ate THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Gealo: Za vero in narod — m pravico in resnico — od boja do zmagal GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. (Official Organ of four Slovenian organization«.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STE V. (No.) 86. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 3. MAJA — THURSDAY, MAY 3, 1928. LETNIK XXXVII« OPERATOR J i PODPIRALI KOMUNISTE Z DENARJEM.— UREDNIK OD LABOR WORLD IN ADVOKAT PITTSBURGH COAL KOMPANIJE STA SI BILA V LASEH.— OPERATORJI ZANIKUJEJO OBDOLŽITEV. Washington, D. C. — V ponedeljek so senatorji, ki preiskujejo zadevo boja na polju mehkega premoga, slišali o novih intrigah operatorjev. Intrige sicer niso nove, a doslej še niso bile znane širši javnosti. Louis McGrew, urednik lista Labor World of Pittsburgh, je očital Don Rose-ju, zagovorniku Pittsburgh Coal kompanije, da je njegova kompanija z denarnimi sredstvami pomagala radikalnemu gibanju na premogovnem polju. Senatorji so pri tej izjavi urednika debelo gledali in se čudili, da ni to že preje prišlo na dan. Razume se, da je Rose zatr-ieval, da je vse to laž, a McGrew se ni pustil ugnati v kozji rog, rekel je, da bo čez par tednov senatnemu pododseku prinesel dokaze in povedal nekaj, kar bo povzročilo, da "bo >trop padel doli." Trdi, da že <»d leta 1900, sledi rdeči propagandi na premogovnem polju v Pennsylvania i, h kateri tudi -rada "Save the Union" komi-t in Pennsylvania & Ohio Relief society". J. D. A. Morrow, predsednik od Pittsburgh Coal kompanije zanikuje kot neresnično, da bi bilo znano kompanijskim u-radnikom o točenju prepovedane pijače v premogarskem okrožju. Tudi pravi, da ni resnica, da bi bilo kompaniji znano, da so v premogarskih mestih bile hiše, kjer so se držale prostitutke. Urednikova izjava je dvignila torej veliko prahu, kaj pa še bo, ko bo povedal vse kar ve. KRVAVI PRVI MAJNIK. OBSOJENI MLADENIČI. Po dolgem posvetovanju so se porotniki sporazumeli. — Mladeniči so dobili po pet in dvajset let ječe za umor gro-cerista. — Zločin se ne izplača. Chicago, III. — 25. januarja 1928 je bilo poročano, da je bil napaden in umorjen Joseph Szypanski, 1736 Lull pi. Morilci, ki so jih kmalu izsledili, so grocerista umorili, ko so prišli v njegovo trgovino, da bi se polastili denarja v blagajni. Vsi so mladeniči v starosti od 17 do 22 let. V ponedeljek je izreklo sodišče zadnjo besedo in jih obsodilo vsakega na 25 let ječe. Dvanajst ur so se posvetovali porotniki, predno so prišli do kompromisa. Enajst porotnikov je bilo za dosmrtno ječo, le eden za milejšo kazen, nakar so se sporazumeli za 25 let. — Zločin se ne izplača. Mladeniči, ki so šele živeti začeli, pa bodo morali čas svojega življenja, ki bi ga lahko za kaj koristnejšega jtorabili, preživeti v ječi. Bodo živi mrliči, ko bi se lahko veselili življenja. Temu je kriva slaba vzgoja in nepremišljenost mladik ljudi. Naročajte najstarejši slovenski list t Ameriki "Ameri-kanska Slovenec!" V Varšavi so bile ubite tri osebe, več ranjenih. — Komunisti na Dunaju demonstrirali; več oseb je bilo aretiranih. — V Parizu so oblasti imele pripravljene strojnice. Varšava, Poljska. — V torek ob zgodnji jutranji uri se je v Varšavi pričela zbirati skupaj velika množica delavcev, da proslavi delavski praznik — prvi majnik. Paradi pa so se hoteli pridružiti tudi komunisti, teh pa se delavci bojijo. kakor garjevih ovc. Vnel se je boj, v katerem so padle smrtno zadete tri osebe, 12 je pa bilo ranjenih. Dunaj, Avstrija. — Več tisoč komunistov je na Dunaju demonstriralo in grozilo jet-niškim paznikom, kjer je zaprt ogrski komunist Bela Kun. Pred jetniškim poslopjem so vpili: "Bela Kun mora biti izpuščen na svobodo!" Policija je takoj priskočila na pomoč in aretirala kolovodje: ostali so se potem mirno razšli. Bruselj, Belgija. — Belgijski komunisti so nagovarjali vojake, naj se pridružijo ruskim revolucijonarjem in naj ne nastopajo proti stavkujo-Čim delavcem. Komunisti so nabili na vojaške barake letake tozadevne vsebine. Policijski aparat je bil na vse pripravljen in dan je potekel mirno. Pariz, Francija. — V Parizu je bilo tudi pričakovati izgredov; oblasti so imele pripravljene strojnice, katerih pa niso rabile, kajti nikjer ni prišlo do kakih nemirov. Francoski komunisti so dobili od svojih rdečih brateov v Rusiji povelje, naj na dan prvega maja priredijo velike poulične demonstracije. POŠTNI ZRAČNI PROMET V MEHIKI. Iz Jugoslavije« O ZAKONSKEM PREDLOGU STABILIZACIJE DINARJA — STABILIZACIJA NI PREDPOGOJ ZA POSOJILO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Te dni so v Mehiki odprli zračno poštno službo med Mexico City in Tuxpan; črta se pa bo v doglednem času podaljšala in zvezala s Stric Samovo poštno službo. Slika nam pokazu-je poštno letalo pred odhodom iz glavnega mesta mehiške republike. PARADA LETALCEV V NEWY0RKU. POSVETITEV NOVEGA ŠKOFA. Chicago, 111. — V torek se je vršilo v katedrali Sv. Imena posvečenje Msgr. James Sheil-a, pomožnim škofom. Ceremonije je vodil Njega Eminenca Kardinal Mundelein ob asistenci Rt. Rev. Michaela E. Dunne, škofa iz Peoria, 111. ter Rt. Rev*. E. Francis Hobana, pomožnega škofa v Rockfordu. Katedrala je bila polna ljudi; prijateljev in znancev novega škofa in mnogo drugih odličnih oseb. V prvi klopi je sedela Mrs. James B. Sheil, mati novega škofa. Tudi za njo je bil to veliki dan. Obžalovala je le-to, da ni tega srečnega dne dočakal tudi njen soprog. -o- AVTOMOBILSKE NESREČE Chicago, 111. — V ponedeljek je bilo v Cook okraju pet oseb ubitih po avtomobilskih nezgodah. Število žrtev to leto je 305, lansko leto je avto ubil prve štiri mesece v letu, 284 oseb. Torej, povsod napredujemo. ^4 . Nad dva milijona oseb je nau-dušeno pozdravljalo drzne letalce. — Dež ni zadrževal množice. — Newyorski župan je pripel kolajne letalcem. New York, N. Y. — Le sprejemu Lindbergha, ki se je vrnil iz Evrope, ko je preletel ocean iz Amerike v Evropo, se da primerjati naudušenje, ki je zavladalo med Newyorčani, ko so pozdravljali letalce, ki so prvi poleteli iz Evrope v Ameriko. — Baron Gunther von Huenefeld, stotnik Herman Koehl in major James Fitz-maurice, so bili deležni veličastnega sprejema in župan Walker jim je pripel na prsi kolajne. Dež je grozil, a Newyorca-ne — kakih dva in pol milijona duš, ni zadrževal, da ne bi pokazali gostom, da se zavedajo v polni meri, junaštva drznih letalcev, ki so v nevarnosti za svoje življenje, pokazali pot preko morja iz Evrope v Ameriko, kakor je pokazal Lindy — pot nad morjem iz Amerike v Evropo. Letalci so se zahvaljevali za pozdrave naudušene množice. Mrs. Koehl je od radosti objemala svojega soproga in ga po-Ijubovala, poljubila je tudi župana Walkerja. Vsa vesela je bila tudi žena majorja Fitz-mauricea; poljubila ga je le enkrat in se umaknila, ne pa tako Patricia, mala hčerka, ki se je zavedala očetovega junaštva in bila ponosna na njega, ona ga je neprestano objemala in poljubovala. Ko se je parada vila mimo cerkve sv. Patrika, so letalci stopili iz avtomobila in poljubili prstan na roki kardinala Hayesa. V torek so letalci položili venec na spomenik Wa-shingtona, zvečer je pa bil njim na čast prirejen dinner v hotelu Commodore. PRIJET, KO JE UŽIVAL SEDEM LET SVOBODO. Chicago, 111. — Martin E. Paxton, star 40 let, 6395 Universal avenue, je bil na State cesti prijet od detektiva, ki je v njem spoznal pobeglega jetnika, ki je bil pred sedmimi leti aretiran na podlagi obdolž-be sleparije s ponarejenimi čeki. KRIŽEM SVETA. — Washington, D. C. — Otvoritveni govor na demokratski narodni konvenciji v Houstonu bo imel Claude G. Bowers, ki piše uredniške članke za New York Evening World. — Mexico City, Mehika. — lz mesta Cardenas, v državi San Luis Potosi, prihajajo vznemirljiva poročila o velikih gozdnih požarih, ki so pregnali iz goščav panterje, leve in drugo zverinjad, ki zdaj ogroža prebivalstvo in živino v dolenjih krajih. — Šanghaj, Kitajsko. — V Tsiningu, šantungska provinca, so nacionalistovski vojaki u-strelili amerikanskega misijonarja Dr. W. F. Seymoura. — Waukesha, Wis. — Robert Spletter, star 31 let, je slonel na puški, ki se sproži in naboj zadene Spletterja v prsa, bil je na mestu mrtev. — Pariz, Francija. — Francija bo plačala Stricu Samu do 15. junija t. 1. na račun vojnega dolga $11,250,000. — Dobrote svetovnega klanja. — Moskva. Rusija. — Leo Lozovsky, znameniti ruski slikar, in njegova žena, sta šla prostovoljno v smrt, ker je nju-jina šestletna hčerka po nesreči prišla ob življenje. Padla je z okna prvega nadstropja ir bila na mestu mrtva. Oče in mati sta se obesila. — Irwin, Tenn. — Štirje de-čki, v starosti od devet do trinajst let, so se vozili s čolnom po Nilchucky reki, priveslali so do vrtinca, kjer se jim je čoln prevrnil in vsi štirje so utonili. — Port Chester, Ind. — Na posestvu Lehmanna v Indiana "dunes" je izbruhnil ogenj, ki je ogrožal mesto in državni park. Iz vseh strani so prišli ljudje na pomoč in po velikem trudu ogenj pogasili. — Melbourne, Australia. — Policija je prišla na sled dobro organizirani družbi ponarejal-cev denarja v Ocean Grove. Dve osebi so aretirali in zaplenili precejšnjo množino ponarejenih bankovcev. — Havana, Cuba. — V predmestju Havane so imeli svoje zavetišče razni črni elementi, ki so napadali pasante in tudi ropali po hišah. Policija je našla njihovo gnezdo; tolovaji so se postavili v bran, možje postave so (Sva na mestu ustrelili, sedem so pa jih a-retirali. NEMČIJA ZA OHRANITEV MIRU. Ne oziraje se na zapreke, ki so na poti Franciji, je Nemčija sprejela ameriške pogoje.— Ni treba vsem velesilam sprejeti pogojev, predno se pogodba uveljavi. Washington, D. C. — Nemška vlada brezpogojno sprejme ameriške pogoje za ohranitev miru na svetu. Ne ozira se na zapreko, nad katero se spotika Francija in se strinja s Kelloggom, amer. drž. tajnikom, da ni potreba vsem velesilam, katerim so bili predloženi tozadevni pogoji, ratificirati pogodbe, predno postane pravomočna. Takoj, ko katera država sprejme pogoje, stopi lahko pogodba v veljavo. — Nemčija pozdravlja vsako pogajanje, ki vodi za ohranitev miru na svetu. Pakt po načrtu Amerike, tako meni Nemčija, bo privedel narode, da bodo razorožili, ker pakti bodo jamstva za mir, da se ne bo sosed bal soseda in z orožjem v roki stal na straži, kdaj ga napade. AL SMITH ZMAGAL v KALIFORNIJI. San Francisco, Cal. — Pri predsedniških primarnih volitvah v Kaliforniji se dobro dela za Al Smitha, newyorškega guvernerja. V sredo zjutraj je bil znan rezultat od 5,553 vo-livnih okrožij. Al Smith je dobil 93,685 glasov, Walsh pa le 29,045. V državi je 8,753 voliv-nih okrožij. -o- SMRTNA KOSA. North Chicago, 111. — Umrla je po kratki, a mučni bolezni, naša rojakinja, Mrs. Frances Suhadolnik, roj. Jakobi, stara 41. let. Pokojna je rodom iz Vrhnike, Slovenija. Zapušča žalujočega soproga in štiri otroke ter dve sestri. Pogreb se bo vršil danes, 3. maja ob 9. uri dopoldne. Pokojna je bila sestra od Mrs. Kremesec, naše spoštovane faranke, in predsednice dr. Sv. Terezije, št. 16. D. S. D. Preostalim naše iskreno sožalje. -o- Naročajte najstarejši slo-venaki list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!" Za stabilizacijo dinarja. Dne 10. aprila se je vršila seja upravnega odbora Narodne banke, kateri so prisostvovali vsi člani iz Belgrada in notranjosti, iz Slovenije g. Jela-čin. Seji je prisostvoval tudi sam finančni minister dr. Bogdan Markovič, ki je seznanil jčlane bančne uprave z vladnim načrtom, na podlagi kate-'rega se bo izvršila stabilizacija dinarja. Po mnenju fin. ministra ne bo imela stabilizacija 'na notranji promet noben eg;: posebnega učinka, ker se bo nanašala v glavnem na poravnavo obveznosti v inozemstvu. i Obtok bankovcev ostane isti in ne bo inflacije. Fond za stabilizacijo se bo ustanovil iz državnega posojila in zlate podlage, ki že obstoja. Po dosedanji razporedbi bi se iz posojila dale sledečim ministrstvom te-le svote: Železniškemu ministrstvu za dograditev novih železniških prog 2 in pol milijarde, za predelavo obstoječih železniških prog 700 milijonov. Za pomorstvo 150 milijonov. Za dograditev rečnih pristanišč 180 milijonov. Za poslopja in drugo 115 milijonov za prvi dve let>. Celotna vsota 4845 milijonov. -o----- Jugoslovanska trgovska mornarica se je zopet povečala za en parnik. Na veliko soboto, 7. aprila, je bil v Dubrovniku krst tovornega parnika "Carica Milica", ki ima 10,000 brutto re-gisterskih ton in je last "At-| lantske paroplovidbe Iva Ra-čič d. d. Parnik je eden največjih jugoslovanskih trgovskih parnikov. Cerkvene obrede je izvršil dubrovniški pomožni škof ob obili udeležbi predstavnikov vojaških in civilnih oblasti ter drugih povabljenih gostov. Parnik je bil zgrajen v Angliji. Koncem meseca odpotuje, natovorjen z lesom, v Južno Ameriko. -o- 701etnico svojega rojstva je praznoval v Črešnjevcu notar g. Marko Pušnik. Jubilant je bil dolgo vrsto let notar v Vipavi, 1. 1923 se je pa.moral umakniti pred Italijani v Maribor. Isti dan se je poročila njegova nečakinja gdč. Marta Verhovnik, strokovna učiteljica na meščanski šoli v Ptuju, z g. R. Klopčičem, slušateljem pedagoške šole v Zagrebu. -o- Krvava Velika noč v hrvatski vasi. Vas Slakovci blizu Vinkov-cev na Hrvatskem je imela letos žalostno Veliko noč. Dva znana pretepača in razgarja-ča, kmet Josip Djukič in dninar Ivan Pavič sta sedela v vaški gostilni, -kjer sta se zelo napila. V začetku sta bila mirna, pozneje pa so postali njuni pogovori čim glasnejši in srdite jši. Proti večeru je potegnil Pavič nož in vzkliknil': "Ne bojim se te, vidiš, nož imam!" V istem hipu je skočil Djukič pokonci, odvzel Paviču nož in mu z njim prizadejal sedem ran, tako, da je Pavič na licu mesta izkrvavel, zlasti, ker je nekaj sunkov prebodlo pljuča. Okradena ti-govina. Trgovec Jožo Knez v Št. Jur-ju pod Kumom je imel že staro prodajalno v hiši svojeg i strica gostilničarja Martina I Kneza. Pred Veliko nočjo je ; odprl še eno prodajalno v svoji novi hiši poleg šolo. obe trgovini pa jo dobro opremil z j manufakturnim in špecerij-[ skim blagom. Ko jo veliki petek zjutraj prišel pred svojo staro trgovino, ves prestrašen vidi, da so železna vrata v tr-. govino samo priprta. Takoj jo jvpozMa!. da je imel ponoči ta-itinski obisk. Kolikor je mogel dognati, so mu uzmoviči odnesli več bal blaga, črnega boksa, ^ več klobukov, dežnikov, rober-v : za na glavo, siv površnik, rjavo moško obleko, zlato uro z I verižico, več parov čevljev, (pločevinasto škafcljo rum bonbonov. ročno blagajno z drobižem in razne specerije. Da tatovi še niso izurjeni v svojem poslu, kaže dejstvo, da se glavne blagajne sploh lotili niso, ampak vrgli ključe kar po tleh. Vendar je vse škode okrog 20 tisoč dinarjev. -o- Velika tatinska družba v Belgrade izsledena. Belgrajski policiji so jo posrečilo, da je po več mesecev trajajočem iskanju prišla na sled nevarni tatinski tolpi, ki je že leto dni uganjala nemoteno svoj posel v Belgradu. Sedaj je vsa družba pod ključem. Gre za tolpo desetih mladih ljudi, ki jih je vodil neki Burič. na-zvan "šerif" in ki so izvršili nešteto vlomov na prav prebrisane načine. Aretacija mladih zlikovcev ni bila lahka, ker so se ti obupno branili in je prišlo do streljanja z revolverji. — Končno se je policiji le posrečilo, da je tolpo premagala in vse njene člane uklenila. ŠIRITE AMRR. SLOVENCA! DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, iti. Vaša denarna pošiljatev bo v stare; kraju hitro, zanesljivo in brez odbitV.-izplačana, ako se poslužite naše bank-Dinarje, ozir. lire smo včeraj pos Mali po teh-le cenah: 500 Din 1.000 Din 2.500 Din 5,000 Din 10.000 Din „.$ 9.35 18.40 45.75 91.00 181.00 100 Lir___________$ 5.00 200 Lir___________11.50 500 Lir_________27.75 1000 Lir___________54.50 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah še vrači Zaradi nestalnosti cen je nemogot« vnaprej cene določevati. Merodajn« •o cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po polti i1 pa brzojavno. , IZVRŠUJEMO TUDI DENARNA POSlLJATVE IZ STAREGA KR> -JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & ČESARK, 455 W. 42ad ST„ NEW YORK. H. J, Jmm AMERHorn X e- be, stikali vkup glave, konji na ruskih plea i: \ "Pr. . . udarmo, čakaj t jaz napisal. . .. druai "Le fejst jih zdelaj. . ." kateri pa, ki so v a!i i: se jezili. Bil je nravevti < irku med njimi. — Tet k a i < • -o *a-la o "sijajnem" u pak tak "sijajni" 1 tel k i v navadi. ka: mu Ivočevarja v t ki je šel na žeirnanje ' 1 < T, f P. DEBATA O OLJU IN FARMAH. Rothbury, Mich. Slučajno mi je prišel v roke list "Vestnik in Naš Dom" št 14. z dne 5. aprila t. L, v katerem je priobčen neki dopis ali svarilo onim rojakom, ki lastu-jejo zemljo v okolici Holtona in Esperia (pravilno: Hespe-ria), pod katerim je podpisan Franc Rupar. To je sicer prav, da se ljudi svari pred goljufi in sleparji, ako se jim pride na sled in se jim dokaže. Pri tem pa mor. biti človek siguren kar paro": . da isto lahko tudi z dokaz: i kaže in pokaže, predno stopi pred splošno javnost. Jaz sicer nočem s tem zagovarjati bogataše ali oljnatih magnetov, ki obratujejo pri novih oljnatih vrelcih pri mestu Mur. kegan. Rečem pa toliko, da do-tični dopis ni merodajen in je poln laži in samohvale. Čudno se mi le vidi, da urednik dotič-nega lista priobčuje take kolo-bocije in se ne informira prej koliko je resnice na tem. Naj-prvo svari, da ne bi podpisa vali nikakih listin, ne najemninskih in tudi ne kupčijskih pogodb. Kar je meni in vsem dosedaj znano, se ni dosedaj še noben agent ali kdo drugi pojavil, da bi vzel v najem ali kupil farmo za kako družbo, da bi pričela z vrtanjem. Družbe hočejo samo dovoljenja od lastnika. Edino za kar se jim gre, da dobijo pravico (lease) od lastnika zemlje za raziskovanje. Pa to se ne dela samo okoli Holtona in Hesperije. marveč tudi po drugih krajih in countyjih. In vsak kdor vpiše zemljo v ta namen, ostane površina zemlje nedotaknjena in če kako stvar pridela, najsi bo repa ali bob. ostane tudi njegova last. Umevno je. da v takih slučajih družbe pošiljajo svoje ljudi po takih krajih, kjer sumijo, da bi bili kaki za- \ povanje božičnih potr kladi. Ne more se pa in ne sme j jaslic, ki iih ie šei nč se pa vse obsojati, da delajo nepostavnim potom in da sleparijo. Fakt je in ostane, da ne morejo nobenega prisiliti, da M moral podpisati kako pogodbo. In kdor pa podpiše kak papir, ga bo tudi. ako ni Pepček, pre-čital in preštudiral, predne podpiše. Nespametno je tudi govorjenje, da ne dajati tozadevnih privilegijev. Ako bi !celodnevnega začud jpehv. speh je •r pri t: irem l:r doval hriba, več • Nadvse k a lawn d a Is k ili njih vedno en; dar se drzne • gospod ke, t *1 d č j a peresa in se na osebo, mes1 ovreči njegovi spod k i gredo kar le svojih podlih grdi'1 grehov, ki so jih b;-narodom in radi kat prijemlje. Mesto, da svoj* račun na to. sel> a osti. Tako ferk .. te a,a'- D vi n'>ete o niema nike;:|* n<> 'i. o ! -- V O skočil le!aio lo m Sar: o lOf1 ' na »troci v- ■ ■ i,-: hvalile take <■ oa! za krožnik ! ee pr. šemu Kondatu in t< m a vsi Ia\vnd;,Kki Takrat pa bi i i! J-losten in to z jo. Za principe se g drugega. Principi -o osebe nič !—n. ^rvič v mestu. — u pn >rn kupovat v v Maribcr, di malega pri konju Tisk? -no : je vzel ne-Matevže! ;tal. Mimo D o j m imeniten pogreb, gosaodje visokih, svetlih cilindrih, da je Matevžek k;ir gledal. Doma • se zvečer greli pri peči in iz-praševali Matevžeka, ki je š? kar vedno imel odprte oči od a. "N a Matevžek, kaj pa se ti je najbolj čudno zdelo v mestu", ga vprašali mati. In Matevž ;k je odgovoril, ko se ie sne- vsak tako rekel in ne hotel podpisati kakih pogodb, potem bi se tudi nikdar nič ne naredilo. In kjerkoli že leži kako olje, bi nikdar ne prišlo na mnil na one svetle cilindre svetlo. Sami mi farmarji pa še nimamo take čarovniške moči. da bi ga izvlekli ven. Resrr-a je, da nekatere družbe plačajo (Dalje na 4. strani.) se mi je najbolj čudno zazdelo, da mi biksamo samo škornje, v mestu .pa tudi klobuke." ŠIRITE AMF.R. SLOVENCA? jjWiilWlffllilHlli:i!ll)i'ii:i;iii!ltt * PODLISTEK * v^lUfHJHmitllllitiin !IIililHl t ItUlinSlJIl jlilcif I»liiiIdiiiLLlHliUllti3H(IHiniIHIllf IJtIlIIE ^L Dr. Guthi Loma: GRBAVEC. Detektivski roman.—Iz madžarščine prevedel F. Kolenc. Veliko, zelo veliko oviro še moram odstraniti, ako hočem priti do cilja. Iz okplnosti, da je dr. Popp pisal pisma, samo lahko slutim resnico, ne morem pa pričati. Grba-vec me ne pripelje na pravo pot, zdravnik pa še manj . . . Kapetana ni našel v uradu. Sklenil je, da obišče grbavčevega varuha, ki mu lahko da bližnja pojasnila- glede daktbrjeve osebe. Verjetno je, 4a je dr. Pop^.svoj čas zdravil grbavca. Od tu poznanstvo. Koloman Berger je vsak dan med šesto in osmo uro v stari kavarni 'Kralj Matjaž'; Tam ga gotovo najde. Sel je proti Jesenski ulici. V začetku Kerepeške ulice je na svoje veliko ižnenadenje zadel na dr. De-ziderija Popp. Nehote je pograbil klobuk in pozdravil zdravnika, ki se mu je takoj pridružil. —- Kako srečen slučaj, da sem vas srečal! Ali veste, odkod prihajam? Iz vašega stanovanja. Govoriti sem hotel ž vami. Ako nimate nič proti, vas nekaj časa spremim. - — Prosim! — Staviva, da zadenem, na kaj mislite v tem trenutku ... Na to mislite, da vas hočem podkupiti. Kaj ne? — Gospod, motite se! Imam vas za mnogo bolj pametnega — ali ako ne bodete jezni radi moje odkritosrčnosti, — za mnogo bolj premetenega, kakor da bi mogel misliti o vas tako nespamet! — Hvala! — Priznajte odkrito: nekoliko hočete z menoj čvekati, da se informirate o položaju . .. Vas je iznenadilo, da poznam vaše odnošaje do grbavca. — Odnošaje? . . . Kako razumete to? — Ne varajva drug drugega. Med štirimi očmi sva; pa lahko odkrito govoriva. Kar mi sedaj poveste, lahko čez eno uro zatajite; besede vam torej ne nalagajo nobene odgovornosti . . . No, ali upate zanikati, da ste Eliji Bergerju vi pisali eno pismo, o katerem ni znano, iz kakega vzroka je bilo pisano? Trdo je zrl zdravniku v oči, toda on je vzdržal pogled. S smehom, mirno je odgovoril: " ,. —: Ne zanikam. Resnično sem ga jaz pisal. No in potem? Kaj sklepate iz tega? Morda vendar ne mislite, da sem soudele- žen umora? . . . Blazna podmena! — Priznam, ako tehtno utemeljite: zakaj ste pisali tisto pismo? Kaj ste imeli z Elijo Bergerjem? — Ne povem. To je izključno tajnost naju dveh in gotovo imava vzrok, zakaj je ne izdava. Ni oblasti, ki bi naju na to prisilila. Zadovoljite se z izjavo, da najina skrivnost nima nič skupnega z umorom Nikolaja Berenyi. Prisegam pri živem Bogu! Ali ne verujete? — Ne! — Zelo obžalujem. Dozdeva se mi, da imate fiksno idejo, da je pismo v trdni zvezi z zločinom . . . Glejte, gospod, ako bi ne imel pred očmi, da si nakopljem neprijetne sitnosti, bi vas sedaj, lahko javil policiji. — Svojo oblast ste zlorabili. Zelo spretno ste ponaredili mojo pisavo in s tem priklicali na moje stanovanje Elijo Bergerja. V zasedo ste ga izvabili . . . — Torej veste? — Celo to vem, kar ste potom n kega nosača Bergerju sporočili v mojem imen j. Toda nisem vas poiskal, da bi va- radi pri -velike gorečnosti ošte.val. — Marveč. — Dokazati vam hočem, di; tudi jaz želim, da tudi jaz želim, da pride morii . čim prej v roke pravice. En del, ker sem :: obiteljo Berenyi v starem in dobrem prijateljstvu, z druge strani pa me je vaše ne-osnovano sumničfcnje zelo neprijetno dir-nilo . . . Naposled pa, znan zdravnik sem in kaka morebitna aretacija bi uničila mojo moralno eksistenco. No, G id o Eeia?-nyija sem pripravil do tega, da vam za a -tovi tritisoč goldinarjev nagrade, ako pridete do cilja . . . Glejte, tu njegova pismena izjava. (Dalje prih.) Četrtek, 3. maja 1928. Stran 3 Pozor, slovenski Amerikanci. K. S. K. JEDNOTA, SPOŠTUJ SVOJE SLOVENSKE DUHOVNIKE! (Napisal za "Am. Slov." Very Rev. M. Šavs, dekan v Shakopee, Minn.) Bilo je ob času slovesnega | tansko pisarenje slovenstvu v shoda K. S. K. Jednote v Eve- Ameriki veliko škoduje: pri leth, Minn. Govorili so veljaki | nekaterih mori ali vsaj slepi slavospeve Slovencem na Iron j verski in nravni čut; pri drugih Range. Med njimi nastopi se- ohlaja voljo do dobrega cielo-danji nadškof v Cincinnati, O., vanja v prid slovenstva; druge Rt. Rev. McNicholas, takrat zopet utrjuje v hudobiji; sla-škof v Duluth, Minn., in pravi botneže pa spravlja v narodno NIAGARA VODOPAD V ZIMSKEM ČASU. med drugim: "In ti slovenski brezdelje ter v časno bedo in rod: spoštuj in rad ubogaj; večno pogubo duše. svoje duhovne vodnike, svoje duhovnike. Očitno tukaj povem, da iriaiam niti bolj vestni vnih duhovnov v SVl ' - v 3C vaši duh 3vi r . .. .-err: Pa boste rekli: Zakaj se pa slovenski duhovniki ne branijo? Zakaj! Ali veste, zakaj? Evo, vam odgovor: Slovenski duhovnik na slovenski župnij, g. A. Podgoršek bra -lil m zane3i„'ivi .nr.io vinogradu C os p <- ' . sen sem na nje jaz, dite na nje tudi vi!' . - - m v zoper brezverca Kondeža (ka- i.1 '.»no- :eri je že "vpepeljen" ali no • .ii bo- "vpekljen") in pravdo dobil. Ir zagr- Kondež je šel v keho, njegov melo je po dvorani iz navduše- list pa bil prepovedan na pošti nja in tisočerega rokoploska. Združenih držav. Seveda je Med poslušalci je bil tudi člo- moral č. g. Podgoršek ostudne vek dolgočasnega obraza, dol- slovenske izraze prestaviti na gih suhih rok, dolgih prstov, j angleški jezik, da jih je razu-ki je ploskal, kakor bi dva lo- mel sodnik Landis v Chicagu. delokrogu. Radi ga poslušajo, Brco njim in njihovim lažnji-........... _ „..... __ ___ % njegovi nasveti navadno obve- vim listom vselej in povsodi, parja padala'drug na drugega. In, kaj je sodnik Landis rTkeh ljaj0, sami veste' kako kJ*er si slovenski Amerika- __' • T^Vi ^ Pn+l,^!;-, — ______________________•» ■ v - . , . Znan se mi je zdel izza časov ko je obsodil Kondeža? Rekel'I?^'" Catholic priest was nec gospodar v hiši! Bolje bo mojega bivanja v Tower,Minn.,' je: "Kar gabi se mi, da moram! j" ere he said {t — & must za-te; bolje za slovenstvo v koncem prošlega stoletja. To- noslušati take nac-niusnosti. _.S0 the Fath«r is right! Ameriki. prošlega stoletja. To- poslušati take nagnjusnosti rej vprašam soseda: "Kdo pa Nisem vedel, da je sploh kak je oni-le ploskač tam-Ie?" jezik na svetu, ki bi imel take "To je Mr. Pezdevc." ostudne izraze. Niti verjeti ne "Pezdevc? Se pač motim; morem, da se kak narod drzne mislil sem na drugega." očitno rabiti in govoriti take "O, saj to ni njegovo pravo podlosti. In celo v tisku! In to ime. To ime si je le prislužil t[ ljudje čitajo?!" — po svojem obnašanju in delo- Slovenski duhovnik se ne vanju. Tako ga tu na Iron brani> ker £a sram> da bi Range imenujemo, zato,ker ka- inorodcem dal vedeti slovenske mor pride, vedno prismrdi in jezikovne ostudnosti. Slovensk1' odsmrdi. Ali po domače reče- duhovnik se ne brani, ker noče no, njegovo obnašanje in go- sramotiti lastnega naroda pre^ vorjenje in delovanje vedno cika bolj na smradljivo stran — od tod prisluženo ime 'Pezdevc'. Vpliva pri nas nima prav nobenega, dasi se rad šopiri kakor petelin na gnoju." Tako na onem nepozabnem slavnostnem shodu. Kmalu po amerikansko javnostjo. In to bi moral storiti, ko bi moral prestavljati na angleščino onp ostudnosti in budalosti v sl^ venskih brez verskih listih. Sl^ venski duhovnik ima preve" drugega potrebnega dela, d" se ne more ozirati na smrdljivo blato v nasprotnih listih. Slo- onih dneh pa čitam v "Prosve- ti" iz peresa onega ploskača v®nski duhovnik pa tudi opra oster, neutemeljen, lažnjiv, o- vičeno misli: slovenski vernik studen napad na obče spošto- branijo svojega sloversK vanega slovenskega župnika duhovniki! Tako pravi Amerikanci. Pa bodo rekli: amerikanski Slovenski Amerikanci, ali ve- duhovnik je all right; mi piše-ste, zakaj Glas Naroda, Pro- mo samo zoper slovenske far-sveta in drugi njihovi kompa- je, ki se žive od slovenskih žu-njoni tu v Ameriki tako satan- ljev. sko, nagnjusno in strupeno pi- Slovenski Amerikanci, še en-šejo zoper slovenske duhovni- krat, pozor! ke? Zato, ker so še "prezele- m!" So še sami "zelenci". Še vedno nam one kranjske odpadke prežvekujejo, kakor so jih znali tam onstran luže. Hodili so v svoje "črne šole", pa kam? Njihove "visoke" šole so bile kranjske beznice, ljubljanske šnopsarije, tam za Ljublja- Pred vsem si to-le zapomni te: Slovenski duhovnik v Ameriki je vsaj tako dober, učen poraben, delaven, zanesljiv ir priljubljen, kakor drugonarod-ni duhovniki. Vsak delavec je pa svojega plačila vreden. Torej naj nihče ne oponaša slovenskemu duhovniku one bore nico na Bregu, tam na obrežju , , „ v Krakovem, po pivnicah na krvav° zasluzene cente> k* Jih Sv. Petra nasipu itd. na Ely, Minn. Začudil sem se, pa se tudi spomnil na besede v Evelethu, da oni puhlež rad "prismrdi in odsmrdi". Čakal In res, preveč je teh slover skih "pobožnih" kimavcev, ki radi na vse strani prav dajejo. Pravijo: radi ljubega miru. sem na posledice, ker sem ve- Zraven pa še ti "pobožni" stre del, da pri tem ne bo osla i o. hopetneži kličejo ljubega Boga Čaka'i sem precej olgo in pa- na pomoč, češ, Bog se usmili "ir-žil,odkod pride odgovor. Vzra- že kaznuj te hudobneže — sa- dostil sem se, ko sem zvedel, mi pa v svoji lenobi nič ne sto- da je glavni predsednik naše re niti z jezikom, še manj pa v Jednote, Mr. Anton Grdina, moško nastopil, kakor mu veleva moška čast, katoliška zavest in dolžnost kot oredsedni- ka K.S.K. Jadn--::< . ~ Pa vsaj očitno -- 7 ". • kakor tudi \:v. ■ ■ j : > /. : d - .m- - lin ostal ecuiti. .< . • . zc čast slovenskega . , n".-. . ir dognal, da j s si- j zadela pravična kazen brekovalca. Sedaj pa, slovenski Amerikanci, pozor! Dobro veste, da je med nami Slovenci tu v A-meriki še vedno nekaj prav takih hujskačev, opravljivcev in dejanju. Morda boš cek> našel brezbožen list prav v njihovih hišah. Takim "pobožnim" sloven- , ski m kimavcem : Bog se 'usmili! Za nič ?te! Nič dobrega ne storite niti za slovenstvo v Ameriki, še manj pa Bogu ni ljubo. Veste, kaj irski Pat ali Ivlike pove onemu, ki mu blati vero in njegovega duhovna? V onem zaduhlem, smradljivem ozračju, pijani, omoteni in obteženi na duhu in telesu so te izpite duše srebale drug od drugega budalosti, "modrost" in "oliko", s katero sedaj hočejo "o-srečevati" in "likati" vas tu v dobi na slovenski župniji. Slovenski duhovniki na neslovenskih, nemških, angleških in poljskih župnijah naj vam služijo za primero. Tu v Min-nesoti smo slovenski duhovnik1' v večini po drugonarodnih župnijah. Torej se tukaj lahko Ameriki, vas, ki ste že mnogo ™eri™° 2 drugonarodnimi du-let več tukaj in veste vsaj de- hovnikl s svojo delavnostjo, po- setkrat več o pravih amerikan-lrab!1(?stj01..i1n Priljubljenostjo skih razmerah, nego oni buta-1med katollskim ljudstvom. In se i.tt lil ž ti - sti kranjski "zelenci", ki vam vsiljujejo za učit^^1 vodnike in — za pijavk: ruhe vaših amerikanskih dolarjev. Vi Slovenci v Ameriki, ste tej samogoltni pa leni gadji zalegi devetindevetdeseta briga — diše jim pa in sline se jim cede in skomina jih po va-| ših žepih, po vaših trdo prislu- ] prav tu v Minnesoti se sijajno rk pokaže, da slovenski duhovnik lil' -i . • nikdar in nikjer ne zaostaja za drugonarodnimi duhovniki.Kje ste dobili zadnja dva slovenska škofa? V Minnesoti. Kje imate danes dva slovenska prelata? prevečkrat bridka resnica. Slo- Pogled na vodopad Niagara zimskem času, ko je struga z jezena od velikih kosov led ki se včasih nakopičijo drug na drugega do visočine 70 čevljev pa bila je njegova obča pr ljubljenost in delavnost me* drugorodci, katera mu je prislužila to priznanje in dvakrat čast škofijskega upravitelja. Torej Slovenci v Ameriki, ali sprevidite razloček med slovenskim duhovnikom na slov. župniji in slovenskim duhovnikom po drugorodnih, recimo, tujih župnijah? Tujci slovenskega duhovna spoštujejo, ga časte, ljubijo in če treba branijo proti vsakemu napadu. Dajo mu, kar mu gre, brez mrmranja in nevošljivosti in večkrat kaj več postransko. Slovenci pa zapeljani in zaslepljeni po svojih "zelenih" vodnikih, blatijo dobro ime svojega lastnega rojaka duhovnika v besedi in pismu; le neradi mu privoščijo trdo zasluženi vsakdanji kruhek in še rovarijo in hujskajo v njegovi slovenski župniji, da bi odvrnili, če mogoče, še dobrohotne verne Slovence od cerkve in duhovnov. Slovenski duhovnik, ki se posveti delovanju med Slovenci v Ameriki, se mora že naprej pripraviti na žrtve; na sramo-tenje in blatenje svojega dobrega imena, odreči se vsem častem; delati noč in dan in se slednjič v pravem pomenu besede izživeti in žrtvovati in umreti za blagor in v prospeh svojega nehvaležnega naroda. Slovenski rojaki v Ameriki, ali ne razumete? Bridke besede vam pišem, pa so žalibog le ,._;ženih dolarjih v a;. | grla so veo. .o lač o poželjiv te"-a na.; iljenosti V Minnesoti. V kateri nadško-fiji sta danes izmed trinajst dekanov dva Slovenca? V St. Paul, Minnesota. V kateri nad- sliokk st?. danes izmed devetih v -—mi rLCIJ ia;,njivega o-.— Pripelje mu eno na gofljo, da se kar "ta rudeča" pocedi, pa je konec brezverskega go-bezdanja. Slovenski Amerikanci, ali veste, kaj pravi Amerikanci mislijo, govore in pišejo o katoli- obrekovalcev slovenske duhov- ški duhovščini? Pravemu Ame-ščine. Dobro veste, da sloven- rikancu je katoliški duhovnik ski brez verski listi prinašajo pred vsem gentleman, potem dan za dnevom, teden za ted- olikanec prve vrste; poštenjak, nom strupene napade, nagnjus-1 vesten delavec v verskem in ne laži in obrekovanja in na- 'družabnem oziru; zvest vodnik tolcevanja zoper vero, duhov-j svojih vernikov v verskih nike, posebno zoper slovenskega duhovnika na slovenski župniji. Tudi dobro veste, da to sa- m državnih dolžnostih. Radi ga vabijo na zborovanja, prireje-na za občni blagor v njegovem Torej, tam niso nič ga znali, tu pri nas se pa in d nočejo priučiti pravega ameri-kanstva. So preleni. So preza-biti. So prehudobni. So prepu-hli v svojih možganih. In ti kranjski "zelenci" naj nam starim slovenskim Amerikancem stare smrdljive kranjske flavze pogrevajo? In to naj bodi nam slov. Amerikancem prav? Mi, stari slovenski Amerikanci, naj se damo voditi tem propalim kranjskim "zelencem"? Naj se gredo solit! Ti pa, slovenski Amerikanec, ki se zavedaš svojega poštenega amerikanstva: obrni hrbet tej kranjski "zeleni" sodrgi! venska mati vas je rodila; slovenska mati vas skrbno v sv. veri vzgojila; slovenska mati vam je s solznimi očmi pri težkem slovesu v tujino ali morda župnikov kar na smrtni#postelji vestno in lju-; ovenča . V St. Pan";, Ibeče zaničevala : sinko, hčerka, • " pavelški nadškofi- i ne pozabi mi na Boga, ostani ni niti ene slovenske župnije, izvest sv. Cerkvi; prekrižala te rc'Al( V isti nadškofi j i je Slovenec je in se s težkim srcem poslo- venskim voditeljem v njih težkem delu posebno na slovenskih župnijah. Ljubite in spoštujte jih. Dajte jim videti in čutiti, da so vam res dobrodošli. Bodite jim v čast in radost v vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti. Sodelujte ž njimi v časni in večni blagor slovenskih župljanov, pa tudi njim samim v srečno zadovolj-nost in še nadaljno voljno požrtvovalno delovanje med vami. Posebno pa ti, ljuba K.S.K. Jednota, pomisli, čegavo dete si. Članstvo naše Jednote, vedite, brez slovenskih duhovnov bi vi ne imeli svoje slovenske Jednote. Slovenski duhovnik vam je Jednoto izplodil, vzgojil, u-redil, negoval, širil in ohranjeval. Slovenski duhovnik še danes plamti v rodoljubni ljubezni za procvit in dobrobit K.S.K. Jednote. Ni li slovenski duhovnik v slovenski župniji, ki v cerkvi in po hišah svoje župlja-ne vedno nagovarja in jih vodi pod okrilje K.S.K. Jednote? Ni li slovenski duhovnik v slovenski župniji, ki v slovenski žup-ni šoli nagovarja slovensko amerikansko mladino, da se ! združi v mladinskem oddelku z nami v K.S.K. Jednoti? Ti, članstvo K.S.K. Jednote si desetkrat premisli," predno se drzneš nasprotovati blagim opominom in navodilom svojega rojaka duhovnika. Njegova beseda naj ti je zlata beseda, dragocen zaklad, Katerega si skrbno shrani v svoje srce, da ti bogato obrodi zaželjen dober sad, tebi v časni in večni blagor, K. S. K. Jednoti pa v čast, slavo, napredek in medsebojno zadovoljstvo. -o- SIMULTANI RADIOGRAMI. Iz Hongkonga poročajo o izredno važni iznajdbi na polju brezžične telegrafije. Baje je uspelo mlademu inženerju Drhtenu iz Holandske Indije najti metodo, ki omogoča iz enega samega oddajača z eno samo anteno oddajati hkrati 10 brzojavk. Sprejema pa se vsaka brzojavka na drugem prejemaču, in sicer le tista, ki je zanj namenjena. Pri iznajdbi gre za izboljšano simultano telegrafijo, kjer izžarja antena hkrati valove različnih dolžin in se da vsakemu valovnemu nizu naprtiti druga brzojavka. Simultano telegrafijo so skušali uvesti že pred leti, a je ostalo le pri nekaterih intere-santnih poskusih. Le radiotele- grafska postaja v Bernu in neka angleška postaja sta se posluževali simultane telegrafije, a sta oddajali le po 2 brzojavki hkrati. MOHAMEDANSICI MODER-NIZEM. Na mohamedanski bogoslovni visoki šoli v Kairu se je med dijftštvom začelo močno gibanje, da naj bi turški bogoslov-ci opustili kaftan in oblekli moderno obleko, kot pokrivalo pa nosili fes. Mohamedanski verski krogi so odločno proti temu gibanju ter so poslali staršem slušateljev okrožnico, v kateri jih pozivajo, naj nastopijo proti modernističnim težnjam svojih sinov. -o- ŽGANJA SI NE DAJO VZETI Finci so jako kulturen in napreden narod, toda isto veliko napako imajo kakor mi Slovenci — nepoboljšljivi pijanci so. Ministrstvo za socialno politiko v Helsingforsu objavlja statistiko, ki kaže, da je splošna alkoholna prepoved rodila ravno nasprotni učinek, nego bi morala. Samo I. 1927 so se zvišali slučaji pijanosti, s katerimi so imele opraviti oblasti, za 14 odstotkov. Slučaji prepovedane žganjekuhe in vtiho-tapljanja alkohola so narasli od 20,532 1. 1925 na 24,519 1. 1927. Tekom lanskega leta je finska policija zaplenila po 508 tajnih žganjarnicah 43,-793 litrov alkohola, aretirali pa so zaradi pijanosti 87,191 oseb, med temi 2516 žensk. — Zaradi pijanosti je bilo obsojenih lani 73,829 oseb. -o- VOJNE NI MOGOČE POZABITI. Te dni se je pripeljal iz Ze-dinjenih držav na Francosko 371etni bivši legijonar Ernest Strieker, ki se je v svetovni vojni boril na francoski fronti. Takoj se je odpravil v Beleau, •kjer je pokopališče in spomenik 12. divizije. Naslednji dan so našli Strickerja pred spomenikom mrtvega — ustrelil se je. V pismu izjavlja, da ne more pozabiti vojnih strahot, zato gre v smrt. Prosi, da ga pokopljejo ob vojnih tovariših. -o- ŽAGA PETRA VELIKEGA POGORELA. V Amsterdamu je te dni do tal pogorela zgodovinska žaga ("De Grootvorst" — Veliki knez, v kateri je delal 1. 1697 kot navaden tesar — car Peter Veliki. učitelj in ravnatelj cerkvenega petja; v isti nadškofiji dva Slovenca profesorja v semenišču; vila. — Rojak, si li na vse to že pozabil? Ali si se skazal nevrednega take slovenske mate- Denar v Jiigoslavifo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO: Za 9 v isti nadškofiji izmed tristo Ire? Si li bedni brezčastni po-1 oseminsedemdeset duhovnov i zabljivi porodica; neznačaj-■ samo trinajst Slovencev, izmed ,než; brezverski slovenski od-dvesto devet župnikov pa deset padnik; sramota svojemu narodu; gubitelj in zapeljivec Slovencev. Škofa Trobec in Stariha sta postala škofa iz vernega slovenstva v Ameriki? nemških župnij; škofje Bara-j Če je tako — beda ti na tem ga, Mrak, Vrtin niso služili na | in na onem svetu, beda in brez-slovenskih župnijah; mon-jčast še tvojemu trohnelemu signor Ogulin na nemški, žup- truplu v grobu, beda ti Judežu niji; monsignor Bilban ni po- 'med svojimi rojaki! stal monsignor zato, ker je slu-1 Slovenci v Ameriki, skazujte čajno župnikoval na slovanski 'se verne in vredne sinove in župniji; pokojni monsignor hčerke verne slovenske matere. Buh se je žrtvoval za Slovence, Bodite vestno udani svojim slo- /M>. i:Knowiti isn i His vvtlr me [faious pr'>on By Thornion Plsher^ 6.00 10.00 15.00 20.00 25.00 35.00 50.00 71.00 100.00 200.00 300.00 400.00 500.00 600.00 700.00 800.00 900.00 1000.00 dolarj*i .0 6JL5 . 11,25 10.S6 . 21A5 2&J&B 80.70 51.90 77.80 . 108.00 . 204.50 . 806*00 . 407.60 . 500*00 , 010.00 . 712.00 . 818.00 . »14,00 . 1018.00 Zrn dfe«rj«i 200 Din 500 Din 1000 Din 1500 Din 2000 Din 8000 Din 4000 Din 5000 Dtn 10000 Din 15000 Din 20000 Din 80000 Dtn 40000 Din 50000 Din 60000 Din 70000 Din 80000 Din 90000 Din I 4.46 9.80 18.90 28.00 87.00 55.40 78.60 91.60 182.00 278.00 868.00 548.00 724.00 90&00 1082.00 1860.00 1441.00 1620.00 i 25» pcilljk« po poftti m sprtjwa Orders, American Bcpros* Ček, ali p« bančni draft. Osebnih čekov po poitf ne ipiajsniflatto. Nobenih drofft pristojbin in Metropolitan State Bank STREET, CHICAGO, Uradujamo: Demm ed 91OO ijobrnj 4j00 pu* poldne. Ob torlrfh in sebodk de KAPITAL IN PftEMTtKs PROMET IN VIKI NAD *M0Q,00CMX> Btr iti I Četrtek, 3. maja 1928. IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) zopet kar je nekoliko več^ druge manj od akra na leto, meni zagonetno. Ali dopisnik naj ve, da, kjerkoli se naleti na olje, se lastniku dotiene svote ne izplačuje, dobi le vsak osmi sod, ako pa je kake vrste ruda, pa osmo tono. Dopisnik piše: Tukajšni vro'ci so bogati; prvi vrelec je bil s pet milijoni kubičnih čevljev olja. Ha, ha, ha, kaj pa to! Pri nas pa samo plin in njegov pritisk merijo na kubične čevlje in je takoj za rabe . olje pa morajo preparirati. Nadalje pravi: Tukaj je že 23 vrelcev, nove pa vrtajo. Nekam čudno zveni. Pri mojem sosedu so naročeni na "Muskegan Chronicle", dnevnik, ki poroča vsak > gibanje. Iz njega pa se razvdi, da je komaj sedem ali osem obratujočih vdolbin, ki tedensko producirajo do se-demtisoč sodov olja. To^ej, če jih je 23, potem jih je 15 suhih, ako ne vlivajo vode vanje in ni groša ne za enega ne za drugega. Nadalje pravi: Zemlja je neizmerno bogata in je nikakor ne prodajajte. Nekam čudne . . , ..... . , v -r, , , - vseh zadevah, ticoeih se na zven to po usesih. Pred neka? i A 0 . redili kupčijo. Povrhu vsega mu bom pa dal jaz pet "bak-sov" komišna od vsakega akra. Torej na noge. Takih prilik bo lahko še več! Rudolf Snider, Box 72. -o- NAZNANILO. Vsem našim naročnikom in rojakom v Clevelandu, O., naznanjamo, da je od 1. maja naprej, naš glavni in EDINI prebivalci pa pripovedujejo, lokalni zastopnik za celo mesto da so njihovi predniki na moč- močvirjih v Schleswig-Holetei-nu. Tudi to truplo je žensko in ima čevlje na nogah. Obleka je še dobro ohranjena; okoli vrata ima umetno izrezljan robec. Vsiljuje se vprašanje: Odkod ta trupla, kakšna usoda je zvfezana z njimi? Domneva se, da je ljudstvo na ta način sodilo prešestnice, da jih je pogrezalo v močvirje. Močvirski Cleveland, O., naš vrli M m£Hm&t MR. MIKE POKLAR, 19397 Tyronne Avenue CoHinwoocL Prosimo vse naše naročnike, kakor tudi druge rojaka, da to vzamejo na znanje in se v leti je pa svojo farmo pustil, katero je kupil pred 18 leti, in se preselil na drugo. In ko je časa pozneje j , i . . ~~~ "T nhn+flvli«. i Clevelandu m pobirati ga lista A. S. in našega p jetja sploh, vedno obrnejo do Mr. Poklarja, ker le ed'no zaznal nekoliko —°n ima pravico nas zastoPati v za kupca, jo je brez obotavlja- v .. , t no za nas list. Na niega se obr- Jaz sicer ne mo- i .. v . J , , . , . nite, ce imate kake pritožbe, da zemlja okoli, ] i r • ' - M Holtona in Hesperije ne vsebu- I,.1 /prmombe "aslova alt ka-J odšel v pragozd. Pes seveda ne je kakih rudnin ali olia. Ali v fhf egf tln 011 bo vse uredi1' govori. Morebiti je njegov go- kakor treba. nja prodal, rem trditi, virjih opravljali bogoslužje in darovali bogovom človeške žrtve . . . Svoj čas so našli pri Brammerju golo moško truplo, v klečečem položaju, s prekri-žanimi nogami, desno roko za tilnikom, levo pod vratom. — Okoli rok in vratu je bila ovita "trta", zvita iz hrastovih vej; zraven so ležali trije debeli kamni. Tudi to truplo je ležalo v močvirju že nad tisoč let. Sedaj se nahaja v muzeju v Ra-dinu. FAWCETTOV PES. Znani angleški raziskovalec polkovnik Fawcett je izginil 1. 1925 v Braziliji brez sledu. Neki Indijanec je pripovedoval, da je odšel polkovnik med prazgodovinske razvaline v gozdovih Matto Grosso na jugu dežele. Nosači so zapustili raziskovalca iz strahu pred besi, ki baje prebivajo v razvalinah. ,To je bilo zadnje poročilo. — Zdaj pa je pritekel iz notranjosti dežele Fawcettov pes. Našel je hišo lastnika kavnih nasadov Falvaoja, kjer se je pred leti ustavil njegov gospodar za več tednov, preden je vprašanju takega problema ne moreva -ne jaz, ne on dati nobene ia odgovora. Najlepše bilo bi za oba, ako rečeva, da ničesar ne veva. Kajti Muskegon je od Holtona oddaljen po njegovem zatrdilu 22 milj. — Mačka v žaklju hvaliti se ne sme. lahko se dogodi, ko se ža-kelj odveže, da namesto mačk?, skoči ven pisan dihur. Obenem naznanjamo, da ima on v zalogi knjige Goriške Mohorjeve družbe za to leto, ki so izredno zanimive in priporočljive. Kdor jih kupi, dobi obilo dobrega berila zase, pomaga pa tudi slovenski propagandi v zasedenem italijanskem ozemlju. Clevelandski Slovenci so vedno med prvimi, ko se gre za dobro stvar, zato Roiaki iz Minnesote, kateri zemljo upamo> da kodo tudi P° teh knjigah segli z istim navdušenjem. Mr. Poklar pa ima v za- so pred 18 leti kupili ob Eel i reki, mislim, da jih je zelo malo ali pa nič, da bi la- . . ^ , , stovali še od takrat kupljeno logl t^druge knjige in blago nase knjigarne. Vsem rojakom ga toplo priporočamo. , Upravništvo Amerikanskega Slovenca. -o- se zemljo. In ako pa še kateri ima ali lastuje, bo moral še dolgo čakati kupca. Dočim pa lahko takoj podpiše tozadevno pogodbo s kako družbo. Samo o-prezen naj bo, kaj bo podpisal in za koliko časa. Da bodo čitatelji A. S. nekoliko informirani o tej stvari, jim bom dal po moji zmožnosti nekoliko podatkov od mesta Muskegona. Nekako 150 milj severno je mesto Saginaw, kjer imajo tudi oljne vrelce. In po mnenju ekspertov, gre nekako približno 2 do 3 milje širok pas od Muskegona proti onemu mestu. Preskusili bodo v več mestih z vrtanjem, kako globoko leži in kako se vije. In seveda bo vzelo precej časa za končni rezultat. Ne ve pa se še, kako bo izpadlo. Dopisnik iz Holtona svari in prosi, ne prodati zemlje. Jaz pa pravim, le prodajte, ako vam kdo dobro plača. Mogoče se bodo sedaj pojavili kaki sladkobesedni agenti, kakor so se bili pred osemnajstimi leti, ki pa ne bodo kupovali, marveč prodajali, hvalisali bodo mogoče zemljo in zraven še obljubljali, da je olje. Takih sladkoustnežev pa naj se rojaki ogibljejo. Kajti poleg dobre, je tudi tukaj veliko slabe zemlje, ki ni za farmarstvo. Ako pa v slučaju bi bile bogate zaloge olja, pa prav gotovo ne bodo dali prve prilike Slovencem, da bi se okoristili, zato bi že preskrbeli,drugi. Ako pa Mr. Rupar ve za kakega takega agenta, da kupuje zemljo, ga uljudno prosim, da ga pošlje k meni, in ako mi plača enih $100 ali $150 za aker, tedaj, bogami, da bomo takoj na- Opozarjajte svoje prijatelje in znanca na zanimive povesti y "Amerikantkem Slovencu!" MRLIČI V MOČVIRJU. V zadnjih desetletjih so na- ": šli v nemških močvirjih pri re- ' zanju šote že cclo vrsto tako imenovanih močvirskih ?v.-r- i j cev, človeških trupel, ki so le- j j zala v močvirjih že 1000 do i! 1600 let. Skoraj vsa ta tru ;hi — 54 po številu — so ženskega spola in vsa imajo čevlje na nogah. Prav te dni so zopet našli tako truplo v dithmarskih spodar, kateremu je bil zelo udan, zdaj že mrtev? Morebiti pa je nosil pismo, ki ga je izgubil med potjo? Vsekakor je brzojavil Falvao v London, odkoder je odpotovala teden dni pozneje pomožna eksRedicija. ZDRAVSTVO. NALOGA BELJAKOVIN V ČLOVEŠKEM TELESU. Naloga prehrane je, vzdrževati ravnotežje med prejemk1' in izdatki redilnih snovi v telesu. To ravnotežje vzdržimo, če dovajamo telesu toliko in tako hrano, da krije potrebe in po-troške. Vsako delo, ki ga organizem opravlja, tudi dihanje, prebava, gibanje, telesni in duševni napor ima za posledico Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN. Cor. 6th & Portland Stra. Tel. 25 CALUMET, MICH. SPOMLADNE OBLEKE. Naznanjam, da sem prejel ravnokar veliko zalogo spomladnih in letnih oblek za može in fante, v^ake barve in velikosti. Pridite in o-glejte si jih! Ravno tako imam veliko zalogo obuval, s katerimi vam postrežem v zadovoljnost! Cene zmerne, blago jamčeno, — postrežba točna! Slovenskemu občinstvu se priporočam v naklonjenost! FRANK OPEKA Trgovina z mešanim blagom in obuvali. 502 — 10th STREET WAUKEGAN, ILL. porabo gotovih redilnih snovi. Ako dobi telo teh premalo, se hrani od telesnih reverz in ko so te porabljene, jemlje snovi telesa. Telo izgublja na teži, kri slabi, pojavi se hiranje in nazadnje smrt. Vsprejemanje hrane urejujeta glad in žeja. Glad je zahteva organizma po jedi. Občutek suhega, pekočega grla je zahteva organizma po tekočini. Vsaka redilna snov vrši v telesu važne naloge in vsaka prispeva, da se vrši poslovanje v redu in brez ovir. Med redilnimi snovmi zavzema prvo mesto beljakovina, ki ima svoje ime po beljaku jajca, v katerem se nahaja. Beljakovina tvori mišice (meso) in služi telesu v iste namene, kakor zidarju gradivo. Če manjka v hrani beljakovina, telo ne more rasti in se povolj-no razvijati. To velja še prav posebno za doraščajočega človeka ; saj moremo s tehtnico u-gotoviti, kako privzema telo v tej dobi stalno na teži. Otrok, čigar hrana vsebuje premalo beljakovin, zaostane v rasti in razvoju. Beljakovine so tudi bistven del telesnih sokov, kakor krvi in prebavilnih sokov, ter obenem nadomeščajo v telesu porabljene beljakovine. Potrebno beljakovino nahajamo v jajcih, mleku, siru, mesu, v stročnicah in v žitu. Doslej je veljalo pravilo, da je beljakovina vseh živil enakovredna. Znanstvene preizkušnje so pa pokazale, da imamo živila s popolno in nepopolno beljakovino. Kruh vsebuje beljakovine. Ce bi pa hotel kriti človek potrebo po beljakovinah s samim kruhom, bi shiral vsled pomanjkanja beljakovin. Odkod to? Beljakovino sestavlja 18, takozvanih amninovih kislin in le tista beljakovina je popolna, ki ima vse kisline. Če bi ena sama od teh manjkala, je pravilno življenjsko delovanje v telesu onemogočeno. Popolne beljakovine so v mleku, s> ru, jajcu, mesu, krompirju in zelenih delih rastlin, n. pr. v špinači. Nasprotno manjka v moki, fižolu, grahu in leči nekaj teh kislin in beljakovina teh živil je zato nepopolna. Ako pa pridenemo nepopolnim beljakovinam le malenkostno količino kakega živila s popolno beljakovino, n. pr. kruhu par žlic mleka, izpopolnimo nepopolno beljakovino. Za gospodinjo je torej važno, da preudarno izbira in sestavlja živila in se varuje vsake enostranosti pa tudi potrate. Kadar uživamo meso, izloči- mo iz jedilnika drugo beljako-vinasto hrano, n. pr. z jajci in mlekom pripravljene močnate jedi. Ako pa tvori jed živilo z nepopolno beljakovino, ga napravimo s primerno pripravo popolnega. Tako pijemo h kruhu mlečno kavo, kuhamo riž in zdrob z mlekom, zamesimo v močnato jed jajca ali mleko. Beljakovino v fižolu, grahu in leči napravimo z malenkostnim pridatkom mesa popolno. Ker je znanstveno dokazano, da potrebuje telo sorazmerno le malo beljakovin, se nam je varovati vsake potrate, ki nam po eni strani prazni žepe, na drugi pa obremenjuje in slabi pre-bavilne organe in povzroča bolezni. NAJBOLJ ZDRAVO VELE. MESTO. Največje mesto v Avstraliji je Sydney, šteje čez 900.000 prebivalcev. Dr. Purdy, najvišji zdravstveni uradnik v Syd-neyu, je podal poročilo o zdravstvenih razmerah mesta in je izjavil: "Sydney je cd vseh mest na svetu, ki štejejo več kot pol milijona prebivalcev, najbolj zdravo in ima v tem oziru rekord." Od 100.000 prebivalcev jih je umrlo leta 1924 samo 928, to se pravi 9.28 na tisoč. Od 1000 dojenčkov pod enim letom jih je umrlo samo 57. Povprečna umrljivost ■ v zadnjih petih letih je bila 9.35 na tisoč. Purby primerja ] s Sydneyem ona velika ameri-|ška mesta, ki imajo najboljše | zdravstvene uredbe, in dobi za Newyork 11.2 odstotka u-mrljivosti, za Chicago 11.1, za Philadelphio 12.7. V Sydneyu zniža poleg izbornih zdravstvenih naprav umrljivost tudi iz-Jredno ugodno podnebje. — V j Sloveniji znaša umrljivost pov-I prečno 18 odstotkov. Naročite knjige iz seznama Naših knjig. I. POVESTI IN ROMANI. .SO .35 .50 .45 ™ .50 .65 .65 — .70 .40 TEMPERATURA POD KLOBUKOM. Neki francoski zdravnik je izmeril temperaturo pod klobukom in našel, da je ista za deset stopinj večja od temperature zunaj v naravi. Ako ima poletni dan 68 Fahr. toplote, tedaj znaša na glavi 78 stopinj. Sklepa, da je ta po-pod klobučinastim pokrivalom večana temperatura vzrok mnogim boleznim in svetuje lahka pokrivala za poletno dobo. .50 .45 .75 1.25 .45 ..... 1.50 ! .so: .50 .20 Pri peku je vse majhno. — Urša: "Cegav je ta drobni otro-čiček?" Tereza: "Od peka debelina. On peče tudi žemlje čisto drobne . . SUPERIOR FUNERAL SERVICE Edward Schmidt, Funeral Director THE BALLHORN FUNERAL TEMPLE Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noč in dan. Phone 439. 8th Street in St. Clair, Sheboygan, Wis. JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Tel.: 377-J — 4080-W. IF^gs^Sg.......jgi.....I................i..........-...................................... Merchants & Miners Bank GALUMET, MICHIGAN Glavnica $200,000 Vj^JJI Preostanek $300,000 Ne del jeni dobiček........$190,000. GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSOtt, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik. IZVRŠUJE VSA BAHČtiA POSLA ZANESLJIVO. Agitator. Roman. Janko Kerstnik Barvaste Črepinje. Zbirka več kratkih povesti __________________________ Bele noči.—Mali junak. Romana. Dostojevski ___________________ Bitka pri Visu leta 1866. Črtica iz avstr. zgodovine ________________ Beli rojaki Zbirka povesti. Eng ruskih poUan, v dveh delih. Vsak del po _____________ Cesar Maks in Mehika. Doživljaji Avstrijcev v Meksiki _________ Colomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Me- Gangl ____________________________________ Carski sel. Jules Verne. Povest z rimee _______________________________ Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja _____________________ .75 Črna smrt. Fr. Ks .Meško. Pretresljiva povest____________ .75 Čujte nas. R. Vrabl. Kratke, zelo podučne zgodbice _____________________ ,25 Detela, zbrani spisi. 1. z v. Hudi časi, zgod. povest. Blage duše, veseloigra _____________________ ! Detela, Takšni so. Zgodovinska , povest. — Begunka. Drama v treh dejanjih ..._______________ Don Kišot iz La Manche. Pustolovski doživljaji ____________________ JO Duh v Kentervillu. Angl. pravljica _____________________________________ .35 Dušica. Roman. Prvi del................$—75 Dve sliki. Fr. Ks. Meško. Dve povesti s podeželskega življenja Fabijola, ali cerkev v katakombah. Povest "iz rimskih časov.... Furij. Burna novela iz mladeniče- vega življenja __________________________ Glad. Knut Hamsun. Roman______ Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 70 po Krist. 2 zvezka skupaj__________ 1.50 Golobovi. Novela s podeželskega življenja ______________________!............ 1.25 Gospodarica sveta. Avanturističen roman ..................................... .60 Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča ....................30 ! Homerjeva Ilijada. Fr. Omerza. Starogrška pravljica __________________ .45 Igralec. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča.....75 Ivan Cankar, Zbrani spisi. 2. zv._ 2.50 Izdajavec. F. V. Slemenik. Zgodovinska povest iz turških časov Iz dni trpljenja. Andrej Rape. Iz modernega sveta. F. S. Finžgar. Napet roman iz delav. življenja ................................... Kratke povesti ............... Izlet g. Broučka v XV. stoletje. Svatopluk Čeh .......................... Iz življenja za življenje. Kratke, poučne povesti ........................... Jagode. J. Stritar. Knjiga za od- rastlo mladino ___________________________ .50 Jaromil. Češka narodna pravljica .30 Jernač Zmagovač. H. Sienkie-wicz. Poljska povest. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .............................— .35 Juan Miseria. P. L. Čeloma. Španska povest^.__________________________________ .50 Junakinja iz Stajra. Povest iz boja med katol. in prot. vero------ 1.50 Jutranja zvezda. H. Rider Haggard. Roman ...................—....... 1.00 Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po ________~________________________________ 1.00 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova žeffitev. — Klošterski žolnir.— Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Ta-tenbach. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Zenitev iz nevoščlji-vosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro in učitelj.—Veronika Deseniška. 10. zvezek: Slovenski svetec Ponarejeni bankovci. delal, ko je krompir kradel. — Kako sem se jaz likal Jak. Ale-šovec. Povest slovenskega trpina. 1., 2. in 3. del skupno.............. ll&S Kapetanova hči. A. S. Puškin. Ruska povest __________________________1.00 Kazan, volčji pes. J. O. Curwood. Kanadski roman ---------------------- 1.00 Kmečki punt. Avg. Šenoa. Povest iz časov tlačanstva kmetov...... Knezova knjižnica. 1. zvez.: Ant. Knezova ustanova. — Gospod Lisec. — 2enitev Ferdulfa, voj- Kralj gora. Edm. Abont. Francoska povest _________________________1.00 Kresalo duhov. P. A. Sheehan. Roman iz irskega življenja_____1.00 Krištof Dimač. J. London. Povest iz burnega življenja iskalccv .95 1.09 zlata v Alaski .......................1.50 Krištofa Šmida spisL Vsak zvezek .65 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan. turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad.— Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata.— Različni sestri. Krištof Kolumb ali odkritje Amerik«. Zanimiv zgod. roman_____ Krivec. Jos. Kostanje.vec. Roman iz podeželskega življenja_____ Križev pot. Roman češkega duhovnika __________________________ Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest iz ljubljanskega življenja ________ Ljubljanske slike. Jak. Alešovec Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom ________:__________ Ljudska knjižnica, 1. in 2. zvezek. Znamenje štirih. A. C. Doyle. Za nimiva detektivska povest.— Darovana. A. Dostai. Zgodov. povest :z dobe slov. apost......... Mali klatež. Mark Twain. Povest iz resničnega življenja ____________ Mali lord. Povest iz angleškega sveta z zelo napeto vsebino______ Mali svet naših očetov. A. Fo-gazzaro. Roman iz Gornje Italije iz časov avstrijske vlade.... Malo življenje. Dr. Fr. Detela. Velezanim. pov. iz kmet. življ. Mati božja dobrega sveta. Povest iz časov turških bojev ............ Mimo ciljev. Milan Pugelj. Več kratkih povesti ......................... Misterija. G. Le Rouge. Buren avanturistični roman .................. Mladi gozdar. Izviren roman _____ Mladi samotar. Krištof šmid. Doživljaji mladega dečka ................ Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenja ______ Mrtvo mesto. V srce segajoča povest ........................................... Na krvavih poljanah. Iv. Matičič. Popis trpljenja in strahot slovenskih vojakov med svetovno vojno............................................... Na negotovih potih. Poučna pov. Na različnih potih. Povest za dečke od 11. do 14 .leta.............. Narod, ki izumira. Zanimivosti iz življenja in običajev Eskimov____ Narodna biblioteka. 4. snopič. V gorskem zakotju. A. Koder. Zanimiva poven iz gorskega o- kraja ................................................ 11. snopič. Za kruhom. II. Sien-kiewicz. Pretresljiva povest a- mcri.ških izseljencev .................. Narodna biblioteka. 7. snopič: Krvna osveta. Povest čerkeskega častnika ......... 8. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja ........................... 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest .............................30 21. snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika _____________________ .30 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Pesjakova S srce segajoč roman .........................45 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože ...........30 16., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejčkov Jože Velezanimiva povest ................. .75 29. snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Gorenjska povest .30 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca.................... .30 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ....................................30 58. snopič: Zaroka o polnoči Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca .............................. .30 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože JO 60. snopič: Emanek, lovčev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske- ga življenja ___________________________ JO Narodne pripovedke. 1. zvezek: Dominicus ________________________________35 Narodne pripovedke. ..4. zvezek: Dominicus ____________________________ .40 Narodne pripovedke in pravljice. S. Sekolov............................. ,35 Naseljenci. Ameriška povest........35 Naša leta. M. Pugelj. Zbirka kratkih povesti _________________________________ 1.00 Naše življenje. Ks. Meško. Črtice iz življenja ___________________________75 Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja____ .40 Na valovih južnega morja. Pripovedka ......................... .......35 Ne v Ameriko. J. Alešovec. Poučna povest povzeta po resničnih dogodbah ................................ AS Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič. Povest ______________________________ .50 Nihilist. Iz ruskega življenja______ .40 Obiski. Izidor Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev......... 1.25 Obrazi Ciril Jeglič. Vesele črtice .85 Ob tihih večerih. Ks. Meško, Kratke črtice ___________________________ 1.00 Oče budi volja Tvoja. Iv. Pregelj. Zanim. pov. iz istrskega življ... .50 Odiseja. Andrej Kragelj. Starogrška pravljica ___________________.... .45 .60 .50 1.20 .50 .75 1.25 .60 .90 1.25 .75 .45 .50 1.25 .45 .35 .70 1.00 1.50 .30 .35 .25 .30 .30 ...30 _ .45 ija te. ............... .30 Naročilu je pridejati potrebno svoto v poštnem Money Ordru, bančnem draftu ali znamkah. Vsa pisma naslovita na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Četrtek, 3. maja 1928. AMERIKANSKf SLOVENEC S trafiS KOLIKO LJUDI IZ STAREGA KRAJA BI HOTELO PRISELITI SE V ZDR. DRŽAVE? Koliko ljudi je v tej ali oni deželi že zaprosilo za priseljeniško vizo? Z drugimi besedami, koliko bo moral kdo, ki se-- j zaprosi, čakati, predno pride na vrsto? Koliko morajo oni čakati, ki vživajo prednost v kvoti'.' Ta in slična vprašanja se stavljajo dan na dan od lju-v ki :ji radi vedeli, kako upanje smejo gojiti glede prihoda ." lih sorodnikov ali prijateljev iz starega kraja v Ameriko. Preti no razpravljamo dalje, naj tu ponovimo temeljne določbe kvotnega zakona. Izven kvote so samo žena ameriškega državljana ;n njegovi ne-l rečeni otroci pod 18. letom. Na prošnjo umeriškega državljana na g vi-era! nega priseljeniškega k " lisarja v Wash in g-tonu (Fo'rn 633) ti dobijo pravico do i .venkvotne priseljeniške viz in lahko pridejo takoj. ?> izun teh sorodnikov so izven .vote le še sledeči razredi: ebe, rojene v Kanadi, Kubi, Mehiki ali kaki drugi republiki Centralne ali Južne A-merikc, ter njihove žene in roci tu l z bol nadalje duhovniki in ■1 j i p ro fes e r j i: si e r! n i ič i nnhajiijo v Združene >i.i v svrho študij. Iz-□menjenih razredov ■ ii> snkdo, ki • * hoče prise-v Združ 1 le države, pod (Oseb. prihajajočih za-; "!io, navadno na šest rnese-' V. tu ne omenjamo.) Kar se tiče kvote, velja na-;o, da v akdo oi dežele, kjer se nalia-.ikvov ojstni kraj. Po en a. i V knr-ailat ' vsa/u inozemski deželi vodiJ t'a čim c ! žele, pomenja, da oni, ki bi se danes priglasil za prednostno priseljeniško vizo, bi moral čakati dve leti, predno dobi uizo. Ako pa je v listi navadnih priseljencev že priglašenih 2500 prošenj za vizo, pomenja, da oni, ki se danes priglasi za ne-prednostno priseljeniško vizo, bi moral čakati deset let, razun ako bo v kasnejših letih manj na podlagi zadnjih podatkov, ki so na razpolago. Ako ni drugače rečeno, se cenitev glede prošenj za kvoto in odobrenih prošenj za prihod sorodnikov nanaša na stanje, kakršno je bilo 1. julija 1927; le glede malo dežel je bilo mogoče dobiti kasnejše informacije. Podatki glede prednostnih viz, izdanih poljedelcem, so povzeti iz priseljeniških statistik za fiskalno leto 1926. Te so zadnje, ki so bile na razpolago, in so važne v toliko, v kolikor ni mogoče razumeti položaj, v kolikor se tiče prednostnih viz, ako ne vpoštevamo povprečnega števila prošenj s strani poljedelcev, ki tudi vživajo prednost. Navajamo tudi število izvenkvotnih viz, izdanih ženam in otrokom ameriških državljanov v fiskalnem 1. 1927. * >a-si se te številke ne tičejo kvote, vendarle jih navajamo, kei so a r.im i ve. Bilo bi tu predolgo, da b\ navedli podatke za vse dežele >'ato se hočemo omejiti le na nekatere tipične dežele, zlasti seveda na Jugoslavijo in Italijo, v kvote katerih dežel je naše ljudstvo bolj interesirano. Navesti pa hočemo vsaj gledf-ečiiie dežel število prošenj za kvoto poleg zneska kvote i-me. Človek dobi iz teh podaf.-i- kvoti dotične dežele, oziroma drži seznam vs. h prošenj za priseljeniško vizo, naj je bila prošnja vložena na tem ali onem ameriškem konzulati*. Vize se izdaje jo po redu, kakor so bile prošnje vložene. Nekateri Razredi priseljencev "pa vživajo prednost v kvoti. Ti sc or*.v otroci ameriškega državljana med 18. in 21. le-or.i. n i »v oče in njegova mati in soprog ameriške državljanke. T; so edini sorodniki, ki vživajo prednost: državljan, ki pros' zu prednost v kvoti za svoje sorodnike, mora imeti čez 21 let in mora vložiti isto prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja, kot v slučaju izvenkvotnih priseljencev. Nadalje vživajo prednost (pa le tam, kjer letna kvota znaša več od 300) izurjeni poljedelci ter njihove žene in otroci pod 16. letom, ki prihajajo z njimi ali za njimi. Da dobijo prednost, ni treba nikake prošnje s strani sorodnikov ali prijateljev v Združenih državah, marveč morajo oni sami na primeren način dokazati ameriškemu konzulu, da so zares izurjeni poljedelci. Izrecno je rečeno v zakonu, da med o-menjenimi sorodniki ameriških državljanov in izurjenimi poljedelci ni nikake vzajemne prednosti. Njihove prošnje se vodijo v istem seznamu prošenj za prednostno kvotno vizo po redu, kakor so bile vložene. Ameriški konzuli ne smejo izdati več prednostnih kvotnih viz, ko! znaša polovica vse letne kvote. To se pravi, da je vsaj polovica kvote vedno rezervirana za priseljence, ki ne vživajo nikake prednosti v kvoti. Recimo torej, da kvota za neko deželo znaša 500. Najvišje število prednostnih kvotnih viz bo tedaj znašalo 250 in ostalo preostaje za navadne priseljence. Ako imajo konzuli že vpisanih 500 prošenj za prednostno vizo v kvoti te de- silci, kakor poprej rečeno, se nikoli več ne zglasijo. To je na pr. razvidno iz situacije na Danskem. Prošenj je tam kakih 15,000, kvota pa znaša 2789. Konzul tam obvešča prosilce, da bodo morali čakati kakih pet let, predno dobijo vizo. Dejanski pa znaša čakalna doba dve do dveh let in pol, ker mnogi odpadajo. Približno ista stvar je na Angleškem, kjer mora prosilec dejanski čakati približno tri leta. Na Francoskem je seveda položaj vrlo ugoden, kajti kvota je večja od števila prošenj. Jugoslavija. Njena kvota znaša 671. Število vseh prošenj za priseljeniško vizo se ceni na 35,000. Prednostna kvota znaša polovico, torej 335 na leto. Prošenj za prednostno vizo pa je toliko, da je prednostna kvota že napolnjena za približno poldrugo leto. Ne zdi se, da so izurjeni poljedelci preveč obremenili te polovice kvote, rezervirane za nekatere sorodnike ameriških državljanov. Vsaj to je soditi iz okoliščine, da je bilo v fiskalnem letu 1926 izdanih le 99 prednostnih viz poljedelcem. Ali tedaj niso mnogi znali za to prednost, in mogoče je, da bo število njihovih prednostnih prošenj čim dalje večje. V takem slučaju bo čakalna doba za prednostno kvoto seveda tem daljša. V fiskalnem letu 1927 pa je bilo izdanih i 603 izvenkvotnih viz (skoraj toliko kot sama kvota) upravičenim sorodnikom ameriških držav ljanov. Ako torej danes kdo zaprosi za prednostno kvoto, bo moral v Jugoslaviji čakati približno poldrugo leto ali več. Par sto prošenj več pa seveda takoj izpremeni ves položaj. — Kdor pa prednosti nima in se danes priglasi za vizo, ta bi moral čakati par generacij, predno pride na vrsto. Treba le izračunati: 35,000 prošenj napram kvoti od 671, od katere kov pojem, koliko ljudi bi pri-.pravzaprav polovico odvzame-|šlo v Združene države, da ni :io oni, ki vživajo prednost, — priseljevanje omejeno. Prva Razlika je taka, da tudi upa- Prednostna kvota je že napolnjena za kaki dve leti in četrt. Še mnogo slabši je položaj na Grškem, ki ima le kvoto od 100 in morda kakih 14,000 prošenj za vizo. Sama prednostna kvota je baje napolnjena že za 11 let naprej. To pa še ni nič napram Turčiji, ki ima kvoto od 100 in prošenj baje 100 tisoč. Prednostna kvota sama je baje že napolnjena za 25 let naprej. Precej ugoden je pa položaj na Nemškem. Prošenj je sicv-251,159, dočim kvota znaša 51,227. Čakalna doba bi bili torej 5 let od vložitve prošnje do izdanja vize. Dejanski p? je jako manj. Situacija na Nemškem se stalno spreminja. Znani so slučaji, ko je kdo čakal le par mesecev. Tisk in iz-seljeniška društva na Nemškem jako odsvetujejo tačasno izseljevanje vsled tukajšnje nezaposlenosti, kar ima golovc za posledico, da se mnogi prosilci ne odzivajo vabilu konzulata. ZAKLAD IZ 30LETNE VOJNE. V Pleissingu v Avstriji je kmetski posestnik Leopold Dietrich zaradi nekih naprav kopal v svoji kleti. V globini enega metra zadel na veliko lončeno posodo, poino starega denarja. Našteli so 3632 srebrnih novcev z letnicami 1625 do 1650, to je iz časa tridesetletne vojne. -o- SIRITE AMER. SLOVENCA! NA PRODAJ set za jedilno sobo hras+ov les, postelj z medenim ogrodjem, omara za obleko, gugalni stol, stojalo iz orehovega lesa. — Vprašajte: 903 Williams Se., Jcliet, lil., Phone D457-W. Prava kvaliteta si a: k !številka pomenja število prošenj za kvotno vizo. druga kvoto. i Albanija 3000—100, Avstrija 30.000—785. Belgija 10,000 —512, Bulgarsko 15,000—100, Čeh osi ova ki j a 250,000—3075. Dansko 15,000—2789, Francija 1500—3954, Nemško 251,-159—51,227, Angleško 202,-364—34,007, Grško 14,000— 100, Ogrsko 20,000—473, Irsko 30,000,—28.567, Italija 300,000—3845, Nizozemsko 21,094—1648, Norveško 34 tisoč—6453, Špansko 26,000— 131, Švedsko 20,000—9561, Švica 8000—2081. Turško 10,000—100, Jugoslavija 35,-000—671. Iz tega je razvidno, kako breznaden je položaj onih ljudi v mnogih deželah, ki bi hoteli sedaj vložiti prošnjo za priseljeniško vizo, zlasti ako ne vživajo nikake prednosti. Vzemimo n. pr. Čehoslovaki-jo, — letna kvota znaša 3075. Priglasilo pa se je že za vizo kakih 250,000 ljudi. Prednostne vize smejo znašati največ polovico kvote, t. j. 1537. V listi ni sicer niti 1000 odobrenih prošenj za sorodnike, ki vživajo prednost, ali vloženih je bilo toliko prošenj s strani izurjenih poljedelcev, ki tudi vživajo enako prednost, da ima ameriški konzulat v Čehoslova-kiji že zadosti skupnih prošenj za prednostno vizo za skoraj tri leta naprej. Prošnje za ne-prednostne vize pa se sploh ne sprejemajo več. Čemu tudi? Saj jih je že zadosti morda za celo stoletje, ako bi vsi vztrajali pri svoji prvotni prošnji. Seveda mnogi prvotni pro- Obiskujte svoje domače gledališče "THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave. nje na veliko število takih, ki so v listi, a se ne bodo nikdar več odzvali, nič bistveno ne j zboljša položaja. Italija. Položaj je seveda še j hujši kot za Jugoslavijo. Kvo- j ta znaša 3845, a število prošenj j se ceni na 300,000 in priglasi- j lo bi se jih še veliko več, da bi njihove prošnje sprejemali. — Prednostna kvota sama je že napolnjena za štiri do pet let. V fiskalnem letu je le 47 poljedelcev dobilo prednostno vizo. Pač malo jih je znalo, kako zaprositi za prednost. Ako pa se v Italiji začne zglasiti veliko število izurjenih poljedelcev, tudi prednostna kvota utegne postati iluzorična. Kako velik je naval sorodnikov ameriških državljanov, je razvidno iz dejstva, da je bilo v fiskalnem letu izdanih 7502 izvenkvotnih viz (skoraj dvakrat ..oliko kot sama kvota). Na Ogrskem, Avstriji in Ru-munjskem ni položaj mnogo boljši kot v Jugoslaviji. V Avstriji, ki ima kvoto 783, je bilo zabeleženih 30,000 prošenj. Ni bilo mogoče dobiti informacije glede števila odobrenih prošenj za prednostno kvoto. Na Ogrskem s kvoto od 473 je bilo zabeleženih 20,000 prošenj. Prednostna kvota je tam napolnjena že za tri leta naprej. Rumunjska, ki ima kvoto 603, izkazuje kakih 16,000 prošenj. KAKO SE JE IZNE-B1LA REVMATIZMA Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizein. je Mrs. Hurst, ki živi na 204 Davis Ave., F-I01, Bloomington, 111., tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le more, še drugim trpečim povedati, kako se lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu. Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta o^las in ga pošljite z Vašim .imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite. / KAKO SI JE IBSEN ŠIVAL GUMBE. Ibsen je bil mnenja, da si mora znati vsak moški v vseh neprilikah sam pomagati in nikakor ni dovolil, da bi mu njegova žena prišila kak odtrgani gumb ali zakrpala obleko ali perilo. Njegovi prijatelji so ga mnogokrat našli s šivanko v roki. Šele mnogo let kasneje je izdala Ibsenova žena. kako je bilo s tem šivanjem. Čim je namreč Ibsen odšel k počitku, je njegova žena skrivoma vzela obleko in gumbe nanovo — pravilno prišila. -o- BUDWEISER JEČMENOV SLADN? SIRUP. Ječmenov sladni sirup, ali slad ni ekstrakt, kakor ga nekateri imenujejo, ni nov produkt. Že pred 50. leti so ga ranili za različne stvari. Od časa do časa pa so vedi'o znašli še kaj, za kar sc lahko porabi. Zahteva je postajala vedno večja in treba je bilo graditi uo^e tovarne, v katerih se sedaj izdeluje sladni sirup. Kot hrana, ječmenov sladni sirup se dolgo časa ni mogel udomačiti. Njegova velika vrednost je prišla šele pred kratkim v pošte v pri raznih proizvajalcih hrane, kakršne se mnogi poslužujejo za zajtrk. S svojim proizvodom do-daje nekoliko slada, kar napravi jed bolj okusno. Uspeh produktov sladnega sirupa je bil tako velik, da je pretežna večina hrane za zajtrk najbolj popularna tista, ki vsebuje sladni sirup. Budweiser ječmenov sladni sirup je postal znamenit po sedemdesetletni preizkušnji in se ga zdaj največ proda. Dobi se ga v vseh grocerijah in delika-tesah. Imejte ga vedno pri rokah. Naši ljudje vedo, kaj je dobro, zato pa zahtevajo vedno le Bohemian Hop Flavor in The Budweiser Malt. -O- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ro hrane. (Dobri okus prihaja od s Kontrole namreč, mi posvečamo veliko pozornost in plačr.--. i najboljši ječmen, ki se ga mere dobiti. Ječ m?:., njega vse kar je slabega in ga obelimo v milijon-o. ki ro nalašč za to zgrajene. V veliki Anheizstr- opreir.imo Louisu r.a.polnjujemo kangle in jih lek prodajamo pod ctiIiei in istim imenom! iju. Strogo unijska oeiavnic?.. TT Nava I; i, S L Louis Western Sales Corporation 1525 Newberry Ave. Distributers Chicago, III. BM-63 X-000-0000^^ C-OOOOOX-ooooo OO - VSEH KRA Phone Canal 6138 Phone Craw Tor a 4124 JEV DEŽELE i t 2107-11 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. nnr T rili a j ko zadu 1. aprila. čudi; vit Wauwato c i 'i ivc vsak zdravi!,) Wis.. 4. 7i\neru -Lvhv. ii Domača trgovina za vsakovrstne hišne potrebščine" "PRIDITE, DA SE SAMI PREPRIČATE". Sedaj je čas, da si ogledate našo zalogo, če rabite le malenkost, ali kakšno veliko stvar, pri nas dobite vse. — Uljudno vas vabimo, da pridete v našo trgovino vsak čas. Zelo bomo vpoštevali vaš obisk, kot sosedi. • i • resnicn« (k apri'a. T" -ni ie velik«, fx FermV. !',. C. Ho -1 ihr > z,!r-.-— S:: ; \ntoni<». res - NE N03! PASU ZA KILO STUART-OV ADHESIF PLAPAO —PADS, se razlikuje od pasov za kilo — to je mehanično-kemikalno zdravilo—napravljeno, da drži mišice silne in leči kilo. ker sc "PLAPAO" neprestano samo maže na prizadeto mesto. se ne drgne in ni nevarnosti, da bi izdrknilo . NOBENIH JERMENOV. ZAPONK ALI PERES NI POLEG. Mehko kakor baržun — lahko za nositi in itialo stane. Skoro četrt stoletja je zadovoljilo še tisoče ljudi, ne da bi jim bilo treba ostaviti delo. Zapriseženih izjav in zahval imamo veliko množino. Pri-rodjio zdravilo, ki vas izleči, ne da bi bilo treba nositi pasu. To zdravilo je dobilo "Gold Medal in Grand Prix." Poskusite PLAPAO poskušnjo pošljemo brezplačno, pišite takoj in poslužite se spodnjega kupona — še DANES. PLAPAO CO., 2445 Stuart Bldg., St Louis, Mo. Name ............!............................................. Address .................................................... ZASTONJ — POSKUŠNJA PLAPAO — ZASTONJ. ; ZASTONJ V sobi, kjer prebivate in kamor peljete gosta, imate radi, da je čedno. Mi imamo veliko zalogo pohištva, ki bo odgovarjalo vašim zahtevam. Leseno ali prevlečeno. Garantiramo, da boljšega ne dobite za to ceno. 't. zaprt ž» iodčm nt-redn > :i. 1'iš-tv na I "s. Trincr Co.. 1333 So. As]'",:;;«! Ave.. Chicat ->. 111., no brez-~:-čnvrorec, ter priložite 10c za po-■ it :e poštnine. No. 2 unon za brpznlačni vzorec Naslov Mesto iT i * SINOVA GABROVŠEK Naša zaloga otročjih vozičkov je popolna, izdelava krasna in moderna, zadnje novosti od 1. 1928. Ponos vsake matere je, da svojega malčka pelje na sprehod v lepem vozičku. PRIDITE POGLEDAT, DA SE SAMI PREPRIČATE. Armstrongs Linoleum for Every Floor m the House Za tla imamo veliko zalogo karpetov in drugih preprog. Tukaj označeni Armstrong linoleum prednjači v Ameriki in smo ponosni, da .era ttfdfi mi imamo v zalogi, da lahko postrežemo občinstvu z najboljšim. — "GOVORIMO VSE INOZEMSKE JE2IKE". <><>0000OOOOOCKKK>000000t^^ Karola G. umrlega 10. apri-\ !a 102 i v Pontiacu, Mich, se jj iščeta. Dobiti imata okroglo j | $-100.00 zapuščine iz posc-H stva svojega umrlega očeta. ■f Kdor ve kaj o njih, naj spoli roči naslov: Gospodarska pisarna dr. Ivan Černe, Ljubljana, Miklošičeva c. 6/1, Jugoslavija. Ce se dediča ne javita, bode denar po zakonitem roku zapadel državi. Vsaki čas in minuto dobite nas na telefon. FFANK E. PALACZ, pogrebnik LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik. 1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 m H/4U. " Ako se ti "Amerikanski Slovenec" dopade, povej to svojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da ci ga na-roče! AM£KlKAN 5KJ bLOVCNEO Četrtek, 3. maja 1928. Vsem na čelu je hitela Kala. Spoznala je glas svojega mladiča-najdenčka in zbala se je, da se mu je zgodila nesreča. Dasi je bila Sabora močnejša in za boj bolj oborožena nego gorile, se ji vkljub temu ni prav nič hotelo boja z besnimi sovražniki. Jezno in maščevalno je zarenčala, skočila v goščavo in izginila. Trzan pa je splaval k bregu in zlezel na suho. Prijetno je bil iznenaden. Dveh novih reči si je izkusil v vodi, prvič da voda ni tako neprijetna, kakor se je bal. Hladna-kopel mu je dobro storila, osvežila ga je in okrepila. Drugo pa je bilo to, da se je naučil plavanja. Sklenil je, da se bo odslej vsak dan oko-pal v jezeru, če bo le blizu prišel. In res je to tudi zvesto storil. Pa storil je še več. Par dni pozneje se je rod Kršakov pasel ob morski obali. Trzan je poskusil z morsko ko-pelo in našel, da je brez primere prijetnejša in zanimivejša ko pa kopel v majhnem gorskem jezercu. Po cele ure se je igral na valovih in kmalu si je upal daleč ven na morje. Naučil se je tudi potapljanja. Plavanje je bilo zanj igrača, ker je imel izredno krepke ude in dobra pljuča. Ni pač slutil tistikrat. da mu bo kedaj v poznejšem življenju plavanje rešilo življenje. Spoznal je tudi in začel ceniti veliko vrednost telesne snage in čistote. Odslej se je vsak dan čedno umil, če ni mogel drugje, pa vsaj pri potoku, ki se je vil skozi pragozd in se pri Claytonovi koči izlival v morje. Njegovi živalski tovariši so ga sicer skušali posnemati, kakor je navada pri opicah, da vse posnemajo. Pa voda jim ni ugajala. Rajši so čepeli ob bregu in se čudili belokožene-mu tujcu in njegovim umetnostim. Dogodek z levinjo Saboro je bil za Clavto-novega sina prvi veliki in važni doživljaj. Položil je v njegovo dušo prve kali spoznanja, da je drugačen nego so živali in da jih visoko nad krilu je. Nova doba se je začela v njegovem življenju. Njegovo izprva še nejasno spoznanje je kmalu postalo jasnejše, božja iskra razuma, ki jo ima le človek, ga je vodila in končno privedla nazaj v svet, iz katerega ga je iztrgala kruta usoda. Rod Kršakov je imel lovišča ob morskem obrežju kakih petindvajset milj daleč. Kakih petdeset milj so segale v globino dežele. Po tem prostoru so lovili in si iskali živeža, par tednov so ostali na mestu, pa so se spet preselili drugam. Kraj je bil vseskozi gosto zaraščen s pragozdom in ker so po drevju potovali zelo naglo, so brez posebnega truda prišli od enega konca letovišta do drugega. Kjer je bilo več in boljše hrane, tam so o-stali dalje časa. Umaknili pa so se, če so se pokazale nevarne živali, posebno levi in kače in sloni. Teh so se izogibali. Včasi pa se je tudi Kršak, njihov poglavar, naveličal enega kraja in jih je zgolj za kratek čas vodil po dolgih potovanjih. Trzanovo razmerje do Kršakove družine ni bilo nič kaj posebno dobro. Mladiči so se poigravali z njim, dokler so bili majhni in negodni. Pa žival hitro raste in v par letih je gorila goden. Trzan je bil še deček desetih let, ko so bili njegovi nekdanji mladostni tovariši že odrastle živali, ki se niso več brigale za igre in za norčevanje. Starci niso marali zanj. Zavedali so se pač, da je tujec. Eni se vobče niso zmenili za be-lokožega tujca, drugi pa so ga očitno sovražili in iskali prilike, da ga spravijo iz sveta. Da ni bilo Kale, ki je skrbno čuvala nad njim, že zdavnaj bi bili končali njegovo nadepolno mlado življenje. Pa tudi mladi belokožec ni čutil nič posebnega prijateljstva do svojih "tovarišev". Tudi on se je, četudi izprva le nejasno, zavedal, da je nekaj drugega, da je več nego bitja, med katerimi je živel. Pa ne da bi se jih bil bal! Strahu vobče ni poznal. Kvečjemu se je skril za Kalo in je izza njenega varnega hrbta izzivalno kričal na svoje napadalce, v najhujšem slučaju jo je urnih nog in skokov pobrisal v goščavo ali pa v najvišje veje pragozdovih orjakov, kamor težki njegovi sovražniki niso mogli za njim. Sčasoma je prišlo, da je, vsaj z nekaterimi člani, živel v neprestanem boju in pretepu. In v obilici jim je vračal njihovo sovraštvo. Kjer je le mogel, jih je dražil in grenil življenje starim godežem in sirovežem. lil njegov bistri razum je znal iznajti neštete vr^clije, Ob potoku in po travnatih planotah, ki ležijo tu pa tam sredi pragozda, je rastla dolga, močna trava, podobna našemu šašu. Kdo ve kako je umni in iznajdljivi Trzan prišel na to, — pa začel je spletati dolgo, ostro travo izprva v krajše, pa vedno daljše %kite in nazadnje je znal splesti celo dolge vrvi. Naključje mu je pokazalo tudi, kako se naredi vozel. Višek njegovih izumov pa je bila zanka. Kmalu je imel več metrov dolgo, močno vrv s premikajočo se zanko na koncu. Nekoč jo je v šali vrgel za bežečim tovarišem in obdržal drugi konec v pesti. Zanka je padla živali krog vratu, se zadrgnila in jo vrgla na tla. Ej — nova, imenitna igrača, je pomislil Trzan. Koj jo je ponovil. In s poskušanjem in z neprestano vajo se je naučil metati letečo zanko. Bila je njegovo prvo, za njegove sovražnike nevarno in pogubno orožje. Odslej si Trzanovi sovražniki niso bili več varni ne svobode ne življenja. V spanju, na potu, po noči, po dne — nikdar niso vedeli, ali ne bo kje odkod iz zasede priletela tiha zanka, se jim zadrgnila krog vratu, in jih zadušila. Posebno stari, renčavi Tublat, Kalin soprog, je mnogo trpel. Smrtno je sovražil belokožega nebodiga-treba, že parkrat se je zgodilo, da mu je Trzan komaj odnesel pete v varne višine dreves. Zato je tudi Tublata že od nekdaj imel prav posebno na piki. Svojo novo iznajdbo je seve koj poskusil na njegovem vratu. Ni bilo skoraj dneva, da ne bi završala nad Tublatovo glavo leteča pogubna zanka, ga podrla na tla in mu zadrgnila sapo. Le Kala ga je rešila, da ni že zdavnaj visel na veji. Zaman je besnel Tublat, zaman je mika-stila Kala svojega porednega najdenčka, sam glavar Kršak je zaman renče grozil, — Trzan jim je vsem kljuboval in uganjal naprej svoje nevarne burke, v brezmejno veselje vse mladeži, ki je sitnega, odurnega starca Tublata sovražila in z največjo zvedavostjo zasledovala zanimivo počenjanje belokožega tovariša. Po Trzanovi glavi pa so se podile najrazličnejše misli —. Ce je ulovil Tublata s svojo zanko zakaj bi ne mogel uloviti tudi Sabore, levinje, in drugih sovražnih živali —? In mislil je in koval načrte. Um se mu je bistril, obzorje se mu je širilo in naglo se je bližal trenutku, ko se mu je zasvetilo jasno spoznanje njegovega pravega, človeškega dostojanstva. VI. Kako je Claytonov sin prvikrat obiskal kočo svojega očeta in kaj je v njej našel. Na svojih potovanjih je prišel Kršakov rod pogosto tudi na morsko obal in k molčeči Claytonovi koči. Skrivnostna koča je Trza-na silno zanimala in dan veselja je bil zanj, kadar so potovali k morju. Hodil je krog koče in jo ogledoval od vseh strani. Otipaval je trdne stene, gledal skozi zastrto okno, lezel na streho in našel tam na svoje veliko začudenje votel štor — dimnik, ki o njem seveda ni vedel, kakim namenom da služi. Strmel je v njegove temne globine, pa se zaman trudil, da bi zagledal neznane čudeže, ki so se, tako je mislil, skrivali v nedostopni notranjščini koče. Njegova otroška domišljija je oživljala kočo s čudovitimi bitji in manj ko se mu je posrečilo da bi prodrl do njih, bolj ga je mučila radovednost. Po cele ure je plezal po strehi in se trudil krog okna, da bi našel ali pa vlomil kje kako odprtino. Da ima koča tudi vrata, tega do tedaj še ni opazil. Par dni po dogodku s staro levinjo Saboro je Kršakov rod spet lovil ob obali. Koj je be-lokoži fantič zapustil čredo in se napotil h koči. Solnce jo je jasno obsvetljevalo in že od daleč se mu je zazdelo, da je stenai ki je gledala proti njemu, sestavljena iz dveh delov. Opazil je vrata in v glavo mu je šinila misel, da bi se tod morebiti dalo priti v kočo. Sam je bil, kakor navadno, če je šel h koči. Ni bila v dobrem spominu pri Kršakovem rodu, niso še pozabili na grmečo palico in na nesrečno usodo tistih, ki so se ji preveč približali. Clavtonova koča je bila pri Kršakovem rodu "na slabem glasu", strašilo je v njej in ogibali so se je: Mladi Clayton seve ni vedel, v kaki zvezi je njegovo življenje s skrivnostno kočo. Kdo M niu bil to tudi povedal ? Dva lovca. — Lovro: "Kaj še nisi dobil mojega zajca, ki sem ti ga poslal pred tremi dnevi?" Nande: "Kakšnega zajca? Jaz nisem prijel ničesar." Lovro: "Veš, natančno pred tremi dnevi sem srečal v gozdu lepega zajca, pomislil na tebe, in dejal zajcu, naj gre takoj k tebi. Kaj še ni prišel?" * * * Sreča. — Prodajalec perot-nine se je pri kmetu pritožil, ker mu je poslal kokoši v slabo zaprtem kurniku. "Ko sem vzel kurnik z voza, so se vrata odprla in kokoši so ušle. Šel sem jih lovit. Samo enajst sem jih vlovil." — "Pa ste imeli srečo," mu pravi kmet, "saj sem jih vam samo šest poslal." * # * T^aki slaven zdravnik ni po- sebno izbiral besede, kadar je zdravil svoje pacijente. Nekoč so ga poklicali k mladi, a zelo domišljavi dami. "No, gospodična, kaj vam je?" jo o-govori zdravnik. "Gospod profesor, jaz sem navajena, da mi rečejo milost-ljiva." "Obžalujem, gospodična, od te bolezni vas pa ne morem ozdraviti, z Bogom." * i« * Tat in trgovec. — Tat se splazi med drugimi ljudmi v štacuno in nakrade skrivoma mnogo sladkorja in kave in hoče tihoma oditi. Med vratmi ga sreča gospodar trgovine ter se mu, misleč, da je dobil novega dobrega kupovalca, globoko prikloni, rekoč: "Gospod, !e pogosto pridite!" 00000000000000-00000000-0000000000-CKK>000000< PISANO POLJE iooooooo^wxx>o J. M. Trunk oooooooooooo to fi I I I I M ItS a Million-to-Oite You're in Love ' ZOPET NOVE PLOŠČE! Vsem našim odjemalcem naznanjamo, da smo dobili zopet štiri lepe nove slovenske plošče, katere si bo gotovo hotel naročiti vsak. 80481 Seničica — Dolg fant .............................................75 To ploščo je izdelal znani Deitchmanov orkester iz Jo-lieta. Kdor je čul "France Polko" ali "Jolietsko Slovenko", bo gotovo hotel imeti tudi "Seničico". S0482 Nocoj je luštna noč — Njega ni .............................73 S0526 Ribniška — Naš maček .......................................... .75 Te pesmi so zapeli naši popularni pevci "Adrije". Kako lepo ubrano zapojejo te naše krasne narodne pesmi, aranžirane na poseben način, ki je fin in umeten, obenem pa preprost in domač, kakor pesmi same. Pa kaj bomo govorili, kdor je čul pevce 'Adrije' na "Ženitovanju", "V krčmi", "Romanju", "Amerikanec v starem kraju", bo kar hitro naročil še te dve plošči. 80527 Na Dolenjskem, valček. Kadar so godci veseli, valček .................................75 Tu je pa zopet naša Račič-Fojsova godba. Pa to nista navadna plesna valčka, katera so to pot zaigrali. Plesna valčka sta seveda, toda, da jih čujete! Same pristne narodne pesmi, katere ljubi in žvižga vsakdo rad. Človeka kar vzdigne, da bi plesal in pel, ko posluša te krasne melodije, melodije našega slovenskega srca. Brez te plošče pač ne sme biti nobena slovenska hiša. Račič-Fojsova godba igra spremljavo tudi na ploščah pevcev Adrije. Izdelali so tudi: 79433 Nagajivka Mazurka — Cokljarji — šmarjanka.....................................75 79484 Vesela Gorenjka. — Korajža velja, polka ..........................................75 Druge novejše slovenske plošče: 08923 ";S924 60331 80332 .75 .75 .75 ."8924 19981 Zenitovanje, 1. del. — 2. del, 12 inčev....................................................$i.2£ Romanje k Materi Božu, 1. del. — 2. del, 12 inčev ............................$1.2? Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka ...........................................75 Amerikanec na obisku v stari domovini. Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja.................................................75 30333 V krčmi, 1. del. — 2. del ........................................................................ 30334 Gozdni zvok — France polka .................................................. 30183 Oj ta zakonski stan—Nova-stara pesem, smešni prizor s petjem....... 80184 Radi kotla v keho — Ravbar na gauge smešni prizor s petjem.........75 ZA MESEC MAJNIK BI PRIPOROČALI SLEDEČE PLOŠČE: Romanje k Materji božji ________________________________________________________________ §1.25 Hail, Queen of Heaven — Mother Dear, orgije in petje.................75 21216 Ave Maria — The Rosary, orgije............................................................75 78913 Ave Maria — O salutaris, Tamtum ergo, petje in orgije.................75 Vse nove plošče so izdelane po novem ortofoničnem pro-j cesu in igrajo najboljše na ortofoničnih Viktrolah. Vsi, kateri i nimate ortofonične Viktrole, pojdite h kakemu prijatelju, ki jc ima in slišite razliko. Prostori "Amer. Slovenca" so odprti vsak dan, in vsak torek in soboto zvečer do 9. ure. Kateri imate priliko, pridite in slišite nove slovenske plošče in ortofonične Viktrole. Ako mislite stare gramofone zamenjati za nove, vprašajte nas za pogoje. V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) ..............................................I0c Skatljiea "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100— 3U0 plošč)_______________________ _ __ 25c VžlŽnof - Z vsakim naročilom pošljite potreono svoto. uaUU« " Pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. T^ew Victor 1 RECORDS Zločini in kazen. Materialistično naziranje, ki •zlcljučuje Boga. sodbo, kazen, olačilo, vest zločina niti definirati ne more. Kaj je v očeh materialista zločin? Menda neki prestopek zoper korist skupnosti. A odkod ima skupnost pravico nroglašati neka i za prestopek, ko jo tudi posameznik član skupnosti? Zločinec dela. kar služi njemu, to-raj tudi skunnost. ker je on lel skupnosti. Zagata, iz katere ni izhoda.' '"Socialisti smo proti maščevalni justici". Prav nič novega. Gola maščevalna justica, ako ie justica, n«"1 sme biti in ni, naj ie potem že justica na krščanskem raziranju, ali jroli — punk. Ako je zločin, mu mora slediti ka-zen, kot plačilo hudobi:«?. Kdor ne more niti zločina definirati, kakor ga ne more materialist, l>o smatral vsako kazen za maščevanje. Vzemimo golo naravo. Ali ne knznuie tudi narava in sicer najstrožje? Nečistnik ne posluha svoje vesti, narave, če tako hočete. Zabrede, postane zločinec nad naravo, pri živem telesu zgnije. Ali je to golo maščevanje narave? Kazen je, pravična kazen, ker narava p ozn zločin, materialist pa ne more zločina pojmovati, zato niti ne kazni, vse mu je le maščevanje. ' Mi 'socialisti) pravimo", čitam dalje v socialističnem mod-ovanju. "da morajo ljurile imeti boljše življenske pogoje in iir.ivo izobrazbo, pa bo manj zločinov med njimi". Morda v posameznih slučajih, n to ni korenina. Več je nasprotnih- slučajev. Poglejte o-koli sebe. Tu med nami v A-meriVi so naivečji zločinci, ii tudi socialisti se zelo zgražajo nad njimi, taki ki imajo zelo visoko izobrazbo, so bili n.i '-sen-*iliščih, živijo razkošno, v pravih palačah, se vozijo \ rajelega.ntnejših limuzinah. . . Mora toraj so nekaj tičati Zi> izobrazbo in precej tudi za "boljšimi življenskimi pogoji,'' »ko naj bo "manj zločinov". Materialist se sam bije po zobeh. "Človek mora biti pošten iz prepričanja. . ." modruje materialist še dalje. Ampak, kai ie poštenost v očeh materialističnega naziranja? Kje je meja med dobrim in hudim? Govoričenje se zelo lepo podaja, ampak podlage nima prav nobene. Kakor g. Calles zašafajo. Epiteton ornans — okrasek je pri vseh poročilih o meksi-.kanskih upornikih, da so "katoliški". Okrasek se navadno še j poveča s tem, da je med njimi j vsaj eden katoliški duhovnik, j včasih dva ali več. Tako zaša-fa obersocialist Calles in njegovi kužki morajo za njim to ponavljati, in gotovi Slovenci so vsi srečni, ako smejo igrati vIopto takih lakajev. "Duhovniki bodo pač "uporniki" le, ker so pač katoliški duhovniki, kvečemu'da zavre kakemu duhovniku kri nad krivicami. drugi uporniki pa so "katoliški" ravno toliko, kakor ie v Chicagu prav mnogo "katoliških" Slovencev, ki sedijc o^oli rdečega .trobila in peklensko sovražijo vse, kar je katoliškega, pred vsem svoje lastno "katoličanstvo", katere-sra se pa celo oprimejo, če tako kaže. Blebetaški lakaji. * * * Verniki, pogum! Novi zavezniki so vam ustali. "Brez vere M pravega življenja, pravijo tisti social-de-mokratični koristolovci. . zvonka neki Zvonko. Koristolovci gor ali dol, enako demokratični ali patirotični. . . glavno je, da imajo socialisti vero za potrebno za vsako pravo življenje. Pravo življenje ljubi vsakdo, verniki so zelo potrjeni, ker je vera potrjena od take strani. Bingl, bangl. * * * Hudo je — resnici. Svobodomiselc( ?) pripisku-je,, da je prvič naravno, drugič dosledno, tretjič koristno in celo neznansko koristno, ako ruski komunisti "prirejajo v ta-kozvanem velikonočnem času ateistična predavanja in kažejo proticerkvene filme po kinih". Vspored za svobodomiselno kapucinado je dober, ampak izpeljava. . . no. . . bin-srel, bangl. . . če čifut plačuje, ie Zvonko od njega bolj prebrisan. Ateizem je gola, čista, resnična resnica, vera je bunk, goljufija, prevara, laž. Pa ima ta sveta resnična resnica ateizma take križe in težave, da pride vsaj do kake malenkostne "vere" v njegovo resničnost, dočim gola, grda, goljufiva laž in strup, kar je vsaka vera, živi naprej, se vzdržuje, je ni za-treti, se ne more ubiti, ni mogoče ljudi prepričati, da je bluff, in so vsi dokazi, da je bunk, bob ob steno. Ubogi ateisti. kako huda je vaša naloga, da širite — resnico in noče iti naprej, ta prešmentana laž, ta bunk, ta bluff pa gre skoroda sam ljudem v srce in glavo. Bingl. . . bangl. . . lepi, krasni beli ateistični "resnici" zvoni k pogrebu, verski laži pa k usta-jenju. . . Bingl. . bangl, srce bi počlo same bridkosti, ko bi čifut ne plačeval. Ali ga najdejo? Naravoslovni muzej v Ne.v York 11 je znan po svojih evolucijskih težnjah. Baje je vse "evidentno", jasno, na dlani. . . ampak nekaj mora merodajne kroge le še begati in "kikati" nrrvti evidentni znanosti. Čita se, da se je podal Roy Chapman Andrews na čelu posebne ekspedicije v Mongolijo i.-kat "the missing linjc". Koli-krat so že našli ta preklicani most med opičnem dedejem in človeškim sinkotom, pa se je moral očividno vselej porušiti, drugače bi ne hodili iznova tega zlikovca iskat. Nekdo namigava, da ga bo težko najti, kajti "prehod" od dedeja do sinka je bil nekako "imperceptible — se ga ne more zaslediti". Oh, ti šmentana evidentna znanost, ki proglasu ješ nekaj za evidentno, a je imperceptible. Še kaka vera bretonskega kmeta bi ne bila močna dosti, da bi se moglo kaj takega požreti. Morda bo pa pristna amerikanska močna dosti, ker ta je zelo močna, ko veruje v vsak verski bluff, naj veruje še tudi v kak znanstven, imeti opraviti z nobeno "veko je — imperceptible. Prav oznanstvo, ki ne sme ro", temveč edinole z dokazi, pa vidi živalskega dedeja na eni strani, in sinkota na drugi, ampak med njima je tak prepad, da nikoli ne bota prišla drug k drugemu, naj prinesejo Njujorčani iz Mongolije še tako velik — most, link, dasi imajo že zdaj neki strah, da mostu ne bo. Ga pač ni. -o—— Širite "amer. si .ovenča* *REVOZ - DRVA . KOLN Rojakom se priporočamo n naročila za premog — drva in preva-ianie pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Rooaeveft On. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place, CfaftcagD, SL