Letnik XV.
Celje, 1. decembra 1907.
Štev. 12.
ZADRUGA.
Glasilo »Zadružne Zveze v Celju«.
Uredništvo in upravništvo je v Schillerjevi cesti št. 3, l. nadstropje v Celju. — Dopise blagovovolite frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Naročnina se naj pošilja »Zadružni Zvezi v Celju«. — Ponatisi iz »Zadruge« so dovoljeni le tedaj, ako se navede vir
Izhaja enkrat v mesecu. Zadruge, ki so član Zadružne Zveze v Celju, dobivajo list v dveh izvodih brezplačno. Zadružniki v Zvezi učla-njenih zadrug, društva in korporacije dobijo list za letno naročnino 2 kroni. Za vse druge naročnike-stane list na leto 3 krone.
\ Cena inseratom je naslednja : za 1 kratno priobčenje ena cela stran 24 K, pol strani 1(» K, četrt strani 10 K, osminka strani 6 K. — Za večkratno inseriranje primeren popust po dogovoru. Za 12kratno inseriranje popust 50 odstotkov.
Knjigovodstveni tečaj
za voditelje kmečkih hranilnic in posojilnic in vseh drugih zadrug se priredi v dneh 27., 28. in 2Q. decembra t. I. (petek, sobota in nedelja po Božiču) v Celju v uradnih prostorih Zadružne Zveze. Ta kurz je namenjen v prvi vrsti voditeljem in funkcijonarjem naših najmlajših novih zadrug, zlasti Raiffeisenovk, ki so bile ustanovljene v poslednjem času, zlasti za one, ki so začele poslovati v letih 1906 in 1907 in prav posebno še za one, ki bodo s sklepom leta 1907 polagale račun prvič, to je za prvo upravno dpbo.
Znano je, da so zadruge podvržene po obstoječih zakonih javnemu polaganju računov. Za ta računski zaključek pa je po zakonu predpisana tudi gotova oblika in priprave za istega, sklepanje knjig, naprava inventur itd. itd. ni baš tako enostavna, zlasti ne za one, ki pri sklepanju takih računov še niso sodelovali ali vSaj še niso imeli prilike videti, kako se priprave in zaključek vrši.
Neobhodno potrebno je torej, da se tega knjigovodstvenega kurza udeležijo vsi oni marljivi sotrudniki in delavci pri naših novih zadrugah, katerim je mar, da se nauče vseh panog delovanja in ki hočejo postati dobri voditelji, knjigovodje ali tajniki kmečkih posojilnic (Raiffeisenovk) in katerim so ta dela več ali manj neznana. Pa tudi vsi drugi zadrugarji se bodo lahko naučili mnogo važnega, potrebnega in koristnega ali pa za to in ono stvar vprašali.
Vabimo torej cenjene članice, da nam nemudoma najkasneje pa do 15. decembra t. I. naznanijo, če, koliko in katere svoje zaupnike bodo odposlale k temu kurzu, da se vemo ravnati ter da zamoremo za vspešno ureditev in razdelitev kurza glede časa, prostorov itd. vse potrebno ukreniti? S prijavo vred naj se nam sporočajo tudi eventuelna druga vprašanja ter morebitne želje glede preskrbljenja, stanovanja itd. itd.
Kurz za knjigovodstvo bode vodil naš ravnatelj g. Franjo Jošt, ki bodo udeležence poučeval na podlagi svojih mnogoletnih praktičnih izkušenj ter naslanjajoč se na knjigovodstvo ter vzorce za knjige in tiskovine za knjigo- in računovodstvo ter za bilanciranje po sedaj splošno veljavnem načinu, ki se je za naše razmere kot najbolj praktičen obnesel in kakor se istega poslužuje skoro izključno vesoljno naše precejšnje število včlanjenih zadrug.
Samo ob sebi se razume, da dobijo vsi udeleženci kurza vse potrebne tiskovine na razpolaganje brezplačno, kakor je tudi pouk v kurzu popolnoma brezplačen.
V	slučaju, da bi se kazala potreba, se bode kurz lahko nadaljeval tudi 30. in 31. decembra, o čemur se bode sklepalo med obdržavanjeni kurza sporazumno z vsemi vdeleženci. Če bode potreba in bode vdeležencem kazalo in ugajalo, se napravi tudi skupni izlet in poset v kako bližnjo Raiffeisenovko, ki deluje že nekaj časa z najlepšimi vspehi, v svrho, da si kurzisti ogledajo obseg in delovanje odlične večje in starejše kmečke hranilnice in posojilnice.
Na vsak način je potrebno, da se udeleže tega knjigovodstvenega kurza tudi vsi naši zunanji revizorji, katerih prijav istotako pričakujemo.
Vsa nadaljna pojasnila daje radevolje ravnateljstvo Zadružne Zveze v Celju.
Pričakujemo torej cenjenih prijav v najkrajšem času in sigurno računamo na to, da odpošlje vsaka Raiffeisenovka h kurzu najmanj enega vdeleženca tembolj, ker bode mogoče pri tej priliki razpravljati razna druga aktualna, na naše kmečko zadružništvo se nanašajoča vprašanja.
Zadružna Zveza v Celju.
Letni računski zaključki.
(Nadaljevanje.)
Ako bi bila posojilnica prisiljena kupiti kako zemljišče v pokritje lastne terjatve, zabeležiti mora vse, kar za to zemljišče izda, v knjigi izdatkov v rubriki, ki jo je nasloviti »zemljišča«, nasprotno pa, ko bi to zemljišče zopet prodala, dotično skupilo v knjigi prejemkov v rubriki, katera dobi naslov «zemljišča». Kako je potem postopati gledč terjatve, za katero je bilo dotično zemljišče zastavljeno, ako se zemljišče proda, je precej enostavno. En izgled naj to pojasni. Posojilnica je kupila zemljišče, katero ji je bilo zastavljeno za posojilo 500 K, za znesek 700 K. Davki in razni drugi troški znašajo 150 K., na obrestih je bil pa dolžnik zaostal z zneskom 70 K in delni znesek kapitala za 480 K, ostanek kapitala za 20 K smatra neizterljivim, če dolžnik ali morebitni poroki nimajo premoženja, ter ga odpiše, t. j. vpiše v račun izgube in dobička med izgubo, v bilanco pa postavi zanj zmanjšan iznos posojil med. aktiva. Sicer pa ostane dolžnik ali porok za ta iznos obtežen.
Kmalu potem posojilnica proda posestvo za 750 K.
Vknjižbe so te le: Vadij v rubriki «zemlji-šča» v knjigi izdatkov (n. pr. 70 K), izplačani davki in stroški 150 K istotanv pri. vzdigu vadija v knjigi prejemkov isti znesek, v isti rubriki, dalje pa ostanek skupila 480 K v knjigi izdatkov v isti rubriki, v knjigi prejemkov pa 70 K kot posojilne obresti in 480 K kot vračilo na posojilo, skupilo 750 K za zopet prodano zemljišče v knjigi prejemkov v rupriki «zemljišča».
Če ima posojilnica rezervo v prometu, t. j. če ni kot hranilna vloga naložena, in sicer ločena od imetja, izračunajo se lahko tudi od nje za računsko leto narasle obresti, kar pa ni neob-hodno potrebno in česar tudi ne delajo vse zadruge.
S temi pripomočki in z zapisnikom občnega zbora, v katerem se je sklepalo o uporabi lanskega čistega dobička, (jri Raiffeisnovkah mora itak iti cel čisti dobiček v rezervni zaklad), mogoče je takoj sestaviti računski zaključek, za katerega smo napravili obrazec vsek treh delov 1. «denarnega prometa, t. j. prepisa blagajniškega dnevnika, katerega vsebina je razvrščena v knjigah prejemkov in izdatkov po posameznih kontih, 2. «račun izgube in dobička» in 3. bilance. — O izpolnitvi tega obrazca hočemo takoj potrebno povedati.
Obrazcu dodali smo tudi še kratko poročilo o poslovanju, obrestovanju itd. in omenjamo glede istega ponovno, da že sedanji zadružni zakon v §	22. odločno zahteva, da se v računskem
zaključku naznani število udov, ki jih je zadruga imela ob času sklenjene bilance, potem število zadružnikov, kolikor jih je v teku bilančnega leta pristopilo in odstopilo, kakor tudi število opravilnih deležev, kolikor jih je bilo ob sklepu bilance in kolikor se jih je v teku bilančnega leta vnovič vplačalo, odpovedalo ali izplačalo.
Tu zahteva zadružni zakon tudi, da načelstvo objavi vsaj v prvih šestih mesecih vsakega opravilnega leta «računski sklep opravilnega leta z bilanco vred».
Napačno bi bilo torej mnenje, da zadostuje, ako se objavi bilanca, ker je objaviti računski sklep, kateri pa obsezaj poleg bilance tudi denarni promet in tudi račun izgube in dobička.
Naglašati nam je tu z vso odločnostjo, da morata oba ta računa izkazati do pičice enak čisti dobiček.
V	tem oziru moramo pripoznati, da so naše posojilnice dosedaj vseskozi isti dobiček izkazale v račuuu izgube in dobička in v bilanci, in ne dvomimo, da se bodo tudi v bodoče držale tega edino pravega načela.
Po tem uvodu podajamo s tem naše obrazce* ter omenjamo le še, da si bode lahko vsaka posojilnica zase poročilo primerno pristrojila, in da bodo posojilnice na koncu dodani «pregled» sprejemale v svoj zaključek najprej še le z drugim letom, ter ga skrajšale ali pa raztegnile tudi na druge podatke, kakor se jim bode to pač naj-umestneje zdelo z ozirom na njih posebne razmere. Nekatere posojilnice dodavajo svojemu zaključku tudi še izkaz, koliko je vsaka posamezna hranilna knjižica vredna koncem leta z obrestmi vred, kar je gotovo zelo umestno. Druge pa zopet pristavijo na računskem zaključku vabilo k občnemu zboru z dnevnim redom vred.
Da je «d e nar ni promet» le prepis knjig, smo že omenili, o njegovi sestavi nam torej ni potrebno dalje govoriti, omenimo le, da smo postavke v istem med prejemki in med izdatki po vrsti iz knjig prejemkov in izdatkov (razdelnikov) vpisali, le «razne stroške» iz knjige izdatkov smo še posebej sprecificirali. Opozarjamo tudi, da izraz «knjiga stroškov» za razdelnik izdatkov, kakor je še ponekod v navadi, ni primeren, ker tega kar sem izdal, še nisem potrošil. V istem smislu je imenovati posebno tudi «knjigo dohodkov» «knjigo prejemkov« oz. razdelnik prejemkov.
Ako seštejemo vse prejemke, dobimo vsoto letnih prejemkov ter prištevši še blagajnični preostanek preteklega leta (iz prometa oziroma bilance) vsoto vseh prejemkov. Na drugi strani
*	Taki obrazci (vse 4 strani) se dobivajo po 10 li komad v društveni Zvezni tiskarni v Celju.
dobimo vsoto vseh izdatkov in primerjaje le to z ono vseh prejemkov blagajniČni preostanek koncem tekočega leta, ki se mora seveda tudi strinjati z denarnim listkom zadnjega uradnega dne v letu, ter blagajničnem dnevnikom in zneskom, ki ga iz razdelnikov dobimo upoštevaje tudi v knjigi prejemkov ne vpisani lanski blagajniČni preostanek.
S tem je prvi del računa dovršen in izračunamo iz njega lahko denarni promet seštevaje vsoto vseh prejemkov z ono vseh izdatkov toda brez blagajničnega preostanka koncem tekočega leta.
Omeniti moramo še gledč blagajniškega dnevnika, oziroma knjige prejemkov in izdatkov, da je zabeležiti med «prehodne zneske« v obeh le tiste vneske, katere posojilnica prejme, oziroma izda z namenom, da jih le začasno shrani, torej zopet povrne, ali pa povrnjene dobi, n. pr. sodne stroške, katere plača svojemu zastopniku in ki jih bode prej ali slej dolžnik povrnil, zavarovalnine, ki jih plača zavarovalnici mesto dolžnika, ki jih mora pa povrniti, pristojbine za vinkulacije, zavarovalne police, za vknjižbo posojila, stroške ogleda, katere mora vse dolžnik ali prošnjik za posojilo povrniti, če jih ni že naprej založil itd., dalje zneske, ki posojilnici nemara doidejo, po pomoti,ali. ne cja bi vedela j^kaj. N. pr, Ja^gz.^ Gruden prevzame posestvo Jurija Tratnik ter pošlje posojilnici 25 K na obrestih za posojilo vknjiženo na posestvu, ne da bi pojasnil zakaj. Posojilnica, ki Jurja 'Tratnik nima vpisanega v svojih registrih, vknjiži prejem med «prehodne zneske«, kadar se pa stvar razjasni, postavi isti znesek zopet kot «prehodnega» v izdatke, ob enem pa na račun «posojilnih obrestij« med prejemke. Istotako bi se lahko naslov posojilnice zamenjal in dobila bi mesto kacega druzega zavoda gotovino brez vsacega, ali brez zadosti jasnega dopisa, katero ji je vknjižiti med «prehodne zneske«. Ko se stvar pojasni, vpiše dotični znesek, ki ga da, komur gre, med izdatke kot «prehodni znesek«. Konečno moramo še omeniti, da v knjigi izdatkov pod naslovom «posebna rezerva« zabeležijo le tiste posojilnice v posebno rezervo dane zneske, katere o njej vodijo poseben račun, ali pa dotične zneske naložč kot hranilne vloge, v katerem slučaju je potem seveda dotični na ta rečun izdan znesek zabeležiti tudi med prejemke kakor vsaka druga hranilna vloga v rubriki »hranilne vloge«.
Po teh pojasnilih, ki se nam niso zdela do cela nepotrebna, da bodemo naprej lažje govorili, preidemo lahko do sestave računa izgube in dobička.
V	,to svrho moramo položiti pred se denarni promet, vse tri škontre (O, P. R), zabeležbe, ki smo si jih napravili gledč izposojil, efektov in rezerve po gornjem navodilu ter lansko bilanco, soveda če jo imamo. Če je pa rii, to je, če posojilnica dela za prvo poslovno leto računski zaključek, potem odpade vse to, kar povemo sedaj glede številk iz lanske bilance vzetih, oziroma' misliti si moramo mesto dotičnih številk ničle. Prav tako nam je vselej postopati, kadar tam kamor nas napoti to navodilo, ne najdemo no-berje .:abeiežbe. ker n. pr. v dotični stroki ni bilo prometa, ker ni nič obresti zaostalih itd.
Med izgubo vpišemo pred vsem kot 1., 3., 4., 6. in 7. točko dotične postavke iz denarnega prometa (3., 4., 6., 10. In 11. točka izdatkov).
Glede izdatkov za dobre namene in nagrade omeniti nam je, da smemo tu zaračunati le one zneske, ki so izdani na račun letošnjega (tekočega) dobička, tisti pa, ki jih izdamo iz lanskega dobička, tu ne pridejo v poštev, ker jih nismo letos izgubili.
Dalje nam je vpisati med izgubo kot 2. točko številko, ki jo najdemo v škontru za vloge, kot 5. ono, ki smo si jo izračunali in zabeležili (v našem slučaju 3 K 75 v), kot 10. ono, ki nam jo poda škontro posoj.il, kot 11. ono, ki smo jo izračunali in kot 12. ono, ki jo dobimo iz škontra za deleže -(dividenda za leto 190 .»)
Gledtž zadnje točke je omeniti, da jo smejo le tiste posojilnice postaviti tu v račun, katere deleže obrestujejo in jim ne dajo dividend*. —
O	razločku smo že dali potrebna pojasnila.
Kot 8. točko vpisati nam je tisti znesek, ki ga določimo kot odpis inventara za> obrabo (vsaj 5 če ne 10%), 9. točko pa dobimo v lanski bilanci med aktivi ali pa tudi v lanskem računu izgube in dobička med dobičkom; kot 13. točko izgube vpišemo točko 14 izdatkov v prometu.
Če smo pri nakupu efektov kaj obresti povrnili, vpisati nam je te tudi med izgubo (v našem slučaju 5 K 25 v), kakor tudi eventuvelno izgubo na kurzu (v našem slučaji 50 v, ker smo namreč efekte kupili za 2994 K, izmed njih pa en del prodali za 997 K 50 v in imajo ostali vrednost ,1996 K). Če bi pa efekti zadnjega decembra imeli kurz 100. — potem so vredni, ker jih posojilnica ima nominalno 2000 K in ker jih je za 997 K prodala, vsi skupaj 2997 K v tem slučaju vpisati bi ji bilo razliko 3 K proti nakupni ceni v dobiček. Iz prejšnlega leta prevzete efekte smatrati je v tem oziru dne 1. januarja za bilančni kurz kupljenim, t. j. postaviti jih
*	Olede obresti deležev in dividend opozarjamo tudi na naš tozadevni članek v prvi številki »Zadruge« 1907 str. 5.	Urednik.
z bilanco z ono kurzno vrednostjo, za katero so bili postavljeni v zadnjo bilanco
Če smo kako terjatev izgubili bodisi pri prodaji, bodisi da je nezavarovano neizterljiva, ker sta dolžnik in porok nezmožna plačati, vpisati nam je dotični znesek kot «odpis izgubljenih in neizterljivih terjatev« istotako kakor tudi morebitno izgubo pri prodaji kakega zemljišča med izgubo. Če bi bili n. pr. naše zemljišče prodali le za 675 K, morali bi zabeležiti 25 K kot «izgubo pri prodanem zemljišču«.
Za take in enake slučaje so vnašem obrazcu predali odprti.
Med dobiček vpisati nam je kot 13., 4.
5. točko 3., 4., 5., 11. iz prejemkov iz denarnega prometa, 2. znesek, ki ga dobimo iz škontra posojil iz rubrike «zaostale obresti»; iz rubrik, ki smo si jih morebiti napravili na levem in na desnem robu tega obrazca, vpostavimo spodaj, kjer je za to prostor, če zneske za zaostale upravne stroške in zaostale zamudne obresti, kot
6. znesek, ki smo si ga izračunili in zabeležili, kot 7. istotako (v našem slučaju 108 K 75 v),
8.	točko pa dobimo v lanski bilanci med pasivi in tudi med izgubo v lanskem računu izgube in dobička.
Če smo z efekti poslovali, vpjsali bodemo realizovane kupone (v našem slučaji 42 K) «pri prodaji povrnene obresti« (v irašem slučaji 20 K 42 v) in viseče obresti (v našem slučaji 14 K) med dobiček, glede morebitnega dobička na kurzu smo pa že zgoraj dali potrebno pojasnilo.
Če smo pri prodaji kakega zemljišča kaj pridobili, (v našem slučaji 50 K) vpisati nam je to tudi med dobiček.
Za take in enake slučaje pustili smo prostora v našem obrazcu.
Sedaj primerjajmo vsoto med izgubo vpisanih zneskov z ono med dobiček vpisanih. Če je vsota med dobiček vpisanih zneskov višja, ko ona med izgubo vpisanih, potem imamo toliko dobička, kolikor znaša razlika, ker vsa izguba ne zadostuje, da bi nam ves dobiček uničila. In kolikor ne zadostuje, toliko zapišemo sami med izgubo, rekoč: «Če bi še toliko izgdbe imeli, bi pa ne bilo prav nič dobička, ker je pa ni bilo, smo torej ravno toliko dobička napravili.«
S tem pa dosežemo ravnotežje v tem računu prav tako, kakor smo dosegli v blagajniškem računu ali denarnem prometu s tem, da smo tisti znesek, ki bi ga bili morali še izdati, da bi biii blagajno popolnoma izpraznili, postavili med izdatke, ne da bi ga bili izdali. Ni nam treba naglašati, da bi imela posojilnica, pri kateri bi vsota med izgubo vpisanih zneskov ono med dobiček vpisanih presezala, izgubo, ker bi cel do-
biček ne zadoščal, da bi izgubo pokril.
Ali prav tako, kakor blagajniški preostanek, katerega prenašamo na nov račun (za prihodnje leto), igra tudi iz računa izgube in dobička dognan čisti dobiček svojo vlogo pri sestavi bilance, kakor bodemo videli v nastopnem.
((Konec prihodnjič.)
Popravki.
V	št. 11. od 1. novembra t. I. «Zadruge», so se vrinile v uvodnem članku «Letni računski zaključki« nekatori neljubi pčgreški, ki motijo smisel sestavka in katere naj pazljivi čitatelji blagovolijo popraviti sledeče:
Na prvi strani v prvi koloni, 16. vrsta od 'goraj naj se čita na mestu «zredi» prav «z reali«; na prvi strani v prvi koloni, 19. vrsta od zgoraj naj se čita namesto «v» prav «o»; na prvi srani v drugi kol., 24. vrsti od zg. odpade za besedo vpeljali vejica (,) ter se namestu iste postavi beseda «kot»; na drugi str. 246 v prvi kol., 12. vrsta od zg. na se čita namestu «J» prav «F»; na drugi str. 246 v drugi kol., 20. vrsta od zg. naj se čita namesto «iu», prav «ni»; na četrti str. 248 v prvi koloni, 13. vrsta od zg. naj se čita namesto »9997 K 50« prav «997 K 50«.
Kmečke posojilnice — Raiff-eisenovke.
Živimo v časih, ko se snuje nebroj zadrug, kmečkih hranilnic in posojilnic in drugih — po potrebi in brez potrebe in ko se prepogosto-krat sliši in čita ime Raiffeisen, Raiffeisenovka ali Raiffeisenska hranilnica in posojilnica.
Zaradi tega je potrebno, da ponovno vsaj na kratko seznanimo cenjene zadruge, prijatelje in čitatelje s tem imenom in z zadrugami, katerim se naveda ime po možu Raiffeisen.
F. W. Raiffeisen je bil rojen ob Renu blizu Koblenca na Nemškem, po svoji veri protestant ter je bil po svojem poklicu upravni uradnik. Kot tak je bil v vednem stiku z ljudstvom ter spoznaval njega bedo in potrebe. Kmalu je kot prijatelj kmečkega ljudstva sprevidel, da je treba ljudstvu samopomoči ter je osnoval najprvo konzumno društvo z vzajemnim poroštvom, hitro pa je začel ustanavljati posojilna društva, kajti sprevidel je, da se mora ljudstvo oteti iz rok oderuhov in kapitalistov ter da se mora istemu v to svrho dati prilika, najeti, oz. preskrbeti si v potrebi in stiski kredita po ceni, brez nepotrebnih stroškov in za karnajbolj mogoče nizke obresti. V Nemčiji so se po njem zasnovane po-
sojilnice začele naglo širiti, tako da jih obstoji tam že na tisoče, ki so po svojem prvem ustanovitelju obdržale ime Raiffeisenske posojilnice.
V	Avstriji smo dobili zadružni zakon še le
9.	aprila leta 1873 in kmalu so nastale tudi pri nas prve slovenske kmečke posojilnice, zlasti na Štajerskem.
Uspešno pa se je začelo razvijati slovensko kmečko posojilništvo še le takrat, ko sta se oprijela tega dela z vso vnemo požrovalna brata dr. Jožef Vošnjak in Mihael Vožnjak, katerih imeni ostaneta zapisani z zlatimi črkami v zgodovini razvoja slovenskega zadružništva.
Prav posebno se je zavzel za razširjanje slovenskega kmečkega posoiilništva zlasti Mihael Vošnjak, ki je ustanovil v to svrho že pred 25 leti tudi osrednjo zadružno organizacijo za pospeševanje posojilništva, današnjo Zadružno Zvezo v Celju in mu je hvaležni narod po pravici tudi nadel ime očeta slovenskega posojilništva.
Naravno je, da so se snovale od začetka, ko se je uveljavil zadružni zakon, posojilnice najpoprej le v večjih krajih iz raznih razlogov. Prvič je bilo v večjih krajih takrat lažje dobiti razumnih, sposobnih in zanesljivih oseb za vodstvo, drugič pa je bilo tam tudi lažje zbrati potrebne prvotne prometne glavnice. Slednjič pa je bilo tudi velike važnosti, da so imele prve ustanovljene posojilnice svoi sedež v krajih, kjer se nahajajo uradi, sodišča, zemljiške knjige itd, Vendar so bile vse te posojilnice tudi prave in pristne kmečke posojilnice, ustanovljene v prvi vrsti za to, da obdrži naš slovenski kmet pri-posedovano grudo v svoji lasti, da ga iz rodne grude ni pregnal po svetu oholi tujec, vrhutega pa so bile te avtonomne zadruge tudi prve in najboljše čuvarice slovenstva v javnosti in uradih.
In zares so naše slivenske kmečke posojilnice na eni strani ohranile na tisoče in tisoče slovenskih posestev našemu kmetovalcu ter za-branile, da niso prišla na boben, na drugi strani pa so pri svojem umnem in previdnem gospodarstvu prihranile tudi nekaj rezerv, ki služijo le v prid in ponos vsemu našemu slovenskemu ljudstvu.
Brez izjeme so torej tudi vse prvotno osnovane posojilnice le kmečke posojilnice, ker so namenjene le kmečkemu kreditu in ker jih skoro izključno vodijo sami kmetje in posestniki zemljišč. Tako je bilo do leta 1889.
Vse slovenske starejše posojilnice, ki so bile osnovane in so delovale pod zakonom od 1. junija 1889 imajo velikanske zadruge za vse slovenske stanove, zlasti pa v prvi vrsti za najvažnejši, to je naš kmečki stan in bodemo mi važnost istih enako spoštovali tudi v bodoče. Omenjamo to
zaradi tega, ker nam niti na misel ne prihaja skušati morebiti kakorkoli zapostavljati dosedanje in bodoče delovanje istih, kajti prepričani smo, da se bodo posojilnice; stare in nove, lahko spo-polnile in sporazumele tako, da bodo prve gojile bolj hipotekarno in aniortizačni, druge pa v prvi vrsti osebni kredit v malih zneskih in za kratke dobe.
Še le leta 1889 se je uveljavil po nemškem vzgledu tudi pri nas v Avstriji zakon, ki dovoljuje posojilnicam pod gotovimi pogoji nekatere ugodnosti, kakoršnih do leta 1889 sploh ni bilo. Ker so v ta zakon sprejeti oni pogoji, kakor jih je določeval Raiffeisen v Nemčiji za svoje kmečke posojilnice in ker smo se tudi pri nas v Avstriji hitro po uveljavljenju zakona začeli posluževati ugodnosti istega, se je sprejelo podobno kakor poprej v Nemčiji tudi pri nas v Avstriji teh posojilnic, ki so vzprejele v svoja pravila predpise tega zakona, ime Raiffeisenske posojilnice in se ej splošno začelo rekati novemu za posojilništvo ugodnemu zakonu Raiffeisenov zakon.
Zakon od 16. junija 1889 določuje namreč, da so deležne posojilnice nekaterih, že zgoraj omenjenih ugodnostij, katere bodemo pozneje še navedli, pod gotovimi pogoji. Ti pogoji so izpolnjeni, ako sprejme posojilnica v pravilih sledeče določbe:
1. Zaveza (poroštvo ali jamstvo) zadružnikov mora na vsak način biti neomejena, to je vsi zadružniki, ki zadrugi pristopijo jamčijo za enega in eden za vse, vsak s celim svojim premžen jem.
2. Delokrog zadruge se sme raztezati le na manjši okraj, zakon pravi, na eno ali več sosednih okrajnih občin, ki so v pravilih imenoma navedena.
3. Vsak delež, ki ga mora zadružnik pri vstopu vplačati sme doseči k večjemu svoto 50 K; višji deleži sploh niso dovoljeni. Deleži se po navadi naj ne obrestujejo, vsaj ne višje kakor hranilne vloge.
4. Morebitni letni čisti dobiček, ki se napravi, se mora pridevati rezervnemu zakladu, do katerega nimajo zadružniki nobene deležne pravice.
5. Posojila smejo dobivati le zadružniki in to seveda le take osebe, ki imajo svoje stalno bivališče ali pa posestvo v okolišu, ki je po pravilih določen, kakor določa zgoraj navedena točka 2.
6. Na menice se ne sme posojevati, kar je premnogokrat dosti vredno, ampak se posojuje le na dolžna pisma.
7. Obrestna mera za posojila vštevši postranske pristojbine ne sme presegati obrestne
mere hranilnih vlog za več kakor za 1V2V0 to je, ako se n. pr. obrestujejo hranilne vloge. po 4'/2%, sme Raiffeisenska posojilnica računati za posojila obresti k večjemif 6°l0.
Četudi so na videz nekatera teh določil, n. pr. ono gledč neomejene zaveze, zelo stroga, so vendar ugodnosti, katere uživajo take kmečke posojilnice, ki vzprejmejo v pravila te določbe, da istih ni podcenjevati.
Kmečkim posojilnicam po Raiffeisenovem sistemu, t. j. vsem istim, katerih pravila se naslanjajo na zakon od 1. junija 1889 uživajo pred vsemi drugimi zadrugami namreč naslednje ugodnosti:
a) Raiffeisenovke — kmečke posojilnice so popolnoma proste vsakega pridobninskega davka in z istim združenih doklad negledč na njihov obseg in promet in brez ozira na doseženi vsakoletni čisti dobiček. Zaradi tega lahko Raiffeisenovke tudi manjše obresti rač,unajo in jemljejo nižje ali pa nikakršnih upravnih prispevkov, ker jim ni potreba skrbeti za davke in nakupi-čevanje visokih rezervnih zakladov.
b) Raiffeisenovke kmečke posojilnice po-sojujejo skoro izključno le -na osebni kredit na poroštvo in brez vknjižbe. Razun tega, da posojilojemalec ne plača nikakih vknjižbenih stroškov, uživajo Raiffeišenske posojilnice že ugodnost, da se kolekujejo pri istih dolžna pisma za posojila na osobni kredit proti poroštvu le prosto po lestvici I., med .tem ko se mora plačati pri vsaki drugi posojilnici, ki ni Raiffeisenovka, za posojilo na dolžno pismo proti poroštvu dvojni znesek koleka po lestvici II., n. pr.: Za posojilo po 1000 kron se plača pri Raiffeisenovki koleka 80 vinarjev, pri vsaki drugi posojilnici pa 10 K (deset kron), kar je kakor se vidi velikanska razlika, ki pride v dobro le posojilojemalcu.
c) Razun teh poglavitnih ugodnosti! pa imajo Raiffeisenovke še druge ugodnosti gledč občevanja z javnimi oblastmi in uradi izvzemši v sodnem postopanju.
Zadružnikom v domači občini nudi Raiffeisenovka tudi dobroto, da z domačim kapitalom občani sami gospodarijo in dobijo v tem nekak pregled nad premoženjskimi in gospodarskimi razmerami svojega okolišča.
Raiffeisenovka pa razun denarnih poslov lahko vpelje tudi blagovni promet za svoje člane s tem, da gospodarske in gospodinjske potrebščine skupno kupuje in da skupno prodaja kmetijske pridelke. Preskrbuje lahko zadružnikom kmetijskega orodja, stroje umetna gnojila, semena itd]
Iz tega se razvidi, da so kmečke posojilnice
—	Raiffeisenovke v velik prid zadružnikom po-
sojilojemalcem, ki še	ob vsaki	priliki lahko
na-nje obračajo zaupno.
Prav tako pa je posojilnica v domači občini tudi velika dobrota za vlagatelje, ker istim ni potreba delati dolgih potov, zamuditi časa in trošiti denarja, kadar hočejo denar naložiti ali vzdigniti. Vrhutega mora Raiffeisenovka ljudstvo navajati k varčevanju	ter	v	tem	oziru nekako
moralično vzgajati s tem,	da	se	vadijo ljudje
nalagati male zneske,	kar	je	tem	lažje mogoče,
ker se sprejme kot vloga vsak znesek od 1 krone naprej. Mnogo nepotrebnega zapravljanja se lahko prepreči s tem, da stariši, gospodarji, učitelji, duhovniki itd. opozarjajo*otroke, posle, šolarje itd. na to, da nalagajo svoje preostanke v domačo posojilnico.
V	vsem natančnejše poduči Raiffeisenovko ali pa vse one, ki bi želeli tako osnovati Zadružna Zveza v Celju, na katero naj se vsakdo brez razlike stanu in mišljenja slobodno obrne. Za ustanovitev preskrbi Zadružna Zveza brezplačno ves potrebni poduk, ustanovno zborovanje in predpisane listine. Obenem pa ista oskrbi, da se registrovanje pri pristojnem trgovskem sodišču hitro izvrši in naroči za Raiffeisenovko med tem tudi potrebne knjige, tiskovine, blagajno itd. Pozneje otvori Zadružna Zveza prvi uradni dan, izvršuje po zakonu predpisano revizijo, izdeluje letne račune (bilance), dovoljuje po potrebi Raiff-eisenovkam primerni kredit in obratno sprejenilje od istih blagajniške preostanke v obrestonosno nalaganje.
Našim prijateljem in pospeševateljem kmetijskega zadružništva priporočamo, da brez predsodkov snujejo kmečke posojilnice in druge kmetijske zadruge tam, kjer so iz narodno-gospo-darskik ozirov potrebne in^ kjer so dani pogoji za uspešen razvoj in napredek. Pri tem pa se naj poslužujejo pomoči Zadružne Zveze v Celju, ki jim bode vsak čas gotovo dragevolje na razpolago.
Jesensko gnojenje.
Travnikom in njivam gnojiti je pač ravno tako potrebno, kakor človeku hrane. Mi moramo jesti in sicer v obilni meri, če hočemo krepki in zdravi po zemlji hoditi, ravnotako potrebuje zemlja gnoja, če nam naj rodi.
Njivam se še v tem oziru ne godi tako velika krivica — pa travnikom — kdo misli na gnojenje teh? Zasmehuje še marsikateri naprednega kmeta, ki gnoji travnike, češ je pač škoda gnoja, ki se zvozi na travnike, ko ga je tako zelo treba za njive in vinograde. Drugi zopet pravijo, kako bi pa gnojili travnike, ko nam še za polja gnoja primanjkuje?
Res je, da imajo malokje hlevskega gnoja v obilici in posebno za travnike na razpolago, vendar je temu prav lahko odpomoči in sicer z umetnimi gnojili. Dobivajo se ta pri kmetijskih družbah, zadružnih zvezah, gospodarskih zadrugah in pri nekaterih trgovcih, vendar je treba biti kmetovalcu pri nakupu umetnih gnojil previdnemu in jih naj kupuje vedno le ali pri kmetijskih korporacijah ali pa pri dobro znanih in vestnih trgovcih, ki jamčijo za vsebino hranilnih snovij v umetnih gnojilih, kakor ista prodajajo.
Največ sleparstva se v tem oziru godi pri fosfornih gnojilih, to so Tomasova žlindra in superfosfat, ki ne vsebujeta vedno eno in iste množine kranilne snovi fosforove kisline. Tomasova žlindra vsebuje v 100 .kg 11 j 23 kg v zemlji raztopne fosforove kisline, superfosfat 12—21 kg v 100 kg. Čim več fosforove kisline ima Tomasova žlindra ali superfosfat, tem izdatnejša sta ter stane 1 kg fosforove kisline 32—36 vinarjev. Treba je torej pri nakupu teh gnojil vedno le na to paziti, da tudi to dobimo, kar plačamo.
To pa še ni vse, če gnojimo s Tomasovo žlindro ali superfosfatom, če tudi vsebujeta mnogo fosforove kisline; takšno gnojenje je enostransko, toraj nezadostno, ampak gnojiti je še treba ob enem tudi s kalijem, ki je zaj rastline in za njihovo organično življenje neobhodno potrebna hranilna snov. Mnogo se je že govorilo in pisalo, da moramo poleg Tomasove žlindre ali super-fosfata gnojiti tudi s kalijevimi gnojili, to je s kajnitom ali 40% kalijevo soljo, če hočemo doseči kar najbolj mogoče visoke pridelke. Mnogi poskusi z umetnimi gnojili so pokazali, da je bila letina vedno le tam najboljša, kjer se je gnojilo s kalijevimi in fosforovimi gnojili. Za njive, vinograde in hmelj še moramo razun z imenovanimi gnojili gnojiti tudi s čilskim solitrom. Travniki to gnojilo prav lahko pogrešajo in se to gnojilo na travnikih večinoma tudi ne izplača, ker je predrago.
Za naše slovenske kraje je kot kalijevo gnojilo 40%' kalijeva sol ali kalijeva gnojna sol najbolj priporočljivo, ker je najceneje in najiz-datnejše kalijevo gnojilo. Kajn it je sicer tudi prav izvrstno kalijevo gnojilo, vendar je za naše južne pokrajine predrag, kar je iz sledečega razvidno. 100 kg 30% kalijeve soli stane 12—15 kron in ima v sebi 40 kg hranilne snovi kalija in stane potemtakem 1 kg kalija 30	371/2 vinarjev.
100 kg kajnita ima v sebi 12 kg kalija ter stane 5—6 kron, torej 1 kg kalija 61V2—50 vinarjev. Vsled tega bodemo jemali torej za gnojenje vedno le 40°/o kalijevo sol ker je potrebujemo le eno tretino od potrebne množine kajnita in sicer na 1 hektar.
Za travnike 150—250 kg, za žita 100—200 kg, za vinogade 250—300 kg, za 1000 rastlin hmelja 40 kg; kajnita pa: za travnike 500—700, kg, za žita 400	600 kg, za vinograde se redko rabi,
za 1000 rastlin hmelja 120 kg; če hočemo isto množino kalija v zemljo spraviti, ko s 40% kalijevo soljo. Razun tega pa še si pri gnojenju s 40% kalijevo soljo prihranimo mnogo na voznih stroških, ker potrebujemo vedno, kakor že omenjeno, le eno tretjino 40% kalijeve soli od potrebne množine kajnita.
Fosforovih gnojil se pa vzame na 1 hektar: Tomasove žlindre za travnike, 600—800 kg, za žita 300 — 350 kg, za vinograde 400—600 kg, za 1000 rastlin hmelj 80 kg; superforsfata za travnike 400—500, za žita 200—300, za vinograde 300—500 kg, za 1000 rastlin hmelja 80 kg; čilskega solitra za žita 100—200 kg, za vinograde 250—300 kg, za 1000 rastlin hmelja 40 kg.
Kdor bode torej pravilno gnojil, temu tudi uspeh ne bo izostal. Seveda ni čuda, če se je že marsikateri kmet v umetnih gnojilih varal, kajti slišal je slaviti Tomasovo žlindro, kako čudežno po njej vspevajo trava in druge rastline; kupil je vrečo žlindre in jo potrosil na poljubnem prostoru, kako daleč je pač prišel — ali pa se je. vsedel kakšnemu brezvestnemu agentu na limanice ter kupil .slabo in ničvredno blago. Potem seveda ni čuda, če ni bilo vspeha. Tako prevaranega kmeta je potem pač težko pridobiti az pravilno umetno gnojenje, ker misli, da se potem z vsakim umetnim gnojilom godi sleparija, ne pride mu pa na um, da je v prvem oziru nevspehu krivo le njegovo napačno ravnanje z umetnim gnojilom. Uspeh umetnega gnojenja ne sme nikdar izostati, če gnojimo pravilno, to je s kalijevimi in fosforovimi gnojili. Velikokrat je učinek v prvem letu prav neznaten ali majhen, gotovo izvrsten je pa v drugem in tretjem letu.
Konečno še kratko nekaj o uporabi umetnih gnojil: 40% kalijeva sol ali kajnit se lahko vedno s Tomasovo žlindro ali superfosfatom dobro skupaj pomešana na travnikih samo potrosi; na njivah se ta zmes teden pred setvijo plitvo podorje ali dobro zavlači, v vinogradih in pri hmelju zakoplje; vse to se zgodi najbolje v jeseni. Če so žita že posejana, se ta zmes gnojil tudi lahko po vrhu potrosi, ko so setve že dobro ozelenele. Čilski soliter pa se rabi', vedno le v spomladi. Dobro je tudi travnike v jeseni pred trošenjem gnojil po dolgem in širokem s travniško brano za mah, in kdor te nima, z navadno brano prehraniti, posebno je to zelo koristno za travnike, ki so zelo mahoviti.
Partinskl.
Opravila v naših mlekarnah.
Mlekarske zadruge so na Kranjskem in Goriškem narasle v zelo lepo število. S svojim delovanjem jako pospešujejo ljudsko blagostanje, ki so prinesle mnogo novih dohodkov, katerih poprej ni bilo.
Na Štajerskem in Koroškem se pa nič kaj zanimanja ne kaže za mlekarstvo, kar je le obžalovati. Krivo je gotovo veliko to, ker nimajo izvežbanih mlekarjev, nekaj pa mogoče tudi, ker se ljudje ne zediniio in odločijo, s čim naj bi se mlekarna pečala in kaj naj izdeluje.
Mleko se spravlja v denar v glavnem na tri načine: ali se prodaja sveže v večja mesta in pomorske kraje, ali se izdeluje iz mleka, katero se posname, surovo čajno maslo, ali pa se mleko zasiri in napravi sire, bodisi trde ali mehke. Tudi se dela sir: četrt masten, pol masten ali popolnoma masten t. j. iz celega mleka.
Najbolj previdno je, če zamore mlekarna biti pripravljena tako, da ne pride v zadrego, če n. pr. dela maslo, pa bi odpovedal kupec ali od-jamalec (včasih se ne napravi tako fino maslo kakor navadno, včasih dobi kupec od drugod cenejšo ponudbo, konkurenca itd.), da ima pripravljen kotel, kjer lahko mleko v sir podela, ne da bi odpovedala donašanje mleka svojim zadružnikom.
Ker se pa v začetku iz previdnosti in varčnosti gleda, da so čim manjši ustanovni kakor nabavni stroški, se navadno preskrbi vsaka zadružna	mlekarna	s stroji,	katere	rabi pri produkciji,	nima pa	nikakih	priprav	za morebitno
potrebo. Svetujemo pa vsaki mlekarni, da se preskrbi s stroji, da ne pride nikdar v zadrego; če bi namreč ne zamogla izdelovati tega, kar ji je namen,	se lahko	oni čas,	dokler	se ne odstrani
ovira, drugače dela.
a)	Pošiljanje svežega mleka.
Najbolje se izplača, ter je najlažje opravilo, če se mleko takoj pripravi, da se odpošlje še sveže v mesta, industrijske kraje ali v obmorske dežele in mesta.
Pozimi, ko je mraz, z mlekom ni treba imeti nikakih posebnih opravil; precedi in natoči se v mlečno posodo, katero se puncira, kadar je polna, da se med potom po železnici kaj z njo ne zgodi in mleko se odpošlje odjemalcu.
Drugačna in težavnejša je stvar v poletju ob hudi vročini ali jeseni ob južnem vremenu. Če bi se takrat svežo odpošiljalo, bi se prav gotovo pokvarilo, skisalo in sesedlo, še predno bi ga dobil v roke trgovec, oziroma odjemalec, posebno iz bolj oddaljenega kraja.
Zato se mora v poletju mleko pasteurizirati, to je segreti 75° — 80" C, tudi do 85n C, da se v njem uničijo vse glivice, to so ona mala živa bitja, katera bi mleko pokvarila; takoj nato se ga ohladi kolikor mogoče nizko na 2° — 4° C. s hladilnikom, kateri je nalašč v ta namen prirejen. Obstoji iz več kačasto zvitih cevi, po katerih se pretaka vedno sveža, mrzla voda; v spodnjem delu je pa okrogla posoda, v katero se vloži led. Hladilnikov izdelujejo tovarne več vrst. Najbolj popoln je pa
1	s e 1 h a r d o n - hladilnik. Mleko teče po zunanji stani cevi in sicer, kakor hoče mlekar, bolj ali manj močno; po znotranji strani cevi pa se pretaka mrzla voda.
Tako ohlajeno mleko na 2° — 4° C. se postavi v mlečnih posodah (kruglah) v ledenico, ker bi se sicer od zračne toplote še vedno segrelo, ter se ga odpelje po noči, ko se zrak ohladi, tja, kamor se pošilja. Da bi se tako ohlajeno mleko pokvarilo, se ni bati, razven če bi se dotičnik (mlekar), ki bi opravljal to delo, nič ne brigal za pasteuriziranje in hlajenje. V roke odjemalca bo prišlo sigurno dobro in zadrugi se ni bati, da bi dobila drugi dan pokvarjeno mleko nazaj, ali da bi se odjemalec pritoževal, da mu mleko ne ugaja. Dobe se pa tudi večkrat brezvesten uslužbenec pri mlekarskih zadrugah, ki mu ni mar, kako opravlja svoje delo, gleda le na to, da je izvršeno. Taki ljudje spravijo zadrugo večkrat v zadrego. Sicer je pa dolžnost odbornikov delo od časa do časa nadzirati, da je pri uslužbencih kaj strahu in da se zanikernost odpravi.
(Nadaljevanje sledi.)
Lastno premoženje denarne zadruge.
Za zdravo kmetijsko denarno zadrugo je vprašanje lastnega premoženja neprecenljive važnosti. Z ozirom na hranilne vloge se je to že opetovano povdarjalo. V kakšno zadrego bi namreč lahko prišla zadruga, katera ima le jako malo lastnega premoženja — deležev in zakladov — in mnogo hranilnih vlog, katera torej izvršuje posel posojilnice skoraj izključno le s pomočjo od vlagateljev sprejetega denarja, ako bi vlagatelji naenkrat v veliki množici zahtevali, da se jim vloge zopet izplačajo! Tudi odpovedni roki bi v takem slučaju ne izdali mnogo. Tolažba z Zvezo za take kritične čase tudi ni popolnoma na mestu, posebno če se pomisli, da iz kakoršnih-koli vzrokov n. pr. slaba letina vsled vremenskih okolnosti i. t. d. lahko pride velika večina zvezinih članic objednem v take neprilike. Posledice take krize bile bi jako nevarne, v ljudstvu bi ginilo za-
upanje do zavoda, s težavo vzgojeni čut varčnosti bi zopet otrpnil. Zadrugi bi vsaj za dalje časa bila možnost, dajati v zadregi se nahajajočim članom potrebna posojila, jako omejena.
Istotako pa pridejo tukaj v poštev tudi morebitne izgube kakoršnegakoli značaja. Le premno-gokrat jih niti z največjo čuječnostjo in previdnostjo ni mogoče zabraniti. Zopet je zadruga v zadregi, osobito ako znašajo izgube razmeroma visoke vsote. Na celo poslovanje morejo taki dogodki jako kvarljivo vplivati, ako zadruga nima takoj pri rokah primernih sredstev, s katerimi more nemudoma zabraniti vse posledice, ki bi sicer kvarljivo vplivale osobito na zdravo razmerje med zavodom in njegovimi upniki, vlagatelji, pa tudi člani vobče, ki jamčijo za obveznosti zadruge.
V	zadružnih krogih se je o tem že jako mnogo razmišljevalo, kar pa vedno privede do zaključka, da je neobhodno potrebno, da si posojilnica pridobi primerno lastno premoženje.
V	tem so si pač eni kakor drugi edini. Manj edini pa so si glede načina, oziroma glede sredstev, s katerimi to izvesti. Tako vidimo n. pr. v Nemčiji v kmetijskem zadružništvu, da hočejo eni pomagati zadrugi do zadostnega lastnega premoženja z deleži, drugi zopet le z rezervnim zakladom. Eni (n. pr. Darmstadt!) zagovarjajo potrebo visokih deležev — pri kmetijskih hranilnicah in posojilnicah celo v visokosti do 500 mark t. j. približno 600 K, medtem ko se zopet drugi (n. pr. organizacija rajfajznovk) opirajo na rezervni sklad in načeloma zametujejo visoke deleže. Seveda nabirajo tudi prvi rezervne zaklade, vendar pa po njihovem mnenju ti v vprašanju lastnega premoženja ne igrajo posebne vloge in jih torej iz tega, kakor tudi iz drugih vzrokov ne negujejo tako, kakor rajfajzenovke, ter izpol-nujejo torej glede rezervnega sklada navadno skoraj edinole tozadevne predpise nemškega zadružnega zakona, ki zahteva, da se mora najmanj 10% čistega letnega dobička priložiti rezervnemu skladu. Rajfajznovke pa zahtevajo, da mora ves čisti dobiček v rezervni sklad.
Iz splošnega praktičnega stališča bi bilo marsikaj ugovarjati osobito proti visokim deležem. Vendar hočemo le zavzeti stališče v gornjem vprašanju — vprašanje lastnega premoženja — z ozirom na naše posebne razmere. Tu pride v poštev, da je naše kmetijsko denarno zadružništvo v tem oziru popolnoma vezano na avstrijsko zakonodajstvo. In kaj je tu omeniti? Ena sama tozadevna postava zadostuje za določitev našega stališča. In to je zakon z dne 1. junija leta 1889.! Zakon, ki ie tako blagodejno vplival na ves na-daljni razvoj naše kreditne organizacije! § 1. tega
zakona zahteva nizke deleže — najvišji znesek 50 K! — ki bi se naj sploh ne obrestovali ali pa vsaj ne višje, kakor hranilne vloge dotične zadruge. Nadalje pa določa ta § tudi, da se mora vesčisti dobiček vsakokratnega poslovnega leta pripisati rezervnemu zakladu. In s tem je zadostno začrtana pot, po kateri naj skušajo naše denarne zadruge priti do lastnega premoženja. Ne more se oporekati, da je ta način mnogo sigurnejši, nego še tako visoki deleži, kajti le rezervni zaklad je stalno premoženje zadruge, medtem ko je zadružno premoženje, katero sestoji iz deležev, popolnoma odvisno od števila članov, torej odvisno od vstopa in izstopa članov. Pri nas je razun tega še običajno, da je tuintam pri nekaterih zadrugah določeno, da sme vsak član imeti po več deležev. Recimo, da je sto članov, vsak ima 10 deležev po 25 K. Naenkrat zahteva sto članov, da se jim izplača 9 deležev? Ali pa: naenkrat javi iz kakoršnegakoli vzroka — naše razmere!! veliko število članov svoj izstop?
Naše hranilnice in posojilnice — rajfajzenovke — morajo torej množiti svoje rezervne zaklade. Nikakor ni na mestu, da bi v prid rezervnemu zakladu uravnale svoje poslovanje morebiti tako, da bi se člane na neprimeren način obremenilo, n. pr. pri dovoljenju posojil. Tako postopanje se nebi skladalo z namenom zadruge. Pač pa imajo zadruge dolžnost, urediti svoje poslovanje tako, da dosežejo primeren, ne oderuški dobiček in pri tem je zopet glavno, da s tem dobičkom prav razpolagajo. Darovati v izključno narodne namene, je neobhodno potrebno, vendar je prvo in glavno, skrbeti za rezervni zaklad. Razun dobička pride v poštev tudi vstopnina. Vstopnino pobirati je popolnoma opravičeno. Ustanoviteljem je bila vstopnina potrebna že radi velikih ustanovnih stroškov, potomci pa naj jo plačujejo radi velike vrednosti, katero ima za nje dobro vpeljana zadruga. Vstopnina pripade seveda rezervnemu zakladu. Konečno je jako želeti, da zadruge delujejo na to. da se deleži n e obrestujejo, temveč da pripadajo te obresti- vsakokrat rezervnemu zakladu. Ako ima zadruga 100 članov z 200 deleži po 10 K, koliko se s tem nabere obresti tekom 10 let v prid rezervnemu zakladu? Pri posamezniku istih par vinarjev gotovo nima niti približno iste vrednosti!
Rezervni zaklad mora torej biti glavna opora stalnega zadružnega premoženja. V tem vidimo tudi najiepšo bodočnost našega kmetijskega zadružništva. Ne le, da je močen rezervni zaklad najboljše sredstvo, prikleniti ljudstvo na zadruge, temveč vedno naraščajoči rezervni zaklad bo tudi
vedno zanesljivejša, vedno trdnejša opora onim, katerim je zadruga namenjena. Naše kmetijske denarne zadruge postanejo s tem najboljše po-speševateljice in prave trdnjave našega bodočega narodnega gospodarstva!
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje: Ali zamore prevzeti kupec posestva dolg zadružnika, ki ni vknjižen na prodanem posestvu? (H. i. p. v L.)
Odgovor: Ako je dotičnik, ki želi od kakega dolžnika kupiti posestvo, oziroma kos zemljišča zaupanja vredna oseba, se ga lahko sprejme kot zadružnika in se mu dovoli dotično posojilo proti primernemu poroštvu, oziroma jamstvu, kar pa se mora v knjigah izpeljati ravno tako, kakor posojila dana drugim zadružnikom. Pri prvem dolžniku pa, ki posestvo drugemu proda, se mora v knjigah izpeljati ravno tako, kakor če bi posojilo popolnoma vrnil. Da bi se pa na dolžnem pismu nekaj prepisovalo, to absolutno ne gre in je popolnoma naravno, kajti poroki, ki so podpisali dolžno pismo prvemu dolžniku, pač niso dolžni biti porokom za posojilo, ako bi isto pre-prevzela kaka druga oseba, katere morda oni niti ne poznajo' Nekoliko drugačna je seveda stvar pri prevzemanju dolgov, ako so isti vknjiženi in ako se dotična zemljišča prodajajo. Obračajte se v takih slučajih za pojasnila le vedno na nas!
Vprašanje: Ali ni nikakega zakonitega določila, ki bi določalo dobo, v katerem mora trgovsko sodišče rešiti prošnje za ustanovitev in registracijo zadrug, odnosno v katerem mora namestništvo (deželna vlada) vrniti od trgovskega sodišča mu predložena pravila? (A. P. S. v B.)
Odgovor: Zakonitega določila ni, ki bi izrecno določevalo rok, v katerem mora trgovsko sodišče vloge rešiti in registrovanje izvršiti, odnosno v katerem mora namestništvo pravila vrniti. Vendar se samoobsebi razume, da ne sme nobena oblast takih prošenj zavlačevati, zlasti ne, ako se nanaša vloga na enostavno registrovanje; pri nekaterih trgovskih sodiščih je registrovanje izvršeno navadno že v teku enega tedna.
Vprašanje: Ali smejo konsumna in enaka društva prodajati svoje izdelke tudi drugim osebam kakor samo članom? (A. P. S. v B.)
Odgovor: V principu ne; kajti zadruge naj bodo že katerekoli vrste, omejujejo svoje delovanje le na svoje zadružnike, kajti to potem odgovarja bistvu zadružnega duha. Ako pa zadruge raztezajo svoje delovanje tudi na nezadružnike odpadejo potem za iste davčne ugodnosti, s, čemur pa seveda še ni rečeno, da ne
bi smele delovati z nezadružniki. Vendar pa vtegne biti v poslednjem slučaju davek ter z istim zvezane doklade tako visoke, da bi pogoltnilo oboje ves eventualni letni čisti dobiček.
Vsled tega se priporoča, da se pri nobeni zadrugi ne vpelje v poslovanje z nezadružniki, kar najbolj tudi odgovarja bistvu zadružnega duha.
Vprašanje: Ali je bil zadružni zakon od 9. aprila 1873 s kakim zakonitim določilom pozneje spremenjen? (H. i. p. v D.)
Odgovor: Do sedaj še ne; vendar že pripravlja pravosodno ministerstvo načrt spremembe, oziroma nekatere dostavke k zadružnemu zakonu. Nekatere točke v sedanjem zakonu so res precej opomanjkljive in je upati, da dobimo spremembo, oziroma dopolnitev v najkrajšem času. V tem oziru se opozarja na naše članke v št. 5. in 6. letošnje «Zadruge».
Vprašanje: Po katerem zakonitem roku je predpisano, da dva uda starega - že registro-vanega načelstva — overovita podpise novega načelstva, ako sta ta dva tudi v novem načelstvu in kake koleke je pri tem rabiti? (H. i. p. v D.)
Odgovor: Glede registrovanja novih udov načelstva se naznanja, da morajo biti podpisi istih sodnijsko ali notarsko poverjeni in da ne obstoji nikako zakonito določilo, po katerem bi imela dva že poprej registrovana uda načelstva pravico overoviti podpise na novo izvoljenih, če tudi so nekatera sodišča to dovoljevala, napačno razumevajoč ministrsko naredbo od 23. maja 1895 drž. zak. št. 74. Podpisi na novo izvoljenih udov načelstva morajo torej biti na vsak način sodnijsko ali notarsko legalizovani. Kolek pri sodniji znaša ne glede na število podpisov 2 K; pri notarju pa 1 K, glasom tarifne točke 66 pristojbin-skega zakona in glasom naredbe c. kr. finančnega ministerstva od 8. novembra 1900 št. 55.100.
Vprašanje: Se-li dajo pravila kake zadruge spremeniti, tudi samo v nekaterih paragrafih in kako je pri tem postopati? (H. i. p. v D.)
Odgovor: Pravila vsake zadruge je mogoče spremeniti bodisi popolnoma, ali samo v nekaterih paragrafih. V to je seveda potrebno sklepanje občnega zbora, pri katerem mora na dnevnem redu biti izrecno navedena točka: Sprememba pravil.
Vprašanje: Kako je postopati, ako se je kak ud načelstva stalno izselil, da se njegovo mesto v odboru izpopolni? (H. i. p'v O.)
Odgovor: Ako se kateri ud načelstvu odpove, ali se stalno izseli, odnosno, ako vsled smrti preneha biti član, je potrebno, da zadruga po svojih pravilih do prihodnjega občnega zbora izvoli novega uda, ki se mora registrovati, h kateri prošnji je še priložiti vidimiran prepis do-
tiČnega sejnega zapisnika. Ako pa nimajo pravila za take slučaje nikakih posebnih določil, je treba izvanrednega občnega zbora, pri katerem se vrše nadomestne volitve.
Vprašanje: Ali sme kak zadružnik svoj delež prodati drugi osebi, ki bi postala član zadruge in kako je postopati? (H. i. p. v. L.)
Odgovor: Glede odstopanja deležev drugemu zadružniku imajo navadno pravila posebna določila. Ako pa takih ni, se je ravnati po zakonitem določilu, odnosno po sklepu načelstva.
Vprašanje: Sme-li kakemu članu kak privatni njegov upnik delež zarubiti, prodati ali zadrugo siliti, da mu ga odkupi? (H. 1. p. v L.)
Odgovor: Noben privatni upnik ne more deleža zadružniku zarubiti drugače, ako je delež prost in ni obremenjen z nikakim posojilom, odnosno s kako drugo obveznostjo. Ako pa ima zadružnik še kake obveznosti proti zadrugi, mora seveda biti vedno član in^ se mu tudi delež ne more zarubiti.
Vprašanje : lma-li kako zvezo zakon o društvih, oz. družbah z omejeno zavezo iz 1. 1906 z zadružnim zakonom iz leta 1873? Ali revidira tudi družbe z omejeno zavezo Zadružna Zveza v smislu zakona iz l. 1903? (M. i. p. v D.)
Odgovor: Vse zadruge z omejeno in neomejeno zavezo slonijo na zakonu od 9. aprila 1873 drž. zak. št. 70 ter se morajo pustiti revidirati ali od Zadružne Zveze ali po državnem revizorju v smislu zakona iz leta 1903. Zakon iz
l.	1906 se nanaša na družbe z omejenim jamstvom, ki pa niso zadruge, ampak neka vrsta akcijskih družb.
Vprašanje: Kako je razumeti določilo, da se lahko pustijo revidirati zadruge tudi po državnem revizorju? (F. P. v G.)
Odgovor: Država nima v svrho izvrševanja obligatoričnih revizij po zakonu od 10. junija 1903 nikakih lastnih, v - to izvežbanih revizorjev. Če kaka zadruga ni pristopila k Zvezi, jej določi pristojno trgovsko sodišče revizorja. I e revizorje pa naprosijo sodišča iz vrst funkcijonarjev Zadružnih Zvez, ki so kot revizorji vpisani pri nad-sodišču. Naš urednik in ravnatelj g. Franjo Jošt je vsled prošnje sodišč funkcijoniral že v mnogih slučajih kot tak državni revizor. Seveda se je tudi pripetilo, da so vzela sodišča druge revizorje, ki pa so od zadružništva prav malo ali pa nič razumeli. S takimi revizijami pa ni nikomur vstreženo. Vrhu tega so iste silno drage, ker jih morajo zadruge same plačati. Vsekako je najbolje biti član Zadružne Zveze, ki ima revizijsko koncesijo.
Učitelj v Trdivasi.
Poučna povest.
Prosto po nemškem izvirniku za Slovence priredil ***•) (Nadaljevanje.)
VIII.
Stara Špela na Orehovem je sedela v kuhinji in pila kavo. Gledala je v prazen piskerček, kakor da bi hotela iz njega izvedeti prihodnjost. Pa ni bila zamaknjena vsled tega, da bi izvedela prihodnjost, ampak bila je v skrbeh radi svojih gospodarjev, mladega in starega.
»Moj Bog«, je mrmrala predse, »kaj je neki tema dvema na um prišlo, da hodita okrog, kakor da bi imeli mrliča v hiši. Da, da, stari oreh — odtod menda vse to prihaja. To ju teži —I«
Od onega večera, ko je strela udarila v oreh, nista oče in sin skoraj nič govorila, le o najpotrebnejših rečeh v gospodarstvu sta se pomenila. Stari Štor se je jezil radi svoje prena-glenosti, s katero je, kakor je mislil, vse pokvaril; radi tega je sklenil odslej previdnejše postopati. Nekega lepega dne se je brez sinove vednosti podal v Družmirje. Pod pretvezo kravje kupčije je vstopil v Zetečovo hišo, kjer so ga zelo prijazno sprejeli in ga imenitno pogostili. Tukaj torej ni bilo nobene zapreke, pa Franc, ta trmoglavec. — Stari Štor je prinesel Francu iz sejma novo pipo in tobak boljše vrste, kar je bil za njega že velik izdatek, saj je sam pušil le navadni tobak.
Franc je oboje hvaležno sprejel, a svojega obnašanja ni spremenil. Ni bil jezen na očeta radi njegovega nastopa, a smatral je za najboljše se vsakemu pomenkovanju izogniti. Trdno je sklenil, da Zetečove Jerice noče nikdar za ženo, ravno tako pa je vedel, da ne bo smel nikdar Marice z očetovim dovoljenjem vzeti za ženo in se je izogibal vsakega sestanka z dekletom. Poleg tega pa ni izgubil upanja, da se bodo razmere spremenile in mnogokrat je začel v nedeljo popoldan, ko je sedel na klopici pred hišo, in pušil iz pipice, premišljevati o svoji bodočnosti. V duhu je videl ljubljeno deklico se na Orehovem kot gospodinjo sukati, nad čemur se je zelo radoval. Proti očetu je bil postrežljivejši kakor prej ter mu skušal vsako delo odvzeti, kar se je staremu Štoru zelo sumljivo zdelo.
To čudno razmerje je trajalo cele tedne, eden se je kazal bolj prijaznega proti drugemu, govorila nista ničesar, ampak se drug drugega ogibala.
Neko nedeljo popoldan — Franc je bil ravno v vrtu pri čebelnjaku — potrka nekdo na hišne duri in v sobo stopi Jakop Stiskač.
»Lep dober dan, Jurij«.
»Bog daj!«
»No, kako se še kaj imaš ?« vpraša sladko-prijazno Stiskač.
Štor ni hič odgovoril, ampak jezno pogledal nadležnega gosta.
»Saj vidim, da si slabe volje, ker sem pred Martinovim prišel. Pa jaz prihajam le kot tvoj dober prijatelj, saj veš zakaj —«
Kmet ga je nekaj prijaznejše pogledal, Stiskač pa je nadaljeval: »Bil sem v Družmirju pri Zetečovih, kjer čakajo na Franca, a Franc ne pride. Tolažil sem Zetečove, da sta sama na velikem- posestvu in da nimata sedaj ob žetvi časa. pač pa sem obljubil, da pride Franc prihodnjo nedeljo na veselico v Družmirje. Takrat se bo lahko vse sklenilo, če se ne bo Franc nerodno obnašal«.
Nevoljno je odgovoril Štor: »Ne verjamem, da bo tje šel, ker je odločno proti tej ženitvi. Hudo sva se skregala, ko sem mu govoril radi ženitve«.
»Saj vem, da sta prava Štora, imata trde glave in1 hočeta z glavo skozi zid«.
»Pa mu povej ti, Stiskač.«
»Bog me varuj! Dam ti pa dober svet; govori Si sestro županjo, ki je pametnejša kakor midva oba skupaj, ona bo že pregovorila Franca.«
Neverjetno je majal Štor z glavo. »To ne gre, .mi smo si še od zapuščine sem malo navskriž.«
»Štor, če si začel celo stvar, moraš jo tudi izpeljati, če hočeš priti iz zadrege. Saj veš, da moram o Martinovem imeti denar. No, no, ni treba, da bi na enkrat tako vzrastel, saj lahko tudi počakam do novega leta, če vidim, da bo iz ženitve kaj.«
Popolnoma obupano odvrne Štor: »Nič mi ne preostaje, moram vgrizniti v kislo jabelko in govoriti z Lizo.«
»Vidiš, prav sem pravil doma ženi Ani, da je Štor v Trdivasi bolj pameten kakor dva druga skupaj. — Poglejva malo v hlev, mogoče bi se dala skleniti kaka kupčija.«
»Nedelja je Gospodov dan in na ta dan ne sklepam nobenih kupčij.«
Na to se poslovi Stiskač.
Po večerji reče Jurij Štor sinu: »Ti ostaneš doma, Franc, jaz hočem v vas.«
Franc prikima, vsede se za mizo in vzame v roke časnik »Zadruga« ter pazljivo čita spis za spisom.
Čez dobre pol uri zasliši naekrat Špelin glas: »Sveta nebesa! taki obiski so pri nas redki.«
Hitro vstane Franc in odpre vrata.
»Dober večer.« ga pozdravi teta Županja. Njen prihod ga je tako iznenadil, da je pozabil odzdraviti. Že od zgodnje mladosti je sovražil svojo teto. Kot deček v starosti 8 let je bi! z nekaj tovariši enkrat v županovem vrtu, kjer so pobirali na tleh ležeča jabolka. Naenkrat se prikaže teta in dečki se spuste v beg. Franc ie bil zadnji, ki se je ril skozi vrzel v plotu. Kar prileti oster kamen, zadene Franca na glavi tako, da se prekopicne in izgubi zavest. Dolgo časa je takrat moral prebiti v postelji in hude bolečine prenašati, dokler ni zdravnik nevarne rane ozdravil. Ta dogodek mu je ostal živo v spominu in bil vzrok, da nikdar ni mogel videti tete. Tako tudi sedaj.
»Kaj neki hoče«, si je mislil sam pri sebi ? Rotnikovka hitro vstopi, zapre duri in jih še enkrat odpre, da pogleda, če Špela ne prisluškuje. Nato pa začne klepetati:
»Moram vendar enkrat k Vam pogledati, kako se Vam godi. Imate žito že doma? še ne, mi tudi še ne. Hvala Bogu, da je ves čas suho vreme. Seveda sočivje in krompir bi potrebovali malo dežja.«
»Da«, odgovori na kratko Franc in spušča goste oblake dima pred se.
»Moj Bog, Franc, ne kadi tako močno, človek se mora kar zadušiti. Kak lep denar vi možje s tem dragim tobakom zapravite. Moj Matija pa ne kadi več, ker sem ga od tega odvadila. Tudi v to hišo bi morala priti poštena ženska, ki bi bolj skrbela za red.«
»Jaz se tako kmalu ne oženim«, odvrne mirno Franc.
(Nadaljevanje sledi.)
Zadružni pregled.
Poljsko zadružništvo v Galiciji.
Poljsko zadružništvo v Galiciji ni združeno v zadružni zvezi, ampak stoji pod pokroviteljstvom deželnega odbora. Iz ravnokar izišlega letopisa posnamemo, da je v Galiciji 558 Rajf-ajznovk s 110.991 člani. Teh 558 Rajfajznovk je imelo 892.232 K deležev. 18,905.140 K hranilnih vlog, 18,714.158 K posojil, 673.652 K rezervnega zaklada, 191.035 K čistega dobička in 49,035.959 K denarnega prometa.
Razun Rajfajznovk deluje 11 mlekarn z 2415 člani; mlekarske naprave so stale v celem 41.162 K, podelalo se je na maslo 3,405.588 l mleka in dobilo 143.796.89 kg masla (232'3 1 mleka za,1 kg masla), za mleko se je povprečno plačalo 8'33 v. za l, (večina mlekarn plačuje okrog
8	vin. za l).
V Galiciji še obstoji 10 zadrug' za obdelovanje močvirjev s 561 člani in 4 kmetijske zadruge s 434 člani.
Deželnemu odboru ni podrejenih 18 Rajf-ajznovk, ki izkazujejo 4.182 članov, 31.800 K deležev, 558.372 K hranilnih vlog, 20.090 K rezervnih zakladov, 3.74277 K čistega dobička in denarnega prometa 1,571.711 K (povprečno vsaka Rajfajznovka 87.317 K).
Zadružništvo v Galiciji, vzlasti Rajfajznovke, se lepo razvija; l. 1900 je bilo še komaj 63 Rajfajznovk, l. 1906. pa že 558 -j- 18 Rajfajznovk.
Deželni odbor veliko stori za razvoj zadružništva, izdaja vse potrebne knjige, tiskovine, vodila in brošure, pose‘bno pa skrbi s prireje-vanjem poučnih tečajev za izobrazbo dobrih zadružnih funkcijonarjev. Tako sta se vršila preteklo leto dva tečaja, jeden o poletju od 2.—14. julija v Krakovem, drugi v zimi od 4.—16. decembra v Lvovu. V celem se je udeležilo teh tečajev 35 -f- 38 funkcijonarjev zadrug, ki so dobili po 50 K podpore. Poučevalo se je v knjigovodstvu in poslovanju ter uredbi posojilnic in mlekarn ter ogledalo več posojilnic in mlekarn. Slušatelji so dovršili končni izpit s prav po-voljnim uspehom.
2.	Splošna zveza nemških pridobitnih in gospodarskih zadrug v Avstriji, ki slonijo na načelu samopomoči, na Dunaju.
(S c h u 1 z e - D e 1 i t s c h - e v a zveza.)
V letopisu zgoraj omenjene zveze najdemo marsikatere zanimive podatke. V splošnem delu je navedeno, da obstoji v Avstriji 7886 posojilnic (1823 z omejeno in 5997 z neomejeno zavezo); izmed teh je 5431, to je 70% vseh posojilnic, Rajfajznovk.
Konsumnih društev je v Avstriji 965; ista le počasi napredujejo, ker se morajo zelo boriti z malimi trgovci in. ker jim tudi oblasti nasprotujejo.
Raznih zadrug je 2832 (2682 z omejeno in 144 z neomejeno zavezo); k tem spadajo surovinske, skladiščne in produktivne zadruge, deloma obrtnega, deloma kmetijskega značaja.
V celem je bilo v l. 1906 v Avstriji 11.683 zadrug in sicer 711 zadrug več kakor v 1. 1905.
Splošna zveza nemških pridobitnih in gospodarskih zadrug v Avstriji, ki slonijo na načelu samopomoči, se je ustanovila I. 1872. in je štela koncem julija 1907. 747 zadrug in sicer:
416 posojilnic (248 z omejeno, 168 z neomejeno zavezo);
213 konsumnih društev (195 z omejeno, 18 z neomejeno zavezo);
54 produktivnih zadrug (43 z omejeno, 11 z neomejeno zazezo ;
28.1
16 stavbenih zadrug;
17 obrtn. surovinskih zadrug;
9	skladiščnih zadrug;
2	mlekarski zadrugi;
20 raznih zadrug.
Zveza ima revizijsko koncesijo, obstoji iz 7 pod-zvez, ima denarno centralo, in sicer delniško družbo »Wiener Gewerbliches Creditinstitut«.
Hranilne vloge 401 posojilnice Schulze-Delitschevke so znašale 307,543.648 K, posojila 351,052.889 K, čisti dobiček 3,468.973 K, deleži 40,543.369 K in rezervni zakladi 18,400.035 K.
196 konsumnih društev je skupilo 37 milijonov 139.710 K ter naredilo čistega dobička 1.908.516 K; deleži znašajo 2.437.431 K in rezervni zakladi 2,084.543 K.
Tudi ostale vrste zadrug dobro uspevajo.
L. 1898. so ustanovile pruske kmetijske zbornice v Berlinu centralo za razpečavanje živine.
1. Naloge te centrale so:
a) opazovanje in nadziranje vse trgovine z živino ter ustanovitev uredb na temelju samopomoči v svrho nakupa, prodaje in določevanja cen,
b) opazovanje vseh dogodkov inozemske trgovine z živino in mesom, vzlasti delovanje za odpravo raznih nedo-statkov, ki škodujejo kmetijstvu v Nemčiji.
2. Ta centrala skrbi za ustanovitev zadruge z omejeno zavezo za razpečavanje živine s sedežem v Berlinu. Dokler pa ni ta zadruga ustanovljena, sklene centrala z jedno tvrdko v Berlinu pogodbo, na podlagi katere ista živino, katero ji odda centrala, pod njenim nadzorstvom prodaja.
Namen zadruge za razpečavanje živine, katero je centrala kmalu ustanovila, je:
a) razpečavanje živine in produktov živine zadružnikov potom skupne prodaje in izvrševanje trgovskih in komisijskih poslov,
b) posredovanje nakupa in prodaje pitane živine, živine za pleme itd.,
c) zgradba in vzdrževanje sejmišča z vsemi potrebnimi poslopji za nepitano živino.
Centrala je podrejena kuratoriju, obstoječemu iz 5 mož, katere volijo predsedniki udeleženih kmetskih zbornic. Stroške centrale pokrivajo omenjene kmetske zbornice.
Centrala, kakor tudi zadruga, imata natanko določen delokrog.
Vsa teoretična vprašanja, kakor tudi vsa dela, s katerimi se vpliva na zakonodajstvo, spadajo v delokrog centrale. Centrala torej vpliva
na ugodno rešitev zavarovanja klavne živine, na primerno zakonodajstvo z ozirom na kužne bolezni, na uredbo klavnic, pregledovanje mesa itd. ter daje tozadevna pojasnila in predloge merodajnim činiteliem. Centrala izdeluje natanko statistiko cen živine in mesa v Nemčiji in inozemstvu ter izdaje vsak teden poročilo, v katerem natanko razpravlja o vseh teh in drugih važnih vprašanjih.
Ud te zadruge, ki je postala osrednja zadruga za razpečavanje živine, lahko postane posameznik, kakor tudi zadruge. Deležnina znaša 100 mark, jamstvo dvakratni znesek deleža. Poslovnik vsebuje vsa važna določila glede razpečavanja živine na berlinskem trgu in drugih trgih, glede pošiljanja, prevzemanja živine itd.
Sejmišče je največje v celi Nemčiji, zavzema nič manj kakor 25'53 ha, odgovarja popolnoma vsem predpisom veterinarne policije in ima 5 oddelkov: za govejo živino, konje, svinje, ovce in gosi. Na sejmišču so stalno nastavljeni 4 živino-zdravniki, ki skrbno preiskujejo vso na sejmišče došlo živino.
Za živino, ki je okužena, oz. sumljiva, je poseben oddelek. Na sejmišču se nahajajo pisarne komisijonarjev, kolodvor in pošta in se po dnevu in ponoči živina vklada in izklada. Vse stroške pokriva uprava sejmišča, katera pa pobira nizko štantnino od živine. Sejmi za govejo živino in ovce se vrše vsak teden dvakrat, sejmi za konje enkrat v mesecu, sejmi za svinje enkrat v tednu, za gosi v času od junija do decembra pa vsak teden enkrat in sicer pride vsak teden okrog 125.000 konj, ponajveč iz Rusije, na trg.
Uzorna uredba tega sejmišča, katero se smatra za najuzornejše sejmišče v celi Evropi, je vzrok, da se istega poslužujejo ne le kmetovalci in zadruge, ampak tudi v veliki meri trgovci za živino.
Osrednja zadruga pa ima razun tega v vsek večjih mestih nastavljene komisijonarje, ki preskrbujejo prodajo živine po določilih osrednje zadruge za razpečavanje živine.
Iz navedenega je razvidno, da se v Nemčiji že v veliki meri vrši prodaja živine z izključenjem prekupcev naravnost na velikih trgih. Lepi uspehi pri prodaji in velika korist te prodaje za kmetovalce so napotili avstrijske zadrugarje, da so tudi ti začeli to vprašanje proučevati. Že 1.1904 seje začela »Splošna zveza kmet. zadrug« na Dunaju za zadružno razpečavanje živine zanimati, zbiralo se je tozadevno gradivo, pisalo v časnikih in opozarjalo na tako organizacijo, vendar do ustanovitve iste ni prišlo, ker je koncem leta 1904 in v naslednjem letu vse moči izčrpalo delo za olajšanje bede, ki je nastala vsled suše in drugih
vremenskih nezgod. Še le 1. 1906. je »Splošna Zveza«, ker je znatno poskočila cena mesa in se je trdilo, da je baje pomanjkanje živine temu krivo, izjavila, da je zadružna organizacija razpečavanja živine potrebna v ta namen, da se prekupna trgovina po možnosti omeji, da se za-sigura redno preskrbovauje mestnih tržišč s klavno živino in da se doseže primerna, stroškom produkcije odgovarjajoča, od slučajnostih in spekulacije neodvisna cena. V to svrho se naj ustanove v celi državi krajevne zadruge za razpečavanje živine, ako te naloge ne vrše že druge obstoječe kmetijske organizacije na Dunaju ter v drugih mestih pa centrale za razpečavanje živine.
Dne 11. junija t. I. se je po vzorcu slične organizacije v Hamburgu ustanovila na Dunaju centrala za razpečavanje živine, katera začne s
1.	oktobrom t. I. delovati. Ta centrala tvori pododdelek »Splošne Zveze« in ima namen kmetovalcem in njihovim organizacijam z izključenjem prekupcev pomagati pri prodaji klavne živine na Dunaju. Centrala ne kupuje in ne prodaja, ampak povzroča po svojih organih, da se živina, ki se nji pošlje, kolikor mogoče ugodno proda, nadzoruje prodajo, zaračuna skupiček pošiljateljem ter jim ga dopošlje. Centrala ne išče nobenih gmotnih koristij za sebe. V začetku posreduje le prodajo klavne živine in sicer goveje živine, ovc, svinj in telet, pozneje bo pa tudi razširila svoj delokrog na prodajo plemenske in vozne živine. Centrale se lahko poslužujejo posamezniki ali pa kmetijske organizacije, ki morajo živino priglasiti in potem na podlagi od centrale naznanjenih določb na Dunaj poslati. V vseh deželah in okrajih se nastavijo izvedenci kot zaupni možje, kateri posredujejo med centralo in kmetijskim prebivalstvom. Iste imenuje na predlog zadružnih zvez in kmet. družb odbor centrale. S tem, da je splošna zveza ustanovila centralo za razpečavanje živine, je omogočeno vsakemu kmetovalcu brez posredovanja prekupcev naravnost živino prodajati. Centrala bo pa tudi skrbela za redno preskrbovanje mestnih tržišč za živino, s čemur bo delovala proti pogostim, velikim izpremembam cen ter povzročila, da bodo cene za živino, kolikor mogoče, stalne.
Tudi mi Slovenci, ki smo izročeni, kar se tiče prodaje živine, na milost in nemilost raznim mešetarjem in prekupcem, moramo stremiti za tem, da postanemo deležni dobrot zadružne prodaje živine. Merodajni krogi naj razmišljajo o ustanovitvi zadrug za razpečavanje živine, v prvi vrsti svinj in telet, za posamezne okraje!
Književnost.
Knjigo «Slovenski posojilničar», spisal Ivan Lapajne, meščanske šole ravnatelj v Krškem, priporočamo v nakup vsem zadrugam in zadrugarjem ter vsem onim posameznikom in korporacijam, ki se za zadružništvo zanimajo. Založnik nam naznanja, da je seglo dokaj veliko število naročnikov po tem navodilu, za kar se istim toplo zahvaljuje. Ima pa še polovico vse zaloge, katero čitateljem našega lista priporoča v nakup. Cena trdo in lično vezanemu iztisu je 3 K, mehko vezanemu 2 K 40 v in broširanemu iztisu 2 K. Naroči se naravnost ri pisatelju in založniku v Krškem, ali pa v knjigarnah, adrugarji in zadružni prijatelji, podpirajte zadružno literaturo.
«Slovenski posojilničar». Drugi, popravljeni in pomnoženi natis. «Navod o snovanju in poslovanju slovenskih posojilnic*. Spisal in založil Ivan Lapajne, šolski ravnatelj v pokoju v Krškem. Tiskala »Zadružna tiskarna« v Krškem. 221 +XV1 strani v navadni osmerki. Cena: 3 K trdo in lično vezani, 2 K 40 h mehko vezani in 2 K brošurani iztis. Naročnino sprejema pisatelj. Slovenske posojilnice rastejo kakor gobe po dežju. Pred 30 leti jih ni bilo 30, a zdaj jih bode kmalu blizo 300; kajti obveljalo je že skoro tudi na Slovenskem Raiff-eisenovo načelo, po katerem ne bi smela biti nobena župnija brez posojilnice. Da pa ti zavodi dobro uspevajo, morajo imeti potrebnih navodil, po katerih se jim je ravnati. To je stari posojilničar g. Lapajne izprevidel že pred 12 leti, ko jih je bilo na Slovenskem komaj 100. Zato je bil izdal že leta 1895 to navodilo v prvem iztisu v 800 izvodjh, katere je bil, kakor pravi v predgovoru tega drugega natisa, v teku desetih let, popolnoma raz-pečal, in to nekoliko za denar, nekoliko za Bog plati. Radi tega in vedno rastočega števila novih posojilnic je bilo treba novega natisa, ki pa je čisto predrugačen, zelo pomnožen in le malo prvemu podoben. Vrhu tega ima svečano obliko, kajti poklonil je ta drugi natis «očetu slovenskih posojilnic«, g. Mihi Vošnjaku, ki praznuje letos sedemdesetletnico svojega rojstva in čegar slika in življenjepis krasita knjigo. Knjiga je pisana bolj na podlagi prakse kakor teorije. Ni čuda! G. Lapajne vodi posojilnico v Krškem že 22 let; ustanovil je to in še kakih 30 slovenskih posojilnic; on je v imenu celjske Zadružne Zveze revizor teh zavodov, katere je sicer tudi že pred leti, ko ni bilo obligatorične revizije, pregledoval po Kranjskem in Primorskem. Svoje skušnje je priobčeval skozi osem let v svojem organu «Slovenska Zadruga® in zdaj jih priobčuje zopet v tej knjigi. Knjiga navaja nekatere novosti, ki so dozdaj docela manjkale v slovenski zadružni literaturi. Ona razpravlja n. pr. natančno vpeljavo praktičnega dospetnika, prinaša nekaj amortizacijskih tabel za hipotečna posojila in skuša pojasniti nekatere dvome o pravilnem knjigovodstvu. Pisatelj je v razpravi o posojilniškem knjigovodstvu prevzel veliko po S. Premruovi knjigi. Na koncu knjige je pisatelj razvrstil zakone in odloke, ki so važni za zadružništvo. Besedilo teh zakonov je navedeno doslovno po dotičnih številkah državnega zakonika. Zato pač oprosti cenj. čitatelj nekaterim zastarelim in neokretnim izrazom, ki jih tudi pisatelj ni predrugačil.
Konečno naj povemo, da je to prva knjiga, ki se je v Krškem tiskala, a tudi baje zadnja iz peresa tega pisatelja, kakor on sam, ki je že v letih, v šali ali v resnici zatrjuje. Raditega se je vtihotapilo v knjigo, ki je sicer zelo lične oblike, nekaj tiskovnih pomot, katere bode vsak čitatelj že sam popravil.
Še h knjigi «Slovenski posojilničar«. Mnogo slovenskih časopisov je bilo tako prijaznih, da so »Slovenskega posojilničarja» več ali manj obširno omenjali, več ali manj pohvalno ocenili. Hvala vsem za to! Tudi «Dom in Svet» je knjigo sicer priporočil. Ker je pa kritik v tem listu rekel, da je v njej »zgodovinski pregled slovenskega posojilništva pomanjkljiv in p r i s t r a n s k i», in da «i m a p i s a t e I j t e n d e n c o, zakriti delovanje ljubljanske Zadružne Zveze«, primoran sem to očitanje zavrniti. Zgodovinski pregled je dosta obširen, kolikor namreč spada v okvir te knjige, ki nima namena, da bi bila bolj teoretična kakor praktična. Vsaj g. kritik v «D. in Sv.» sam priznava njeno praktičnost. «Pristranost» z ozirom na nazvitek in obstanek ljubljanske Zadružne Zveze, katere delovanje prikriti, da bi bil imel namen jaz, ne bi se
mi smelo očitati. Vsaj v zgodovinskem razvitku posameznih zadružnih zvez sploh nisem pisal, in o celjski le malo, ki je mnogo starejša in zaslužnejša od ljubljanske; kajti vse to spada v najnovejšo dobo in skoro da še ne v «zgodovino». Ko pa na strani 100 navajam zadružne zveze, ki pridejo na Slovenskem v poštev, imenujem naj prvo ljubljansko zvezo. Če bi bil pa hotel govoriti o tem, kako se je ustanovila ljubljanska Zadružna Zveza, moral bi bil omenjati stankarskega političnega prepira na Slovenskem, kar je pa boljše, da sem opustil.	j. Lapajne.
Seznam jugoslovanskih zadrug.
ki so bile po izidu novemberske številke »Zadruge« regi-strovane v zadružnih registrih trgovskih sodišč oz. na novo ustanovljene.
Polenšek (Štajarsko, okr. ,sod. Maribor) Posojilnica za župnijo Polenšak, vpisana zadruga z neomejenim poroštvom.
Dietno Donje (Dalmacija, okr. sod. Split) Hrvatska Seoska Blagajna za štednju i zajmove, registrovana zadruga z neograničenim jamstvom.
Borovlje (Koroško, dež. sod. Celovec) Hranilnica in posojilnica v Borovljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Dobova (Štajarsko, okr. sod. Celje) Hranilnica in posojilnica v Dobovi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Sučuraj (Dalmacija, okr. sod. Split) Pučka Blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na ne-ograničeno jamčenje.
Vače (Kranjsko dež. sod. Ljubljana) Kmečka hranilnica in posojilnica v Vačah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Bukovica pri Gorici (Primorsko dež. sod. Gorica) Gospodarsko društvo, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Bukovici pri Gorici.
Klis (Dalmacija, okr. sod. Split) Pučka Blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograni-čeno jamčenje.
Gradac (Dalmacija, okr. sod. Split) Pučka Blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na ne-ograničeno jamčenje.
Kozica (Dalmacija, okr. sod. Split) Hrvatska Pučka Blagajna za štednju i zajmove u Kozici, registrovana zadruga sa neograničenu jamstvom.
Split (Dalmacija, okr. sod. Split) Pučka Štedionica u Splitu, registrovana zadruga s ograničenim jamstvom.
Tučepi (Dalmacija, okr. sod. Split) Hrvatska Pučka Blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje.
Ljubljana (KranjsKo, dež. sod. Ljubljana) Mlekarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Kaštel Gomilica (Dalmacija, okr. sod. Split) Go-milična Seoska zajmovna Blagajna, zadruga uknjižena iw neograničeno jamčenje.
Vrgovac (Dalmacija, okr. sod. Split) Pučka Blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje.
Ljubljana (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Uradniško stavbeno društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Polina (Primorsko, dež. sod. Trst) Hranilnica in posojilnica v Polinu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Zadružne in gospodarske vesti.
Revizorje Zadružne Zveze v Celju opozarjamo na današnji članek «Knjigovodstveni kurz® ter jih poživljamo, da se istega sigurno polnoštevilno udeleže. Ob priliki kurza bodo prejeli tudi druga važna naročila. Prijave naj nam pošljejo enako kakor drugi kurzisti, ki se priglasijo najkasneje do 15. decembra t. I. ter nam do imenovanega roka sporočijo tudi druge morebitne svoje želje.
Nameščenje kletarskih nadzornikov. C. kr. štajersko namestništvo v Gradcu razpisuje na podlagi vinskega zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak. štev. 210,
za Štajarsko, Koroško in Kranjsko dve mesti kletarskih nadzornikov. — Nameščenje bo za sedaj provizorično za eno leto in sicer z dohodki X. plačilnega razreda državnih uradnikov ter s potnim pavšalom po 2500 K.
Kletarski nadzornik mora dobro poznati gori imenovan okoliš in mora biti vešč nemškega in slovenskega jezika.
Pravilno kolekovane prošnje morajo biti opremljene s krstnim in domovinskim listom, s šolskimi spričevali ter z izkazi praktičnega delovanja; prošnje so nasloviti na visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo, ter so vložiti najkasneje 15. decembra 1907 pri c. kr. namestništvu v Gradcu.
Natančneje določbe razglašene so v uradnem listu «Grazer Zeitung» št. 271 od 24. nov. t. I.
Denarna draginja, ki je nastala v poslednjem času poglavitno zaradi tega, ker vlada v Ameriki kriza in ker so evropske banke zvišale svojo obrestno mero zaradi tega, da se po možnosti zabrani odtok zlata iz evropskega denarnega trga v Ameriko. Posledice se de-$j loma občutijo pri nas na Slovenskem, ker so nekateri ■ denarni zavodi zvišali svojo obrestno mero za naložbe. Naša dolžnost je, da priporočamo svojim članicam največjo opreznost v vsakem oziru, zlasti naj jih ne motijo različne okrožnice raznih nezadružnih denarnih zavodov z lokavimi obljubami nego naj se ravnajo po naših navodilih in povprašujejo za svet vedno pri naši Zvezi, kjer naj naše organizirano zadružništvo centralizuje svoje denarno gibanje.
Zveza mlekarskih zadrug se je ustanovila v Ljubljani, tako smo poročali v poslednji številki našega lista, posnevši dotično vest iz strokovnih časopisov.
Sedaj čitamo vnovič, da se je ustanovila v Ljubljani še ena taka organizacija pod drugim imenom «Mlekarska zveza». Babilon nad Babilonom, vse po Kranjsko!
Nas se ni vabilo k ustanavljanju niti prve niti druge zveze, četudi se nam je že pred revizijskim zakonom in zlasti ob uveljavljenju istega priklopilo precejšnje število kranjskih mlekarskih zadrug. Nas veseli vsak zdrav napredek v kmetijskem zadružništvu ter take organizacije tembolj z veseljem pozdravimo, ako se iste ne porodijo iz strankarsko političnih nagibov. Opazovali bodemo delovanje obeh mlekarskih zvez in potem brez presodkov in sporazumno priporočali ono, katera bode naloge, ki jih stavita obe, res izvrševala v prid mlekarskega zadružništva.
Vina se je pridelalo letos na Kranjskem na 10.452 ha 380.071 hi, katero je vredno nad 10 miljonov kron. — Največ se ga je pridelalo v črnomeljskem okrajnem glavarstvu, namreč 119.178 hi.
Podraženje živil. Radi podraženja neobhodno potrebnih živil, mineralnega olja in drugih svetil in premoga se upravičeno pritožujejo vsi nepremožni sloji, ki izvršujejo najpotrebnejše delo v industriji, obrti, trgovini in poljedelstvu. Skrajni čas bo, da bo država, dežela in občina skrbela, da se produkcija in prodaja najpotrebnejših živil monopolizira in prevzame v javrfo gospodarstvo.
Centralna zadružna blagajna. Finančni minister dr. pl. Korytowski je povdarjal v zbornici potrebo ustanovitve centralne zadružne kase, ki bi v marsičem lahko nadomeščevala prepotreben kredit mali obrti in kmetijstvu in bi ne trpela pod pritiskom svetovne denarne krize ter bi bila splošnosti v mnogo večji blagor.
Sprememba v ministerstvu. Na mesto odstopiv-ših ministrov so bili imenovani dne 9. listopada med drugimi dr. Ebenhoch (poljedelski), Peschka in Prašek (ministra rojaka). Nov poljedelski minister je znan odkritosrčen prijatelj zadružništva, kakor sta bila oba njegova prednika. Češki minister rojak Prašek, vodja čeških agrarcev in Peschka, vodja nemških agrarcev bosta gotovo tudi v največji meri zastopala v kronskem svetu interese kmetijstva, četudi oba vstopita v kabinet kot ministra rojaka. Kot zadružniki pozdravljamo njih vstop v ministerstvo, ker smo prepričani vedno njihove izdatne pomoči.
Pridobninski davek kmetijskih zadrug. C. kr.
finančno ministersto se je izreklo, da so vse one kmetijske zadruge, na primer mlekarske zadruge, pridobnin-skega davka proste, če tudi nekako industrijsko v velikem pripravljajo svoja izdelke. Predpogoj je, da se n. pr.
surovo maslo pripravlja le iz mleka lastnih, domačih krav zadružnikov. Če se pri pripravljanju sira in surovega masla rabijo tudi stroji, to še zadiugi ne jemlje kmetijskega značaja ter je kot taka pridobitnega davka prosta. Pri tej odločitvi c. kr. finančnega ministerstva se je ob enem ukrenilo, da se v slučajih sporov in tozadevnih pritožb vedno tudi ozira na mnenje in odločbo kmetijske glavne korporacije, kar je gotovo v smislu interesov našega kmetijstva.
Umrl je 15. listopada v Pragi Josip V^borny, revizor centralne zveze čeških kmetijskih zadrug na Češkem.
«Svaz českych ln&fu v Čech&ch, na Moravč a ve Slezsku« se je ustanovil po vzorcu nemških lano-rejcev v sudetskih deželah v povzdigo in povspeševanje interesov češke lanoreje.
Projekt agrarne banke. Dolgo časa se že razpravlja o ustanovitvi agrarne banke kot delniške družbe. Prosta agrarna zveza v našem parlamentu se je pred kratkem posvetovala o tem projektu, posvetovanja se je udeležil tudi poljedelski minister. Posebno se je povdar-jalo, naj bi bila ta agrarna banka neke vrste centrala za kmetijske skladiščne zadruge in bi naj zadrugam dajala potreben kapital, da bi te lahko pokupile vse žito dotičnega okoliša. Sredstva, ki so za nakup žita določena, bi se dobila z emisijo zastavnih pisem agrarne banke. Tako bi ta banka regulirala cene žitu, da bi to ohranilo svojo zadostno ceno, da bi pa zopet te cene v slučaju slabe letine preveč ne prekoračilo. Ustanovitev te agrarne banke bo možna le v zvezi z uresničenjem načrta centralne zadružne blagajne.
Ravnatelj kmetijske šole na Grmu je postal g. Viljem Rohrman, ki je bil doslej tam pristav. Dosedanji ravnatelj g. Dolenc je stopil v pokoj. Za pristava je imenovan na tem zavodu g. Rudolf Zdolšek, dosedanji potovalni učitelj za mlekarstvo na Goriškem v Tolminu.
Zavod za vnovčenje živine na Dunaju. S 15. oktobrom je začel delovati na Dunaju zavod za vnovčenje živine, ki ga je osnovala «Splošna zveza kmetijskih zadrug v Avstriji*. Sedaj se lahko pošilja živina omenjenemu zavodu, a se mora preje naznaniti, poslati pa se mora na postajo Dunaj-St. Marx državne železnice. Zaklana živina se pošlje pa na končno postajo one proge na Dunaju, po kateri pride pošiljatev. Posamezni kosi živine se naj naslovijo na podružnico omenjenega zavoda na Dunaju (III. okraj, Grossmarkthalle). Pisma in poštne pošiljatve, ki se tičejo pošiljanja oziroma ponudbe klavne in zaklane živine se naj pošiljajo na naslov: zavod za vnovčenje živine na Dunaju, III. okraj, osrednji živinski sejem pri St. Marxu, brzojavna adresa pa je: Viehverwertung Wien. Vsi drugi dopisi pa se pošiljajo naravnost «Splošni zvezi kmetijskih zadrug v Avstriji« na Dunaju, I. okraj, Schauflergasse 6, kjer se dobijo vse potrebne informacije.
Zadružništvo na Ogrskem. Na Ogrskem je bilo koncem leta 1906 1956 posojilnic, ki so vse včlanjene centralni banki v Budimpešti. Skupno število članov znaša 498.479, vlog je bilo 47,176.000 K, rezervni fond znaša 4,241.000 K, celotnega prometa je bilo nad 140 milijonov kron.
Za povzdigo mlekarstva je priredila c. kr. kmetijska družba v prvi polovici listopada petdneven poučni tečaj na Dunaju za kmetijske potovalne učitelje.
Novi ministri : dr. Fiedler, Prašek in Peschka so bili doslej kot poslanci zvesti zagovorniki in pospešitelji zadružnega gospodarskega dela, pričakovati smemo, da bodo na svojih novih mestih delovali za zdrav razvoj te panoge gospodarskega dela.
Umrl je v Dolu pri Hrastniku gosp. Franc Peklar, velezaslužni soustanovitelj in vesčasni načelnik naše članice Hranilnice in posojilnice na Dolu in župan. Bodi blagemu rodoljubu in požrtvovalnemu delavcu na zadružnem polju lahka domača gruda. Vsi zadružniki ga gotovo ohranijo v hvaležnem spominu, kakor tudi mi.
Gledd obdačenja pridobitnih in gospodarskih zadrug je obljubil finančni. minister Korytowski, da izdela v skoro načrt zakona, ki bo upošteval že večkrat izražene želje in pritožbe zadrug, katere hoče tudi postaviti na isto davčno stališče, kakor so društva z omejeno zavezo.
K zakonu o provenienci hmelja so izdala mini-sterstva poljedelstva, trgovine in notranjih zadev dodatne izvršilne naredbe, v smislu katerih stopi sedaj tudi naša Savinjska dolina med ozemlja, ki pri del jujejo hmelj.
Deželni odbor češki je dovolil obema osrednjima zvezama (češki in nemški) kmetijskih zadrug, da hoče dovoliti iz doneska za podpiranje kmetijskega zadružništva primerno svoto, da se lahko vršijo poskusni tečaji, ki bi bili namenjeni nadaljni strokovni naobrazbi zadružnih uradnikov. Deželni odbor češki daje na prosto gospodarskima zvezama, da se odločite in izrazite, ali se naj za sedaj priredijo krajši tečaji za izobrazbo onih uradnikov, ki že delujejo na zadružnem polju, — to se je zgodilo pri državni zvezi nemških kmetijskih zadrug ali pa se naj osnujejo daljši poučni tečaji, kjer bi se lahko poučili o vsem potrebnem nekaki pomočniki pri zadružnem poslovanju, ki bi potem sami lahko postali uradniki.
Ravnatelj «Zveze čeških kmetijskih zadrug« Jan Sediak pa je zahteval na I. avstrijskem zadružnem shodu na Dunaju v letu 1906., da se naj najpotrebnejše iz zadružne stroke poučuje na naših kmetijskih šolah. To je vsekakor upoštevanja vreden nasvet, ki bi mnogo pripomogel k boljšemu umevanju zadružništva.
Rusinsko zadružništvo v Galiciji. Tudi med Rusini se je začelo močno gibanje na zadružnem polju — Pravkar se snuje zadružna zveza vseh rusinskih zadrug v Galiciji.
Mednarodni kongres zadružništva. Koncem septembre se je otvoril v Kremoni na Italijanskem VII. mednarodni kongres zadružništva. To znači zopet lep korak v okrepitvi zadružne misli, ki se tako plodonosno šiii po vsem svetu in ki obeta napredku in realnemu zbližanju narodov v dosego skupnih ciljev najlepše uspehe.
Mednarodna razstava perotnine v Budapešti.
Društvo ogrskih perotninarjev priredi od 28. novembra do 1. decembra t. I. mednarodno razstavo perotnine v prostorih industrijske palače, razsojali bodo tudi avstrijski in nemški strokovnjaki.
„Denarna centrala Zadružne Zveze v Celju“
izkazuje z 29. novembrom" 1907 naslednji denarni
promet in bilanco:
Stanje deležev koncem leta 1906 K 113.790'—
Vplačani deleži.........................»	4.700'	-
Skupaj............................ . . K 118.490'—
Izplačani deleži.......................  »_________10	—
Stanje deležev..........................K	118:480'
Stanje pasivnih tekočih računov
koncem leta 1906 .... K 1,530.409'19 Prejeti pasivni tekoči računi . .	»	1,954.781'06
Skupaj..................................K	3,485.190 25
Vzdignjeni pasivni tekoči računi » 1,568.721'84 Stanje pasivnih tekočih računov K 1,916.46841 Stanje aktivnih tekočih računov
koncem leta 1906 ....	K	1,626.38472
Izplačani aktivni tekoči računi .	»	1,389.234 53
Skupaj........................... . .	K	3,015.619 25
Vrnjeni aktivni tekoči računi . .	»	1,201.698'19
Stanje aktivnih tekočih računov	K	1,813.921'06
Gotovina, poštna hranilnica in naložbe ..................................K	123.21487
Denarni promet je znašal v novembru:
prejemki.......................K	6,637.012'85
izdatki................. . .	»	6,626 343 20
Skupni denarni promet toraj v
novembru (do 29. 11. 1907) K 13,263.356 05
Priznano najboljše
vnovič zboljšanega sestava „Agr>ikola“,
sejalnice
jeklene pluge,
brane, valjarje,
kosilnice za travo, deteljo in žita,
obračalnike, stroje za grabljenje sena in žita,
stiskalnice za grozdje in sadje,
hidravlične stiskalnice, stroje za metanje iti roiHanje grozdja,
88 mline za sadje, škropilnice 83 A za trte in druge rastline, Ck
stroje za suknje sadja in sočivja,
vrtilne pinnpe za gnojnico.
mlatilnice
s pate>.tovnnimi tečaji? prirejenimi za kolobarilo mazanje i^Rollen-
Ringschmierlager), ročne, na vitel in motorne
i;
vitij e za vprežno živino,
stroje za snaženje žita, trijerje, stroje za robkanje koruze,
stroje za rezaitico s patentovanimi tečaji, prirejenimi za
kolobarno mazanje, da jih je možno goniti povsem lagotno. .
stroje za parjenje krme, peči za štedilne kotle
in vse druge kmetijske stroje izdeluje in razpošilja v najnovejših, odlikovanih sestavih
Ustanov. 1872.
PH. MAYFARTH & Co., 050
tvornice kmetijskih strojev, livarne in parne fužine DUNAJ 2/1, Taborstrasse št. 71.
Odlikovan z nad 500 zlatimi, srebrnimi kolajnami i. t. d.
Obširni ceniki s podobami brezplačno.	Zastopniki	in	preprodajalci	se	iščejo.
Zvezno tiskarna v Celju -
Schillerjeva cesta št. 3
C
izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela od navadne do najmodernejše oblike, m Ker je bogato založena z najnovej-šimi okraski ter opremljena z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v kratkem času okusno,
točno in ceno.
VSE F»0 KONKURENČNIH CENAH!
ZVEZNA TRGOVINA, Celje, Rotovška ul. 2
priporoča sl. posojilnicam, hranilnicam in zadrugam založne tiskovino po znižanih cenah:
Obrazec A.	Blagajniški dnevnik
„	B.	Konto za posojila
„	Konto za .hranilne vluge.
„	D.	Konto za zadružne deleže
„	E.	Razdelnik izdatkov
„	F.	Razdelnik prejemkov
„	G.	Imenik društvenikov (register)
„	H.	Denarni listek ....
„	l.	Listek vzdignjenih hranilnih vlog
„	K.	Referatna pola za dolžnike
„	L.	Poročevalha pola za dolžnike
M. Opomin ostalih obresti .
„	N.	Računski listek	za posojila
„	O.	Konto hranilne	vlofje (
„	I*.	Konto deleži in	dividenda*/ zasklepan
„	R.	Konto posojila.	\
„	S.	Izkaz o neposrednih pristojbinah
„	T.	Računski zaključek .
Dolžno pismo........................
Navodilo kako sestavljati letne račune
100 pol oziroma komadov
kolek kolek
7-20 720 5’— 6-40 6*40 (>•40 1.— r— 1’20
r—
iz-
računov v— T— 4‘— 7’—
komad — 30
100 pol oziroma komadu1
Opravilni zapisnik...........................
Menice,, slovenske '.........................
Skadenčna knjiga za menice
Konto hiš....................................
Zemljeknjižna prošnja.........................
Rubrum za zemljeknjižne prošnje Obrazec U. Pristopni list ....
.. V. Izkaz za rentni davek .
Fascikelni za	dolžna pisma.
„	„	pristopne liste
„	„	menice .	.	.	,
Knjiga za naložen denar št. 600 K	70	kolek
„	„	izposojila št. 600 K|70	.	kolek
„	inventar št. 600 K|70 .
Imenik (mdex) vlagateljev I05|r> 48 .
r	„ zadružnikov in dolžnikov 195 j
Zapisnik za sklepe načelstva 400 K|1oo .
„	„	„	občnega zbora 400 K 70
Ovitki /.a obrazce O., P., R., po 100 pol po
VEZANJE VSEH KNJIG SE PRESKRBI V LASTNI KNJIGOVEZNICI SOLIDNO IN
1 pai 1 1
4’— 6*40 4 — —•90 —’60 —*60
2.40
2.40
2.40 1*20 1’20 2*70 2*80 G
CENO.
				
	li	Zvezna knjigoveznica, Gelje Schillerjeva cesta štev. 3 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor: vezanje zapisnikov, raznih liturgičnih in drugih knjig, molitvenikov, izdelovanje map, fascikljev itd. Sprejemajo se tudi vsakovrstna galanterijska dela. Izvršuje vse ceno, hitro in solidno.	H	
	1121			
	it		it	
				
(Heimsparkassen-Verkaufsbureau.)
Telefon 13.340	r	}	Telelon	13.340.
DUNAJ, I., Stadiongasse 6.
—O c --------------
li oferiramo sledeče vzorce:
Cloeter-jev nabiralnik, vzorec st 3= štirioglat
—-............. bakreno oksidovan ,
7 cm visok, ,101/2 cm dolg, 5 cm širok, zapah z premičnim tulcem.
Selfmen-ov nabiralnik, ovalen bakreno
 .............. oksidovan, 8 cm
visok, 10 cm dolg, 6 cm širok, zapah s pastjo,
Stegmann-ov nabiralnik. (Budievice): štin-
-		oglat,	bakreno :::
oksidovan, 8 cm visok, 10 cm dolg, 6 cm širok, zapah z jezički.
Na sprednji strani nahaja se tablica, v katero se vtisne ime denarnega zavoda in tekoča številka. Cena vsakemu vzorcu je K 6‘— vštevši napis in omot z železniške postaje Dunaj, pri vzorcu Stegmann z železniške postaje Budjevice.
Burns-ov nabiralnik, izdelek Weitz ovalen^
 ------------- —	bakreno	oksidiran, 8 cm
visok, 10 cm dolg, 6 cm širok, zap&h s pastjo.
Dl E Joli, Ilovo Elo iiiJiii
je uredil in izdal:
1. „Civilnopravdni red in sodni pravilnik“ z drugimi civilno-pravdnimi zakoni. — Knjiga je popolen zbornik pravil označene vrste; koncem tvarine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in hrvaškem jeziku. Obseg XII in 909 strani; cena vezani knjigi 8 kron, poštnina 55 vin.
2. .Odvetniška tarifa1, določila o slovenskem in hrvaškem jeziku pred sodišči, sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v.
Knjigi se dobivata pri dr.-ju Volčiču in pri knjigotržcili.
Majno po,
katero se je skoz 14 let izborno obneslo, se dobiva najbolj po ceni pri
Mih. Barthel S Comp.
fllinaj X/3.Siccardsbiirggasse 44.
Popis in ceniki zastonj
Dopisuje se u slovenskem jeziku.
DMNMMNM
______________M______________A
! Varne pred ognjem in vlomom !
Blagaj nice	/
prodaja v vseh velikostih, najboljše izdelane, firma ki obstoji že nad 30 let
S. BERGER
DUNAJ, I. Wipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo
pri ,Zadružni
CaS9fltte
MSflftfMttir. s«,
getrjudifeineue
•ERGF
Zvezi v Celju1 in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih po krajinah.
USTREDN1 BUNKA # CESKVCH SP0H1TELEH (Osrednja banha beških hranilnic)
PODHUŽHICil 9 BRNU Ferdinandova ulica Z9.
In v Prani
PODRUŽNICA V LUOVU , nilllplll „ ulica Karola Ludvika b. 33. >■ OUOCHa UIICD IS.
&
PODRUŽNICA U TRSTU Piazza del Pontarosso 3.
PODRUŽNICA NA DUNAJU I. Ripplingerstrasse 11.
Izvršuje vsakovrstne bančne transakcije: Tekoče račune. Uloge. Vrednostne papirje. Eskomptuje menice denarnih zavodov. Občinska, komunalna in okrajna posojila. Valute, devize, inkaso in izplačila. Financiranje gradenj javnih korporacij.
Izdaja in prodaja 4% bančne zadolžnice, katere se zamorejo uporabljati glasom zakona za nalaganje denarja sirot, dalje kot fondi, kavcije itd.
ODDELEK za VADIJE in KAVCIJE.
Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo.
4
10-3
Franc Nechvile
tovarna vinogradniškega orodja, strojev za kletarstvo in kovinskih izdelkov
na Dunaju Vi, Margaretenstrasse 98/11.
Ustanovljeno 1882. Telefona št. 1556. Brzojavi: pleehvile Telefon,
izdeluje:
Sadne in vinske stiskalnice, sadne mline.
Stroje in priprave za uporabljanje sadja.
Brizgalnice za sadno drevje, vozne in samotvorne, za male in velike obrate.
Priprave za namazanje in desinficiranje «Unicum», za pobeljenje sadnega drevja z apnom, nadalje za beljenje pročelij, kletarstev, hlevov itd.
Peronospora-brizgalnice patent »Austria», sestav c. kr.
kmetijske družbe na Dunaju.
Razprašilnike za žveplo «Vindobona».
«Kober», patent, priprave za vbrizganje ogljikovega sulfida, najovejši patentovan sestav s kontrol, pripravo. Vinske sesalne in vse kletarske potrebščine.
Glogowski & Co.
Radetzkystrasse 5 S Gradec S Radetzkystrasse 5
Edina prodaja
Remington-pisalnih strojev
Največji zavod te vrste. Svetovna znamka.
Podružnice in prodajalnice v 42 mestih.
Centrala za Avstrijo na Dunaju, I. Franz-Josefs-Kai 15 in 17.
Najnovejši vzorci:	1=.......
ILION, model št. IX,	10—2
REMINGTON-BILLING stroji,
SPECIJALN1 TABULATOR stroji s pripravo za pisavo različne barve.
Posebni stroji za vsak namen in za vsako stroko.
Specijalni katalogi zastonj in poštnine prosto.
„]užnošta]Qrska hranilnica v Celju", * narodni dom •
za katero jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Vransko
za popolno varnost vlog in za njihovo, po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj
hranilnih vlog 4,000.000 kron.
Hranilnica posluje s strankami vsak torek in petek dopoldne, za druga opravila pa je urad odprt vsak dan ob navadnih uradnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4 oditotke in pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje hranilnica rentni davek sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako. da dobe isti popolnoma nad 4 odstotke obresti.
Izposojuje pa na zemljiško varnost po 5 odstotkov, občinam in korporacijam navedenih petih okrajev po 4 tri četrt in pol odstotkov obresti.
POSOJILNICA V CELJU
»NARODNI DOIT»lastni hiSi.
Posojilnica v Celju, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 in pol milijona kron hranilnih vlog in nad 332*000 K rezervnega zaklada.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 in en četrt odstotkov; posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekarni kredit proti 5 in pol odstotnemu in 5 odstotnemu obrestovanju.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
Našim članicam!
V proslavo 70letnice očeta slovenskega zadružništva g. Mihaela Vošnjaka je založila goriška tiskarna A. Gabršček najnovejšo slavljenčevo sliko, ki je zares krasno izvedena in je v okras vsaki pisarni. Slika je izdelana v fotogravuri, vdelana v soliden in krasen okvir s šipo ter stane z za-, bojčkom vred le 16 K. Sliko si je naročilo doslej šele 51 naših članic, dolžnost pietete naših članic zahteva, da si jo naroče tudi ostale, ki se še doslej niso zglasile.
Zadružna Zveza.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Delniška glavnica 2,000.000 K. Rezervni zaklad 250.000 K. Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnio, valut, novoev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgub*.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. ===== Borzna naročila.
po 4 in pol odstotkov
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
F7
Delniška družba Jlfa SepOPStOP"
DUNAJ, XI1/39
Wienerbergstrasse št. 31.
S S S
NAJVEČJA SPECI JALNA TOVARNA MLEKARSKIH PRIPRAV, STROJEV IN = POSODE, =
so višek -popolnosti glede ostrega. posnemanja In trpežnoSti! Ne dajte s.e premotiti po navidezno ugodnih ponudbah od drugih strani, glasečih se na posnetke, in četudi so našopirjene z zapeljivim dostavkom: «sistem Alfa», temveč zahtevajte vselej izrecno le naše dosedaj neprekošene
ORIGINALNE Alfa - Laval - posnemalnike!
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto.
Dopisovanje v slovenskem jeziku.
ni O <D o
«I o
O
<D	^
'Z?	v	I
w	I
o	o	T“
O <D
N	S	«
St!
N rt
<u -c
s 1
c. “ c =
"TD	z	7)	H
O	p	IL	n
			P
~i	<	Ut.	3
P	ft>	fp	Cfl
<		1^1"	"O
rt>	p	a> ■ 3	O -n r+-
3’	r"+~	<T>	3.
	-t ■o		
a	ro	O	<
o	N<	rv	-t
<	3	fD	rv
o	O	<	
O	(/>	5*	>
r>			-♦>
5*	z	r+-	P
■—..	p	-t	
fi			
3	<’	7T	N
		-t	
7S'			TJ
	p	r"+-	O
r-t-		"O	cn
o rv	o	O n	fT> cr
3	o.		3
O	O	3 0>*	O
3’	-t 3 O	2.	3 o rv
“d o	Cf) r+-	8	3 <T>
Zadružna Zueza o Celju,
registrouana zadruga z omejeno zauezo
razteza svoj delokrog po Štajarskem, Kranjskem, Koroškem, Primorskem in v Dalmaciji ter ima namen, pospeševati razvoj zadružnega delovanja v obče ter zastopati koristi svojih članov v vsakem oziru.
sprejema za člane vse pridobitne in gospodarske zadruge in društva kakoršnekoli vrste kakor: hranilnice in posojilnice, mlekarske in sirarske, kmetijske, konzumne in produktivne zadruge i. t. d.
snuje in pospešuje poglavitno slovenske kmečke Raiffeisenske posojilnice ter kmetijske, mlekarske in druge gospodarske zadruge.
t. j. pravico izvrševati obligatorično revizijo zadrug in društev po določilih zakona od 10. junija 1903, drž. zak. štev. 133 je podelilo visoko c. kr. ministrstvo za notranje stvari Zadružni Zvezi v Celju z ukazom od 22. marca 1906 št. 743 ter izvršuje ista revizije po svojih strokovnjakih.
je urejena vsem novodobnim potrebam primerno ter oskrbuje denarno spo-ravnavo med svojimi članicami.
sprejemlje denar na obrestovanje v tekočem računu ali kot hranilne vloge, katere obrestuje po najvišji mogoči obrestni meri in jih izplačuje na zahtevanje poštnoobratno. Rentni davek plačuje Zadružna Zveza sama.
TlPltrtnilrl Fpntnnln dovoljuje in izplačuje zadrugam kredit v tekočem računu ali kot na-UuliUI ilU Uulllllmi ložbe po kar najbolj mogoči nizki obrestni meri in kar najhitreje.
tlonnnnn fpnfnnln ie 'me'a prometa leta 1906 približno okroglo 15 miljonov UbilUl l!U liulltl Ulil kron ter je ista velika dobrota za vse članice.
I
Vse zadruge Zadružne Zveze v Celju so imele v letu 1906:
denarnega prometa.....................................K	236,848.258	92
čistega dobička .	.	. .  ........................„	507.922	94
rezervnih zakladov....................................„	3,672.985	25
skupnega lastnega imetja..............................„	5,541.905	98
ter vseh aktiv (premoženja) skupaj . ... „ 100,572.031'71
y
Zadružna Zveza v Celju iLS kme,i|skih Ii,rtru6   .................................
Zadružna Zveza v
je imela zadrug.
izvršuje pri istej tudi obligatorično revizijo, koncem leta 1906 učlanjenih okroglo 170
je naslednica poprejšnjega društva Zveza slov. posojilnic, ki je bila osnovana leta 1882	1883.
Delovanje teh korporacij in njenih funkcijonarjev traja toraj že 25 let in je to najstarejša Zveza na Slovenskem in na slovanskem jugu sploh.
Izdaja Zadružna Zveza v Celju, reg. zadr. z omej. zav.
Odgovorni urednik: Franjo Jošt, ravnatelj Zadruže zveze v Celju.	Tisk	društva	Zvezna	tiskarna	v	Celju.