija zašla v ekonomske težave
14.	če je pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen ali določen čas, pa ni uspešno končal pripravniške dobe.
71.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarne pomoči, višina in čas trajanja te dajatve so^ določene z zakonom.
72.	člen
Če se jugoslovanski državljani zaposlijo v tuji državi, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po povratku z dela iz tujine le, če so plačevali za čas -dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke za zaposlovanje in če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
Višina prispevka iz prvega odstavka tega člena
določa skupnost vsako leto s sklepom.
1	73. člen
Osšbi, ki uveljavljata pravico do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči, se izplačuje skupaj z denarnim nadomestilom oziroma denarno pomočjo še denarni dodatek za elane ožje družine v višini, ki jo določi skupnost s posebnim samoupravnim splošnim aktom.
74.	člen
Pravica brezposelne osebe do zdravstvenega varstva se uresničuje po predpisih zdravstvenega varstva.
Pravico do zdravstvenega varstva med brezposelnostjo lahko uveljavlja oseba, če se prijavi skupnosti najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma, ko je prenehala opravljati samostojno osebno delo.
Pravico do zdravstvenega varstva imajo tudi dijaki' po končanem šolanju in študenti po končanem Študiju, če se prijavijo pri skupnosti kot iskalci zaposlitve v roku 30 dni po končanem šolanju oziroma študiju.
75.	člen
Priprava, za zaposlitev zajema razne oblike usposabljanja, pridobivanja in izpopolnjevanja znanj ter delovnih zmožnosti, potrebnih za. opravljanje določenih del ip nalog oziroma za zaposlitev v določenem poklicu.
Priprava za zaposlitev zajema strokovno usposabljanje in prilagajanje na delo v obsegu in oblikah, potrebnih za predvideno zaposlitev ter materialno pomoč brezposelnim osebam pri tem usposabljanju.
Priprava za zaposlitev obsega materialno in strokovno pomoč brezposelnim osebam.
76.	člen
Materialna pomoč brezposelnim osebam, ki jih je skupnost napotila na usposabljanje, lahko obsega kritje stroškov:
—	za zdravstveni pregled in psihološki pregled,
—	za zavarovanje za primer nesreče pri delu, če nima te pravice ze po drugih predpisih
—	za delovno obleko, če je obvezna pr$ praktičnem usposabljanju
—	za prehrano in nastanitev v času usposabljanja izven kraja stalnega bivališča ali kritje stroškov za dnevni prevoz v kraj usposabljanja, če teh stroškov ne krije temeljna organizacija, v kateri se oseba usposablja,
—	za regres za prehrano med delom v času uspo-spbljanja v temeljni organizaciji, skladno z njenim splošnim aktom, če teh stroškov upravičencu ne krije temeljna organizacija, v kateri se usposablja
—	povračilo bruto osebnega dohodka, če sprejme temeljna organizacija osebo v delovno razmerje s pogojem, da ji skupnost refundira izplačilo bruto osebnih dohodkov v času usposabljanja oziroma v času ugotavljanja usposobljenosti osebe za delo
—	denarno pomoč med usposabljanjem, če" nima pravice do nadomestila osebnega dohodka, oziroma denarnega nadomestila ali denarne pomoči in sicer pod pogoji, ki jih določa zakon v višini, kot jo določa skupnost s posebnim sklepom.
—	nagrado mentorja, če je ta osebi med usposabljanjem potreben.
V	primeru, da je osebi na usposabljanju priznana
pravica za prehrano in nastanitev (5. alinea tega člena), ji pripada denarna pomoč samo v primeru, da so stroški prehrane in nastanitve nižji od, pripadajoče denarne pomoči. Denarna pomoč gre v takih primerila osebi le v višini razlike med tema dajatvama, če pa se osebi prizna povračilo osebnega dohodka (7. alinea tega člena), ji ne pripada denarna pomoč.
77.	člen
Strokovna pomoč osebam pri usposabljanju obsega zlasti:
—	izbor udeležencev
—	organizacijo izvajanja izobraževanja
—	pomoč med izvajanjem izobraževalnega procesa
—	spremljanje in vrednotenje izobraževalnih rezultatov	•	,
—	spremljanje uspešnosti oh delu idr.
78.	člen
Pravico do priprave za zaposlitev imajo tudi že zaposlene osebe v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti.
Za te namene sklenejo temeljne organizacije in skupnost samoupravni sporazum,; kolikor to že ni dogovorjeno oziroma vključeno v samoupravni' sporazum o temeljih plana razvoja zaposlovanja in v njegovih dodatkih za posamezno koledarsko leto, na podlagi katerega se združujejo' dodatna namenska sredstva za strokovno usposobitev, dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in zaposlitev že zaposlenih delavcev.
79.	člen
S samoupravnim sporazumom iz pr.j njega člena se temeljne organizacije in skupnosti^ dogovorijo o namenu združevanja sredstev, o uporabi sredstev, O načinu upravljanja s temi sredstvi, o osnovah in merilih .strokovnega usposabljanja idr.
V	skiadu s samoupravnim sporazumom se temeljne organizacije in skupnost lahko dogovorijo, da pripadajo delavcem pravice in obveznosti, določene z zakonom in tem statutom.
80.	člen
Invalidni osebi, ki uveljavlja pravice do usposabljanja po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, pripadajo pravice iz naslova priprave za zaposlitev v obsegu in oblikah, določenih z zakonom o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti in s tem statutom.
Poleg pravice iz 76. člena tega statuta obsega materialno pomoč invalidnim osebam še naslednje pravice:
—	stroški socialne rehabilitacije, če so ti invalidni osebi neogibno potrebni za delo in življenje in sicer v obsegu, ki je sestavni' del programa njene rehabilitacije (npr. ortopedski pripomočki, pomagala, obleka, osebna higiena, pomoč pri nabavi prevoznega sredstva, upoštevajoč neogibno potrebo za prevoz na delo in socialni status, mnenje skupnosti socialnega skrbstva ipd.),
—	dodatek za tujo pomoč in nego invalidnim osebam pod pogoji in v višini kot jih predvideva zakon
o pokojninskem In invalidskem 'zavarovanju in sta-
tut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in* če strokovna komisija za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe ugotovi, da je glede na vrsto in stopnjo invalidnosti takšna pomoč' invalidni osebi potrebna,
—	stroški v zvezi z zaposlitvijo kot:
. adaptacija delovnih priprav,
. odstranjevanje ovir
. adaptacija v zvezi z delom na domu ipd.,
—	ostali stroški (stroški, ki nastanejo v pripravljalnem postopku, pripomočki, ipd.).
Skupnost vsako leto s sklepom določa višino denarne pomoči v času usposabljanja invalidne osebe.
81.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do prevoznih in selitvenih stroškov ter višina stroškov so določeni z
zakonom.
82.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter uveljavljanj e‘pravic oseb po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb določa zakon in .pravilnik o postopku za uveljavljanje materialnih pravic brezposelnih oseb in invalidov.
V. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S sredstVi SKUPNOSTI
83.	člen
Zavoljo zadovoljevanja splošnih in posameznih in zavarovanja za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, de-sabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb,, delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega - osebnega dela in ' nosilci samostojnega osebnega dela .združujejo sredstva za zadovoljevanje teh potreb in interesov po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
84.	člen
Sredstva skupnosti so:
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci' in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovnih skupnosti,
—	prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci' samostojnega osebnega dela,
—	prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela,
—	prispevki,, ki jih plačujejo delavci, začasno zaposleni v tujini oziroma v državah, s katerimi SFRJ nima sklenjenega meddržavnega sporazuma o zavarovanju za primer brezposelnostj,
—	dohodki od refundacij, izplačanih denarnih dajatev iz zavarovanja za brezposelnost delavcev od držav, s katerimi je SFRJ sklenila konvencijo o zavarovanju za brezposelnost,
—	dohodki od sporazumov in pogodb, sklenjenih z organizacijami združenega dela za pripravo delav-cev za zaposlitev,
—	druga sredstva.
85.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti opredeljujejo obseg, vrsto in kvaliteto posameznih storitev oziroma programov storitev, opredelitev programa,' za katerega se združujejo sredstva po načelu solidarnosti, skupne obveznosti udeležencev po sporazumu, osnove in merila za združevanje sredstev, vrsto so- . cialnih pravic ter pogoje, kriterije ih merila, po katerih bodo uveljavljali te pravice, ter višino sredstev, ki jih v ta namen združujejo.
Ce ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, določi skupščina občine višino prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevke ali le za tiste delavce in delovne ljudi, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma.
86.	člen
O načihu in pogojih porabe sredstev, zbranih iz prispevkov po prejšnjem členu, odloča skupščina skupnosti za vsako koledarsko leto ,posebej s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na planu dejavnosti skupnosti.	.
87.	člen
Sredstva skupnosti so namenjena predvsem za dajatve in zavarovanje za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, za dejavnost skupnosti1, za sofinanciranje programa dela skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja in zavarovanja za pfimer brezposelnosti, za delo delovne skupnosti strokovne službe.
88.	člen
Skupnost ima rezervna sredstva, ki jih formira iz presežka prihodkov, ugotovljenih z zaključnim računom.
Obvezna rezerva znaša 1,5 •/• planiranega pri- ’
spevka za tekoče leto.
Obveznosti izločanja sredstev v obvezno rezervo prenehajo, ko ta sredstva dosežejo 15 Vo povprečnega planiranega prispevka iz prihodka v zadnjih treh letih.
89.	člen
Skupnost ima poslovni sklad, ki ga formira iz sredstev presežkov prihodkov ob zaključnem računu.
90.	člen
Ce skupščina skupnosti do začetka koledarskega leta ne sprejme finančnega načrta za naslednje leto, se dejavnost skupnosti financira skladno s sklepom o začasnem financiranju.
91.	člen
Odredbodajalec finančnega načrta je predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
S VI. POSTOPEK PLANIRANJA
IN USKLAJEVANJA V SKUPNOSTI
92.	člen
Skupščina skupnosti določi s sklepam o pripravi plana roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni in organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana. Ta organ pripravi delovni program pripravljanja plana.
93.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni' ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost.
Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka sklepajo udeleženci na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov.
94.	člen
Organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana skupnosti, pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti.
Elemente zd sporazum sprejemajo udeleženci samoupravnega sporazuma, o temeljih plana skupnosti, ter jih po delegatih usklajujejo v skupščini skupnosti.
95.	člen
Plan skupnosti’ sprejme skupščina skupnosti.
96.	člen
Plan skupnosti vsebuje: ■
L srednjeročne cilje razvoja dejavnosti, za katero je bila skupnost ustanovljena,
2.	naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
3.	naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev,
4.	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnih sporazumov o temeljih plana.
VIT JAVNOST DELA SKUPNOSTI
97.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, ustanovitelji skupnosti, imajo pravico biti seznanjeni prek svojih delegatov in delegacij z vsemi temeljnimi problemi, z delom in' s stanjem skupnosti.
, Delegati skupščine skupnosti so dolžni poročati o svojem delu delavcem in delovnim ljudem ter občanom, ki so jih delegirali na seji skupščine skupnosti oziroma v- organe skupnosti.
98.	člen
Informiranje o delu skupnosti poteka prek:
—	glasila skupnosti,
—	pismenih materialov za seje skupščine skupnosti in njenih organov,
—	razprav in sporočil na sejah skupščine skupnosti. in njenih organov, kakor tudi na sestankih delegacij za delegiranje delegatov,
—	sredstev javnega obveščanja,
—	letnih, poslovnih in drugih poročil skupnosti,
—	orugin od uk uixunvuf&Dj&,
99.	člen
Širšo javnost so dolžni organi skupnosti vsako le-!to seznanjati:
—	o sprejetih planih,
—	o tem, kako so plani izpolnjeni,
—	o tem, kako so bila uporabljene sredstva.
100.	člen
Seje skupščine skupnosti in njenih organov so javne in je lahko na seji pod pogoji, ki jih določa poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih organov, navzoč vsak.
Vsak, ki izkaže upravičen interes, ima pravico vpogleda v zapisnik sej skupščine skupnosti in njenih organov.
101.	člen
pravočasno obveščanje javnosti je po določilih tega statuta zadolžen predsednik skupščine.
VIII.	DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE
102.	člen
Strokovna, administrativna, finančna in tem podobna dela • opravlja za skupnost delovna skupnost strokovne službe.	,
Skupščina skupnosti s posebnim sklepom ustanovi delovno skupnost strokovne službe skupno z drugimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane.
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovna službe določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe.
103.	člen
Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti, na podlagi poprejšnjega mnenja delavskega sveta delovne skupnosti strokovne službe.
Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovan, kdor ima:
—i visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri,
—	najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
—	sposobnost organizacije dela in vodenja,
—	moralno politične vrline,
—	da je - družbenopolitično aktiven.
104.	člen
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in za delo delovne skupnosti strokovne službe odgovoren skupščinam skupnosti’, ki so ga imenovale.
105.	člen
Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela in sredstev skupnosti na podlagi osnov in meril, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupnost in delovna skupnost strokovne službe.
Delavci delovne skupnosti strokovne službe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela In z ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za delitev.
106.	člen
Skupnost zagotavlja skupno z drugimi skupnostmi vse temeljne pogoje za poslovanje delovne skupnosti' strokovne službe, to so delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja.
Z delovnimi sredstvi upravlja skupnost, delavci delovne skupnosti pa imajo za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico uporabljati in delati s temi sredstvi
107.	člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki zadevajo delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti.
108.	člen
Za akte delovne skupnosti strokovne službe, ki določajo okvirni planski obseg in vrsto del ter nalog in s tem v zvezi izobrazbeno strukturo kadrov v delovni skupnosti strokovne službe, je potrebno poprejšnje soglasje skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, po predhodni razpravi v vseh skupnostih, ki' so ustanovile delovno skupnost.
IX.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
109.	člen
Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti,
—	statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe,
—	samoupravni sporazum. o temeljih plana zaposlovanja,
—	pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti,
—	pravilnik o samoupravni delavski kontroli,
—	pravilnik o uveljavljanju pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih organov,
—	druge samoupravne splošne akte.
110.	člen
Preden skupščina skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, je potrebno zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah, ki delegirajo delegata v skupščino skupnosti.
111.	člen
Ko se oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta, katerega osnutek so obravnavale delegacije, je pristojni odbor skupščine skupnosti dolžan obravnavati vse posredovane predloge, pripombe in mnenja k osnutku samoupravnega splošnega akta ter v obrazložitvi predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj ni upošteval in zakaj.
112.	člen
Samoupravni splošni akti, sprejeti v skupščini skupnosti, začno veljati praviloma osmi dan po objavi’ v Uradnem listu SR Slovenije, če ni drugače "določeno s samoupravnim splošnim aktom..
113.	člen
Spremembe, in dopolnitve samoupravnega splošnega akta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
114.	člen
Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti daje organ skupnosti, ki je sprejel samoupravni splošni* akt.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
115.	člen
Vse samoupravne splošne akte skupnosti je potrebno sprejeti oziroma uskladiti s statutom skupnosti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta.
116.	člen
Statut skupnosti je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti in začne veljati' osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine
Bogdan Krivec L r.
683.
Na podlagi 6. in 7. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82)
sklenejo
—	delavci ih drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega združenja,
—	občani v krajevnih skupnostih,
—	delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kamnik
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom so delavci in delovni ljudje preko svojih temeljnih in drugih organizacij združenega delax samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci v delovnem razmerju z z nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega sindikata in nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega združenja, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (v nadaljnjem besedilu: delavci in delovni ljudje) na območju občine Kamnik združujejo v Samoupravno skupnost za zaposlovanje Kamnik (v nadaljnjem besedilu: skupnost za zaposlovanje).
2.	člen
Ta samoupravni sporazum določa:
—	pravice in obveznosti delavcev in delovnih ljudi,
—	združevanje sredstev za uresničevanje programa in nalog skupnosti,
—	samoupravno organiziranost skupnosti za zaposlovanje,
—	razmerja med skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi,
—	samoupravni nadzor nad delom v skupnosti,
—	opravljanje izvajalskih, administrativno-slro- ■ kovnih, pomožnih in temu podobnih del.
3.	člen
Delavci si v skupnosti za zaposlovanje zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanja 'za primer brezposelnosti s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti skupnosti za zaposlovanje..
4.	Sen
Delo skupnosti za zaposlovanje je javno. Skupnost za zaposlovanje in njeni organi obveščajo delavce in delovne ljudi o svojem delu po delegatih delegacij, preko svojih informativnih sredstev pa tudi preko sredstev javnega informiranja.
S statutom skupnosti se podrobneje opredeli vloga in naloga posameznih organov skupnosti in delegatov v skupščini ter njihova odgovornost delav-ceih in delovnim ljudem pri uresničevanju načela javnosti dela.
5.	člen
Skupnost ima lastnost družbeno pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz zakona, tega sporazuma in statuta skupnosti.
Sedež skupnosti je v Kamniku, Kajuhova pot 11.
n. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
6.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti za zaposlovanje svoje pravice in obveznosti na področju zaposlovanja na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov,' tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
7.	člen
V skupnosti za zaposlovanje uresničujejo delavci in delovni ljudje zlasti naslednje naloge in interese:
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne
planske akte skupnosti,
—	organizirajo samoupravno sporazumevanje in usklajevanje načrtov zaposlovanja temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, na podlagi ekonomskih in socialnih kriterijev zaposlovanja za obdobje enega leta, za srednjeročno in dolgoročno obdobje,
—	na podlagi širše dogovorjenih usmeritev in v sodelovanju z drugimi dejavniki oblikujejo politiko usmerjanja v izobraževanje in delo, štipendijsko politiko in politiko zagotavljanja vsaj minimalnih standardov za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev ter sprejemajo skupne ukrepe in zadolžitve za uresničevanje teh dogovorjenih usmeritev,
—	s pravočasnim dogovarjanjem fa sprejemanjem ustreznih ukrepov skrbe za preusposabljanje in preusmerjanje tehnoloških in drugih presežkov delavcev v organizacijah združenega dela,
—	si zagotavljajo uresničevanje pravic, za primer brezposelnosti,.
—	skrbe za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb in zagotavljajo materialno pomoč pri njihovem. usposabljanju in pripravi za zaposlitev,
—	sprejemajo skupne ukrepe in aktivnosti za
varstvo naših delavcev na začasnem delu v tujini
in za njihovo organizirano vračanje in ponovno zaposlitev,
—	organizirajo potrebno strokovno delo ter
—	uresničujejo druge naloge in interese določene z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom.
III.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SKUPNOSTI
8.	člen
Sredstva za delo skupnosti združujejo:
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela,
—	nosilci samostojnega osebnega dela.
Za naloge in programe ter obveznosti in pravice, -ki jih delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti za zaposlovanje, združujejo sredstva na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje.
9.	člen
Za dejavnosti, s katerimi se zagotavlja in varuje zaposlitev ter za zagotavljanje zavarovanja za primer brezposelnosti, delavci in delovni ljudje v skupnosti za zaposlovanje na podlagi minulega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo v te namene potrebna sredstva.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI ZA.ZAPOSLOVANJE
10.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti za zaposlovanje.
Skupnost za zaposlovanje hna naslednje 'organe:
—	skupščino
—	organ samoupravne delavske kontrole.
Skupščina skupnosti za zaposlovanje imenuje:
—	predsedstvo skupščine,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in
—	druge odbore za opravljanje posameznih nalog.
11.	člen
Skupnost za zaposlovanje upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kot tudi delegati v krajevnih skupnostih. Člane delegacij volijo in odpokličejo te organizacije in skupnosti po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom.
Skupnost za zaposlovanje s statutom v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti določa razmerja med organi skupnosti, število članov oziroma delegatskih mest v skupščini skupnosti ter drugih njenih organov in teles.
12.	člen
Skupščina skupnosti za zaposlovanje opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne {dane skupnosti,
—	spremlja gibanje zaposlovanja in stanje zaposlenosti v občini ter izvajanje samoupravnih spo-razmnov in drugih aktov, ki so jih delavci in občani Sklenili ali sprejeli v skupnosti s področja zaposlovanja in štipendiranja ter sprejema sklepe, priporočila in ukrepe za dosledno uresničevanje sprejetih ciljev ter usmeritev,
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti,
—	potrjuje program dela (delovni načrt) delovne skupnosti strokovne službe ter obravnava delo strokovne službe,
—	sprejema finančni načrt in potrjuje periodični' obračun in zaključni račun skupnosti,
—	razpisuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	oblikuje osnove in merila za zagotavljanje solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja,
—	obravnava in oblikuje osnove in merila za socialno varstvene korektive na področju zaposlovanja,
—	sprejema obrambni načrt skupnosti in druge
ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,	•	*
—	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter člane delovnih teles skupščine,
—	voli delegate za skupščino Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti socialnega varstva v občini,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, Statutom skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti.
13.	člen
Skupščina obravnava 'posamezna vprašanja na lastno pobudo oziroma v skladu s sprejetim programom dela, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij ali druge skupnosti
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju politike zaposlovanja, socialne varnosti in politike štipendiranja v občini, lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije.
14.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina vfeljavno sklepa, če je na seji navzoča Večina delegatov.
15.	Člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, Ki ga izvoli skupščina ža dobo dveh let z fnfežrtostid enkratne ponovne izvolitve
* 16 člen
V Skupščini skupnosti za zaposlovanje usklajujejo delegati delegacij mnenja in stališča delegacij, ki so jih delegirale.
Skupščina sprejema sklepe, stališča, samoupravne splošne akte, priporočila in mnenja z večino glasov
navzočih delegatov delegacij.
17.	člen
Če ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja oziroma samoupravnega Splošnega akta, če ni prišlo do izvolitve ali imenovanja po prejšnjem členu tega samoupravnega sporazuma, se prične Usklajevalni postopek, kot ga določa statut skupnosti za zaposlovanje.
18.	člen
Skupnost za zaposlovanje s statutom opredeljuje odbore, ki jih imenuje skupščina, njihove naloge, sestavo in način dela.
V.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN ORGANIZACIJA TER
Delovanje skupnosti za zaposlovanje v
IZJEMNIH RAZMERAH
19.	člen
Skupnost za zaposlovanje ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor skrbi za izvrševanje nalog s področje ljudske obrambe in družbene samozaščite in ža organizacijo in delovanje skupnosti za zaposlovanje v izjemnih razmerah.
20.	člen
Natančnejše določbe o sestavi’ in delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vsebuje statut skupnosti za zaposlovanje.
21.	člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, heposredna vojna nevarnost, vtijna) prilagodi Skupnost za zaposlovanje svoj6 drganizačijb in deio načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
22.	člen
Skupnost za zaposlovanje se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi Samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi
VI.	RAZMERJA MED SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI
23.	člen
Skupnost sodeluje z ofgani družbenopolitične skupnosti in organi družbenopolitičnih organizacij zlašti pri oblikovanju politike zaposlovanja, izvajanja štipendijske politike, varstva zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti.
24.	člen
Zaradi izpolnjevanja svojih nalog v skladu s politiko socialne varnosti delavcev in delovnih ljudi na področju zaposlovanja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb in zaradi sodelovanja pri oblikovanju te politike, se skupnost vključuje v samoupravno interesno skupnost za socialno varstvo Kamnik v skladu z zakonom.
Skupnost sodeluje tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi' v občini pri opravljanju zadev skupnega pomena s področja dejavnosti skupnosti
25.	člen
Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti udeleženci tega sporazuma skupaj in preko občinskih skupnosti za zaposlovanje s samoupravnim sporazumom ustanovijo Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
S samoupravnim sporazumom se določijo naloge,
odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev.
26.	člen
Skupnosti za zaposlovanje se združujejo v zvezo skupnosti za zaposlovanje na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S takim sporazumom se določa izvajanje skupnih nalog, pomembnih za območje republike, za medrepubliško zaposlovanje, za varstvo delavcev v tujini in njihovo organizirano vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja in kadrovske politike, ki zajemajo območje republike ali podrpčje posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti in za opravljanje raziskovalnega dela ter uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanju.
S samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo skupnosti se dogovore tudi skupno programiranje, združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlovanja, za izenačevanje pogojev dela na tem področju ter združevanje sredstev, potrebnih zvezi skupnosti za opravljanje nalog in zadev splošnega in skupnega pomena za zaposlovanje oziroma za opravljanje nalog, za katere lahko skupnosti za zaposlovanje pooblastijo skupnosti s posebnim dogovorom.
VII.	SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM V SKUPNOSTI
27.	člen
Delavci in delovni ljudje, združeni' v skupnosti, nadzorujejo delo skupščine skupnosti in njenih organov ter delo strokovne službe.
Pri uresničevanju tega imajo zlasti pravico in obveznost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti, s sklepi skupščine skupnosti ter njenih organov in delom strokovne službe.
Delavci in delovni ljudje se seznanjajo s sklepi skupščine skupnosti in njenih organov ter z delom strokovne službe preko informativnih sredstev skupnosti, preko sredstev javnega obveščanja ali na drug način. Neposredno in preko delegatov delegacij dajejo pripombe -in predloge ter naslavljajo vprašanja skupščini in njenim organom in' strokovni službi skupnosti.
28.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravic ter obveznosti delavcev in delovnih ljudi, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja, je odbor samoupravne delavske kontrole.
Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo delavci in delovni ljudje neposredno preko svojih delegacij,
Naloge in način izvolitve odbora samoupravne delavske kontrole se podrobneje določajo v statutu skup-
noeti.
VHI. OPRAVLJANJE IZVAJALSKIH, ADMINISTRATIVNO-STROKOVNIH, POMOŽNIH IN DRUGIH PODOBNIH DEL
29.	člen
Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejema skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg.
30.	člen
Strokovna služba ima svoj sedež na sedežu Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Parmova 'SŽ.
Delavci strokovne službe opravljajo dela in naloge tudi na delovnih enotah, ki so na sedežih vseh občinskih skupnosti, ki so ustanovile strokovno službo.
31.	člen
Strokovna služba opravlja predvsem naslednje naloge:
—	opravlja naloge usmerjanja v zaposlitev in organizira pripravo delavcev ter invalidnih oseb za zaposlitev,
—	opravlja naloge s področja usmerjanja v izobraževanje, zlasti s tem, da razvija metode in strokovne pripomočke za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, da sodeluje pri usmerjanju v izobraževanje z drugimi nosilci usmerjanja ter da organizira, povezuje in usklajujejo delo na tem področju,
—	ugotavlja vire, primanjkljaje in presežke prebivalstva za zaposlitev, proučuje socialno-ekonomsko sestavo aktivnega prebivalstva ter z njo povezano poklicno in prostorsko gibljivost ter spremlja notranje in zunanje migracijske tokove,
—	proučuje, spremlja fn ugotavlja potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti po kadrih ter daje organizacijam .pomoč pri proučevanju njihovega stanja,
—	spremlja in analizira uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter pripravlja predloge ukrepov in aktivnosti za doseganje dogovorjene politike zaposlovanja,
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu in družbenim dejavnostim, spremlja nastanek in razvoj poklicev ter organizira delo na spremembah in dopolnitvah nomenklature poklicev.
—	opravlja zadeve v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini,
—	pripravlja strokovna gradiva, potrebna za delovanje organov skupnosti in strokovne podlage za obravnavanje ali sprejemanje planskih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih družbenih dokumentov in splošnih aktov,
—	opravlja vse strokovne in finančne naloge v zvezi z izvajanjem samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini',
—	vodi predpisane evidence s področja .dela in zaposlovanja,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
32.	člen 1 i
Pravite, obveznosti in odgovornosti delavcev strokovne službe, ki je organizirana kot delovna skup-
nost in opravlja za skupnost za zaposlovanje dela, ki so navedena v 31. členu tega sporazuma, ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti in skupnost za zaposlovanje.
Delavci delovne skupnosti' pridobijo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga ustvari delovna skupnost s svobodno menjavo dela.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33.	člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v katerih je več kot polovica delavcev z območja občine.
Samoupravni sporazum potrdi Skupščina občine Kamnik.
34.	člen
Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni in spremeni po postopku, ki velja za njegov sprejem.
35.	člen
Z uveljavitvijo tega sporazuma preneha veljati dosedanji samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik.
36.	člen
Sarhoupravni sporazum začne veljati' osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
684.
Na podlagi 12. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) in določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kamnik je skupščina Samoupravne interesne |kupnosti za zaposlovanje Kamnik na svoji seji dne
27.	septembra 1982 sprejela
STATUT
Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kamnik
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Kamnik (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kamnik, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevnih skupnostih ter delovni' ljudje, včlanjeni v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, dne 29. 6. 1982.
2.	člen
Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, tega statuta In drugih samoupravnih aktov skupnosti.
3.	člen
Sedež skupnosti je v Kamniku, Kajuhova pot 11.
4.	člen
Skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom 30 milimetrov in besedilom ob robu kroga »Samoupravna skupnost za zaposlovanje«, v sredini pa navedbo sedeža: »Kamnik«.
Skupnost ima za posebne potrebe pečat okrogle oblike, z enakim besedilom, s premerom 20 mm.
Skupnost ima tudi štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom, kot je na pečatu.
5.	člen
V skupnosti uresničujejo delavci svoje pravice in obveznosti preko delegatov delegacij v organih skupnosti in preko posebnega organa samoupravne delavske kontrole.
6.	člen
Delo organov skupnosti je javno.
7.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Predsednik skupščine je upravičen, da v imenu skupnosti v okviru nalog oziroma njene dejavnosti in v mejah svojih pooblastil sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi, da zastopa skupnost pred sodišči in drugimi upravnimi organi.
8.	člen
Skupnost se povezuje z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana zavoljo opravljanja s programi in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Medobčinske skupnosti’ za zaposlovanje Ljubljana, dogovorjenih skupnih nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost se z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji zavoljo opravljanja skupnih zadev s področja zaposlovanja ih zavarovanja za primer brezposelnosti, pomembnih za območje republike.
9.	člen
Zavoljo oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov na tem področju, sprejemanja sklepov in združevanja sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja z drugimi zbori Skupščine občine Kamnik se skupnost povezuje s Skupnostjo socialnega varstva Kamnik.
M. člen
Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejme skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane, oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg.
H. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
11.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani določajo v skupnosti v skladu s politiko zaposlovanja in družbenimi plani zlasti:
—	kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov,
—	takšno zaposlovanje, da lahko delavci pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnosti in z delom pridobljene delovne zmožnosti,
—	načrtno izpopolnjevanje poklicne in izobrazbene sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela in njene dejavnosti,
—	ustvarjanje možnosti' in pogojev za zaposlovanje invalidnih oseb.
V skupnosti se delavci obvezno zavarujejo za primer brezposelnosti po določbah zakona, tega statute in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
12.	člen
Delavci in delovni ljudje v skupnosti zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog:
—	ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialnoekonomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev,
—	proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje strokovne pomoči organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih,
—	spremljanje in analiziranje in uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja, seznanjanje organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti s svojimi ugotovitvami, da bi lahko sprejemale ustrezne ukrepe,
—	spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrst profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim. spremljanje nastanka in razvoja poklicev, predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter zaposlovanje, prilagajanje izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih,
—	sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo v posameznih organizacijah združenega dela ni več potrebno,"
—	opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini,
—	opravljanje nalog s področja poklicnega usmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnih pripomočkov za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanje pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter povezovanje In usklajevanje dela na tem področju,
—	posredovanje dela in priprav delavcev za zaposlitev,
—	usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljanje pomoči pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev,
—	izvajanje štipendijske politike v občini v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	v skladu s samoupravnim sporazumom razporejanje sredstev za zaposlovanje, ki jih v skupnostih združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela,
—	opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi.
13.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacij Eih združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost.
14.	člen
V skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti sprejema skupščina skupnosti dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti.
15.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti.
Skupnost upravlja skupščina.
Za 'opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov in za opravljanje drugih nalog ima skupščina naslednje skupne organe:
—	odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje
—	odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov
—	odbor za štipendiranje
—	odbor za finančne, kadrovske in administrativne zadeve
odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A.	Skupščina skupnosti
16.	člen
Za upravljanje skupnosti je skupščina skupnosti organizirana po delegatskem načelu.
Skupščina skupnosti ima 33 delegatskih mest.
Razdelitev delegatskih mest po delegacijah določa skupščina skupnosti s sklepom.
17.	člen
V skupščino skupnosti delegirajo delegate posebne, združene ali splošne delegacije ali konference delegacij.
18.	člen
Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejema srednjeročne in letne plane zaposlovanja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana,
—	sprejema oziroma predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju zaposlovanja v TOZD, drugih OZD in samoupravnih skupnostih v občini kot spremlja j očgt dokumenta občinske resolucije,
—	sprejema program dela ozitoma nalog skupnosti za zaposlovanje,
—	ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresničevanje dogovorjenih usmeritev na področju zaposlovanja,
—	oblikuje izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini,
—	spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v občini,
—	spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini,
—	razpisuje in podeljuje štipendije iz združenih srpdstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
-— obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnost za prelivanje sredstev,
—	poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike, o uporabi združenih 'sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev,
—	ugotavlja kršitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju,
—	sprejema sklepe in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema finančni načrt skupnosti, periodične obračune in zaključni račun skupnosti,
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	sprejema obrambni načrt skupnosti za zaposlovanje,
—	voli t predsednika, namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike in člane odborov,
—	voli delegate za zasedanje skupščin Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti socialr nega varstva,
—' imenuje in razrešuje vodjo strokovne službe,
—	obravnava in sprejema poročilo o delu organov skupnosti in strokovne službe,	,
—	opravlja druge naloge, za katere je pristojna po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
19.	člen
Skupščina skupnosti' dela na svojih sejah. Seje skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine. V času odsotnosti pa njegov namestnik.
Seje se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj štirikrat na leto. Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine prejšnjega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika.
Predsednik skupščine je dolžan skMcati sejo tudi na predlog:
—	tretjine delegatov,
—	predsedstva skupščine,
—	odbora skupščine skupnosti,
—	odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti,
— Skupščine občine Kamnik.
če predsednik skupščine v 15 dneh ne skliče seje skupščine, jo lahko skliče predlagatelj.
20.	člen
Sejo skupščine skupnosti je treba sklicati s pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom in uro ter krajem seje. K vabilu mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda.
Vabilo in gradivo za sejo skupščine skupnosti mora biti poslano delegacijam in konferencam delegacij praviloma 15 dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
21.	člen
Predsednik skupščine skupnosti lahko povabi na sejo skupščine skupnosti predstavnike Skupščine občine Kamnik, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij in skupnosti', da bi tako njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelovali v delu skupščine in njenih organov, če je to v interesu skupščine skupnosti.
Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine skupnosti tudi' predstavnike drugih, samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine. Udeleženci seje iz "prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja.
22.	člen
Sejo skupščine skupnosti začne predsednik skupščine potem, ko verifikacijska komisija ugotovi, da je skupščina sklepčna.	e
Predsednik skupščine predlaga dnevni red seje skupščine skupnosti.
Vsak delegat lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, svoj predlog pa mora utemeljiti.
Skupščina skupnosti sprejme dnevni red z javnim glasovanjem.
23.	člen
Seja skupščine skupnosti se ne more končati, dokler dnevni red ni izčrpan, .lahko pa se prekine in nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi določi skupščina skupnosti.
24.	člen
Dnevni red skupščine skupnosti mora vsebovati pregled izpolnitve sklepov prejšnje seje skupščine, ki ga posreduje predsednik skupščine skupnosti.
Dnevni red seje skupščine mora zagotoviti možnost vprašanj delegatov.
25.	člen
Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov skupščine.
V skupščini skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem ozi-
roma z odločanjem večine glasov prisotnih delegatov na seji skupščine skupnosti.
26.	člen
Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik skupščine skupnosti' in zapisnikar.
Delegatom skupščine skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik, skupno z gradivom za naslednjo sejo skupščine.
Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanje na seji, vsebina zapisnika seje skupščine skupnosti in podobna vprašanja se uredi s poslovnikom o delu skupščine skupnosti in njenih organov.
27.	člen
V organe skupnosti so izvoljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve:
-	— predsednik ih namestnik predsednika skupšči-
ne,
—	predsedniki in namestniki predsednikov odborov.
28.	člen
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
—	predstavlja in zastopa skupnost,
—	sklicuje in vodi seje skupščine in seje predsedstva,
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,
—	podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z organizacijami, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti,
—	skrbi za učinkovito delo organov skupščine,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
2g. člen
Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih skupnosti, sklicuje predsednik skupščine skupne posvete in sestanke kot metodo dela in usklajevanja — predsedstvo skupščine.
Predsedstvo skupščine skliče predsednik skupščine zaradi priprave in obravnave gradiv za sejo skupščine ter za obravnavo vseh drugih pomembnejših vprašanj s področja delovanja medobčinske skupnosti.
Predsednik skupščine vabi na seje predsedstva poleg predsednikov skupnih organov, po potrebi tudi vodjo delovne skupnosti, predsednika odbora samoupravne delavske kontrole ter druge, za katere meni, da lahko pripomorejo k uspešnemu delu skupnega posveta oziroma sestanka.
30. člen
Namestnik predsednika skupščine nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje dolžnosti ter opravlja druge naloge, M mu jih zaupa predsednik ali skupščina.
M. Ben
Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in namestnika predsednika skupščine se izvede v skladu
----------------------v
s postopki, ki jih za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih v občini opravlja občinska konferenca SZDL.
Volitve za predsednika in namestnika predsednika skupnosti se izvede z javnim glasovanjem.
Za predsednika oziroma njegovega namestnika je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupščine skupnosti.
32.	člen
Delegati v organih skupnosti so za svoje delo odgovorni delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili, in delegacijam, ki so jih delegirale.
33.	člen
Funkcija delegatov je družbena in častna.
Delegat imš pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine ter organov, v katerih je izvoljen ali delegiran.
34.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina skupnosti, ravnajo delegati delegacij v skladu s smernicami in sprejetimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi.
35.	člen
O delu skupščine skupnosti in o svojem deh! v njej, je delegat dolžan poročati delegaciji, ki ga je delegirala na sejo skupščine skupnosti.
Delegatski mandat delegata v skupščini skupnosti traja, dokler delegacija ali konferenca 'delegacij ne določi drugega delegata za svoje delegatsko mesto v skupščini skupnosti.
Določila drugega odstavka, tega člena veljajo tudi za( delegate, ki jih delegira skupščina skupnosti v skupščino Medobčinske • skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, skupščino Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupščino skupnosti socialnega varstva.
36.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost:
—	biti voljen v organe skupnosti,
—	odločati o vseh vprašanjih, ki jih obravnavajo organi skupnosti,
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, z delom skupnih organov skupnosti in strokovne službe,
—	da je obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupnosti.
37.	- člen
Delegat lahko zastavlja vprašanja in daje predloge listno ali pismeno s kateregakoli področja dejavnosti skupnosti. Na delegatska vprašanja je P° možnosti potrebno odgovoriti na isti seji organa skupnosti. Če to ni mogoče, je potrebno odgovor pripraviti za prihodnjo sejo organa skupnosti. Delegat itoa pravico do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali zbira delovna skupnost ‘strokovne službe.
38.	Hen
Delegat ne more biti odgovoren za mnenje, ki £a izrazi, ali za glas, ki ga je dal na seji organa skup-
nosti, katerega delegat je iz področja dejavnosti skupnosti
39.	člen
O udeležbi delegatov na sejah skupščine skupnosti in drugih skupnosti se vodi evidenca. Predsednik skupščine skupnosti oziroma organa skupnosti pismeno opozori vodjo delegacije ali konference delegacij, če se njen delegat ni udeležil seje skupščine skupnosti ali drugega organa skupnosti. Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije ali udeležbe v delu organov skupnosti izgubijo osebni dohodek, gre nadomestilo osebnega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Višino nadomestila osebnega dohodka in drugih povračil ter stroškov določa pristojni odbor skupščine skupnosti.
B.	Skupni organi skupščine
40.	člen
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov, oblikuje skupščina skupne organe — odbore.
41.	člen
Člane odborov, predsednike in njihove namestnike izvoli skupščina izmed delegatov skupščine.
Odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.
42.	člen
Odbor dela in odloča na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov odbora.
Odbor sprejema sklope, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino g’a:OV vseh članov.
43.	člen
Delo odbora vodi predsednik oziroma njegov namestnik, ki ga izvoli skupščina izmed članov odbora.
44.	člen
Predsednik oziroma namestnik predsednika odbora opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje odbora,
—	podpisuje sklepe, ki jih sprejema odbor,
—	skrbi za izvrševanje sklepov odbora in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost odbora, '
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti odbor ali skupščina.
45.	člen
Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje zlasti:
—	skrbi za- usklajevanje dolgoročnih in srednjeročnih planov zaposlovanja s plani izobraževanja,
—	spremlja razvoj in strukturo kadrov ter politiko na tem področju,
—	spremlja področje priprave delavcev za zaposlitev ter preusposabljanje delavcev,
—	spremlja in proučuje gibanja na področju zaposlovanja in brezposelnosti,
—	spremlja migracijska gibanja in zaposlovanje zdomcev,
—	spremlja in proučuje vprašanje ekonomičnosti in produktivnosti zaposlovanja.
—	obravnava letne plane zaposlovanja in skrbi za njihovo usklajevanje,
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih združenemu delu,
—	spremlja nastanek in razvoj poklicev in predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev,
—	sodeluje pri prilaganju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenih zmogljivosti po posameznih poklicih,
—	obravnava problematiko zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb,
—	opravlja druge naloge, ki, sodijo v njegovo področje dela in naloge za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno
usmerjanje SUje 5 članov.
46.	člen
Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov zlasti:
—	spremlja ih oblikuje socialno politiko na področju brezposelnih oseb,
—	obravnava kriterije in merila socialne varnosti ter oblikuje predloge s tega področja,
—	odloča o materialnih pravicah brezposelnih oseb v skladu z zakonom in statutom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti,
—	odloča v usposabljanju invalidnih oseb, potem ko dobi izvid, ugotovitev in mnenje komisije I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe,
—	odloča o materialnih pravicah oziroma o pripravi za zaposlitev brezposelnih oseb,
—	odloča o zahtevah za varstvo pravic, kadar se v postopku uveljavljanja pravic izda ugotovitveni sklep,
—	sodeluje s skupnostjo socialnega varstva o zadevah s področja socialne politike,
—	obravnava druge zadeve socialne varnosti in problematike invalidov ter zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za socialno varstvo brezposelnih oseb in problematiko invalidov šteje 5 članov.
47.	člen
Odbor za štipendiranje opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skladno s smernicami skupščine skupnosti*uresničuj e sklepe, podeljuje štipendije in razlike h kadrovskim štipendijam,
—	pripravlja gradiva za seje skupščin skupnosti, kadar se obravnava problematika štipendiranja,
—	dvakrat letno pripravlja poročilo o izvajanju štipendijske politike v občini,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti' skupščina skupnosti oziroma je za to pristojen po sporazumu o štipendiranju v občini in s tem statutom.
Odbor za štipendiranje šteje 5 članov.
48.	člen
Odbor za kadrovske, finančne in administrativne zadeve opravlja zlasti naslednje naloge:
—	daje predloge za imenovanje predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike predsednikov in člane skupnih organov.
—	obravnava vprašanja s področja samoupravne
organiziranosti skupnosti,
—	obravnava oziroma skrbi za pripravo finančnih načrtov skupnosti in njihovo realizacijo,
—	obravnava in predlaga skupščini periodične in zaključne račune,
—	obravnava združevanje in razporejanje sredstev za dejavnost zveze skupnosti,
—	obravnava in spremlja sistem solidarnosti na področju socialne varnosti brezposelnih oseb ter oblikuje ustrezne predloge,
—	obravnava razmerja s strokovno službo,
—	opravlja druge zadeve s svojega delovnega področja in zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za kadrovske, finančne in administrativne zadeve šteje 5 članov.
C.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
49.	člen
Pri opravlj anju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti so delegati delegacij organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter delavci delovne skupnosti dolžni zavarovati in varovati tajnost podatkov, ki so sestavni del obrambnih priprav.
Poslovna skrivnost skupnosti, še posebno pa uradna skrivnost so dokumenti, akti in ukrepi, ki jih tako označuje sapioupravni splošni akt skupnosti ali jih je določil pristojni organ skupnosti oziroma organ družbenopolitične skupnosti.
50.	člen
Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in uresničuje druge pravice in obveznosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z določili zakona, družbenega dogovora o družbeni samozaščiti
v družbenopolitični skupnosti ter s sklepom organov
dndfoenopoliti čne skupnosti.
51.	člen
Obrambne priprave in vse priprave ljudske obrambe hi družbene samozaščite v skupnosti opravlja in vodi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot izvršni organ skupščine skupnosti.
52.	člen
Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določajo zakon, posebni sklepi' skupščine skupnosti in ta statut.
53.	člen
®dbor »t Iftcdsko (rbrtrmbo ta družbeno samozaščito zlasti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambi)! načrt skupnosti,
—	sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo uresničevanje ter na tem področju sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi v občini,
—	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja In drugi' organi skupnosti.
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in
načine uresničevanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere,
—	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite,
—	v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti določi delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo,
—	organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere,
—	sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito medobčinske skupnosti za zaposlovanje zavoljo usklajevanja obrambnih priprav v skupnosti za zaposlovanje,
—	zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc, posebno evidenco o razporejanju občanov na delovno dolžnost in evidentiranje delovnih obveznikov,
—	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odbor uresničuje tudi naloge s področja družbene samozaščite v mejah svoje dejavnosti, s tem, da spremlja varstvene razmere in stanje v delovni skupnosti in usklajuje izvajanje družbene samozaščite.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 5 članov, pri čemer je predsednik skupščine skupnosti po svoji funkciji tudi predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Po položaju je član odbora tudi odgovorni delavec strokovne službe. Ostale člane izvoli skupščina skupnosti iz vrst delegatov skupnosti.
54.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
55.	člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti alt vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta o rokih sklica skupščine ali njenih organov in zahtevana večina pri sprejemanju sklepov. Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če delovanja organov skupnosti ne določijo organi družbenopolitične skupnosti.
Ko preneha nevarnost ali napad, je potrebno takoj sklicati sejo skupščine skupnosti, odbor pa ji mora poročati o delu v tem času.
D.	Samoupravni nadzor nad delom v skupnosti
5«. člen
Delovni ljudje in občani v skupnosti nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in prek organa samoupravne delavske kontrole.
Za uresničevanje te pravice morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti ter s sklepi skupščine skupnosti, njenih organov in z delom delovne skupnosti strokovne službe.
Delovni ljudje in občani dajejo neposredno prek delegatov predloge in pripombe, zastavljajo posamez-
na vprašanja skupščini skupnosti, izvršnim organom in delovni skupnosti strokovne službe.
57. člen
Organ samoupravnega nadzora v skupnosti je samoupravna delavska kontrola.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima poleg predsednika in namestnika predsednika še tri člane.
>	58. člen
Predsednika, namestnika predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo in odpokličejo delegati skupnosti preko skupščine skupnosti, v kateri so zastopani po načelih delegatskega sistema.
59.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo je dolžan sklicati, če to zahtevajo:
—	najmanj 3 člani,
—	skupščina skupnosti ali odbor skupščine,
—	najmanj tretjina delegatov skupščine skupnosti,
—	pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma družbenega pravobranilca samoupravljanja.
60.	člen
'Odbor samoupravne delavske kontrole zlasti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	spremlja uresničevanje sklepov skupščine skupnosti in njenih organov,
—	spremlja racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja skupnosti in delovne skupnosti strokovne službe ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave,
—	obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njenih organov ter zaključne račune skupnosti,
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev, združenih v skupnosti.
61.	člen	,	-
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov skupnosti ter dajati pripombe in predloge na predloge samoupravnih splošnih aktov ter druga vprašanja in sklepe, ki jih sprejema skupščina ali njeni organi. Člani odbora imajo tudi pravico dajati pobude, da se določena Vprašanj a uvrstijo v dnevni red seje skupščine ali njenih organov.
62.	člen
S svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor samoupravne delavske kontrole seznanja skupščino skupnosti, delegacije skupnosti ali organ oziroma organizacijo, ki je zahteval skiic seje ali predlagal obravnavo določenega vprašanja.
Če odbor ugotovi v delovanju skupnosti, njenih organov ali delovne skupnosti strokovne službe dejanja ali opustitve, ki predstavljajo kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora ali tega statuta, o tem obvesti tudi organe, pooblaščene za ukrepanje.
63.	člen
Predsednik skupščine m predsedniki skupnih organov so dolžni odboru samoupravne delavske kontrole odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih odbor terja od njih in sodijo v pristojnost dela skupščine oziroma skupnih organov.
Strokovna služba je dolžna zagotoviti odboru samoupravne delavske kontrole opravljanje administrativnih del
III.	RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN MEDOBČINSKO SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE TER ZVEZO SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V SR SLOVENIJI
64.	člen
Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti ha področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti delavci, delovni ljudje in občani preko skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovijo Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
65.	člen
Skupščina skupnosti sodeluje v organih medobčinske skupnosti prek svojih delegatov in delegacij.
Delegacije oziroma delegati skupnosti zastopajo v skupščini medobčinske skupnosti in njenih organov stališča ih mnenja skupščine skupnosti oziroma njenih organov.
Delegacije in delegati skupnosti so za svoje delo v organih medobčinske skupnosti odgovorni skupščini skubnoVti in organom, ki so jih delegirali.
66.	člen
Skupnost se na podlagi samoupravnega sporazuma združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zavoljo opravljanja splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, štipendiranja in drugih vprašanj, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega pomena za vse delavce, delovne ljudi in občane na območju republike.
IV.	ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI
67.	člen
Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki si jih delavci zagotavljajo v skupnosti, so določene z zakonom, tem hatutom in .drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
68.	člen
Za primer brezposelnosti imajo brezposelne osebe naslednje pravice:
—	pravico do denarnega nadomestila,
—	pravico do denarne pomoči,
—	pravico do zdravstvenega zavarovanja,
—	pravico do priprave za zaposlitev in
—	pravico do prevoznih in selitvenih stroškov.
*
69.	člen
\ Pogoji za pridobitev pravice db denarnega nadomestila, višina in čas trajanja te dajatve sd določeni z zakonom.
70.	člen
Kot razlog krivde oziroma volje osebe pri prenehanju delovnega razmerja, zaradi katerega oseba po zakonu nima pravice do denarnega nadomestila, se smatra prenehanje delovnega razmerja zaradi:
1.	pismene izjave, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja delovno razmerje
2.	pismenega sporazuma s pooblaščenim organom temeljne organizacije, da ji preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji
3.	če ni hotela opravljati del oziroma nalog, M so ji bile ponudene in ki so ustrezale njeni strokovni izobrazbi in drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma če se v primerih iz 175. člena ZDR ni hotela dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela
4.	če ji je bil dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmbrja
5.	če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčala ali dala neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji
6.	če se je ugotovilo, da ni zmožna opravljati del oziroma nalog, da ne'izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog, če trajneje, ni dosegala delovnih rezultatov in da ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njeni delovni zmožnosti
7.	če ni dala pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju delavcev
8.	če se je na način, ki ga predpisuje zakon ugotovilo, da je za delo popolnoma nezmožna
9.	če je v času poskusnega dela negativno ocenjena
10.	če ji je bilo po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in ji ni bilo mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog
11.	če je morala biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna več kot šest mesecev
12.	če ji je bil izrečen varnostni vzgojni ali varstveni ukrep, ki je trajal več kot šest mesecev in je morala biti' zato odsotna z dela
13.	zaradi neodgovornega odnosa do dela, zaradi • katerega je temeljna organizacija zašla v ekonomske težave
14.	če je pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen ali določen čas, pa ni uspešno končal pripravniške dobe.
71.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarne pomoči, višina in čas trajanja te dajatve so določeni z zako-
nom.
72.	člen
Če se jugoslovanski državljani zaposlijo v tuji državi, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe O socialni varnosti za primer brezposelnosti, uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti' po povratku z dela iz tujine le, če so plačevali za čas dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke za zaposlovanje in če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
Višina prispevka iz prvega odstavka tega člena določa skupnost vsako leto s sklepom.
73* člen
Osebi, ki uveljavljata pravico do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči, se izplačuje skupaj z denarnim nadomestilom oziroma denarno pomočjo
. ♦
še denarni dodatek za člane ožje družine v višini, ki jo določi skupnost s posebnim samoupravnim splošnim aktom.
74. člen
Pravica brezposelne osebe do zdravstvenega varstva se uresničuje po predpisih zdravstvenega varstva.
Pravico do zdravstvenega varstva med brezposelnostjo lahko uveljavlja oseba, če se prijavi skupnosti najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma, ko je prenehala opravljati samostojno osebno delo.
Pravico do zdravstvenega varstva imajo tudi dijaki' po končanem šolanju in študenti po končanem študiju, če se prijavijo pri skupnosti kot iskalci zaposlitve v roku 30 dni po končanem šolanju oziroma študiju.
,	75. člen
Priprava za zaposlitev zajema razne oblike usposabljanja, pridobivanja in izpopolnjevanja znanj ter delovnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog oziroma za zaposlitev v določenem poklicu.
Priprava za zaposlitev zajema strokovno usposabljanje in prilagajanje na delo v obsegu in oblikah, potrebnih za predvideno zaposlitev ter materialno pomoč brezposelnim osebam pri tem usposabljanju.
Priprava za zaposlitev obsega materialno in strokovno pomoč brezposelnim osebam.
76.	člen
Materialna pomoč brezposelnim osebam, ki jih je skupnost napotila na usposabljanje, lahko obsega kritje stroškov:
—	za zdravstveni pregled in psihološki pregled,
—	za usposabljanje (teoretični in praktični del)
—	za zavarovanje za primer nesreče pri delu, če nima te pravice že po drugih predpisih
—	za delovno obleko, če je obvezna pri' praktičnem usposabljanju
—	za prehrano in nastanitev v času usposabljanja izven kraja stalnega bivališča ali kritje stroškov za dnevni prevoz v kraj usposabljanja, če teh stroškov ne krije temeljna organizacija, v kateri se oseba usposablja,
—	za regres za prehrano med delom v času uspo-sabljanja v temeljni organizaciji, skladno z njenim splošnim aktom, če teh stroškov upravičencu ne krije temeljna organizacija, v kateri se usposablja
—	povračilo bruto osebnega dohodka, če sprejme temeljna organizacija osebo v delovno razmerje pod pogojem, da "ji skupnost refundira izplačilo bruto osebnih dohodkov v času usposabljanja oziroma v času ugotavljanja usposobljenosti osebe za delo
—	denarno pomoč med usposabljanjem, če nima pravice do nadomestila osebnega dohodka, oziroma denarnega nadomestila ali denarne pomoči in sicer pod pogoji, ki jih določa zakon v višini, kot jo določa skupnost s posebnim sklepom,
—	nagrado mentorja, če je ta osebi med usposabljanjem potreben.
V primeru, da je osebi na usposabljanju priznana pravica za prehrano ‘in nastanitev (5. alinea tega čle-na)j ji pripada denarna pomoč samo v primem, da so stroški prehrane in nastanitve nižji od pripadajoče denarne pomoči. Denarna pomoč gre v takih primerih osebi le v višini razlike med tema dajatvama, če pa
se osebi' prizna povračilo osebnega dohodka (7. alinea tega člena), ji ne pripada denarna pomoč.
77.	člen	1
Strokovna pomoč osebam pri usposabljanju obsega zlasti:
—	izbor udeležencev
—	organizacijo izvajanja izobraževanja
—	pomoč med izvajanjem izobraževalnega procesa
—	spremljanje in vrednotenje izobraževalnih rezultatov
—	spremljanje uspešnosti ob delu idr.
78.	člen
Pravico do priprave za zaposlitev imajo tudi že zaposlene osebe v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti.	x
Za te namene sklenejo temeljne organizacije in skupnost samoupravni sporazum, kolikor to že ni dogovorjeno oziroma vključeno v samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja zaposlovanja in v njegovih dodatkih za posamezno koledarsko leto, na podlagi katerega se združujejo dodatna namenska sredstva za strokovno usposobitev, dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in zaposlitev že zaposlenih delavcev.
79.	člen
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena se temeljne organizacije in skupnosti dogovorijo o hamenu združevanja sredstev, o uporabi sredstev, o načinu upravljanja s temi sredstvi, o osnovah in merilih strokovnega usposabljanja idr.
V skladu s samoupravnim sporazumom se temeljne organizacije in skupnost lahko dogovorijo, da pripadajo delavcem pravice in obveznosti, določene z zakonom in tem statutom.
80.	člen
Invalidni osebi, ki uveljavlja pravice do usposabljanja po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, pripadajo pravice iz naslova priprave za zaposlitev v obsegu in oblikah, določenih z zakonom o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti in s tem statutom.
Poleg pravice iz 76. člena tega statuta obsega materialno pomoč invalidnim osebam še naslednje pravice:
—	stroški socialne rehabilitacije, če so ti invalidni osebi neogibno potrebni za delo in življenje in sicer v obsegu, ki je sestavni del programa njene rehabilitacije (npr. ortopedski pripomočki, pomagala, obleka, osebna higiena, pomoč pri nabavi prevoznega sredstva, upoštevajoč neogibno potrebo za prevoz na delo in socialni status, mnenje skupnosti socialnega skrbstva ipd.),
—	dodatek za tujo pomoč in nego invalidnim osebam pod pogoji in v višini kot jih predvideva zakon o pokojninskem ih invalidskem zavarovanju in statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in če strokovna komisija za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe ugotovi, da je glede na vrsto in stopnjo invalidnosti takšna pomoč invalidni osebi potrebna,
—	stroški v zvezi z zaposlitvijo kot:
. adaptacija delovnih priprav,
. odstranjevanje ovir
. adaptacija v zvezi z delom na domu ipd.,
—	ostali stroški (stroški, ki nastanejo v pripravljalnem postopku, pripomočki ipd.).
Skupnost vsako leto s sklepom določa višino denarne pomoči r času usposabljanja invalidne osebe.
«1. člen
Pogoji zrn pridobitev pravice de prevoznih in selitvenih stroškov ter višina stroškov so določeni z zakonom.
82.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter uveljavljanje pravic oseb po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb določa zakon fn pravilnik o postopku za uveljavljanje materialnih pravic brezposelnih oseb in invalidov.
V.	UPRAVLJANJE IN . GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUPNOSTI
83.	člen
Zavoljo zadovoljevanja splošnih in posameznih potreb in interesov na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela in nosilci samostojnega osebnega dela združujejo sredstva za zadovoljevanje teh potreb in interesov ‘po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
84.	člen
Sredstva skupnosti so:
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci' in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovnih skupnosti,
—	prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci’ samostojnega osebnega dela,
—	prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela,
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci, začasno zaposleni v tujihi oziroma v državah, s katerimi SFRJ nima sklenjenega meddržavnega sporazuma o zavarovanju za primer brezposelnosti,
—	dohodki od refundacij, izplačanih denarnih dajatev iz zavarovanja za brezposelnost delavcev od držav, s katerimi je SFRJ sklenila konvencijo o zavarovanju za brezposelnost,
—	dohodki od sporazumov in pogodb, sklenjenih z organizacijami združenega dela za pripravo delavcev za zaposlitev,
—	druga sredstva.
85.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti opredeljujejo obseg, vrsto in kvaliteto posameznih storitev oziroma programov storitev, opredelitev programa, za katerega se združujejo sredstva po načelu solidarnosti, skupne obveznosti udeležencev po sporazumu, osnove in merila za združevanje sredstev, vrsto socialnih pravic ter pogoje, kriterije hi merila, po katerih bodo uveljavljali te pravice, ter višino sredstev, ki jih ▼ ta n*** združujejo
Ce ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, določi skupščina občine višino prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati 'prispevke ali le za tiste delavce in delovne ljudi, ki niso
sklenili samoupravnega sporazuma.
86.	člen
O načinu in pogojih porabe sredstev, zbranih iz prispevkov po prejšnjem členu, odloča skupščina skupnosti za vsako koledarsko leto posebej s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na planu dejavnosti skupnosti.
87.	člen
Sredstva skupnosti so namenjena predvsem za dajatve in zavarovanje "za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, za dejavnost skupnosti, za sofinanciranje programa dela skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za delo delovne skupnosti strokovne službe.
88.	člen
Skupnost ima rezervna sredstva, Id jih formira iz presežka prihodkov, ugotovljenih z zaključnim računom.
Obvezna rezerva znaša 1,5 V* planiranega prispevka za tekoče leto.
Obveznosti izločanja sredstev v obvezno rezervo prenehajo, ko ta sredstva dosežejo 15 °/o povprečnega planiranega prispevka iz prihodka v zadnjih treh letih.
89.	člen
Skupnost Ima poslovni sklad, ki ga formira iz sredstev presežkov prihodkov ob zaključnem računu.
90.	člen
Če skupščina skupnosti do začetka koledarskega leta ne sprejme finančnega načrta za naslednje leto, se dejavnost skupnosti financira skladno s sklepom o začasnem financiranju.
91.	člen	„
Odredbodajalec finančnega načrta je predsednik
skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Odredbodajalec sklada za štipendiranje Iz združenih sredstev je predsednik odbora za štipendiranje, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika odbora.
VI.	POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA V SKUPNOSTI
92.	člen
Skupščina skupnosti določi s sklepom o pripravi plana roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni in organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana. Ta organ pripravi delovni program pripravljanja plana.
93.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni1 ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in Interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost.
Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka sklepajo udeleženci’ na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov.
94.	člen
Organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana skupnosti, pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti.
Elemente za sporazum sprejemajo udeleženci samoupravnega sporazuma, o temeljih plana skupnosti, ter jih po delegatih usklajujejo v skupščini skupnosti.
95.	člen
Plan skupnosti' sprejme skupščina skupnosti.
96.	člen
Plan skupnosti vsebuje:
1.	srednjeročne cilje razvoja dejavnosti, za katero je bila skupnost ustanovljena,
2.	naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
3.	naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev,
4.	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnih sporazumov o temeljih plana.
VIL JAVNOST DELA SKUPNOSTI
97.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, ustanovitelji skupnosti, imajo pravico biti seznanjeni prek svojih delegatov in delegacij z vsemi temeljnimi problemi, z delom in s stanjem skupnosti.
Delegati skupščine skupnosti so dolžni poročati o svojem delu delavcem in delovnim ljudem ter občanom, ki so jih delegirali na seji skupščine skupnosti oziroma v organe skupnosti.
98.	člen
Informiranje o delu skupnosti poteka prek:
—	glasila skupnosti,
—	pismenih materialov za seje skupščine skupnosti in njenih organov,
—	razprav in sporočil na sejah skupščine skupnosti in njenih organov, kakor tudi' na sestankih delegacij za delegiranje delegatov,
—	sredstva javnega obveščanja,
—	letnih, poslovnih in drugih poročil skupnosti,
—	drugih oblik informiranja.
99.	člen
Šii;šo javnost so dolžni' organi skupnosti vsako leto seznanjati:
—	o sprejetih planih,
—	o tem, kako so plani izpolnjeni,
—- o tem, kako so bila uporabljena sredstva.
100.	člen
Seje skupščine skupnosti in njenih organov 50 javne in je lahko na seji pod pogoji, ki jih določa poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih organov, navzoč vsak.
Vsak, ki izkaže upravičen interes, ima pravico vpogleda v zapisnik sej skupščine skupnosti in njenih organov.
101.	člen
Za pravočasno obveščanje javnosti je po določilih tega statuta zadolžen predsednik skupščine.
VIII.	DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE
102.	člen
Strokovna, administrativna, finančna in tem podobna dela opravlja za skupnost delovna skupnost strokovne službe.
Skupščina skupnosti s posebnim sklepom ustanovi delovno skupnost strokovne službe skupno z drugimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane.
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe.
103.	člen
Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti, na podlagi poprejšnjega mnenja delavskega sveta delovne skupnosti strokovne službe.
Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovan, kdor ima:
—	visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri,
—	najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
—	sposobnost organizacije dela in vodenja,
—	moralno politične vrline,
—	da je družbenopolitično aktiven.
104.	člen
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in za delo delovne skupnosti strokovne službe odgovoren skupščinam skupnosti, ki so ga imenovale.
105.	člen
Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela in sredstev skupnosti na podlagi osnov in meril, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupnost in delovna skupnost strokovne službe.
Delavci delovne skupnosti strokovne službe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in z ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za delitev.
106.	člen
Skupnost zagotavlja skupno z drugimi skupnostmi vse temeljne pogoje za poslovanje delovne skupnosti' strokovne službe, to so delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja.
Z delovnimi sredstvi upravlja skupnost, delavci delovne skqpnosti pa imajo za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico uporabljati in delati s temi sredstvi.
107.	člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice ih obveznosti iz združenega dela, ki zadevajo delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti.
108.	člen
Za akte delovne skupnosti strokovne službe, ki določajo okvirni planski obseg in vrsto del ter nalog
in s tem v zvezi izobrazbeno strukturo kadrov v delovni skupnosti strokovne službe, je potrebno poprejšnje soglasje skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, po predhodni razpravi v vseh skupnostih, ki so ustanovile delovno skupnost
IX.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
109.	člen
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti,
—	statut skupnosti,
—	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja,
—	pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti,	,
—	pravilnik o samoupravni delavski kontroli,
—	pravilnik o uveljavljanju pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih organov,
—	druge samoupravne splošne akte.
110.	člen
Preden skupščina skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, je potrebno zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah, ki delegirajo delegata v skupščino skupnosti.
111.	člen
Ko. se oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta, katerega osnutek so obravnavale delegacije, je pristojni odbor skupščine skupnosti dolžan obravnavati vse posredovane predloge, pripombe in mnenja k osnutku samoupravnega splošnega akta ter v obrazložitvi predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj ni upošteval in zakaj.
112.	člen
Samoupravni splošni akti, sprejeti v skupščini skupnosti, začno veljati praviloma osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, če ni drugače določeno s samoupravnim splošnim aktom.
113.	člen
Spremembe in dopolnitve samoupravnega splošnega akta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
114.	člen
Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov
skupnosti daje organ skupnosti, M je sprejel samoupravni splošni akt.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
116.	Men
Vse Samoupravne splošne akte skupnosti je potrebno sprejeti oziroma uskladiti s statutom skupnosti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta.
116. člen
Statut skupnosti je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Ježe Muhvič L r.
685.
Na podlagi 6. in 7. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82)
sklenejo
—	delavci iti drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega sindikata in nosilci samostojnega dela preko svojega združenja,
—	občani v krajevnih skupnostih,
—	delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih
oseb
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti
za zaposlovanje
Zagorje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom so delavci ih
delovni ljudje preko svojih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci v delovnem razmerju z z nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega sindikata in nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega združenja, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (v nadaljnjem besedilu: delavci in delovni ljudje) na območju občine Zagorje združujejo v Samoupravno skupnost za zaposlovanje Zagorje (v nadaljnjem besedilu: skupnost za zaposlovanje).
2.	člen
Ta samoupravni sporazum določa:
—	pravice in obveznosti, delavcev in delovnih ljudi,
—	združevanje sredstev za uresničevanje programa in nalog skupnosti,
—	samoupravno organiziranost ricupnantt za zaposlovanje,
—	samoupravni nadzor nad delom v skupnosti,
—	razmerja med skupnostjo in drugimi samo-aprnvniml skupnostmi,
—	opravljanje Izvajalskih, admimstratlvno-stro-kovnih, pomožnih in temu podobnih del
3.	člen
Delavci si v skupnosti za zaposlovanje zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti skupnosti za zaposlovanje.
4.	člen
Delo skupnosti za zaposlovanje je javno. Skupnost za zaposlovanje in njeni organi obveščajo delavce in delovne ljudi o svojem delu po delegatih delegacij, preko svojih informativnih sredstev pa tudi preko sredstev javnega informiranja.
S statutom skupnosti se podrobneje opredeli vloga in naloga posameznih organov skupnosti in delegatov v skupščini ter njihova odgovornost delavcem in delovnim ljudem pri uresničevanju načela javnosti dela.
5.	člen
Skupnost ima lastnost družbeno pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz zakona, tega sporazuma in statuta skupnosti.
Sedež skupnosti je Zagorje, Kidričeva 4b.
II. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
6.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti za zaposlovanje svoje pravice in obveznosti na področju zaposlovanja na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
7.	člen
V skupnosti za zaposlovanje uresničujejo delavci in delovni ljudje zlasti naslednje naloge in interese:
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne planske akte skupnosti,
—	organizirajo samoupravno sporazumevanje in usklajevanje načrtov zaposlovanja temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, nae podlagi ekonomskih in socialnih kriterijev zaposlovanja za obdobje enega leta, za srednjeročno in dolgoročno obdobje,
—	na podlagi širše dogovorjenih usmeritev in v sodelovanju z drugimi dejavniki oblikujejo politiko usmerjanja v izobraževanje in delo, štipendijsko politiko in politiko zagotavljanja vsaj minimalnih standardov za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev ter sprejemajo skupne ukrepe In zadolžitve za uresničevanje teh dogovorjenih usmeritev,
—	s pravočasnim dogovarjanjem In sprejemanjem ustreznih ukrepov skrbi za preusposabljanje in preusmerjanje tehnoloških in drugih presežkov delavcev v organizacijah združenega dela,
—	sl zagotavljajo uresničevanje pravic za primer brezposelnosti,
—	skrbijo za usposabljanje In zaposlovanje invalidnih oseb in pripravi za zaposlitev.
—	sprejemajo skupne ukrepe in aktivnosti za varstvo naših delavcev na začasnem delu v tujini in za njihovo organizirano vračanje in ponovno zaposlitev,
—	uresničujejo druge naloge in interese določene z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom.
III.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SKUPNOSTI
8.	člen
Sredstva za delo skupnosti združujejo:
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela,
—	nosilci samostojnega osebnega dela.
Za naloge in programe ter obveznosti' in pravice, ki jih delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti za zaposlovanje, združujejo sredstva na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje.
9., člen
Za dejavnosti, s katerimi se zagotavlja in varuje zaposlitev ter za zagotavljanje zavarovanja za primer brezposelnosti, delavci in delovni ljudje v skupnosti za zaposlovanje na podlagi minulega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo v te namene potrebna sredstva.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
10.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti za zaposlovanje.
Skupnost za zaposlovanje ima naslednje organe:
—	skupščino
—	organ samoupravne delavske kontrole.
Za pripravo predlogov in za izpolnjevanje odločitev skupščine in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne organe.
Skupnost za zaposlovanje določi s statutom skupne organe, ki jih imenuje skupščina skupnosti za zaposlovanje, število članov skupnih organov in njihovo delovno področje. .
11.	člen
Skupnost za zaposlovanje upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v organizacij afi združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kot tudi delegati v krajevnih skupnostih. Člane delegacij volijo in odpokličejo te organizacije in skupnosti po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom.
Skupnost za zaposlovanje s statutom v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustano-
vitvi skupnosti določa razmerja med organi skupnosti, število članov oziroma delegatskih mest v skupščini skupnosti ter drugih njenih organov in teles.
12.	člen
Skupščina skupnosti za zaposlovanje opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti,
—	spremlja gibanje zaposlovanja in stanje zaposlenosti v občini' ter izvajanje samoupravnih sporazumov in drugih aktov, ki so jih delavci in občani sklenili ali sprejeli v skupnosti s področja zaposlovanja in štipendiranja ter sprejema sklepe, priporočila in ukrepe za dosledno uresničevanje sprejetih ciljev ter usmeritev,
—	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti,
—	potrjuje program dela (delovni načrt) delovne skupnosti strokovne službe ter obravnava delo strokovne službe,
—	sprejema finančni »načrt in potrjuje periodični' obračun in zaključni račun skupnosti,
—	razpisuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	oblikuje osnove in merila za zagotavljanje solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja,
—	obravnava in oblikuje osnove in merila za socialno varstvene korektive na področju zaposlovanja,
—	sprejema obrambni načrt skupnosti in druge ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	voli,in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter člane delovnih teles skupščine,
—	voli delegate za skupščino Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti' socialnega varstva v občini,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti.
13.	člen •
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo oziroma v skladu s sprejetim programom dela, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij ali druge skupnosti.
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju politike zaposlovanja, socialne varnosti in politike štipendiranja v občini, lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije.
14.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov.
15.	člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli' skupščina za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
16.	člen
V skupščini skupnosti za zaposlovanje usklajujejo delegati delegacij mnenja in stališča delegacij, ki so jih delegirale.
Skupščina sprejema sklepe, stališča, samoupravne splošpe akte, priporočila in mnenja z večino glasov navzočih delegatov delegacij.
17.	člen
Ce ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja oziroma samoupravnega splošnega akta, če ni prišlo do izvolitve ali imenovanja po prejšnjem členu tega samoupravnega sporazuma, se prične usklajevalni postopek, kot ga določa statut skupnosti za zaposlovanje.
V.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN ORGANIZACIJA TER DELOVANJE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V
IZJEMNIH RAZMERAH
18.	Sen
Skupnost za zaposlovanje ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in za organizacijo in delovanje skupnosti za zaposlovanje v izjemnih primerih.
19.	člen
Statut skupnosti za zaposlovanje vsebuje podrobnejše določbe o sestavi in delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
»	20. člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), prilagodi skupnosti za zaposlovanje svojo organiziranost in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
M. Sen
Skupnost za zaposlovanje se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi.
VI., RAZMERJA MED SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI
22.	člen
Skupnost, sodeluje z organi družbenopolitičnih skupnosti in organi družbenopolitičnih organizacij, zlasti pri oblikovanju politike zaposlovanja, izvajanja štipendijske politike, varstva zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti.
23.	člen
Zaradi izpolnjevanja svojih nalog, v skladu s politiko socialne varnosti delavcev in delovnih ljudi na
področju zaposlovanja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb in zaradi sodelovanja pri oblikovanju te politike, se skupnost vključuje v skladu z zakonom, v Samoupravno interesno skupnost socialnega varstva Zagorje.
'Skupnost sodeluje pri opravljanju zadev skupnega pomena s področja dejavnosti skupnosti tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi' v občini.
24.	člen
Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ustanovijo udeleženci tega sporazuma preko občinskih skupnosti za zaposlovanje s samoupravnim sporazumom Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljublj ana.
S samoupravnim sporazumom se določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev.
25.	člen
Skupnosti za zaposlovanje se združujejo v zvezo skupnosti za zaposlovanje na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S takim sporazumom se določa izvajanje skupnih nalog, poriiembnih za območje republike, za medrepubliško zaposlovanje, za varstvo delavcev v tujini in njihovo organizirano vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja posameznih gospodarskih 'in družbenih dejavnosti za opravljanje raziskovalnega dela ter uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanju.
S samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo skupnosti se dogovore tudi skupno programiranje, združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlovanja in za izenačevanje pogojev dela na tem področju ter združevanje sredstev, potrebnih zvezi skupnosti za opravljanje nalog in zadev splošnega in skupnega pomena za zaposlovanje oziroma za opravljanje nalog, za katere lahko skupnosti pooblastijo skupnosti za zaposlovanje s posebnim dogovorom.
VII.	SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM V SKUPNOSTI
26.	člen
Delavci in delovni ljudje, združeni v skupnosti, nadzorujejo delo skupščine skupnosti in njenih organov ter delo strokovne službe.
Pri uresničevanju tega imajo zlasti pravico in obveznost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti, s sklepi skupščine skupnosti ter njenih organov in delom strokovne službe.
Delavci in delovni ljudje se seznanjajo s sklepi skupščine skupnosti in njenih organov ter z delom strokovne službe preko informativnih sredstev skupnosti, preko sredstev javnega obveščanja ali na drug način. Neposredno in preko delegatov delegacij dajejo, pripombe in predloge ter naslavljajo posamezna vpra-
šanja skupščini in njenim organom in strokovni službi skupnosti.
27.	člen
Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravic ter obveznosti delavcev in delovnih ljudi, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja, je odbor samoupravne delavske kontrole.
člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo delavci in delovni ljudje neposredno preko svojih delegacij.
V statutu skupnosti se podrobneje določajo naloge in način izvolitve odbora samoupravne delavske kontrole.
vni. OPRAVLJANJE IZVAJALSKIH, ADMINISTRATIVNO-STROKOVNIH, POMOŽNIH IN DRUGIH PODOBNIH DEL
28.	člen
Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejema skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg.
29.	člen
Strokovna služba ima svoj sedež na sedežu Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Parmova 32.
Delavci strokovne službe opravljajo dela in naloge tudi na delovnih enotah, ki so na sedežih vseh občinskih skupnosti, ki so ustanovile strokovno službo.
30.	člen
Strokovna služba opravlja predvsem naslednje naloge:
—	opravlja naloge usmerjanja v zaposlitev in organizira pripravo delavcev ter invalidnih oseb za zaposlitev,
—	opravlja naloge s področja usmerjanja v izo-
braževanje, zlasti s tem, da razvija metode in strokovne pripomočke za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, da sodeluje z drugimi nosilci usmerjanja pri usmerjanju v izobraževanje ter da organizira, povezuje in usklajuje delo na tem področju.	,
—	ugotavlja vire, primanjkljaje in presežke prebivalstva za zaposlitev, proučuje socialno-ekonomsko sestavo aktivnega prebivalstva ter z njo povezuje poklicno in prostorsko gibljivost ter spremlja notranje in zunanje migracijske tokove,
—	proučuje, spremlja in ugotavlja potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti po kadrih ter daje organizacijam pomoč pri proučevanju njihovega stanja,
—	spremlja in analizira uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter pripravlja predloge ukrepov in aktivnosti za doseganje dogovorjene politike zaposlovanja,
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu in družbenim dejavnostim,
spremlja nastanek in razvoj poklicev ter organizira delo na spremembah in dopolnitvah nomenklature poklicev,
—	opravlja zadeve v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini,
—	opravlja vse strokovne in finančne naloge v zvezi z izvajanjem samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini,
—	vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja,
—	pripravlja strokovna gradiva, potrebna za delovanje organov skupnosti in strokovne podlage za obravnavanje ali sprejemanje planskih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih družbenih dokumentov in splošnih aktov,
—	opravlja organizacijska, administrativno-stro-kovna, pomožna in tem podobna opravila, potrebna za nemoteno delovanje organov skupnosti za zaposlovanje,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
31.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev strokovne službe, ki je organizirana kot delovna skupnost opravlja za skupnost za zaposlovanje dela, ki so navedena v 30. členu tega sporazuma, ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti in skupnosti za zaposlovanje.
Delavci delovne skupnosti pridobijo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga ustvari delovna skupnost s svobodno menjavo dela.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v katerih je več kot polovica delavcev z območja občine.
Samoupravni sporazum potrdi Skupščina občine Zagorje.
33.	člen
Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni in spremeni po postopku, ki velja za njegov sprejem.
34.	člen
Z uveljavitvijo tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Zagorje, sprejet dne 18. januarja 1980.
35.	člen
Samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
686.
Na podlagi 12. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) in določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Zagorje ob Savi’ je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Zagorje ob Savi na svoji seji dne 27. septembra 1982 sprejela
STATUT
Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Zagorje ob Savi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna skupnost za zaposlovanje Zagorje ob Savi (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Zagorje ob Savi, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevnih skupnostih ter delovni ljudje, včlanjeni v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, dne 27. 9. 1982.
2.	člen
Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, tega statuta ih drugih samoupravnih aktov skupnosti.
3.	člen
Sedež skupnosti je v Zagorju ob Savi, Kidričeva 4b.
4.	člen
Skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom 30 milimetrov in besedilom ob robu kroga »Samoupravna skupnost za zaposlovanje«, v sredini pa navedbo sedeža »Zagorje ob Savi«.
Skupnost ima za posebne potrebe pečat okrogle oblike, z enakim besedilom, s premerom 20 mm.
Skupnost ima tudi štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom, kot je na pečatu.
5.	člen
V skupnosti uresničujejo delavci svoje pravice in obveznosti preko delegatov delegacij v organih skupnosti in preko posebnega organa samoupravne delavske kontrole.
6.	člen	*
Delo organov skupnosti je javno.
7.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Predsednik skupščine je upravičen, da v imenu skupnosti v okviru nalog oziroma njene dejavnosti in v mejah svojih pooblastil sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi, da zastopa skupnost pred sodišči in drugimi upravnimi organi.
8.	člen
Skupnost se povezuje z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje • Ljubljana zavoljo opravljanja s programi in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Medobčinske skupnosti' za zaposlovanje Ljubljana, dogovorjenih
skupnih nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost se z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji zavoljo opravljanja skupnih zadev s področja zaposlovanja ih zavarovanja za primer brezposelnosti, pomembnih za območje republike.
9.	člen
Zavoljo oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov na tem področju, sprejemanja sklepov in združevanja sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja z drugimi zbori Skupščine občine Zagorje se skupnost povezuje s Skupnostjo socialnega varstva Zagorje.
10.	člen
Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejme skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane, oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg.
II.	DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
11.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani določajo v skupnosti v skladu s politiko zaposlovanja in družbenimi plani zlasti:
—	kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov,
—	takšno zaposlovanje, da lahko delavci pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnost, in z delom pridobljene delovne zmožnosti,
—	načrtno izpopolnjevanje poklicne in izobrazbene sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela in njene dejavnosti,
—	ustvarjanje možnosti in pogojev za zaposlovanje invalidnih oseb.
V skupnosti se delavci obvezno zavarujejo za primer brezposelnosti po določbah zakona, tega statuta in drugih samoupravnih splošrtih aktov skupnosti.
12.	člen
Delavci in delovni ljudje v skupnosti zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog:
—	ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialnoekonomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev,
—	proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih* ter nudenje strokovne pomoči organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih,
—	spremljanje in analiziranje in uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja
od dogovorjene politike zaposlovanja, seznanjanje organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti s svojimi ugotovitvami, da bi lahko sprejemale ustrezne ukrepe,
—	spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrst profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoja poklicev, predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter zaposlovanje,' prilagajanje izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih,
—	sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti pri izdelavi in izvedbi’ načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo v posameznih organizacijah združenega dela ni več potrebno,
—	opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini,
—	opravljanje nalog s področja poklicnega usmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnih pripomočkov za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanje pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter povezovanje in usklajevanje dela na tem področju,
—	posredovanje dela in priprav delavcev za zaposlitev,
—	usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljanje pomoči pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev,
—	izvajanje štipendijske politike v občini v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	v skladu s samoupravnim sporazumom razporejanje sredstev za zaposlovanje, ki jih v skupnostih združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela,
—	opravljanje drugih nalog, določenih z zako-mom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi.
13.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani' v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi' katerih je bila ustanovljena skupnost.
14.	člen
V skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom 6 temeljih plana skupnosti sprejema skupščina skupnosti dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti.
15.	člen
Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij
in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti.
Skupnost upravlja skupščina.
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov in za opravljanje drugih nalog ima skupščina naslednje skupne organe:
—	odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje,
—	odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in
problematiko invalidov,	»
—	odbor za štipendiranje,
—	odbor za finančne, kadrovske in administrativne zadeve,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
A. Skupščina skupnosti
16.	člen
Za upravljanje skupnosti je skupščina skupnosti organizirana po delegatskem načelu.
Skupščina skupnosti ima 42 delegatskih mest.
Razdelitev delegatskih mest po delegacijah določa skupščina skupnosti s sklepom.
17.	člen
V skupščino skupnosti delegirajo delegate posebne, združene ali splošne delegacije ali konference delegacij.
18.	člen
Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejema srednjeročne in letne plane zaposlovanja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana,
—	sprejema oziroma predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju zaposlovanja v TOZD, drugih OZD in samoupravnih skupnostih v občini kot spremljajoča dokumenta občinske resolucije,
—	sprejema program dela oziroma nalog skupnosti za zaposlovanje,
—	ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresničevanje dogovorjenih usmeritev na področju zaposlovanja,
—	oblikuje izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini,
—	spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma 6 pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v občini,
—	spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini,
—	razpisuje in podeljuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini,
—	obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnost za prelivanje sredstev,
—	poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike, o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev,
—	ugotavlja kršitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju,
—	sprejema sklepe in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema finančni' načrt skupnosti, periodične obračune in zaključni račun skupnosti,
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
—	sprejema obrambni načrt skupnosti za zaposlovanje,
—	voli predsednika, namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike in člane odborov,
—	voli delegate za zasedanja skupščin Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti socialnega varstva.
—	imenuje in razrešuje vodjo strokovne službe,
—	obravnava in sprejema poročilo o delu organov skupnosti in strokovne službe,
—	opravlja druge naloge, za katere je pristojna po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
19.	člen	1
Skupščina skupnosti dela na svojih sejah. Seje skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine. V času odsotnosti pa njegov namestnik.
Seje se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj štirikrat na leto. Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine prejšnjega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo tudi na predlog:
—	tretjine delegatov,
—	predsedstva skupščine,
—	odbora skupščine skupnosti,
—	odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti,
— Skupščine občine Zagorje ob Savi.
Če predsednik skupščine v 15 dneh ne skliče, jo lahko skliče predlagatelj.
20.	člen
Sejo skupščine skupnosti je treba sklicati s pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom in uro ter krajem seje. K vabilu mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda.
Vabilo in gradivo za sejo skupščine skupnosti mora biti poslano delegacijam in konferencam delegacij praviloma 15 dni pred dnevom, ki je določen za sejo.
21.	člen
Predsednik skupščine skupnosti lahko povabi na sejo skupščine skupnosti predstavnike Skupščine občine Zagorje ob Savi, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij in skupnosti, da bi tako njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelovali v delu skupščine in njenih organov, če je to v interesu skupščine skupnosti. Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine skupnosti tudi predsednike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnemu
delu skupščine. Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja.
22.	člen
Sejo skupščine skupnosti začne predsednik skupščine potem, ko verifikacijska komisija ugotovi, da je skupščina sklepčna.
Predsednik skupščine predlaga dnevni red seje
skupščine skupnosti.
Vsak delegat lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, svoj predlog pa mora utemeljiti.
Skupščina skupnosti sprejme dnevni red z javnim glasovanjem.
23.	člen
Seja skupščine skupnosti se ne more končati, dokler dnevni red ni izčrpan, lahko pa se prekine in nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi določi skupščina skupnosti.
24.	člen
Dnevni red skupščine skupnosti mora vsebovati pregled izpolnitve sklepov prejšnje seje skupščine, kd ga posreduje predsednik skupščine skupnosti.
Dnevni red seje skupščine mora zagotoviti možnost vprašanj delegatov.
25.	člen
Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov skupščine.
V	skupščini skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločanjem večine glasov prisotnih delegatov na seji skupščine skupnosti.
26.	člen
Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik skupščine skupnosti in zapisnikar.
Delegatom skupščine skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik, skupno z gradivom za naslednjo sejo skupščine.
Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanje na seji, vsebina zapisnika seje skupščine skupnosti in podobna vprašanja se uredi s poslovnikom o delu skupščine skupnosti in njenih organov.
27.	člen
V	organe skupnosti so izvoljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve:
—	predsednik in namestnik predsednika skupščine,
—	predsedniki in namestniki predsednikov odborov.
28.	člen
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
—	predstavlja in zastopa skupnost.
—	sklicuje in vodi seje skupščine m seje predsedstva,
—	skrbi, da dela. skupščina v skladu s poslovnikom skupščine,	v
—	podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
—	usklajuje delo skupščine z delom njenih organov,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z organizacijami, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti,
—	skrbi za učinkovito delo organov skupščine,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
29.	člen
Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih skupnosti, sklicuje predsednik skupščine skupne posvete in sestanke kot metodo dela in usklajevanja — predsedstvo skupščine.
Predsedstvo skupščine skliče predsednik skupščine zaradi priprave in obravnave gradiv za sejo skupščine ter za obravnavo vseh drugih pomembnejših vprašanj s področja delovanja medobčinske skupnosti.
Predsednik skupščine vabi na seje predsedstva poleg predsednikov skupnih organov, po potrebi tudi vodjo delovne skupnosti, predsednika odbora samoupravne delavske kontrole ter druge, za katere meni, da lahko pripomorejo k uspešnemu delu skupnega posveta oziroma sestanka.
30.	člen
Namestnik predsednika skupščine nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje dolžnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik ali skupščina.
31.	člen
Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in namestnika predsednika skupščine se izvede v skladu s postopki, ki jih za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih v občini opravlja občinska konferenca SZDL.
Volitve za predsednika in namestnika predsednika skupnosti se izvede z javnim glasovanjem.
Za predsednika oziroma njegovega namestnika je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupščine skupnosti.
32.	člen
Delegati v organih skupnosti so za svoje delo odgovorni delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvoli, in delegacijam, ki so jih delegirale.
33.	člen
Funkcija delegatov je družbena in častna.
Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine ter organov, v katerih je izvoljen ali delegiran.
34.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina skupnosti, ravnajo delegati delegacij v skladu s smernicami in sprejetimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in
splošnimi družbenimi potrebami in interesi.
35.	člen
O delu. skupščine skupnosti in o svojem delu v njej, je delegat dolžan poročati delegaciji; ki ga je delegirala na sejo skupščine skupnosti
Delegatski mandat delegata v skupščini skupnosti traja, dokler delegacija ali konferenca delegacij ne določi drugega delegata za svoje delegatsko mesto v skupščini skupnosti.
Določila drugega odstavka tega člena veljajo tudi za delegate, ki jih delegira skupščina skupnosti v skupščino Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, skupščino Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupščino skupnosti socialnega varstva.
36.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost:
—	biti voljen v organe skupnosti,
—	odločati o vseh vprašanjih, ki jih obravnavajo organi skupnosti,
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, z delom skupnih organov skupnosti in strokovne službe,
—	da je obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupnosti.
37.	člen
Delegat lahko zastavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pismeno s kateregakoli področja dejavnosti skupnosti. Na delegatska vprašanja je po možnosti potrebno odgovoriti' na isti seji organa skupnosti. Če to ni mogoče, je potrebno odgovor pripraviti za prihodnjo sejo organa skupnosti. Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali zbita delovna skupnost strokovne službe.
38.	člen
Delegat ne more biti odgovoren za mnenje, ki ga izrazi, ali za glas, ki ga je dal na seji organa skupnosti, katerega delegat je iz področja dejavnosti skupnosti.
39.	člen
O udeležbi delegatov na sejah skupščine skupnosti in drugih skupnosti se vodi evidenca. Predsednik skupščine skupnosti oziroma organa skufmosti pismeno opozori vodjo delegacije ali konference delegacij, če se njen delegat ni udeležil seje skupščine skupnosti ali drugega organa skupnosti'. Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije ali udeležbe v delu. organov skupnosti izgubijo osebni dohodek, gre nadomestilo osebnega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in ftnenovanlm funkcionarjem. Višino nadomestila osebnega dohodka in drugih povračil ter stroškov določa pristojni odbor skupščine skupnosti.
B. Skupni organi skupščine
40.	člen
Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov, oblikuje skupščina
skupne organe — odbore.
41.	H en
člane odborov, predsednike in njihove namestnike izvoli skupščina izmed delegatov skupščine.
Odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.
Stran 1008
URADNI UST SRS
St. 14 — 2*. IV. 1983
42.	člen
Odbor dela in odloča na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov odbora.
Odbor sprejema sklepe, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov.
43.	člen
Delo odbora vodi predsednik oziroma njegov namestnik, ki ga izvoli skupščina izmed članov odbora.
44.	člen
Predsednik oziroma namestnik predsednika odbora opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje odbora,
—	podpisuje sklepe, ki jih sprejema odbor,
—	skrbi za izvrševanje sklepov odbora in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost odbora,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti odbor ali skupščina.
45.	člen
Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje zlasti:
—	skrbi za usklajevanje dolgoročnih in srednjeročnih planov zaposlovanja s plani izobraževanja,
—	spremlja razvoj in strukturo kadrov ter politiko na tem področju,
—	spremlja področje priprave delavcev za zaposlitev ter preusposabljanje delavcev,
—	spremlja in proučuje gibanja na področju zaposlovanja. in brezposelnosti,
—	spremlja migracijska gibanja in zaposlovanje zdomcev,
—	spremlja in proučuje vprašanje ekonomičnosti in produktivnosti zaposlovanja,
—	obravnava letne plane zaposlovanja in skrbi za njihovo usklajevanje,
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih združenemu delu,
—	spremlja nastanek in razvoj poklicev in predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev,
—	sodeluje pri prilaganju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenih zmogljivosti po posameznih poklicih,
—	obravnava problematiko zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb,
—	opravlja druge naloge, ki sodijo v njegovo
področje dela in naloge za katere ga pooblasti skupščina.	e
Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje šteje 5 članov.
4&ae*
Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov zlasti:
—	spremlja ih oblikuje sodeaino politiko na področju brezposelnih oseb,
—	obravnava kriterije in merila socialne varnosti ter oblikuje predloge s tega področja,
—	odloča e materialnih pravicah brezposelnih oseb v skladu z zakonom in statutom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
—	odloča o zaposlovanju invalidnih oseb potem ko dobi izvid, ugotovitve in mnenja komisije I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe,
—	odloča o materialnih pravicah oziroma o pripravi za zaposlitev brezposelnih oseb,
—	odloča o zahtevah za varstvo pravic, kadar se v postopku uveljavljanja pravic izda ugotovitveni sklep,
—	sodeluje s skupnostjo socialnega varstva o zadevah s področja socialne politike,
—	obravnava druge zadeve socialne varnosti in problematike invalidov ter zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov šteje 5 članov.
47.	člen
Odbor za štipendiranje opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skladno s smernicami skupščine skupnosti uresničuje sklepe, podeljuje štipendije in razlike h kadrovskim štipendijam,
—	pripravlja gradiva za seje skupščin skupnosti, kadar se obravnava problematika štipendiranja,
—	dvakrat letno pripravlja poročilo o izvajanju štipendijske politike v občini,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti oziroma je za to pristojen po sporazumu o štipendiranju v občini in s tem statutom.
Odbor za štipendiranje šteje 5 članov
48.	člen
Odbor za kadrovske, finančne in administrativne zadeve opravlja zlasti naslednje naloge:
—daje predloge za imenovanje predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike predsednikov in člane skupnih organov,
—	obravnava vprašanja s področja samoupravne organiziranosti skupnosti,
—	obravnava oziroma skrbi za pripravo finančnih načrtov skupnosti in njihovo realizacijo,
—	obravnava in predlaga skupščini periodične in zaključne račune,
—	obravnava združevanje in razporejanje sredstev za dejavnost zveze skupnosti,
—	obravnava in spremlja sistem solidarnosti na področju socialne varnosti brezposelnih oseb ter oblikuje ustrezne predloge,
—	obravnava razmerja s strokovno službo,
—	opravlja druge zadeve s svojega delovnega področja in zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
Odbor za kadrovske, finančne in administrativne zadeve šteje 5 članov.
C. Ljudska obramba In družbena samozaščita
49.	člen
Pri opravljanju nalog ljudske obrambe In družbene samozaščite v skupnosti so delegati delegacij organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter delavci delovne skupnosti dolžni zavarovati in varovati! tajnost podatkov, ki so sestavni del obrambnih priprav.
Poslovna skrivnost skupnosti, še posebno pa uradna skrivnost so dokumenti, akti in ukrepi, ki jih tako označuje samoupravni splošni akt skupnosti ali jih
je določil pristojni organ skupnosti oziroma organ družbenopolitične skupnosti.
50.	člen
Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in uresničuje druge pravice in obveznosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z določili zakona, družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v družbenopolitični skupnosti ter s sklepom organov družbenopolitične skupnosti.
51.	člen
Obrambne priprave in vse priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti opravlja in vodi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot izvršni organ skupščine skupnosti.
52.	člen
Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določajo zakon, posebni sklepi skupščine skupnosti in ta statut.
53.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti,
—	sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo uresničevanje ter na tem področju sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi v občini,
—	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi skupnosti,
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine uresničevanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere,
—	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite,
—	v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti določi delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo,
—	organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na Predvidene vojne razmere,
—	sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito medobčinske skupnosti za zaposlovanje zavoljo usklajevanja obrambnih priprav v skupnosti za zaposlovanje,
—	zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc, posebno evidenco o razporejanju občanov na delovno dolžnost in evidentiranje delovnih obveznikov,
—	opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odbor uresničuje tudi naloge s področja družbene samozaščite v mejah svoje dejavnosti, s tem, da spremlja varstvene razmere in stanje v delovni skupnosti in usklajuje izvajanje družbene samozaščite.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 3 člane, pri čemer je predsednik skupščine skupnosti po svoji funkciji tudi predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Po položaju je član odbora tudi odgovorni delavec strokovne službe. Ostale člane izvoli skupščina
skupnosti iz vrst delegatov skupnosti.
54.	člen
Odbor za ljudsko obrambo ih družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
55.	člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta o rokih sklica skupščine ali njenih organov in zahtevana večina pri sprejemanju sklepov. Način dela skupnosti' in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če delovanja organov skupnosti ne določijo organi družbenopolitične skupnosti.
Ko preneha nevarnost ali napad, je potrebno takoj sklicati sejo skupščine skupnosti, odbor pa ji mora poročati o delu v tem času.
D. Samoupravni nadzor nad delom v skupnosti
56.	člen ‘
Delovni ljudje in občani v skupnosti nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in prek organa samoupravne delavske kontrole.
Za uresničevanje te pravice morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti ter s sklepi skupščine skupnosti, njenih organov in z delom delovne skupnosti strokovne službe.
Delovni ljudje in občani dajejo neposredno prek delegatov predloge in pripombe, zastavljajo posamezna vprašanja skupščini skupnosti, izvršnim organom in delovni skupnosti strokovne službe.
57.	člen
Organ samoupravnega nadzora v skupnosti je samoupravna delavska kontrola.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima poleg predsednika in namestnika predsednika še tri člane.
58.	člen
Predsednika, namestnika predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo in odpokličejo delegati skupnosti preko skupščine skupnosti, v kateri so zastopani po načelih delegatskega sistema.
59.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo je dolžan sklicati, če to zahtevajo:
—	najmanj 3 člani,
—	skupščina skupnosti ali odbor skupščine,
—	najmanj tretjina delegatov skupščine skupnosti,
—	pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma družbenega pravobranilca samoupravljanja.
60.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole zlasti:
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	spremlja uresničevanje sklepov skupščine skupnosti in njenih organov,
—	spremlja racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja skupnosti in delovne skupnosti strokovne službe ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave,
—	obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njenih organov ter zaključne račune skupnosti,
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov .delavcev, združenih v skupnosti.
61.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov skupnosti ter dajati pripombe in predloge na predloge samoupravnih splošnih aktov ter druga vprašanja in sklepe, ki jih sprejema skupščina ali njeni organi. Člani odbora imajo tudi pravico dajati pobude, da se določena vprašanja uvrstijo v dnevni red seje skupščine ali njenih organov.
62.	člen
S svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor samoupravne delavske kontrole seznanja skupščino skupnosti, delegacije skupnosti ali organ oziroma organizacijo, ki je zahteval sklic seje ali predlagal obravnavo določenega vprašanja.
Ce odbor ugotovi v delovanju skupnosti, njenili organov ali delovne skupnosti strokovne službe dejanja ali opustitve, ki predstavljajo'kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora ali tega statuta, o tem obvesti tudi organe, pooblaščene za ukrepanje.
63.	člen
Predsednik skupščine in predsedniki skupnih organov so dolžni odboru samoupravne delavske kontrole odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih odbor terja od njih in sodijo v pristojnost dela skupščine oziroma skupnih organov.
Strokovna služba je dolžna zagotoviti odboru samoupravne delavske kontrole opravljanje administrativnih del.
III.	RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN MEDOBČINSKO SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE TER ZVEZO SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V SR SLOVENIJI
64.	člen
Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti delavci, delovni ljudje in občani preko skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovijo Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
65.	člen
Skupščina skupnosti sodeluje v organih medobčinske skupnosti prek svojih delegatov in delegacij.
Delegacije oziroma delegati skupnosti zastopajo v skupščini medobčinske skupnosti in njenih organov stališča in mnenja skupščine skupnosti oziroma njenih organov.
Delegacije in delegati skupnosti so za svoje delo v organih medobčinske skupnosti odgovorni skupščini skupnosti in organom, Id so jih delegirali.
66.	člen
Skupnost se na podlagi samoupravnega sporazuma združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zavoljo opravljanja splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, štipendiranja in drugih vprašanj, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega pomena za vse delavce, delovne ljudi in občane na območju republike.
IV.	ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI
67.	člen
Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki si jih delavci zagotavljajo v skupnosti, so določene z zakonom, tem statutom ■ in drugimi samoupravnim: splošnimi akti skupnosti.
68.	člen
Za primer brezposelnosti imajo brezposelne osebe naslednje pravice:
—	pravico do denarnega nadomestila,
—	pravico do denarne pomoči,
—	pravico do zdravstvenega zavarovanja,
—	pravico do priprave za zaposlitev in
—	pravico do prevoznih in selitvenih stroškov.
69.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila, višina in čas trajanja te dajatve so določeni z zakonom.
70.	člen
Kot razlog krivde oziroma volje osebe pri prenehanju delovnega razmerja, zaradi katerega oseba po zakonu nima pravice do denarnega nadomestila, se smatra prenehanje delovnega razmerju zaradi:
1.	pismene izjave, da ne želi- delati v temeljili organizaciji in da prekinja delovno razmerje
2.	pismenega sporazuma s pooblaščenim organom temeljne organizacije, da ji preneha delovno razmerje temeljni organizaciji
3.	če ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki so ji bile ponudene in ki so ustrezale njeni strokovni Izobrazbi ih drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma če se v primerih iz 175. člena ZDR ni hotela dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela
4.	če ji je bil dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
5.	če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčala ali dala neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji
6.	če se je ugotovilo, da ni zmožna opravljati del oziroma nalog, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog, če trajneje ni dosegala delovnih rezultatov in da ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njeni delovni zmožnosti
7.	če ni dala pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju delavcev
8.	če se je na način, ki ga predpisuje zakon ugotovilo, da je za delo popolnoma nezmožna
9.	če je v času poskusnega dela negativno ocenjena
10.	če ji je bilo po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedann opravljati določena dela oziroma naloge in ji ni bilo mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog
11.	če je morala biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna več kot šest mesecev
12.	če ji je bil izrečen varnostni vzgojni ali varstveni ukrep, ki je trajal več kot šest mesecev in je morala biti zato odsotna z dela
13.	zaradi neodgovornega odnosa do dela, zaradi katerega je temeljna organizacija zašla v ekonomske težave
14.	če je pripravnik, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen ali določen čas, pa ni uspešno končal pripravniške dobe.
71.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do denarne pomoči, višina in čas trajanja te dajatve so določeni z zakonom.
72.	člen
Ce se jugoslovanski državljani zaposlijo v tuji državi, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po povratku z dela iz tujine le, če so plačevali za čas dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke za zaposlovanje in če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
Višina prispevka iz prvega odstavka tega člena določa skupnost vsako leto s sklepom.
73.	člen
Osebi, ki uveljavljata pravico do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči, se izplačuje skupaj z denarnim nadomestilom oziroma denarno pomočjo še denarni dodatek za člane ožje družine v višini, ki jo določi skupnost s posebnim samoupravnim splošnim aktom.
74.	člen
Pravica brezposelne osebe do zdravstvenpga varstva se uresničuje po predpisih zdravstvenega varstva.
Pravico do zdravstvenega varstva med brezposelnostjo lahke uveljavlja oseba, če se prijavi skupnosti najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma, ko je prenehala opravljati samostojno osebno delo.
Pravico do zdravstvenega varstva imajo tudi dijaki po končanem šolanju in študenti po končanem študiju, če se prijavijo pri skupnosti kot iskalci zaposlitve v roku 30 dni po končanem šolanju oziroma študiju.
75.	člen
Priprava za zaposlitev zajema razne oblike usposabljanja, pridobivanja in izpopolnjevanja znanj ter delovnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog oziroma za zaposlitev v določenem poklicu.
Priprava za zaposlitev zajema strokovno usposabljanje in prilagajanie na delo v obsegu in oblikah, potrebnih za predvideno zaposlitev ter materialno pomoč brezposelnim osebam pri tem usposabljanju.
Priprava za zaposlitev obsega materialno in strokovno pomoč brezposelnim osebam.
76 člen
Materialna pomoč brezposelnim osebam ki jih je skupnost napotila na usposabljanje, lahko obsega kritje stroškov:
—	za zdravstveni pregled in -psihološki pregled,
—	za usposabljanje (teoretični in praktični d'el)
—	za zavarovanje za primer nesreče pri delu, če nima te pravice že po drugih predpisih
—	za delovno obleko, če je obvezna pri praktičnem usposabljanju
—	za prehrano in nastanitev v času usposabljanja izven kraja stalnega bivališča ali kritje stroškov za dnevni prevoz v kraj usposabljanja, če teh stroškov ne krije temeljna organizacija, v kateri se oseba usposablja,
—	za regres za prehrano med delom v času usposabljanja v temeljni organizaciji, skladno z njenim splošnim aktom
—	povračilo bruto osebnega dohodka, če sprejme temeljna organizacija osebo v delovno razmerje pod pogojem, da ji skupnost refundira izplačilo bruto osebnih dohodkov v času usposabljanja oziroma v času ugotavljanja usposobljenosti osebe za delo
—	denarno pomoč med usposabljanjem, če nima pravice do nadomestila osebnega dohodka, oziroma denarnega nadomestila ali denarne pomoči in sicer pod pogoji, ki jih določa zakon v višini, kot jo določa skupnost s posebnim sklepom,
—	nagrado mentorja, če je ta osebi med usposabljanjem potreben.
V	primeru, da je osebi na usposabljanju priznana pravica za prehrano in nastanitev (5. alinea tega člena), ji pripada denarna pomoč samo v primeru, da so stroški prehrane in nastanitve nižji od pripadajoče denarne pomoči. Denarna pomoč gre v takih primerih osebi le v višini razlike med tema dajatvama, če pa se osebi prizna povračilo osebnega dohodka (7. alinea tega člena), ji ne pripada denarna pomoč.
77.	člen
Strokovna pomoč osebam pri usposabljanju obsega zlasti:
—	izbor udeležencev
—	organizacijo izvajanja izobraževanja
—	pomoč med izvajanjem izobraževalnega procesa
—	spremljanje In vrednotenje izobraževalnih rezultatov
—	spremljanje uspešnosti ob delu idr.
78.	člen
Pravico do priprave za zaposlitev imajo tudi že zaposlene osebe v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti.
Za te namene sklenejo temeljne organizacije in skupnost samoupravni sporazum, kolikor to že ni dogovorjeno oziroma vključeno v samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja zaposlovanja in v njegovih dodatkih za posamezno koledarsko leto, na podlagi katerega se združujejo dodatna namenska sredstva za strokovno usposobitev, dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in zaposlitev že zaposlenih delavcev.
79.	člen
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena se temeljne organizacije in skupnosti dogovorijo o namenu združevanja sredstev, o uporabi sredstev, o načinu upravljanja s temi sredstvi, o osnovah in merilih strokovnega usposabljanja idr.
V	skladu s samoupravnim sporazumom se temeljne organizacije in skupnost lahko dogovorijo, da pri-
podajo delavcem pravice in obveznosti, določene z zakonom in tem statutom.
80.	člen
Invalidni osebi, ki uveljavlja pravice do usposabljanja po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, pripadajo pravice iz naslova priprave za zaposlitev v obsegu in oblikah, določenih z zakonom o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti in s tem statutom.
Poleg pravice iz 76. člena tega statuta obsega materialno pomoč invalidnim osebam še naslednje pra-vice:
' — stroški socialne rehabilitacije, če so ti invalidni osebi neogibno potrebni za delo in življenje in sicer v obsegu, ki je sestavni del programa njene rehabilitacije (npr. ortopedski pripomočki, pomagala, obleka, osebna higiena, pomoč pri nabavi prevoznega sredstva, upoštevajoč neogibno potrebo za prevoz na delo in socialni status, mnenje skupnosti socialnega skrbstva ipd.),
—	dodatek za tujo pomoč in nego invalidnim osebnim pod pogoji in v višini kot jih predvideva zakon o pokojninskem i'n invalidskem zavarovanju in statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in če strokovna komisija za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe ugotovi, da je glede na vrsto in stopnjo invalidnosti takšna pomoč invalidni osebi potrebna,
—	stroški v zvezi z zaposlitvijo koti
. adaptacija delovnih priprav,
. odstranjevanje ovir
. adaptacija v zvezi z delom na domu ipd.,
—	ostali stroški (stroški, ki nastanejo v pripravljalnem postopku, pripomočki ipd.).
Skupnost vsako leto s sklepom določa višino denarne pomoči v času usposabljanja invalidne osebe.
81.	člen
Pogoji za pridobitev pravice do prevoznih in selitvenih stroškov ter višina stroškov so določeni z zakonom.
|	82. člen
Postopek za uveljavljanje pravic oseb iz zavaro- i vanja za primer brezposelnosti ter uveljavljanje pravic oseb po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb določa zakon ih pravilnik o postopku za uveljavljanje materialnih pravic brezposelnih oseb in invalidov.
V.	UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUPNOSTI
83. člen
Zavoljo zadovoljevanja splošnih in posameznih potreb in interesov na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organi-teacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela in nosilci samostojnega osebnega dela združujejo sredstva za zadovoljevanje teh potreb in interesov po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
N	84. člen
Sredstva skupnosti so:
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovnih skupnosti,
—	prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela,
—	prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela,
—	prispevki, ki jih plačujejo delavci, začasno zaposleni v tujini oziroma v državah, s katerimi SFRJ nitna sklenjenega meddržavnega sporazuma o zavarovanju za primer brezposelnosti,
—	dohodki od refundacij, izplačanih denarnih dajatev iz zavarovanja za brezposelnost delavcev od držav, s katerimi je SFRJ sklenila konvencijo o zavarovanju za brezposelnost,
—	dohodki od sporazumov in pogodb, sklenjenih z organizacijami združenega dela za pripravo delavcev za zaposlitev,
—	druga sredstva.
85.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti opredeljujejo obseg, vrsto in kvaliteto posameznih storitev oziroma programov storitev, opredelitev programa, za katerega se združujejo sredstva po načelu solidarnosti, skupne obveznosti udeležencev po sporazumu, osnove in merila za združevanje sredstev, vrsto so-, cialnih pravic ter pogoje, kriterije in merila, po katerih bodo uveljavljali te pravice, ter višino sredstev, ki jih v ta namen združujejo.
Če rie pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, določi skupščina občine višino prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevke ali le za tiste delavce in delovne ljudi, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma.
86.	člen
O načinu in pogojih porabe sredstev, zbranih iz prispevkov po prejšnjem členu, odloča skupščina skupnosti za vsako koledarsko leto posebej s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na planu dejavnosti skupnosti.
87.	člen
Sredstva skupnosti so namenjena predvsem za dajatve in zavarovanje za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, za dejavnost skupnosti, za sofinanciranje programa dela skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za delo delovne skupnosti strokovne službe.
,	88. člen
Skupnost ima rezervna sredstva, ki jih formira iz presežka prihodkov, ugotovljenih z zaključnim računom.
Obvezna rezerva znaša 1,5 °/o planiranega prispevka za tekoče leto.
Obveznosti izločanja sredstev v obvezno rezervo prenehajo, ko ta sredstva dosežejo 15 0/o povprečnega planiranega prispevka iz. prihodka v zadnjih treh letih.
89.	člen
Skupnost ima poslovni sklad, ki ga formira iz sredstev presežkov prihodkov ob zaključnem računu.
90.	člen
Ce skupščina skupnosti do začetka koledarskega leta ne sprejme finančnega načrta za naslednje leto, se dejavnost skupnosti financira skladno s sklepom o začasnem financiranju.
91 člen
Odredbodajalec finančnega načrta je predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine.
Odredbodajalec sklada za štipendiranje iz združenih sredstev je predsednik odbora za štipendiranje, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika odbora. '
VI.	POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA V SKUPNOSTI
92.	člen
Skupščina skupnosti določi s sklepom o pripravi plana roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni in organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana. Ta organ pripravi delovni program pripravljanja plana.
93.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost.
Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka sklepajo udeleženci na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov.
94.	člen
Organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana skupnosti, pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti.
Elemente za sporazum sprejemajo udeleženci samoupravnega sporazuma, o temeljih plana skupnosti, ter jih po delegatih usklajujejo v skupščini skupnosti.
95.	člen
Plan skupnosti sprejme skupščina skupnosti.
96.	člen
Plan skupnosti vsebuje:
1.	srednjeročne cilje razvoja dejavnosti, za katero je bila skupnost ustanovljena,
2.	naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
3.	naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev, 1
4.	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe 2a uresničitev samoupravnih sporazumov o temeljih Plana.
VII.	JAVNOST DELA SKUPNOSTI
97.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, ustanovitelji skupnosti, imajo pravico biti seznanjeni prek svojih delegatov in delegacij z vsemi temeljnimi problemi, z delom in s stanjem skupnosti.
Delegati skupščine skupnosti so dolžni poročati o svojem delu delavcem in delovnim ljudem ter občanom, ki so jih delegirali na seji skupščine skupnosti oziroma v organe skupnosti.
98.	člen
Informiranje o delu skupnosti poteka prek:
—	glasila skupnosti,
—	pismenih materialov za seje skupščine skupnosti in njenih organov,
—	razprav in sporočil na sejah skupščine skupnosti in njenih organov, kakor tudi na sestankih delegacij za delegiranje delegatov,
—	stredstev javnega obveščanja,
—	letnih, poslovnih in drugih poročil skupnosti,
—	drugih oblik informiranja.
99.	člen
Širšo javnost so dolžni organi skupnosti vsako leto seznanjati:
—	o sprejetih planih,
—	o tem, kako so plani izpolnjeni,
—	o tem, kako so bila uporabljena sredstva.
100.	člen
Seje skupščine skupnosti in njenih organov so javne in je lahko na* seji pod pogoji, ki jih določa poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih organov, navzoč vsak.
Vsak, ki izkaže upravičen interes, ima pravico vpogleda v zapisnik sej skupščine skupnosti in njenih organov.
101.	člen
Za pravočasno obveščanje javnosti je po določilih
tega statuta zadolžen predsednik skupščine.
VIII.	DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE
102.	člen
Strokovna, administrativna,' finančna in tem , podobna dela opravlja za skupnost delovna skupnost strokovne službe. ,
Skupščina skupnosti s posebnim sklepom ustanovi delovno skupnost strokovne službe skupno z drugimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane.
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno, skupnostjo strokovne službe.
103.	člen
Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti, ki ga itnenuj e skupščina skupnosti, na podlagi poprejšnjega mnenja delavskega sveta delovne skupnosti strokovne službe.
Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovan, kdor ima:
—	visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri,
—	najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
—	sposobnost organizacije dela in vodenja,
—	moralno politične vrline,
—	da je družbenopolitično aktiven.
104.	člen
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in za delo delovne skupnosti strokovne službe odgovoren skupščinam skupnosti, ki so ga imenovale.
105.	člen
Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela in sredstev skupnosti na podlagi osnov in meril, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupnost in delovna skupnost strokovne službe.
Delavci delovne skupnosti strokovne službe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in z ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za delitev.	x
106.	člen
Skupnost zagotavlja skupno z drugimi skupnostmi vse temeljne pogoje za poslovanje delovne skupnosti strokovne službe, to so delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja.
Z delovnimi sredstvi upravlja skupnost, delavci delovne skupnosti pa imajo za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico uporabljati in delati s temi sredstvi.
107: člen
Delavci delovne skupnosti strokovne službe v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki zadevajo delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti.
108.	člen
Za akte delovne skupnosti strokovne službe, ki določajo okvirni planski obseg in vrsto del ter nalog in s tem v zvezi izobrazbeno strukturo kadrov v delovni skupnosti strokovne službe, je potrebno poprejšnje soglasje skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, po predhodni razpravi v vseh skupnostih, ki so ustanovile delovno skupnost.
IX.	SAMOUPRAVNI SPLOSNI AKTI
109.	člen
Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
—- samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti,
—	statut skupnosti.
—	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe,
—	samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja,
—	pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti,
—	pravilnik o samoupravni delavski kontroli,
—	pravilnik o uveljavljanju pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	poslovnik o delu skupščine in njenih organov,
—	druge samoupravne splošne akte.
110.	člen
Preden skupščina skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, je potrebno zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah, ki delegirajo delegata v skupščino skupnosti.
111.	člen
Ko se oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta, katerega osnutek so obravnavale delegacije, je pristojni odbor skupščine skupnosti dolžan obravnavati vse posredovane predloge, pripombe in mneqja k osnutku samoupravnega splošnega akta ter v obrazložitvi predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj ni upošteval in zakaj.
112.	člen
Samoupravni splošni akti, sprejeti v skupščini skupnosti, začno veljati praviloma osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, če ni drugače določeno s samoupravnim splošnim aktom.
113.	člen
Spremembe in dopolnitve samoupravnega splošnega akta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
114.	člen
Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti daje organ skupnosti, ki je sprejel samoupravni splošni akt
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
115.	člen
Vse samoupravne splošne akte skupnosti je potrebno sprejeti oziroma uskladiti s statutom skupnosti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta.
116.	člen
Statut skupnosti je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine
Mirko Govejšek 1. r.
LJUBLJANA
687.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74 ip 4/78) ter 77., 79. in 89. člena statuta mesta Ljubljana (Uradni list SRS, St. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 11. seji zbora združenega dela dne 7. aprila 1983 in na 11. seji zbora občin dne 7. aprila 1983 sprejela
2.	Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje:
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
20.671.665.45 1,000.000,00
19.671.665.45
3.	Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka.
3. člen
ODLOK
o zaključnem računu preračuna mesta Ljubljane za leto 1982
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna mesta Ljubljana za leto 1982, katerega sestavni del je tudi zaključni račun sredstev rezerv.
2.	člen
1.	Zaključni račun proračuna izkazuje:
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna za leto 1982 v znesku 829.525 din, se prenese v proračun mesta za leto 1983.
Presežek prihodkov nad odhodki pri sredstvih rezerv se prenese v sredstva rezerv za leto 1983.
4.	člen
Ta odloku začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400/2-83
Ljubljana, dne 7. aprila 1983.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje 1. r.
din
448.889.541.65
448.060.016.65
829.525,00
Bilanca prihodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1982
Razp. skupina	Glavni namen		Plan po rebalansu In virmanih	Realizacija	•/.
7	Prispevki iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti Ljubljana Bežigrad		107,803.000	107,803.000,00	100,0
Ljubljana Center		157,136.000	157,136.000,00	100,0
Ljubljana Moste-Polje		28,644.000	28,644.00000	100.0
Ljubljana Šiška		80,948.000	80,948.000,20	100,0
Ljubljana Vič-Rudnik		65,825.000	65,825.000,00	100,0
Skupaj prihodki	»	440,356.000	440,356.000,20	100,0
6	Drugi prihodki		8,500.000	8,533.541,45	100,4
Skupaj prihodki		448,856.000	448,889.541,65	100,0
°t>HODKI
Razp. skupina	Glavni namen	Plan po rebalansih *i virmanih	Realizacija	•/.
01	Dejavnost organ, družbenopolit. skup.	294,559.500	294,559.500,00	100,0
02	Ljudska obramba	12,500.000	12,500.000,00	100,0
03	Dej a v. družbenopolitičnih organlz. in društ.	?5,703.000	25,703.000,00	100,0
04	Negospodarske investicije	47,875.010	47,874.523,00	100,0
06	Znanstvena dejavnost	23,178.150	23,178.150,00	100,0
07	Kulturno prosvetna dejavnost	908.100	908.10(1,00	100,0
10	Komunalna dejavnost	7,119.000	7,119.000,00	100,0
18	Intervencije v gospodarstvo	27,480.570	27,460.570,00	100,00
17	Tekoča proračunska rezerva in			
	obveznosti jz preteklih let	5,064.110	4,268.613,65	84,3
18	Krediti, vezana in izločena sredstva rezerv	4,488.560	4,488.560,00	100,0
—	Skupaj odhodki	448,856.00	448,060.016,65	99,8
688.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), drugega odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2., 7., 8. in 9. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) ter 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni' list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 11. seji zbora združenega dela dne 7. aprila 1983 in na 11. seji zbora občin dne 7. aprila 1983 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih Stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin za leto 1983
1.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 m8 koristne stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti, zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča znaša na dan 31. 12. 1982 za območje ljubljanskih občin 21.760 din.
2.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v višini 1,11 °/o od poprečne gradbene cene, določene v 1. členu tega odloka.
3.	člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju ljubljanskih-občin za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev na ha znašajo na dan 31. 12. 1982:
—	stroški za individualne komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine 1.247 din,
—	stroški za kolektivne komunalne naprave za m2 koristne stanovanjske površine 1.057 din.
' 4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-1/83
Ljubljana, dne 7. aprila 1983.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje 1. r.
689.
Na podlagi 349. in 357. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št 53/7«, 77., 80., 87„ 80. In 91. člena zakona o naravni In kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) ter 64. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni Ust SRS, št 2/78, 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 11. seji zbora združenega dela dne 7. aprila, 1983 in na 11. seji zbora občin dne 7. aprila 1983 sprejela spremembe in dopolnitve odločbe št. G/ZS-022-63 z dne 2. marca 1963 o ustanovitvi Mestnega muzeja Ljubljana, tako da se prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o ustanovitvi Mestnega muzeja Ljubljana
1.	člen ’
Mesto Ljubljana ustanavlja delovno organizacijo za opravljanje muzejske dejavnosti na območju ljubljanskih občin. Firma delovne organizacije je: Mestni muzej Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: muzej). Sedež muzeja je v Ljubljani, Gosposka 15.
2.	člen
Muzej strokovno in znanstveno raziskuje, evidentira, zbira, ureja, obdeluje, hrani, objavlja, razstavlja in na druge načine popularizira gradivo z navedenega območja ter tudi od drugod, če je to gradivo pomemb-i)o za zgodovino mesta Ljubljane.
Muzej opravlja varstvo premične kulturne dediščine in vodi register premičnih kulturnih spomenikov za ljubljanske občine.
3.	člen
Delavci muzeja pridobivajo dohodek iz celotnega prihodki, ki ga ustvarjajo:
—	s svobodno menjavo dela,
—	s prodajo svojih storitev,
—	z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združenega dela in sredstev,
.— s prispevki neposrednih uporabnikov,
—	z darili in na kakšni drugi podlagi, določeni z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo v skladu z zakonom.
4.	člen
Organ upravljanja muzeja je svet muzeja, ki ga sestavljajo delavci muzeja oziroma njihovi delegati in 4 delegati družbene skupnosti, ki jih delegirajo:
Skupščina mesta Ljubljane — enega delegata;
— Skupščina občine Ljubljana Center — enega delegata;
— MK SZDL Ljubljane — enega delegata;
— Društvo zgodovinarjev Ljubljana — enega delegata.
5.	člen
Statut muzeja se sprejme v soglasju z ustanoviteljem. potrdi pa ga Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center.
6.	člen
Zakonitost dela muzeja nadzoruje upravni organ občine Ljubljana Center, pristojen za kulturo.
7.	člen
Mestni muzej lahko prevzame naloge varstva premične naravne in kulturne dediščine tudi za področje druge občine na podlagi samoupravnega sporazuma, h kateremu mora dati soglasje ustanovitelj.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 023-1/82
Ljubljana, dne 7. aprila 1983.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje 1. r.
690.	....
Na podlagi 8. člena zakona e imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, St. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) ter 54. in 91. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 11. seji zbora občin dne
7.	aprila 1983 sprejela
ODLOK
o združitvi naselij na območju ljubljanskih občin
1.	člen
V	občini Ljubljana Šiška se naselji Tacen in Šmartno pod Šmarno goro združita z naseljem Ljubljana.
2.	člen
V	. občini Ljubljana Vič-Rudnik se naselja Babna gorica, Sela pri Rudniku in Srednja vas združijo z naseljem Lavrica.
3.	člen
Z združitvijo prenehajo obstajati v občini Ljubljana Šiška naselje Tacen in Šmartno pod Šmarno goro in v občini Ljubljana Vič-Rudnik naselja Babna gorica, Sela pri Rudniku ter Srednja vas.
4.	člen
Na območju naselij iz 1. in 2. člena tega odloka se uvede ulični sistem, usklajen z uličnim sistemom naselja Ljubljana.
5.	člen
Mestna geodetska uprava Ljubljana izvede spremembe po tem odloku v seznamu vseh uradno imenovanih naselij, cest, ulic in trgov na območju mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 015-1/82
Ljubljana, dne 7. aprila 1933.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r.
691.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni Ust SRS, št. 11/80) ter 54. in 91. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 ih 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 11. seji 'zbora občin dne 7. aprila 1983 sprejela
ODLOK
o določitvi in spremembi imen ulic. cest In trgov na območju mesta Ljubljane in uvedbi uličnega sistema v naseljih Brezovica, Lavrica in Škofljica
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Bežigrad
Spremeni se:
1.	Križna ulica; se skrajša, ker se severovzhodno od Clevelandske ulice ukine.
Na novo se imenujeta:
1.	Linhartov podhod; poteka vzporedno s Titovo cesto od južne strani Linhartove ceste proti severu, del podhoda pod Titovo cesto proti zahodu pa povezuje ulico Bežigrad.
2.	Park neuvrščenih; obsega območje med Titovo cesto na zahodu, Dimičevo ulico na jugu, »Mednarodnim centrom za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju« na severu in Domom poklicne gradbene šole na vzhodu.
2.	člen
Ne območju občine Ljubljana Moste-Polje
Na novo se imenuje:
1.	Marincljeva ulica; se odcepi levo od šmartinske ceste za hišo št. 199 in poteka proti severozahodu in zahodu do Ceste v Šmartno.
3.	člen
Na območju občine Ljubljana Siska
Spremeni se:
1.	Tacenska cesta; se podaljša preko mostu na reki Savi in poteka proti severovzhodu skozi naselje Tacen do Ulice bratov Novak.
Na novo se imenujejo:
1.	Kajakaški breg; se odcepi levo od podaljšane Tacenske ceste pri hiši sedaj Tacen št. 71 proti zahodu in poteka proti naselju Vikrče mimo Tovarne kovinskega okovja — KOT.
2.	Rocenska ulica; se odcepi desno od novoimenovanega Kajakaškega brega pri hiši sedaj Tacen št. 34 in poteka proti severozahodu pod šolskim centrom RSNZ. Pri hiši sedaj Tacen št. 127 se priključi novoimenovanemu Kajakaškemu bregu.
3.	Thumova ulica; se odcepi levo od podaljšane Tacenske ceste pri hiši sedaj Tacen št. 12 a in poteka proti jugozahodu. Pri hiši sedaj Tacen št. 45 se priključi novoimenovanemu Kajakaškemu bregu.
4.	Ulica Janeza Rožiča; se odcepi desno od novoimenovane Thumove ulice pri hiši sedaj Tacen št. 88, poteka proti zahodu in se pri hiši sedaj Tacen št. 94 a priključi novoimenovani Rocenski ulici.
5.	Seunigova ulica; se odcepi desno od novoimenovane ulice Janeza Rožiča nasproti hiše sedaj Tacen št. ’ 94 a, poteka proti severu in za hišo sedaj Tacen št. 124 a zavije proti severozahodu v smeri novoimenovane Poti k studencu.
6.	Pot k studencu; se odcepi desno od novoimenovane Ulice Janeza Rožiča nasproti hiše sedaj Tacen št. 105 in poteka proti severu do podnožja Šmarne gore.
7.	Sturmova ulica; se odcepi desno od novoimenovane Thumove ulice pri hiši sedaj št. 88 a proti severu, pri hiši sedaj Tacen št. 88 e pa zavije proti vzhodu in se slepo zaključi.
8.	Ulica bratov Novak; se odcepi levo od podaljšane Tacenske ceste vzhodno od hiše sedaj Tacen št. 13 in poteka proti severu, nato v vijugah proti severozahodu in vzhodu do strmine na Šmarno goro.
9.	Pet na goro; se odcepi levo od novoimenovane Ulice bratov Novak nasproti hiše sedaj Tacen št. '16 in poteka najprej proti severozahodu, nad hišo sedaj Tacen št. 11 c pa proti zahodu ter se slepo zaključi.
10.	Cesta vstaje; poteka v, podaljšku Tacenske ceste od Ulice bratov Novak skozi naselji Tacen in Šmartno pod Šmarno goro do križišča cest Šmartno— Vodice in Šmartno—Gameljne.
11.	Molekova ulica; se odcepi levo od novoimenovane Ceste vstaje vzhodno od hiše sedaj Tacen št. 21 in poteka proti severu do podnožja Šmarne gore.
12.	Ulica Ivice Pirjevčeve; se odcepi desno od novoimenovane Ceste vstaje vzhodno od hiše sedaj Tacen št. 20 in poteka proti jugozahodu, pri hiši sedaj Tacen št. 24 zavije proti jugovzhodu in jugu, kjer se konča ob reki Savi.
13.	Pot sodarjev; se odcepi desno od podaljšane Tacenske ceste, sedaj med hišama Tacen št. 71 in 72 in poteka proti severovzhodu do novoimenovane Ulice Ivice Pirjevčeve.
14.	Pločanska ulica; se odcepi desno od podaljšane Tacenske ceste nasproti hiše sedaj Tacen št. 80 proti jugozahodu in poteka do novoimenovane Poti sodarjev.
15.	Čehova ulica; se odcepi levo od novoimenovane Pločanske ulice južno od podaljšane Tacenske ceste in poteka proti jugovzhodu v smeri novoimenovane Ulice Ivice Pirjevčeve.
16.	O v č a k o v a ulica; se odcepi levo od novoimenovane Pločanske ulice južno od novoimenovane Čehove ulice in poteka proti jugovzhodu v smeri novoimenovane Ulice Ivice Pirjevčeve.
17.	Ulica Mirka Tomšiča; se odcepi levo od novoimenovane Pločanske ulice južno od novoimenovane Ovčakove ulice in poteka proti jugovzhodu v smeri novoimenovane Ulice Ivice Pirjevčeve.
18.	Čižmanova ulica; se odcepi levo od novoimenovane Pločanske ulice južno od novoimenovane Ulice Mirka Tomšiča in poteka proti jugovzhodu v smeri novoimenovane Poti sodarjev.
19.	Zidankova ulica; se odcepi od novoimenovane Poti sodarjev južno od hiše sedaj Tacen št. 29 in poteka južno od Sodarske zadruge proti vzhodu do novoimenovane Ulice Ivice Pirjevčeve.
20.	Grško; ulica se odcepi levo od novoimenovane ulice Ivice Pirjevčeve vzhodno od hiše sedaj Tacen št. 54 in poteka proti jugovzhodu ter se slepo zaključi.
21.	Ulica Lizike Jančarjeve; se odcepi levo od novoimenovane Ulice Ivice Pirjevčeve južno od novoimenovane ulice Grško in poteka proti jugovzhodu ter se slepo zaključi.
22.	Cesta Cirila Kosmača; se odcepi desno od novoimenovane Ceste vstaje nasproti hiše sedaj Tacen št. 21, poteka v vijugah proti jugovzhodu, vzhodu in severovzhodu in se pri hiši sedaj Šmartno št. 42 priključi novoimenovani Cesti vstaje.
23.	Grobeljca; ulica se odcepi desno od novoimenovane Ceste Cirila Kosmača nad hišo sedaj Tacen št. 110 j in poteka proti jugovzhodu in severovzhodu in se slepo zaključi.
24.	Vipotnikova ulica; se odcepi desno od novoimenovane Ceste vstaje in poteka proti jugozahodu v smeri novoimenovane Ceste Cirila Kosmača.
25.	N a P a 1 c a h ; se odcepi desno od novoimenovane Ceste vstaje, vzhodno od novoimenovane Vipotnikove ulice in poteka proti jugozahodu v smeri novoimenovane Ceste Cirila Kosmača.
26.	Šmarna gora; se imenuje pot, ki poteka s sedla med Šmarno goro in Grmado do vrha Šmarne gore. Enako se imenuje tudi pot, ki se odcepi od te levo in poteka po severnem pobočju Grmade.
27.	Šmartno; ulica poteka proti severozahodu pd križišča cest Šmartno—Vodice in Šmartno—Gameljne v podaljšku novoimenovane Ceste vstaje do hiše sedaj Šmartno št. 46, nato se obrne proti severovzhodu in poteka do meje z naseljem Povodje.
28.	Šmarnogorska pot; se odcepi levo od
novoimenovane Ceste vstaje pri hiši sedaj Šmartno št. 24 in poteka proti severozahodu do podnožja Šmarne gore.	, ’
29.	P š a t n i k ; ulica se odcepi od novoimenovane Šmarnogorske poti severno od hiše sedaj Šmartno št. 10 in poteka proti jugozahodu do podnožja Šmarne gore.
30.	Ulica Jožeta Štruklja; se odcepi levo od novoimenovane Ceste vstaje pri hiši sedaj Šmartno št. 42 a in poteka proti jugozahodu in nato v loku do novoimenovane ulice Pšatnik.
31.	Cesta v Gameljne; se odcepi od križišča novoimenovane Ceste vstaje in novoimenovane ulice Šmartno pod hišo sedaj Šmartno št. 3 in poteka proti naselju Gameljne.
32.	Ulica Angele Ljubičeve; se odcepi levo od novoimenovane Ceste v Gameljne vzhodno od hiše sedaj Šmartno št. 1 in poteka proti severozahodu in zahodu proti novoimenovani ulici Šmartno.
33.	Ulica Željka Tonija; se odcepi desno od novoimenovane ulice Šmartno severno od hiše sedaj Šmartno št. 17, poteka proti severovzhodu in nato v loku zavije nazaj do novoimenovane ulice Šmartno.
34.	Jeričeva ulica; se odcepi levo od novoimenovane ulice Šmartno severno od hiše sedaj Šmartno št. 34 in poteka proti zahodu in v loku proti jugovzhodu v smeri novoimenovane Šmarnogorske poti,
35.	Ingličeva ulica; se odcepi levo od novoimenovane ulice Šmartno pri hiši sedaj Šmartno št. 14 in poteka v loku proti severozahodu in severu do novoimenovane Juričeve ulice.
36.	Gustinčičeva ulica; se odcepi levo od novoimenovane ulice Šmartno pri hiši sedaj Šmartno št. 46 in poteka proti severozahodu do podnožja Šmarne gore.
Ukine se:
1.	Sadjarska ulica; se ukine v celoti.
4.	člen
Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
Na novo se imenujejo:
1.	Ulica Zore Majcnove; se odcepi desno od ceste XV. divizije za hišo št. 90 in poteka proti jugozahodu do potoka Veliki Galjevec.
2.	Krošljeva ulica; se odcepi levo od Ceste XVIII. divizije jugovzhodno od križišča s Peruzzijevo cesto in poteka proti severovzhodu vzporedno s Peruzzijevo cesto v smeri Knezovega štradona.
3.	Dolinškova ulica; se odcepi levo od Ceste XVIII. divizije jugovzhodno od novoimenovane Krošljeve ulice in poteka proti severovzhodu v smeri Knezovega štradona.
4.	Bobrova ulica; se odcepi levo od ceste XVIII. divizije jugovzhodno od novoimenovane Dolin-škove ulice in poteka proti severovzhodu v smeri Knezovega štradona.
5.	Ulica Milke Kerinove; se odcepi levo od ceste XVIII. divizije jugovzhodno od novoimenovane Bobrove ulice in poteka proti severovzhodu v smeri Knezovega štradona.
5.	člen
Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
V naselju Brezovica pri Ljubljani se uvede ulični sistem.
Spremeni se:
1.	Tržaška cesta — del, se podaljša skozi naselje Brezovica do občinske meje.
Na novo se imenujejo:
1.	Kapalniška pot, se odcepi desno od podaljšane Tržaške ceste za hišo sedaj Brezovica št. 2 in poteka proti severu in severovzhodu V smeri hriba Kapalnik.
2.	Pot terencev; se odcepi levo od Tržaške ceste za hišo sedaj Brezovica št. 3 in poteka proti jugovzhodu in jugozahodu do avtoceste Ljubljana—Razdrto.
3.	Remškarjeva ulica; se odcepi desno od podaljšane Tržaške ceste za hišo sedaj Brezovica št. 49 in poteka proti severozahodu do podnožja Brezovi-škega hriba.
4.	Brezenska pot; se odcepi desno od novoimenovane Remškarjeve ceste in poteka proti severovzhodu do podnožja Brezoviškega hriba.
5.	Radenska cesta; se odcepi desno od podaljšane Tržaške ceste za hišo sedaj Brezovica št. 62 in poteka proti severu in severovzhodu, nato polkrožno zavije proti severozahodu v smeri doline ob potoku Radenščica.
6.	Bdrštnarjeva pdt; se odcep’ levo od novoimenovane Radenske ceste in poteka proti severozahodu v smefi Radenske ceste.
7.	Podpeška cesta; se odcepi levo od podaljšane Tržaške ceste v križišču za hišo sedaj Brezovica št. 81 (gospodarsko poslopje) ih poteka proti jugu in jugozahodu do meje z naseljem Vnanje gorice.
8.	Brežna pot; se odcepi desno od podaljšane Tržaške Ceste nasproti hiše sedaj Brezovica št. 94 in Poteka proti severu do Pezdirjevega grabna.
9.	Malovaška ulica; se odcepi levo od podaljšane Tržaške ceste za hišo sedaj Brezovica št. 94 in poteka proti jugovzhodu do avtoceste Ljubljana— Razdrto.
10.	Gornja pot; se odcepi desno od podaljšane Tržaške ceste za hišo sedaj Brezovica št. 131 in POteka proti severozahodu in severu do »Stefana«.
11.	Brezoviška cesta; se odcepi desno od Podaljšane Tržaške ceste nasproti hiše sedaj Brezovica št. 137 in poteka proti severu in severozahodu v smeri Podnožja Cerkvenega hriba.
12.	Staro vaška cesta: s= odcepi desno od novoimenovane Brezoviške ceste za križiščem s Tržaško cesto in poteka proti vzhodu ter severu skozi
prvotni del naselja Brezovica v smeri podnožja Cerkvenega hriba.
13.	Drobtinška pot; se odcepi desno od podaljšane Tržaške ceste r^asproti hiše sedaj Brezovica št. 139 in poteka proti severozahodu, nato polkrožno zavije proti jugovzhodu do novoimenovane Brezoviške ceste.
14.	P o š t n a ulica; se odcepi desno od novoimenovane Podpeške ceste za spomenikom v križišču podaljšane Tržaške ceste in novoimenovane Podpeške ceste in poteka proti zahodu v smeri Malovaške ulice.
15.	Cesta na postajo; se odcepi levo od
novoimenovane Podpeške ceste južno od nadvoza čez avtocesto Ljubljana—Razdrto in poteka proti severovzhodu in vzhodu do železniške postaje Brezovica.
16.	Sodnikarjeva ulica; se odcepi levo od novoimenovane Ceste na postajo za hišo sedaj Brezovica št. 184 in poteka proti severozahodu v smeri Podpeške ceste.
17.	P o d s v e t i j a ; se odcepi od novbimehOVane Sodnikarjeve ulice in poteka proti vzhodu ter jugovzhodu, prečka novoimenovano Cesto na postajo in se slepo zaključi.
18.	Jevčeva pot; se odcepi levo od novoimenovane Ceste na postajo za hišo sedaj Brezovica št. 267 in poteka pfoti severozahodu do novoimenovane ulice Podsvetije.
19.	Založnikova ulica; se odcepi levo od novoimenovane Ceste na postajo pri železniški postaji Brezovica in poteka proti sex'eru in jugovzhodu v smeri železniške proge Ljubljana—Postojna. EAakb se imenuje tudi slepa ulica, ki se odcepi od te za hišo sedaj Brezovica št. 181 in poteka proti jugovzhodu v smeri železniške proge.
20.	C e s t a v Log; se odcepi levo Od tibvoime-novane Založnikove ulice pri hiši sedaj Brezovica št. 196 in poteka proti severovzhodu in jugovzhodu do železniške proge Ljubljana—Postojna.
21.	Ulica Ivana Selana; se odcepi levo bd novoimenovane Ceste na postajo za hišo sedaj Brezovica št. 44 in poteka proti severu ter zavije proti vzhodu do novoimenovane Založnikove ulice.
22.	Ulica Jožeta Kopitarja; se odcedi desno od novoimenovane Ceste na postajo za hišo sedaj Brezovica št. 43 in poteka proti jugovzhodu do železniške proge Ljubljana—'Postojna.
23.	K o m a r i j s k a p o t ; se oddepi deshd od novoimenovane Podpeške ceste in poteka proti severozahodu v smeri avtoceste Ljubljana—Razdrto.
24 Za grabnom; se odcepi desno od novoimenovane Podpeške ceste za hišo sedaj Brezovica št. 106 in poteka proti zahodu, nato zavije v pravem kotu proti jugovzhodu do meje z naseljem Vnanje gorice.
25.	D e b e v č e v a p q t; se odcepi levo od novo« imenovane Podpeške ceste pred hišo sedaj Brezovica št. 272 in poteka proti severovzhodu do železniške proge Ljubljana—Postojna.
26.	Šolska ulica; se odcepi desno od novoimenovane Podpeške ceste za hišo sedaj Brezovica št. 253 in poteka proti, zahodu do Osnovne šole Janko Premrl-Vojko.
27.	N a Lazih; se odcepi desno od novoimenovane Podpeške ceste za hišo sedaj Brezovica št. 116 In

poteka proti severozahodu do meje naselja Vnanje gorice.
6.	člen
Na območju občine Ljubljana Vič-Rudmk
V novo oblikovanem naselju Lavrica se uvede ulični sistem.
Spremeni se:
1.	Dolenjska cesta — del; se podaljša skozi
naselje Lavrica do meje z naseljem Škofljica.
2.	Pot na Debeli hrib — del; se podaljša proti jugovzhodu in jugu do novoimenovane Babškove poti.
Na novo se imenujejo:
1.	Babškova pot; se odcepi levo od podaljšane Dolenjske ceste za hišo sedaj Lavrica št. 39 in poteka proti severovzhodu, nato zavije proti zahodu in severozahodu in se slepo zaključi zahodno od priključka Poti na Debeli hrib.
2.	Kamnikarjeva ulica; se odcepi levo od podaljšane Dolenjske ceste za hišo sedaj Lavrica št. 49 in poteka proti severovzhodu in severu v smeri priključka Poti na Debeli hrib na Babškovo pot.
3.	Vrečarjeva ulica; se odcepi desno od podaljšane Dolenjske ceste za hišo sedaj Lavrica št. 56 in poteka proti jugozahodu čez železniško progo Ljubljana—Novo mesto do meje z naseljem Ljubljana.
4.	Nebčeva ulica; se odcepi desno od podaljšane Dolenjske ceste nasproti hiše sedaj Lavrica št. 8 in poteka proti jugozahodu čez železniško progo Ljubljana—Novo mesto, nato zavije proti jugovzhodu in poteka ob železniški progi do novoimenovane Vre-čarjeve ulice.
5.	Jagrova ulica; se odcepi levo od podaljšane Dolenjske ceste za hišo sedaj Lavrica št. 113 in poteka proti severovzhodu do novoimenovane Srednje-vaške ulice.
6.	Srednjevaška ulica; se odcepi desno od novoimenovane Kamnikarjeve ulice za hišo sedaj Lavrica št. 65 in poteka proti vzhodu skozi Srednjo vas do novoimenovane Jagrove ulice.
7.	Selška ulica; ulica poteka v podaljšku novoimenovane Jagrove ulice od križišča s Srednjeva-ško ulico proti severovzhodu skozi Sela pri Rudniku v smeri naselja Orle.
8.	Separjeva pot; se odcepi desno od novoimenovane Jagrove ulice za hišo sedaj Lavrica št. 123 in poteka proti jugovzhodu in severu do vodovodnega rezervoarja.
9.	Pod Strahom; se odcepi desno od podaljšane Dolenjske ceste in poteka proti jugozahodu do meje naselja Škofljica.
10.	Babnogoriška cesta; se odcepi desno od podaljšane Dolenjske ceste za hišo sedaj Lavrica št. 80 in poteka proti jugozahodu čez železniško progo Ljubljana—Novo mesto, nato zavije proti jugu skozi dosedanje naselje Babna gorica do novoimenovane ce-iste Pod Strahom.
11.	Cesta ob Barju — del, se odcepi levo od novoimenovane ceste Pod Strahom za železniškim prehodom in poteka proti jugovzhodu do meje z nase-
Ijem Škofljica.
7.	člen
Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
V naselju Škofljica se uvede ulični sistem.
Spremeni se:
1.	Dolenjska cesta — del; se podaljša skozi naselje Škofljica db občinske meje.
Na novo se imenujejo:
1.	Ravenska pot; se odcepi levo od podaljšane Dolenjske ceste za hišo sedaj Škofljica št. 13 in poteka proti severovzhodu in se slepo zaključi.
2.	O b pošti; se odcepi levo od podaljšane Dolenjske ceste pri hiši sedaj Škofljica št. 29 in poteka vzporedno z Dolenjsko cesto do hiše sedaj Škofljica št. 73, kjer se priključi podaljšani Dolenjski cesti.
3.	Albrehtova ulica; se odcepi levo od novoimenovane ulice Ob pošti za hišo sedaj Škofljica št. 35 in poteka proti severovzhodu, nato zavije proti severozahodu in polkrožno proti vzhodu do novoimenovane Puciharjeve ulice.
4.	Mijavčeva ulica ; se odcepi levo od novoimenovane ulice Ob pošti za hišo sedaj Škofljica št. 61 in poteka proti severovzhodu, kjer se slepo zaključi.
5.	H r i b i ; se odcepi levo od novoimenovane Albrehtove ulice in poteka proti severozahodu vzporedno s podaljšano Dolenjsko cesto, kjer se za hišo sedaj Škofljica št. 27 slepo zaključi.
6.	Finčeva ulica; se odcepi desno od novoimenovane Albrehtove ulice in poteka proti jugu, kjer se slepo zaključi.
7.	Ulica bratov Zakrajšek; se odcepi desno od novoimenovane Albrehtove ulice in poteka proti jugu vzporedno z novoimenovano Finčevo ulico, kjer se slepo zaključi.
8.	To n i j e v a ulica; se odcepi desno od novoimenovane Albrehtove ulice in poteka vzporedno z novoimenovano Ulico bratov Zakrajšek proti jugu, kjer se slepo zaključi.
9.	Pucihar jeva ulica; se odcepi levo od novoimenovane Mijavčeve ulice in poteka proti severu in severovzhodu do novoimenovane Albrehtove ulice. Enako se imenuje tudi odcep na desni strani ulice v smeri novoimenovane Gratove ulice.
10.	Gratova ulica; se odcepi levo od novoimenovane Mijavčeve ulice in poteka proti severu, nato zavije proti zahodu in severu, kjer se slepo zaključi.
11.	Žagarska ulica; se odcepi desno od podaljšane Dolenjske ceste nasproti hiše sedaj Škofljica št. 40 in poteka ob obratu Žaga DO Hoja proti jugozahodu čez železniško progo Ljubljana—Novo mesto do Skofeljščice.
12.	Cesta ob Barju — del; poteka od meje z naseljem Lavrica ob železniški progi do novoimeno-vane Žagarske ulice.
13.	Ahlinova ulica; se odcepi desno od novoimenovane Žagarske ulice za hišo sedaj Škofljica št. 60 in poteka proti severozahodu do potoka, ki se izliva v Skofeljščico.
14.	UI i c a Jerneja Petriča; se odcepi desno od novoimenovane Ceste ob Barju in poteka proti jugozahodu do novoimenovane Ahlinove ulice.
15.	Ha bičeva ulica; se odcepi desno od novoimenovane Ceste ob Barju in poteka vzporedno z
novoimenovano Ulico Jerneja Petriča proti jugozahodu do novoimenovane Ahlinove ulice.
16.	Kočevska cesta; se odcepi desno od podaljšane Dolenjske ceste v križišču nasproti hiše sedaj Škofljica št. 77 in poteka proti jugovzhodu čez železniško progo Ljubljana—Novo mesto, nato zavije proti zahodu in jugozahodu do meje z naseljem Zalog pri Škofljici.
17.	Šmarska cesta ; se odcepi levo od novoimenovane Kočevske ceste za hišo sedaj Škofljica št. 79 in poteka proti jugovzhodu, polkrožno zavije pod Dolenjsko cesto proti severovzhodu, nato zavije proti vzhodu, prečka železniško progo Ljubljana—Novo mesto in poteka do občinske meje.
18.	Primičeva ulica; se odcepi levo od novoimenovane Kočevske ceste za železniškim prehodom in poteka proti vzhodu in severovzhodu ter se slepo konča južno od podaljšane Dolenjske ceste.
19.	Klanec; se odcepi levo od novoimenovane Kočevske ceste pri hiši sedaj Škofljica št. 129 in poteka proti jugu in jugovzhodu skozi zaselek Klanec do meje z naseljem Zalog pri Škofljici.
20.	Laniška ulica; se odcepi levo od novoimenovane Šmarske ceste nasproti hiše sedaj Škofljica št. 104 in poteka proti severozahodu, nato polkrožno zavije in se nadaljuje proti severovzhodu v smeri naselja Lanišče.
21.	Ulica bratov Kastelic ; se odcepi levo od novoimenovane Laniške ulice severno od križišča z novoimenovano Šmarsko cesto in poteka proti jugozahodu, kjer se slepo zaključi.
22.	Bučarjeva ulica; se odcepi levo od novoimenovane Laniške ulice in poteka proti jugozahodu, kjer se slepo zaključi.
23.	Ulica 16. maja; se odcepi levo od novoimenovane Šmarske ceste, severovzhodno od odcepa novoimenovane Laniške ulice in poteka proti severozahodu in severovzhodu do meje naselja.
24.	Rabska ulica; se odcepi desno od novoimenovane Ulice 16. maja in poteka proti severovzhodu do meje naselja.
8.	člen
Mestna geodetska uprava Ljubljana izvede spremembe po tem odloku v seznamu vseh uradno imenovanih naselij, cest, ulic in trgov na območju mesta Ljubljane. Celoten seznam objavi Mestna geodetska uprava Ljubljana do 1. maja vsako leto v Uradnem listu SRS.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-hem listu SRS.
\Št. 015-1/80
Ljubljana, dne 7. aprila 1933.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane
Tina Tomlje 1. r.
692.
Na podlagi 10. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) ter 67. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 11. seji zbora združenega dela dne 7. aprila 1983 in na 11. seji zbora občin dne 7. aprila 1983 sprejela
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi
Mestne skupnosti socialnega varstva Ljubljana
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Mestne skupnosti socialnega varstva Ljubljane, ki so ga sklenile občinske skupnosti socialnega varstva na območju mesta Ljubljane, Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana, Mestna skupnost socialnega skrbstva Ljubljana, Mestna skupnost za zaposlovanje Ljubljana, Mestna stanovanjska skupnost Ljubljana, enote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za Ljubljano in deli Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov za SR Slovenijo za Ljubljano.
2
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 58-1/83
Ljubljana, dne 7. aprila 1983.
Predsednica
Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r.
693.
Na podlagi 54., 119. in 121. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 iti 35/81) ter
4.	člena odloka o zaščiti spominskih kamnov, spomenikov in trase Poti spominov in tovarištva (Uradni list SRS, št. 26/80) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 46. seji dne 5. aprila 1983 sprejel
SKLEP
o prestavitvi spominskega kamna št. 29 ob trasi PST
1
Izvršni svet SML dovoljuje prestavitev spominskega kamna št. 29, s sedanje lokacije v kompleksu Avtomontaže na novo lokacijo ob Cesti Ljubljanske brigade.
2
Prestavitev je v skladu s pogoji, ki so jih podali Mestni odbor ZZB NOV Ljubljana, Odbor za izgradnjo PST pri predsedstvu MK SZDL, Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine m DO Avtomontaža.
........... S
Prestavitev spominskega kamna je razvidna iz projekta, ki ga je pod naslovom Dokumentacija za
prestavitev spominskega kamna št. 29 izdelal ZIL TOZD Urbanizem - LUZ pod šifro projekta 874/0143 v septembru 1982.
4
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave inšpekcijskih služb.
5
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 387/1-83
Ljubljana, dne 12. aprila 1983,
Predsedhik Izvršnega sveta
Skupščine mesta Ljubljane
Dore Dovečar 1. r.
CELJE
694.
Izvršni svet skupščine občine je po 6. členu odloka o pravicah in dolžnostih družbenopolitične skupnosti in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen v občini Celje (Uradni list SRS, št. 1/81) in 1. člena odloka o dopolnitvi odloka, določitvi naj višje ravni cen za vse proizvode in storitve razen za tiste, za katere se morajo ceniki pošiljati v potrditev skupnostim za cene (Uradni list SFRJ, št. 4/83 in 10/83) na svoji seji dne 13. aprila 1983 sprejel
ODREDBO
o najvišjih drobnoprodajnlh cenah za osnovne In posebne vrste kruha in pekovskega peciva
1
Določijo se najvišje drobnoproda j ne cene za naslednje osnovne in posebne vrste kruha ter pekovskega peciva.
	Teža kg	Nova cena din
A. OSNOVNI KRUH		
1. Kruh T-580	i	21,00
2. Kruh T-850	0,8	18,10
fe. POSEBNE VRSTE KRUHA		
1. Domači' mešani kruh	1	35,00
2. Domači mešani kruh	2	70,00
3. Istrski kruh	0,8	32.80
4. Celjski kruh	1	40,00
5. Merx kruh	1	38,30
	Teža kg	Nova cena din
6. Mene kruh	2	76,60
7. Graham kruh	0,25	8,40
8. Tartaruge	0,25	24,00
9. Primorski kruh zviti	0,7	26,00
10. Savinjski parjeni kruh	0,50	18,00
11. Šaleški kruh	0,50	21,00
12. Gaberški kruh	0,8	29,00
13. Pariški kruh	0,30	12,80
14. BoboM	Q£0	25,00
15. Velenjski kruh	0,80	26,20
16. Domači hlebi	1	35,00
17. Domači' hlebi	2	70,00
18. Koruzni mešani	1	47,60
19. Kruh z ovsenimi kosmiči	' 1	34,20
20. Ajdov mešani kruh	0,50	27,00
21. Drobtine rinfuza	1	46,00
22. Drobtine pak. S 0,25	1	65,70
23. Drobtine pak. & 0,5	1	65,20
C. TRAJNEJE SVEŽI KRUH		
1. Toast rezani	0,25	25,65
2. Toast rezanci	0,50	37,20
3. Toast narezan	0,50	36,50
4. Štajerski kruh	0,80	45,70
5. Turist kruh	1	39,50
6. Turist kruh	2	79,00
. 7. Vikend kruh	0,8	31,20
D. PEKOVSKO PECIVO		
1. Štručke	0,20	7,10
2. Štručke	0,13	4,20
3. Lepinje	0,10	6,40
4. Maščobne štručke	0,12	9,40
5. Maščobno pekovsko pecivo (rogljički, makovke, banane)	0,17	5,20
	0,053	4.20
	0,035	230
6. Bombetke z rozinami	0,06	6,10
7. Zemlje velike	0,10	5,50
8. Zemlje male	0,06	3,40
9. Rožičevi zavitki	0,10	9,10
10. Rogljiči' z marmelado	0,10	10.30
11. Hot-dog	0,80	5,20
12. Preste	0,03	3,40
13. Bombetke maščobne	0.08	5,20
14. Pivske palčice	1	67,90
15. Možiceljni	0,2	37,00
2
Organizacije združenega dela, ki proizvajajo kruh, go dolžne pri proizvodnji zagotoviti tako razmerje med količinami- osnovnih in posebnih vrst kruha kot je obstajalo do uveljavitve te odredbe.
3
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-242/83
Celje, dne 13. aprila 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Zvone Hudej, dipl. inž. I. r.
695,
Na podlagi 37., 38. in 39. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in na podlagi odloka o določitvi najvišje ravni cen (Uradni list SFRJ, št. 4/83) je delavski svet temeljne organizacije združenega dela Vodovod Celje v razširjeni sestavi z delegati uporabnikov z dne 23. februarja 1983 in po potrditvi na seji sveta Skupnosti za cene občine Celje dne 31. marca 1983 sprejel
SKLEP
o ceni vode iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija združenega dela Vodovod Celje
1.	člen
Razširjeni delavski svet temeljne organizacije združenega dela Vodovod Celje je na svoji seji sprejel sklep o spremembi cene vode. Cena vode se spremeni za gospodinjstvo: iz 8,97 din/m3 na 12,07 din/m3 za enostavno in delno za razširjeno reprodukcijo in za gospodarstvo: iz 8,35 din/m3 na 11,55 din/m3 za enostavno in delno za razširjeno reprodukcijo.
2.	člen
TOZD Vodovod Celje začne zaračunavati dobavljeno vodo po ceni iz 1. člena tega sklepa od 1. 4. 1983.
3.	člen
S ceno iz 1. člena tega sklepa so temeljni organizaciji združenega dela Vodovod Celje delno zagotovljena potrebna sredstva za izvajanje družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije in delno razširjene reprodukcije za leto 1983.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se Uporablja od 1. 4. 1983.
Komunala Celje, n. soL o.
TOZD Vodovod, n. sub. o.
Celje, Lava 2 a
Direktor
Erih Poljanec 1. r.
Predsednik delavskega sveta TOZD Vodovod Celje
Franc Rednak 1. r.
696.
Na podlagi 37., 38. in 39. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in na podlagi odloka o določitvi najvišje ravni cen (Uradni list SFRJ, št. 4/83) je delavski svet temeljne organizacije združenega dela Ceste-Kanalizacije Celje v razširjeni sestavi z delegati uporabnikov z dne 28. decembra 1982 in po potrditvi na seji sveta Skupnosti za cene občine Celje z dne 31. marca 1983, sprejel
SKLEP
o ceni za odvedeno vodo po kanalizacijskem omrežju, ki ga upravlja temeljna organizacija združenega dela Ceste-Kanalizacija Celje
1.	člen
Razširjeni delavski svet temeljne organizacije združenega dela Ceste-Kanalizacija je sprejel sklep o spremembi cene za odpadne vode odvedene pri kanalizacijski mreži. Cena se spremeni iz 3,94 din/m3 na 4,74 din/m3 za enostavno in delno razširjeno reprodukcijo.
2.	člen
Obračun za odvedeno vodo po ceni iz 1. člena tega sklepa se uveljavi od prvega odčitka stanja porabljene vode na vodomeru porabnikov vode v občini Celje in drugih, ki se napajajo iz omrežja TOZD Vodovod Celje in drugih vodnih virov ter vodnjakov.
3.	člen
Oblikovanje cene iz 1. člena tega sklepa je bilo opravljeno v smislu ukrepov ekonomske politike, programa politike cen za leto 1983 in v skladu z zakonom določenih meril za oblikovanje cen. S ceno iz L' _ člena tega sklepa so temeljni organizaciji združenega dela Ceste-Kanalizacija delno zagotovljena sredstva za izvajanje programa enostavne reprodukcije in delno za razširjeno reprodukcijo.
*	4. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. 4. 1983.
Komunala Celje, n. sol. o.
TOZD Ceste-Kanalizacija, n. sub. o.
Celje, Lava 9 Direktor
Stane Lednik 1. r.
Predsednik delavskega sveta
TOZD Ceste-Kanalizacija Celje
Jože Klinc 1. r.
m.
Na podlagi '37., 38. in 39. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in na podlagi odloka o določitvi najvišje ravni cen (Uradni list SFRJ, št. 4/83) je delavski svet temeljne organizacije združenega dela Javne naprave Celje v razširjeni sestavi z delegati uporabnikov z dne 25. febru-
arja 1983 in po potrditvi na seji sveta Skupnosti za cene občine Celje dne 31. marca 1983 sprejel
SKLEP
e ceni odvoza trdih odpadkov iz gospodinjstev In industrije, ter lekaiij in storitev, M jih opravlja temeljna organizacija Javne naprave Celje
1.	člen
Razširjeni delavski svet temeljne organizacije združenega dela Javne naprave Celje je na svoji seji sprejel sklep o spremembi cen za odvoz trdih odpadkov iz gospodinjstva in industrije, fekalij in storitev, ki jih opravlja. Cene se spremenijo za:
—	odvoz odpadkov za gospodinjstva iz 1,06 din/m8 na 1,27 din/m1,
—	odvoz odpadkov za gospodarstvo iz 1,11 dfaVm*
na 1,33 din/m2,
—	odvoz odpadkov v kontejnerjih po kontejnerju iz 547,20 din na 659 din
po m* iz 136,80 din na 165 din,
najemnina za kontejner na dan iz 93,10 din na 112 din,
uporaba odlagališča m2 iz 14,50 din na 17,40 din,
—	odvoz fekalij 4 m8 iz 767,20 din na 924 din,
—	strojno čiščenje ulic (ura) iz 1.546 na 1.862 din,
—	strojno pranje ulic (ura) iz 962,80 na 1.159 din, —• parkiranje motornih vozil
osebna vozila:
parkirišča ob mestnih vpadnicah 3 din/h
parkirišča v mestnem središču 5 din/h
parkirne ure 3 din/h .
tovorna vozila brez prikolice (ura) 5 din/h
tovorna vozila s prikolico (ura) 8 din/h
nepravilno parkirana vozila (odstranitev) 300 din/
24 h
čuvanje poškodovanih vozil 5 din/h Cene za tržno dejavnost se določajo skladno s tržnim redom.
Cene so' določene za enostavno reprodukcijo in delno za razširjeno reprodukcijo.
2.	člen
TOZD Javne naprave Celje začne zaračunavati storitve po cenah iz 1. člena tega sklepa od 1. 4. 1983.
3.	člen
S cenami iz 1. člena tega sklepa so temeljni organizaciji združenega dela Javne naprave Celje delno zagotovljena potrebna sredstva za izvajanje družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije in delno razširjene reprodukcije za leto 1983.
4 člen
Ta sklep se objavi v Uradnem Usta SRS ha se uporablja od 1. 4.1983.
Komunala Celje, n. sol. o.
TOZD Javne naprave, n. sub. o.
Celje, Teharska 49 Direktor
Prane Bervar L r.
X
Peedeedrnk
TOZD Javne naprave
Tene Homšak L r.
698.
Na podlagi 37., 38. In 39. člena zakona o komunalnih dejavnostih. (Uradni list SRS, št. 8/82) in na podlagi odloka o določitvi najvišje ravni cen (Uradni list SFRJ, št 4/83) je delavski svet temeljne organizacije združenega dela Pokopališka služba v razširjeni sestavi z delegati uporabnikov z dne 25. februarja 1983 in po potrditvi na seji sveta Skupnosti za cene občine Celje dne 31. marca 1983 sprejel
SKLEP
o ceni najemnine pokopnih mest na pokopališču ob Mirni poti, ki ga vzdržuje in upravlja temeljna organizacija združenega dela Pokopališka služba Celje
1.	člen
Razširjeni delavski svet temeljne organizacije združenega dela Pokopališka služba Celje je na svoji seji sprejel sklep o spremembi cene najemnin za po* kopna mesta. Cena najemnine se spremeni ža
—	enojni in otroški grob:
iz 45,90 din/m1 na 55,30 din/m*
—	družinski grob
iz 67,50 din/m2 na 81,30 din/m2
—	grobnico
iz 65,70 din/m2 na 79,10 din/m2
za enostavno reprodukcijo in delno za razširjeno reprodukcijo.
2.	člen
TOZD Pokopališka služba upošteva nove cene najemnin pokopnih mest za leto 1983.
3.	člen
S ceno iz 1. člena tega sklepa so temeljni organizaciji združenega dela Pokopališka služba Celje delno zagotovljena sredstva za izvajanje družbeno sprejetega programa enostavne reprodukcije in delno razširjene reprodukcije za leto 1983.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Komunala Celje, n. sol. o.
TOZD Pokopališka služba, n. sub. o.
Celje, Teharska cesta 2 Direktor
Franc Kelhar L r.
Predsednik delavskega sveta TOZD Pokopališka služba Celje
Anton Doler L r.
LAŠKO
Na podlagi 94 in 95. člena zakona o sistemu dr-žavne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SRS ter e repubBških upravnih organih (Uradni Hst SRS. St-24/79 in 12/82) in odloka o razporeditvi delovnega časa V upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80, 38/82 1°
10/83) je Izvršni svet SO Laško na seji dne 11. aprila 1983 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Laško
1.	Sen
V odredbi o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Laško (Uradni list SRS, št. 41/82) se v 2. in 4. členu čas »od 8. do 16. ure« in »od 8. do 18. ure« nadomesti z novim časom »od 7,30 do 15,30 ure« in »od 7,30 do 17,30 ure«.
2.	člen
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati 6. člen odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Laško (Uradni list SRS, št. 41/82).
3.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-7/83-1/2
Laško, dne 11. aprila 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško
Drago Košak, dipl. oec. 1. r.
LENART
700.
Na podlagi 6., 11. in 233. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skup-nostl dne 31. marca 1983 sprejela
ODLOK
o davkih občanov v občini Lenart I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Davki v občini Lenart se predpisujejo, odmerjajo, Plačujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določilih tega odloka ter po predpisih izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1.	občinski davek iz osebnega dohodka delavcev;
2.	občinski davek od osebnega dohodka iz kmetij-ske dejavnosti;
3.	občinski davek od dohodka iz gospodarskih de-iavnosti;
4.	občinski davek od dohodka iz poklicnih dejav-
nosti;
5.	občinski davek od dohodka iz avtorskih pravic;
6.	občinski davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic;
7.	občinski davek od premoženja;
8.	občinski davek na dobitke od iger na sreče.
II. OBČINSKI DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
3.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,50 •/&
Davek se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice.
III.	OBČINSKI DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
4.	člen
Celotno območje občine Lenart je po enotnih merilih uvrščeno v III. skupino.
1.	Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od kmetijstva) plačujejo zavezanci od katastrskega dohodka od kmetijskih zemljišč brez gozdov;
—	zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov in kmetje, ki plačujejo pokojninsko zavarovanje kot kmeti — kooperanti po stopnji 5*/e;
—	ostali zavezanci pa po stopnji 30*/e od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.
2.	Davek od kmetijstva, ki odpade na dohodek od gozda plačujejo zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov in kmetje — kooperanti od vrednosti lesa določenega za posek po stopnji 25 %>, ostali zavezanci pa po stopnji 65 "/o.
3.	Od vrednosti' lesa, ki ga dajo davčni zavezanci za gradnjo ali' rekonstrukcijo cest, kulturnih in gasilskih domov, komunalnih naprav, šol, šolskih objektov in objektov prizadetih od elementarnih nezgod ter elektrifikacijo, se davek po 2. točki tega člena ne odmerja. Vrednost danega lesa ugotavlja Gozdno gospodarstvo Maribor.
5.	člen
Davka iz kmetijstva so oproščeni zavezanci, ki imajo dohodke od naslednjih zemljišč:
1.	ki' so bila kmetijsko neuporabna, pa so z investicijami zavezanca nastala uporabna
—	za dobo 10 let od prvega donosa;
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi
—	za dobo 5 let;
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki
—	za dobo 8 let;
Začasna oprostitev po tem členu se prizna le, če so izpolnjeni pogoji:
a)	da so bila po ugotovitvah za kmetijstvo pristojnega organa dela opravljena strokovno in skladno s programom srednjeročnega razvoja občine;
b)	da merijo sanirane oziroma zasajene površine:
pod točko 1. najmanj 50 arov
pod točko 2. najmanj 20 arov
pod točko 3. najmanj 30 arov.
6.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki v sodelovanju s kmetijsko zadrugo pridelujejo sladkorno peso se za stimulacijo prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 1.500 din letno na en hektar njivske površine posejane s sladkorno peso.
Kmetijska zadruga Lenart je dolžna predložiti upravi za družbene prihodke SO Lenart najpozneje do
15.	maja vsakega leta podatke o tem, kateri davčni ■ zavezanec in kolikšne površine so zasej ane s sladkorno peso. Na podlagi poročila kmetijske zadruge prizna davčni organ davčno olajšavo za tekoče leto v ustreznem znesku.
Letni znesek davčne olajšave za pridelovanje sladkorne pese ne more znašati več kakor skupni letni znesek davka odmerjenega za vse kmetijske površine dotičnega zavezanca.
7.	člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna davčna olajšava.
Za sredstva, vložena v preusmeritev gospodarstva, se štejejo sredstva, vložena za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo kmetijskih strojev in opreme, sredstva vložena za preusmeritev gospodarstva za živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo mesa in mleka), za uvedbo pašnokošnega sistema, za uvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva vložijo posamezni kmetje.
Višina olajšave je odvisna od višine vlaganj in se določi po naslednji lestvici:
Znesek vloženih sredstev din
do 20.000 od 20.000	do	50.000
od 50.000	do	100.000
od 100.000	do	150.000
od 150.000	'do	200.000
nad 200.000
Zahtevek za olajšavo po ter zanec na upravi za družbene prihodke občine Lenart takoj po tevršeni investiciji, vendar najkasneje do
31.	marca prihodnjega leta za preteklo leto.
Če zavezanec kmetijski stroj za nabavo katerega je uveljavil davčno olajšavo, pred potekom petih let od nabave odtuji ali začne uporabljati v nekmetijske namene, se ga za priznano olajšavo ponovno obremeni.	'	(
8.	člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki' so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah se prizna olajšava v 'višini 20°/o od stroškov šolanja. Letni znesek te olajšave za enega otroka lahko znaša do 800 din, za dva otroka skupaj
do 1.200 dih, za tri ali več otrok pa do 1.500 din. Olajšavo uveljavlja zavezanec — upravičenec v mesecu januarju za preteklo leto s posebno vlogo in dokazih o plačanih stroških.
9.	člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, se prizna davčna olajšava s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj znesek, ki ustreza 60 % znesku enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo 5 let in znaša 80 % za vsako leto odmerjenega davka od kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 40°/o vloženih sredstev.
10.	člen
Zavezanec mora izkazati, da je gradnja malih hidroelektrarn v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in predložiti dokaze o vloženih
sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje do 31. januarja za preteklo leto.
IV.	OBČINSKI DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
11.	člen
Občinski davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu davek iz gospodarskih dejavnosti) se odmerja:
1.	po dejanskem dohodku
2.	v pavšalnem letnem znesku
3.	v odstotku od posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu — davek po odbitku).
12.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov doseženih:
1.	z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganja opeke, apna, oglja ipd.),, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 •/« povprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SRS v letu za katero se davek odmerja.
2.	Z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 V« povprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SRS v letu za katero se davek odmerja.
1. Davek po dejanskem dohodku
13.	člen
Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo
davek od ostanka	čistega dohodka	po naslednjih stop-
njah:		
Osnove	dinarjev	Štopnja v
	do 30.000	30
od 30.000	do 60.000	35
od 60.000	do 100.000	39
od 100.000	do 150.000	43
od 150.000	do 200 000	47
od 200.000	do 300.000	51
nad 300.000		55
Olajšavi v •/• od odmerjenega davka od negozdnih zemljišč 30
40
55
70
85
100
členu vloži zave-
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
14.	člen
Zavezancem, ki vlagajo sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se priznava davčna olajšava v primerih:
1 da gre za naložbe v dejavnosti, katere spodbujanje je v skladu z načrtovanim razvojem drobnega gospodarstva v občini:
2. da gre za naložbe, ki ne predstavljajo nabavo
osnovnih sredstev, katera bi bilo treba nadomestiti iz že priznane amortizacije.
Olajšava se prizna v obliki znižanja odmerjenega davka za naslednje dejavnosti:
a)	stavbne gospodarske dejavnosti, parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, sobo-slikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, cementninarstvo, krovstvo, stavbno kleparstvo, kleparstvo, ključavničarstvo, brusaštvo, instalaterstvo za vodovod, plin, centralne naprave, elektroinstalaterstvo, popravljanje motornih vozil, av-tokleparstvo, ličarstvo, fina mehanika;
b)	storitve gospodinjstvom in tehnične storitve: mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, avto-električarstvo, mizarstvo, tapetništvo, dekbraterstvo, Vulkanizacija, optika, kovaštvo, popravljanje športnih rekvizitov;
c)	osebne in druge storitve: krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, pletiljstvo, mehanika motornih koles in dvokoles, tesarstvo, sodarstvo in izdelovanje kadi iz lesa, kolarstvo, žaganje drv, lončarstvo, popravljanje in vzdrževanje kmetijske in gradbene mehanizacije, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, kemično čiščenje, pranje in likanje perila, čiščenje prostorov in oken, nega obraza in telesa, Pedikura, s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 % letnega celotnega prihodka s storitvami občanom i in hišnim svetom.
Davčne olajšave zavezancem iz prejšnjega odstavka tega člena s? priznajo:
—	za naložbe in poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se Prizna v višini 40 °/o vloženih sredstev, vendar ne sme Presegati štirikratnega odmerjenega davka tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena;
—	za naložbe v druga osnovna sredstva če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 “/o povpreč-nega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 %> od vloženih sredstev, vendar ne more presegati trikratnega odmerjenega davka istega leta, v katerem so bila sredstva vložena.
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi' Za druge zavezance davka iz gospodar-kih dejavnosti, davčna olajšava pa znaša 20 °/o od vloženih sredstev.
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki °Pravljajo avtoprevozniško dejavnost se davčna olaj-^ava za vložena sredstva ne prizna. Davčne olajšave zavezancem iz tega člena tudi ni mogoče priznati za sredstva vložena za nakup osebnih avtomobilov.
15.	člen
Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se porazdeli na tri leta, tako, da znaša v prvem letu 50 "/o, v drugem 30 % in tretjem 20 Vo od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena.
16.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenega dogovora o pospeševanju razvoji drobnega gospodarstva v občini se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka, za naslednje dejavnosti:
a)	stavbne gospodarske dejavnosti, parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, sobo-slikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, cementinarstvo, krovstvo, stavbno kleparstvo, kleparstvo, ključavničarstvo, brusaštvo, instalaterstvo za vodovod, plin, centralne naprave, elektroinstalaterstvo, popravljanje motornih vozil, avtokieparstvo, ličarstvo ih fina mehanika — za 20%>
b)	storitve gospodinjstvom ih tehnične storitve: mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, avtoelektri-čarstvo, mizarstvo, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija, optika, kovaštvo, popravljanje športnih rekvizitov — za 30 “/o
c)	osebne in druge storitve: kroj aštvo, čevljarstvo, šiviljstvo, pletiljstvo, mehanika motornih koles in dvokoles, urarstvo, tesarstvo, sodarstvo in izdelovanje kadi iz lesa, kolarstvo, žaganje drv, lončarstvo, pcpravljahje in vzdrževanje kmetijske in gradbene mehanizacije, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, kemijsko čiščenje, pranje in likanje perila, čiščenje prostorov in oken, nega obraza. in telesa, pedikura — za 40 “/o
s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj SO®/« letnega celotnega dohodka s storitvami občanom in hišnim svetom ter vodijo predpisane poslovne knjige.
17.	člen
Zavezancem, ki so pričeli opravljati gospodarsko dejavnost se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:
—	zavezancem, ki opravljajo dejavnosti naštete v
16.	členu tega odloka za prvo leto 72 %>, za drugo leto 48 Vo In za tretje leto opravljanja dejavnosti 36“/» odmerjenega davka;
—	zavezancem vseh ostalih dejavnosti za prvo leto 48 %>, za drugo leto 36 Vo, za tretje leto opravljanja dejavnosti 24 Vo odmerjenega davka s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi. Ta olajšava ne velja za avtoprevoznike.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za prejšnje leto, za katero se davek odmerja. Šteje se, da je zavezanec začel z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če ni prej opravljal sorodne gospodarske dejavnosti. Če nastane dvom o tem, kaj šteti za sorodno gospodarsko dejavnost, daje mnenje o tem občinski sekretariat za družbenogospodarske zadeve.
18.	člen
Zavezanec za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki
z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarja devizni' priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo doseženo z izvozom odmerjeni davek zniža:
— za 5 ”/0 če znaša odstotni delež izvoza 5 V« do 10 "/o
— za 10 % 10% do 20%	če	znaša	odstotni	delež	Izvoza	nad
— za 15 % 20% do 30%	če	znaša	odstotni	delež	izvoza	nad
— za 25 % 30 % do 50 %	če	znaša	odstotni	delež	izvoza	nad
— za 35 "/o če znaša odstotni delež izvoza nad 50 e/o.
19.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn.
Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 60 % enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30 °/o, vendar skupna davčna olajšava ne sme presegati 40°/« vloženih sredstev in ne 1,000.000 dinarjev za vsa tri leta. Zahtevek za davčno olajšavo vloži zavezanec praviloma skupno z davčno napovedjo najpozneje do izdaje davčno odmerne odločbe za ustrezno odmerno leto in ji priloži dokaze o vloženih sredstvih.
20.	člen
Zavezancem iz gospodarske dejavnosti se prizna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15 °/e od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
21.	člen
Zavezanci davka iz gospodarske dejavnosti, ki so starejši moški od 65 let in ženske od 60 let ter opravljajo storitveno dejavnost brez uporabe dopolnilnega dela drugih delavcev so oproščeni plačila davka od obrtne dejavnosti.
22.	člen
Zavezancem davka iz gospodarske dejavnosti, ki imajo priznano aktivno in organizirano delo za cilj p NOB, se prizna davčna olajšava v višini 10 */o od
odmerjenega davka.
28.	Člen
Zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava le po
a, 22. tet-23. čteoa .tega odtoka.
24.	člen *
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz
gospodarskih dejavnosti po določbah 14. do 22. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80% odmerjenega letnega davka tistega leta v katerem se davčna olajšava realizira.
2.	Davek v pavšalnem letnem znesku
25.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem
letnem znesku plačujejo:
1.	zavezanci, ki opravljajo popravila, vzdrževalna dela, izdelujejo posamezne izdelke po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika ali opravljajo osebne storitve v okviru obrtne dejavnosti pod pogojem, da
a)	ne uporabljajo avtomatov in drugih visoko produktivnih strojev;
h) ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne dela družinskih članov zavezanca, ki jim je tako delo edina in glavna zaposlitev in so na tej podlagi zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovani oziroma zaposlujejo enega delavca, če opravljajo osebne storitve;
2.	zavezanci, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom pod pogojem, da ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne družinskih članov, ki jih1 je tako delo edina in glavna zaposlitev in so na tej podlagi zdravstveno ter pokojninsko in- invalidsko zavarovani.
Če nastane dvom o tem, ali zavezanec izpolnjuje pogoje o obdavčitvi v pavšalnem letnem znesku, daje mnenje sekretariat za družbenogospodarske zadeve-
26.	člen
Višina pavšalnega letnega zneska je odvisna:
—	od vrste dejavnosti,
—	od opremljenosti delavnice,
—	od obsega dela,
—	od načina dela,
—	od pogoja in kraja poslovanja,
—	od delovne sposobnosti zavezancev,
—	od vrste dela,
—	od doseženega dohodka od dejavnosti v preteklih letih oziroma od dohodka, ki ga dosegajo v enaki ali sorodni dejavnosti zavezanci, ki se jih1 ugotavlja dejanski dohodek.
Ob upoštevanju navedenih okoliščin določi davčni organ pavšalni letni znesek, ki ne more presegati:
—	za samostojne obrtnike 20.000 din
—	za osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic 40.000 din.
27.	člen
Zavezancem, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, plačujejo davek od te dejavnosti v pavšalnem 1°*' nem znesku, ki ne more presegati 50.000 din.
28.	člen
Davek, v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih in višinskih krajih z manj kot 500 prebivalcev v strnjenem naselju in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov.
29.	člen
Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 °/o za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 14 V* povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki od katerih se plačujejo davki ter Pokojnine in to za zavezanca in vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki doseženi s samostojnim osebnim delom od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje Povečan s količnikom ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka od narodnega dohodka v zasebnem kmetijstvu SRS.
3.	Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti
30.	člen
Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti Plačujejo zavezanci v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka:
1.	po stopnji 10e/e od dohodkov raznašalcev in Prodajalcev časopisa, knjig, revij in podobno, od Prodaj srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopniikov organizacije za varstvo malih avtorskih Pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije In podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moti, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kthetijskih dejavnosti;
X.	po stopnji 25 •/• od provizij poslovnih agentov *n poverjenikov, dohodka od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo Izdelkov uporabne uhietnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtor-skih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov Potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo |zdelkov ročne izdelave, ki jih ni mogoče šteti' za *zdelke domače ali umetne obrtni niti uporabne Phietnosti, če jih občan izdeluje priložnostno;
3.	po stopnji 40*/» od dohodkov oseb, ki prtiož-P°atno opravljajo storitve za organizacije združenega državne organe ter druge organizacije in skup-P°eti in od dohodkov doseženih z opravljanjem del
Pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o slovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2.
točke.
31.	člen
Dohodki, ki jih dosegajo občani z zbiranjem in prevozom mleka do zbirnih mest, s pluženjem snega, od zbiranja odpadnega materiala ali od dohodkov od domače obrti, če gre za ročno delo so oproščeni plačila davka po odbitku.
V.	OBČINSKI DAVEK CK) DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
32.	čl*
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti se
odmerja:
1.	po dejanskem dohodku,
2.	v pavšalnem letnem znesku,
3.	v odstotku od posameznega kosmatega dohodka.
1.	Davek ps dejanskem dohodku
33.	člen
Zavezanci davka te poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
Osnova dinarjev		Stopnja v •/«
	do 30.000	30
od 30.000	do 60.000	35
od 60.000	do 100.000	39
od 100.000	do 150.000	43
od 150.000	do 200.000	47
od 200.000	do 300.000	51
aad 300.000		55
2. Davek v pavšalnem letnem znesku
34.	člen
ijavek iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo:
1.	zavezanci, ki dosegajo dohodke z raznimi oblikami poučevanja, razen če se poučevanje izvaja v organiziranih oblikah (tečajih in podobno);
2.	duhovniki
35.	člen
Višina pavšalnega letnega zneska ne more presegati 15.000 din, odvisna pa je:
—	od vrste dejavnosti,
—	od obsega dela (če ne opravlja storitev polni
delovni čas),
—	od izobrazbe, ki je potrebna za opravljanje poklicne dejavnosti.
36.	člen
Od dohodkov, M jih Imajo duhovniki, se odmerja
davek iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, ki znaša največ 5.006 din.
3.	Davek po odbitku
37.	člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacije združenega dela, organom družbenopolitičnim skupnostim ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ali ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju, pri nosilcih samostojnega osebnega dela.
Davek iz poklicnih dejavnosti po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov, doseženih s priložnostnim opravljanjem storitev oziroma, če ne plačujejo davka po dejanskem dohodku ali v pavšalnem letnem znesku. Ta dohodek mora zavezanec prijaviti in obračunati davek v petnajstih dneh od dneva, ko prejme dohodek.
Davek po odbitku plačujejo zavezanci po stopnji
40 »A
VI.	OBČINSKI DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC
38.	člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic plačujejo . zavezanci od vsakega posameznega dohodka po stopnji 20 «/«.
39.	člen
Davek od dohodkov, ki jih dosežejo občani, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost plačujejo davek po stopnji 6°/o.
40.	člen
Od dohodkov iz avtorskih pravic doseženih od:
—	reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govornih besedil, reklamnih filmov, dla-filmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del;
—	skic, risb, stripov, križank fn drugih podobnih
del,
—	artistov, plesalcev in podobnih poklicev doseženih na zabavno glasbenih prireditvah;
—	izvajalcev glasbenih tem na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, gostinskih obratih in na podobnih prireditvah,
plačujejo zavezanci davek od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40 °/o.
Zavezanci, ki kot samostojni poklic opravljajo dejavnosti naštete v tem členu plačujejo davek po stopnji 12%.
VII.	OBČINSKI DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
41.	člen
Zavezanec za davek od dohodkov iz premoženja-in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od dohodkov od premoženja) je občan, ki ima dohodke od nepremičnin, premičnin ali do drugega pre-
moženja in premoženjskih pravic, če od takih dohodkov ne plačuje kakšnega drugega davka.
Davek od dohodkov iz premoženja se plačuje tudi od dohodkov, ki jih lastnik ali imetnik stanovanjske pravice doseže z oddajanjem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, kakor tudi od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih stanovanjskih prostorov.
Davek od dohodkov od premoženja plačujejo tudi občani, ki imajo dohodke od iznajdb, ki niso zaščitene s patentom ali niso prijavljene upravi za patente ih od drugih oblik inovacij, če izplačilo nima značaja odkupa materialne pravice v smislu 10. točke 5. člena zakona o davkih občanov.
Davek od dohodkov iz premoženja se ne plačuje, če je preteklo deset let od dneva, ko je bila nepremičnina pridobljena in po določbah 86. člena zakona o davkih občanov.
42.	člen
Osnova za davek na dohodke od premoženja od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniškeh hiš v najem, je znesek stanarine oziroma najemnine prejete v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja, za enoletno amortizacijo ter za Stroške obratovanja, če te stroške plačuje lastnik sam.
Stroški vzdrževanja in upravljanja, amortizacije ter stroški obratovanja v najem danih stanovanjskih prostorov iz prvega odstavka tega člena se priznajo v višini 60 %> od prejete stanarine oziroma najemnine.
Ce so prostori v stavbi, ki jo upravlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se priznajo normirani stroški v isti višini, če so dejafnski stroški višji od normiranih, se priznavajo dejanski stroški-
Stroški upravljanja in vzdrževanja ter stroški obratovanja poslovnih prostorov, garaž, počitniških hiš, danih v najem, se priznavajo v višini 30% prejete najemnine.
43.	člen
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se kot strošek upošteva stanarinska vrednost oziroma najemnina, ki se plačuje od oddanih prostorov, obraba opreme in vrednost storitve-
Ti stroški se priznavajo v višini 60% od dohodka doseženega z oddajanjem sob.
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek ne plačuje, če ta dohodek ne presega letno 7.000 din.
44.	člen
Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe prek ustreznih organizacij (zveza študentov turistična društva, organizacije za ■ gospodarjenje s stanovanjskim1 hišami), se prizna davčna olajšava v višini 30% °d' merjenega davka.
Oprostitev plačila davka in posebna olajšava dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih s°b uveljavlja zavezanec v davčni napovedi, kateri mora predložiti kopije potrdil o prejeti najemnini in dokazilo o načinu oddajanja opremljenih sob.
45.	člen
Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Osnova dinarjev		Stopnja v “/o
	do 30.000	30
od 30.000	do 60.000	35
od 60.000	do 100.000	39
od 100.000	do 150.000	43
od 150.000	do 200.000	47
od 200.000	do 300.000	51
nad 300.000		55
VIII.	OBČINSKI DAVEK OD PREMOŽENJA
46.	člen
Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo:
1.	stavbe, dele stavb, stanovanja ih garaže (v hadaljnjem besedilu stavbe),
2.	prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa Uporabljajo za počitek in oddih.
47.	člen
Zavezanec za davek od premoženja po 1. in 2. točki 47. člena odloka. je lastnik oziroma uživalec. Davek se plačuje ne glede na to ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v Uajem.
48.	člen
Osnova za davek od premoženja je vrednost stavbe in prostorov, ki .se od časa do časa uporablja za. Počitek in oddih. Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število m2 uporabne tlorisne površine množi s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in vrednostjo točke. 2a uporabno tlorisno površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, 5tranišča, shrambe, zidanih omar in drugih zaprtih Prostorov stavbe.
, 49. člen
Vrednost točke določa samoupravna stanovanj-ska skupnost občine Lenart najkasneje do 31. januarja vsakega leta. Za ugotovitev vrednosti stavb se Upošteva vrednost točke v letu pred letom, za katerega $e odmerja davek.
50. člen
Zavezancem se davek od premoženja odmerja na P°sest stavb, ki so z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih v ■tu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni' davek zniža za 10 %> za vsakega nadalj-UJoga družinskega člana.
Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki -10 rnora predložiti' davčnemu organu do 31. januarja v letu za katero se davek odmerja. V primeru, da vl°ga ni bila vložena v predpisanem roku, se zave-*aucu olajšava ne prizna.
51.	člen
Zavezanec za davek od premoženja je upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek ih oddih.
52.	člea
Zavezanec je dolžan nastanek davčne obveznosti ali spremembo prijaviti v 15 dneh po nastali spremembi. Sprememba se upošteva od prvega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je sprememba nastala.
53.	člen
Davek od premoženja se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
V.
—	od stanovanjskih hiš ali stanovanj	0,15
—	od poslovnih stavb, poslovnih prostorov
in garaž, ki so samostojni' objekti	0,50
—	od prostorov, ki se v sezoni ali od časa
do časa uporabljajo za počitek	0,60
Osnova za odmero davka od garaž, ki so zgrajene kot samostojni objekti, se ugotovi tako, da se število kvadratnih metrov neto tlorisne površine pomnoži z 2.000 din ne glede na vrsto materiala, iz katerega je garaža grajena.	*
54.	člen
Davek od premoženja se odmerja v naprej.
Odločba o odmeri davka od premoženja je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do sprememb vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov.
55.	člen
Davek od premoženja ne plačujejo lastniki kmetijskih stanovanjskih hiš pod pogojem, da so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov in da stanovanjske hiše ne dajejo v najem.
IX.	OBČINSKI DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA
SREČO
56.	člen
Zavezanec za davek na dobitke od iger na srečo (v nadaljnjem besedilu: davek na dobitke) je občan, ki pri igrah na srečo zadene dobitek.
Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci od vsakega dobitka po stopnji U*h.
X.	POBIRANJE DAVKOV
57.	člen
Uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, oziroma akontacije za davek, če zavezanec dokaže:
a) da so realizirani dohodki bistvene manjši od dohodkov od katerih je bil obdavčen,
b)	da gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali drugih podobnih vzrokov,
c)	da bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov ali izvrševanje njegove dejavnosti.
Obročno plačilo ali dolg plačila se dovoli na posebno vlogo zavezanca. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
58.	člen
Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati če zapadli dolg zavezanca presega 20 %> obveznosti odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
59.	člen
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti davčno napoved za odmero davka, morajo vložiti napoved najpozneje do 31. januarja pri upravi za družbene prihodke občine Lenart
60.	člen
Olajšava davka zaradi izvoza blaga in storitev na
konvertibilno področje po določbah 19. člena tega odloka, se zavezancem priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982.
61.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 29-1521/75, 6-279/77, 24-1595/77, 10-700/78, 14-735/79,	16-1023/80,	15-872/81,	1-55/82 ih 13-970/82).
62.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
St. 422-18/64
Lenart, dne 31. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
LITIJA
Na podlagi drugega odstavka 95. člena zakona o
sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine
SR Slovenije (Uradni Usi SRS, št UJTS) in na pod-
lagi 7. člena odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, ši 7/80, 38/82 in 10/83) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na svoji
29.	seji dne 1. aprila 1983 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovnih službah občine Litija
1.	člen
2.	člen odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovnih službah občine Litija (Uradni list SRS, št. 40/82) se spremeni tako, da se glasi:
»Delovni čas v upravnih organih traja v ponedeljek, torek, četrtek in' petek od 7. do 15. ure, v sredo pa od 7. do 17. ure.«
2.	člen
3.	člen odredbe se spremeni, tako, da se glasi: »Upravni organi imajo uradne ure v ponedeljek in
petek od 7.30 do 12. ure in od 13. do 15. ure, v sredo pa od 7.30 do 12. ure in od 14. do 17. ure.
3.	člen
4.	člen odredbe se črta.
14.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 14-1/83
Litija, dne 1. aprila 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Gusti Grošelj 1. r.
LJUBLJANA BEZlGRATi 702.
Na podlagi’ 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 199. in 2. alinee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 12. seji zbora združenega dela dne 29. marca 1983 in na 11. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1983 sprejela
ODLOK
• potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1982
L člen
Dotrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1982. katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Bežigrad za leto 1982.
2.	člen
Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1982 so znašali:
I. Proračun	din
Prihodki	395,813.136,65
Odhodki	391,546.238,05
Presežek	4,266.898,60
II. Rezervni sklad	
Prihodki	11,190.525,25
Odhodki	1,500.000,00
Presežek	9,690.525,25
3.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna občine v višini 4,266.898,60 din se razporedi:
din
—	za pokrivanje dodatne razlike pri
ceni roto papirja za »Dnevnik«	21.898,00
—	za pokrivanje razlike med zahtevami in odobrenimi sredstvi v letu 1982 za
delo Sodišča združenega dela	100.120,00
—	za pokrivanje dodatne razlike pri skupnem financiranju elektroinstalacij in strelovoda v sodnem poslopju v Ljublja-
878.000,00
—	za sofinanciranje nakupa intervencijskega vozila za PM Bežigrad	120.000,00
—	za modernizacijo dela upravnih or-
ganov in strokovne službe občine Ljubljana Bežiferad	2,646.880,60
—	za sofinanciranje programa »Sola
v naravi« osnovnih šol občine Ljubljana Bežigrad	500.000,00
4.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada občine v višini 5,690.525,25 din se prenese v rezervni sklad občine Ljubljana Bežigrad za leto 1983.
5.	člen
Bilanca prihodkov in razporeditev po glavnih namenih proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1982, je sestavni del tega odloka.
\
6.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St 400-2/81-3
Ljubljana, dne -29. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Emil Šuštar 1. r.
Bilanca prihodkov in razporeditev p<> glavnih namenih v proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto
1982	•
Vrsta	i	Prihodki	Doseženo din	Glavni namen	Razporedov prihodkov	Porabljeno din
i	Davek na dohodek in davek iz		01	Dejavnost organov DPS	111,972.895,75
	osebnih dohodkov	180,299.094,60	02	Ljudska obramba	6,567.000,00
2	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od pre-		03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	14,371.994,95
	možen j a	185,632 514,80	04	Negospodarske investicije	9,235.023,95
3	Takse	10,234.495,55	07	Kultumoprosvetna dejavnost	1,499.497,50
5	Prihodki po posebnih predpisih		08	Socialno skrbstvo	9,808.266,35
	— denarne kazni	7,497.677,80	09	Zdravstveno varstvo	68.245,20
6	Prihodki upravnih organov in		10	Komunalna dejavnost	4,953.795,70
	drugi prihodki	12,149.353,90	11 12 16 17	Dejavnost krajevnih skupnosti Odstopljeni prihodki drugim DPS —	proračun mesta Ljubljane Intervencije v gospodarstvu Nerazporejeni prihodki —	tekoča proračunska rezerva —	obveznosti preteklih let	23,534.000,00 107,803.000,00 21,639.631,80 808.000,00 150.000,00
	. \	f	18	Krediti, vezana in izločena sredstva	
	\			—	rezervni sklad —	Izločeno na posebno partijo, proračuna Presežek	2,109.851,06 77,025.035,85 4,266.898,60
	Vsega	395,813.136,65		Vsega	395^13.136,65

LJUBLJANA SISKA
783.
Na podlagi 94. in 95. člena zakona o ^istemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in 7. člena odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80, 38/82 in 10/83) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na 51. seji dne 28. marca 1983 izdal
ODREDBO
l
o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur v upravnih organih in skupni strokovni službi občine Ljubljana Šiška
1.	člen
Ta odredba določa začetek in konec ter trajanje in razporeditev delovnega časa ter uradnih ur v upravnih organih in skupni strokovni službi občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: upravni organi).
2.	člen
Delovni čas v upravnih organih je razporejen na pet delovnih dni in traja 42 ur na teden.
3.	člen
Delovni čas v upravnih organih in skupni strokovni službi se razporedi tako, da v ponedeljek, torek, sredo in četrtek obvezno zajema čas prisotnosti med 8. in 16. uro, v petek pa med 8. in 14. uro.
4.	člen
Začetek delovnega časa je vsak dan med 7.30 in
8.	uro, konec pa med 16. in ll? uro, razen v petek, ko je konec delovnega časa med 14. in 15. uro.
5.	Men
Delovni čas vratarjev in snažilk razporedi v skladu z razporeditvijo delovnega časa po tej odredbi in v skladu z naravo njihovega dela sekretar sekretariata za občo upravo.
6.	člen
V primerih, ko to narekuje značaj nalog upravnega organa oziroma način njegovega dela, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ v soglasju s predsednikom izvršnega sveta razporedi delovni čas posameznih delavcev, ki delajo v inšpekcijskih službah in službah, ki opravljajo terensko delo drugače, kot to določa ta odredba.
7.	člen
Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za delovne ljudi in občane, za organizabije
združenega dela' za druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za druge pravne osebe so:
—	ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure
—	sreda ed A do 12. ure in od 13. do M. ure
—	petek od 8. do 12. ure.
Uradne ure sprejemne pisarne so vsak dan od 8. do
16. urev razen v petek, ko so od 8. do 14. ure.
8.	člen	I
V	primerih, ko je potrebno opraviti posebne naloge ali izvršiti druge nujne naloge, lahko funkcionar upravnega organa odredi kot delovni, dan sobote, nedelje ali praznike.
V	takem primeru ima delavec pravico do drugega prostega dne v tednu.
9.	člen	.
Kadar terjajo potrebe službe morajo občinski upravni organi zagotoviti ustrezno dežurno službo.
O potrebi in obsegu dežurstva odloča predsednik izvršnega sveta.
10.	člen
Sekretariat za občo upravo izdai v soglasju z izvršnim svetom in po predhodnem mnenju sveta delovne skupnosti navodila za evidentiranje in obračunavanje delovnega časa, v katerih se določi enotno izvajanje določil te odredbe.
11.	člen
Razpored delovnega časa in uradnih ur v upravnih organih mora biti označen v prostorih upravne zgradbe, krajevnih uradih in objavljen v glasilu SZDL Ljubljana Šiška Tribuna.
12.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba neha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur upravnih organov in služb občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/81) in vsi sprejeti sklepi Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška za njeno izvajanje.
13.	člen
Ta odredba začne veljati takoj.
St. 1-144/83
Ljubljana, dne 28. marca 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška
'	Dušan Brekič, dipl. oec. 1. r.
MOZIRJE
704.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS; št. 3/78) in 153. člena statuta občine Mozirje je Skupščina občine Mozirje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. aprila 1983 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Mozirje
1. člen
Za območje občine Mozirje se razpiše referendun. za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje
programov KS, zdravstvenih in vzgojnoizobraievalnih objektov, objektov za varstvo okolja, posodobitev cestnega ter razširitev telefonskega in TV omrežja in za turistično gospodarstvo.
2. člen
Referendum bo v nedeljo, dne 22. 5. 1983, na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
3.	člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, se be financirala gradnja objektov, po naslednjem programu:
	Predračunska vrednost din	Udetctoa samoprispevke din
1. Zdravstvo:		
— Zdravstvena		
postaja Nazarje	10,000.000	4,000.000
— Zdravstvena	N	
postaja Mozirje	7,000.000	
— Zdravstvena		
postaja Luče	1,000.000	Sr
2. Kolektor		
Rečica—Nazarje	25,000.000	6,500.000
3. Osnovna šola Mozirje	20,000.000	10,000.000
4. Ceste (Černivec—vHom)	55,000.000	9,000.000
5. PTT Objekt Mozirje	15,000.000	10,000.000
6. Turistično gospodarstvo	. —	3,500.000
7. Smetišče Hom	6,000.000	3,500.000
8. TV pretvorniki	—	1,500.000
9. Vrtec Šmartno ob Dreti	2,000.000	2,000.000
10. Za potrebe krajevnih		
skupnosti	52,000.000	50,000.000
Skupaj	192,000.000	100,000.000
4.	člen
' Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v prejšnjem členu znaša 192,000.000 din. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 100,000.000 din. Ta predvidena sredstva pa bodo naraščala v odvisnosti od dviga osnov, od katerih se obračunavajo.
5.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let, od 22. 5. 1983 do 22. 5. 1988.
6.	člen
Samoprispevek bodo plačevali občani z območja občine Mozirje in sicer:
—	delovni ljudje v združenem delu od neto
osebnih dohodkov oziroma nadomestil OD, po stopnji	1,8
—	delavci pri zasebnih delodajalcih od
neto OD, po stopnji	1,8
—	delovni ljudje in občani iz kmetijske de-
javnosti od KD negozdnih površin ;n od vrednosti lesa odkazanega za	posek po stopnji	6
—	delovni ljudje in občani, M samostojno
kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, od dohodka po stopnji	1,8
—	občani, ki prejemajo pokojnino, od zneska
pokojnine, po stopnji	1,5
7.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se tudi ne plačuje od regresa za letni dopust.
Samoprispevka so oproščeni:
—	delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja in pokojnin, katerih višina ne presega 55 %> povprečnega neto OD v SRS, za preteklo leto;
—	občani, ki imajo OD iz kmetijske dejavnosti, če letni KD od negozdnih površin in OD od dohodkov iz gozda ne presega 2000 din.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem zbirnem računu pri »Odboru za izvedbo referendumskega programa SO Mozirje«.
Uporabljala se bodo izključno za namene določene v 3. členu tega sklepa.
9.	člen
Samoprispevek, ki ga bodo plačevali zavezanci od OD in od pokojnin, obračunavajo in odtegujejo izplačevalci ob izplačilu, od kmetijskih proizvajalcev, obrtnikov in svobodnih dejavnosti pa Uprava za družbene prihodke na osnovi ugotovljenega dohodka.
10.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
11: člen
Referendum vodi občinska volilna komisija, pri čemer smiselno uporablja določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v Skupščine družbenopolitičnih skupnosti in določila zakona o referendumu. Na glasovalnih mestih vodijo glasovanje volilni odbori, ki jih na predlog OK SZDL Mozirje imenuje občinska volilna komisija.
12.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Skupščina občine Mozirje Glasovnica za referendum, dne 22. 5. 1983
o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programov KS, zdravstvenih in vzgojnoizo-braževahrh objektov, objektov za varstvo okolja, posodobitev cestnega ter razširitev telefonskega in TV omrežja in za turistično gospodarstvo.
Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 22. 5. 1983 do 22. 5. 1988. in ga bodo plačevali:
*
—	delovni ljudje v združenem delu od neto
osebnih dohodkov oziroma nadomestil OD po stopnji	j	1,8
—	delavci pri zasebnih delodajalcih od neto
OD po stopnji	1,8
—	deloval ljudje m občani iz kmetijske de-
javnosti Od KD negozdnih površin in od vrednosti lesa odkazanega	za posek po stopnji	6
—	delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, od dohodka
po stopnji	1,8
—	občani, ki prejemajo' pokojnino, od zneska pokojnine po	stopnji	1,5
■ Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo prispevek za vsak vir dohodkov posebej.
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se tudi ne plačuje od regresa za letni dopust.
Samoprispevka so oproščeni:
—	delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja in pokojnin, katerih višina ne presega 55 Vo povprečnega neto OD v SRS,
za preteklo leto;
—	občani, ki imajo OD iz kmetijske dejavnosti če letni KD od negozdnih površin in OD od dohodkov iz gozda ne presega 2000 din.
Po nakazanem namenu in izhodiščih
glasuj em
ZA	PROTI
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«,
če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
13.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom občine
Mozirje.
14.	člen
Občinska skupščina sprejme odlok o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev na območju občine Mozirje na referendumu izjavila za uvedbo samoprispevka.
15.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 014-4/83-6
Mozirje, dne 22. aprila 1983.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Aloje Plaznik 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
7*5.
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) in na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na svoji 20. seji dne 7. aprila 1983 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske cone III. v Šentjurju pri Celju
1.	člen
Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS se razgrne dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske III. v Šentjurju, ki ga je izdelal Zavod za urejanje naselij Šentjur pod številko K-56/83 v aprilu 1983.
2.	člen
V času razgrnitve lahko k dopolnitvi zazidalnega načrta podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
3.	člen
Dopolnitev zazidalnega načrta soseske III. Šentjur bo razgrnjena na vpogled na oddelku za občo upravo občine Šentjur pri Celju in v prostorih krajevne skupnosti Šentjur — center.
4 člen
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Št. 350-2/83-2
Šentjur pri Celju, dne 7. aprila 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r.
VRHNIKA
706.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 75. in 121. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 ih 5/82) ter 36. člena statuta KS Vrhnika je skupščina krajevne skupnosti Vrhnika na seji dne 5. aprila 1983 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma o prostorski preobrazbi krajevne skupnosti Vrhnika
1.	člen
Skupščina krajevne skupnosti Vrhnika razpisuje referendum za območje cele krajevne skupnosti na katerem se bodo občani krajevne skupnosti' izjavljali o prostorski preobrazbi sedanje krajevne skupnosti.
Območje sedanje krajevne skupnosti Vrhnika se razdeli na tri dele in se ustanovijo tri krajevne skupnosti:
1.	Krajevna skupnost Center, ki obsega območje znotraj meje, ki poteka od mostu na Ljubljanici po Cankarjevem trgu, Stari cesti, Voljčevi desti' do Tržaške ceste in po njej do mostu na Hribskem potoku (pri IUV) od tega pa po Hribskem potoku do izliva v Ljubljanico in po njej do mostu čez Ljubljanico na cesti Vrhnika—Borovnica.
2.	Krajevna skupnost Breg, ki obsega- območje znotraj meje, ki poteka od mostu na Ljubljanici, po Cankarjevem trgu in Stari cesti do hišne številke 22% od tu po poti na Trojico do meje s krajevno skupnostjo Stara Vrhnika, nadalje pa po meji s krajevno skupnostjo Ligo j na in Sinja gorica do Ljubljanice ter po njej do mostu čez Ljubljanico na cesti Vrhnika —Borovnica.
3.	Krajevna skupnost Vas, ki obsega območje znotraj meje bodočih krajevnih skupnosti Center in Breg in znotraj meje sedanjih krajevnih skupnosti Stara Vrhnika, Zaplana, občina Logatec in krajevne skupnosti Verd.
Skupščine novih krajevnih skupnosti se pooblaščajo, da s svojimi statuti določijo imena in sedeže krajevnih skupnosti.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 8. 5 1983 od 7. do
19.	ure na volilnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti Vrhnika.
3.	člen
Za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju delegatov v
skupščine.
Volilna komisija krajevne skupnosti določi volišče, imenuje volilne odbore, spremlja njihovo delo in po izvedenem referendumu pripravi poročilo o izidu referenduma ter ga predloži skupščini krajevne skupnosti.
4.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje krajevne skupnosti Vrhnika.
5.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno, tajno z glasovnico na kateri je naslednje besedilo:
>Krajevna skupnost Vrhnika GLASOVNICA
Na referendumu dne 8. 5. 1983 občani krajevne skupnosti Vrhnika odločamo o preoblikovanju sedanje krajevne skupnosti v tri z delovnim naslovom Center, &reg in Vas.
glasuj em
ZA	PROTI
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se s preoblikovanjem sedanje krajevne skupnosti strinja oziroma obkroži besedo »PROTI«, če je proti predlogu.«
6.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Vrhnika, dne 5. aprila 1983.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Vrpnika
Tomaž Grom L r.
POPRAVEK
V odloku o davkih občanov občine Kamnik, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 11-506/83 z dne 31. III. 1983 se:
—	v osmem odstavku 11. člena beseda »gozdnih« pravilno glasi »negozdnih«;
—	za tretje alineo 21. člena se v tretji vrsti za
besedo »gostilne« črta beseda »ne«;
—	v drugem odstavku 26. člena se besedi »od pokojnine« pravilno glasita: »ter pokojnine«;
—	v prvem odstavku 28. člena se v tretji vrsti beseda »davkov« pravilno glasi' »dohodkov«;
—	v 30. členu se v deveti vrsti za besedo »upoštevanju« doda »davčnih«.
Uredništva
POPRAVEK
V odloku o davkih občanov, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 11-522/83 z dne 31. III. 1983 se:
—	v 4. členu doda- izpadlo besedilo drugega odstavka, ki se glasi:
»Davek od osebnih dohodkov se ne plačuje od
osebnih dohodkov, ki jih plačujejo svojim delavcem invalidske delavnice.«
—	v 41. členu doda izpadlo besedilo tretjega ed-stavka, ki se glasi:
»Davek od navedenih dohodkov, ki jih dosežejo ljudje, ki z osebnim delom samostojne ket potite opravljajo kulturno dejavnost, se plačuje po stopaji 12 Vo, če pa dohodke ustvarijo na način, določen v drugem odstavku tega člena, se plačuje davek p® stopnji 6 •/».«
Sekretar
Skupščine občme Ljubljana Bežigrad
Šenka Namer L r.
*
VSEBINA
izvršni svet skupščine sr Slovenije
869. Odlok o vplačilu razlik v cenah cigaret
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
eie. Pregled stopenj občinskega davka, ki se obračunava in plačuje v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek	Po odbitku)	SZS
SIL Spremembe in dopolnitve stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1983	931
m. Odredba o spremeinbi In dopolnitvi odredbe o prehodnih' računih za vplačevanje zbirnih stopenj dav-
' kov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih
interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	932
Stran
923
Stran
686.	Statut Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Zagorje ob Savi	1004
687.	Odlok o zaključnem računu proračuna mesta Ljubljane za leto 1982	1015
688.	Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in po-
prečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin	za	leto	1983	1016
689.	Odlok o ustanovitvi Mestnega	muzeja	Ljubljana	1016
690.	Odlok o združitvi naselij na območju ljubljanskih
občin	1017
691.	Odlok o določitvi in spremembi imen ulic, cest in
trgov na območju mesta Ljubljano in uvedbi uličnega sistema v naseljih Brezovica, Lavrica in Škofljica (Ljubljana)	1017
692.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o
ustanovitvi Mestne skupnosti socialnega varstva Ljubljana	1021
693.	Sklep o prestavitvi spominskega kamna št. 29 ob
trasi PST (Ljubljana)	lOS
694.	Odredba o najvišjih drobnoprodajnlh cenah za os-
novne in posebne vrste kruha in pekovskega peciva (Celje)	10«
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
873. Aneks za leto 1983 k družbenemu dogovoru o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov	933
674.	Sklep e potrditvi priročnika za učitelje Metodični
napotki za slovenski dopolnilni pouk k učbenikoma Moja domovina SFRJ za 1. starostno obdobje	941
675.	Sklep o ustreznosti učbenika Kemija za srednje
izobraževanje	MI
organi in Organizacije v občini
v 695. Sklep o ceni vode iz omrežja, ki ga upravlja temeljna organizacija združenega dela Vodovod Celje 10«
696.	Sklep o ceni za odvedeno vodo po kanalizacijskem
omrežju, ki ga upravlja temeljna organizacija združenega dela Ceste-Kanalizacija Celje	1023
697.	Sklep o ceni odvoza trdih odpadkov Iz gospodinjstev in industrije, ter fekalij in storitev, ki Jih opravlja temeljna organizacija Javne naprave Celje 1023
698.	Sklep o ceni najemnine pokopnlh mest na poko-
pališču ob Mirni poti, ki ga vzdržuje In upravlja temeljna organizacija združenega dela Pokopališka služba Celje	1024
676.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Medobčinske
skupnosti za zaposlovanje Ljubljana	942
677.	Statut Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana	944
678.	Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti	950
679.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne
Interesne skupnosti za zaposlovanje	Cerknica	957
680.	Statut Samoupravne Interesne skupnosti za zaposlovanje Cerknica	960
681.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne
interesne skupnosti za zaposlovanje	Idrija	971
682.	Statut Samoupravne Interesne skupnosti za zaposlovanje Idrija	975
683.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne
interesne skupnosti za zaposlovanje Kamnik	985
684.	Statut Samoupravne Interesne skupnosti za zaposlovanje Kamnik	989
685.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne
Interesne skupnosti za zaposlovanje	Zagorje	1009
699. Odredba o spremembi odredbe o razporeditvi delov-
nega časa v upravnih organih občine Laško	1024
700.	Odlok o davkih občanov v občini Lenart	1025
701.	Odredba o spremembi odredbe o razporeditvi de-
lovnega časa v upravnih organih in strokovnih služb občine Litija	1032
702.	Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi
proračuna občine Ljubljana Bežigrad za	leto	1982	1032
703.	Odredba o razporeditvi delovnega časa in uradnih
ur v upravnih organih in skupni strokovni službi občine Ljubljana šiška	1034
704.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Mozirje	1034
705.	Sklep o javni razgrnitvi dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske cone IH. v Šentjurju	pri	Celju	1036
706.	Sklep o razpisu referenduma o prostorski preobrazbi krajevne skupnosti Vrhnika	1036
—	Popravek odloka o davkih občanov občine Kamnik 1037
—	Popravek odloka o davkih občanov (Ljubljana Bežigrad)	1037
Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (1982)
S tem republiškim zakonom se za daljše obdobje celovito urejajo vsa najpomembnejša vprašanja obrambe, varnosti in zaščite skladno s temelji zasnove splošne ljudske obrambe SFRJ, kot je poudaril v uvodu republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. V tem zakonu sta sedaj združeni, enotno urejeni in vsebinsko povezani splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, koordinacijski in politično operativni organi pa so komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki jih ustanovijo krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti. V zakonu so podrobno urejene .pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, nadalje posameznih družbenopolitičnih skupnosti in organizacij ter društev. Zakon vsebinsko opredeljuje in organizacijsko ureja teritorialno obrambo, narodno in civilno zaščito, nadalje obrambno in samozaščitno usposabljanje, varnost in varovanje tajnosti ter način financiranja.
Organizacije združenega' dela, krajevne skupnosti In druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične skupnosti in organizacije ter društva morajo v 6 mesecih od dneva uveljavitve zakona uskladiti svoje samoupravne splošne akte z določbami zakona, tj. do 10. maja 1983.
Cena 140 din

PONATISNILI SMO BROŠURO
Zakon o delovnih razmerjih
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
v katero smo vključili tudi zadnje spremembe in dopolnitve zakona o delovnih razmerjih, ki jih je sprejela Skupščina SR Slovenije decembra 1982.
S spremembami in dopolnitvami obeh zakonov, ki zadevajo skoraj vsa poglavja zakonov, bodo delavci v skladu s svojimi pravicami obveznostmi in odgovornostmi urejali več vprašanj kot doslej v samoupravnih splošnih aktih. Ker je v uvodnih pojasnilih, ki jih je napisala mag. Anica Popovič, namestnica predsednika republiškega komiteja za delo, vrsta praktičnih napotkov, je zbirka nepogrešljiv pripomoček pri spreminjanju in dopolnjevanju samoupravnih splošnih aktov o delovnih razmerjih ne le
—	pravnikom in drugim strokovnjakom, M se ukvarjajo z delovnimi razmerji,
—	članom organov za delovna razmerja in disciplinskih komisij,
—	članom delavskih svetov in drugih organov upravljanja, ampak tudi
—	vsem delavcem, ki morajo biti seznanjeni z omenjenimi pomembnimi novostmi, ki se tičejo njihovih pravic in obveznosti.
Cena 100 din
Naročila sprejema CZ URADNI LIST SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič vsi . v Ljubljani — Naročnina za leto 1982 659 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništva In uprava Ljubljana, Kardeljeva U — Poštni predal 8WVn — Teleton direktor, uredništvo, sekretar. Sef računovodstva 224 323, prode J a 224 817, računovodstvo, naročnine 211814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72