Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovcc-Klagenfurt, Gasometergasse 10. telefon 5b-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XV.
Celovec, petek, 1. januar 1960
Štev. 1 (920)
Svet na pragu v novo leto:
Bo prišlo do nadaljnega zbližanja med Vzhodom in Zahodom?
Jasno in odločno v novo leto!
Novo leto je pri koroških Slovencih vsakokrat povezano z vprašanjem, kaj nam bo prineslo, ali bomo napravili korak naprej v naši borbi za enakopravnost našega ljudstva, ali bo tudi v našem vprašanju končno prišlo do ureditve v duhu človečanskih pravic.
V začetku leta 1960 pa si to vprašanje stavljamo še prav posebno; saj gre za leto 40-letnice tako imenovanega plebiscita, za obletnico glasovanja, ko je velik del našega ljudstva veroval obljubam predstavnikov mlade in, kakor je kazalo, napredne m* * svobodoljubne avstrijske republike, da hočejo varovati in spoštovati narodnostno posebnost tudi slovenskega prebivalstva, in s tem doprinesel poglavitni delež, da je Koroška ostala „nedeljena“.
Zahvale za to svojo predanost napredni in svobodoljubni stvari naše ljudstvo do danes ni bilo deležno. Nasprotno so tisti, ki so ob glasovanju zlorabili ideale napredka in svobodoljubja, na te propagirane ideale po plebiscitu takoj pozabili in jih zamenjali z najbolj zaostalo miselnostjo velikonemštva, ki je dosegla svoj vrhunec v nacistični diktaturi, ki ni tlačila le slovenskega človeka, marveč tudi slehernega svobodoljubnega Avstrijca. Nacistični režim na Koroškem, ki je istoveten z zmago ,.junakov“ liki vojnega zločinca Maier Kaibitscha in pisca „Zmage v nemški noči“, to najbolj jasno potrjuje. Pro-gon z domače zemlje dokazano ni bil namenjen le zavednim Slovencem, marveč tudi vsem nezavednim Slovencem in svobodoljubnim nemško govorečim Korošcem ob južni meji! Laž je namreč. da je Šlo pri izseljencih le za tiste Slovence, ki so leta 1920 baje glasovali za Jugoslavijo! Ne, selili so tudi ljudi in družine iz Zilje in iz krajev nad Vrbo, kjer ni bilo nikdar glasovanja! In v koncentracijska taborišča ter na vislice so poslali tako svobodoljubne slovensko govoreče kakor tudi svobodoljubne neuklonljive nemško govoreče koroške dež.elane.
Zato se koroški Slovenci upravičeno čudimo da so danes kljub temu skoraj brez izjeme spet isti ljudje besedniki ,domoljubja in domovinske zvestobe". Nasprotno pa zgodovina priča, da smo koroški Slovenci brez iz jeme — tudi tisti, ki leta 1920 zaradi gren-kih izkušeni upravičeno niso mogli verovati laskavim obljubam mlade republike, ki je poleg tega sama želela biti le sestavni del nemškega rajha — avstrijski domovini v najhujši stiski dokazali več predanos t in zve-s obe kakor vsi tisti, ki so že leta 1920 zamenjali avstrijsko domovino z vzhodno marko Velike Nemčije! In prav proti tem zaostalim silam je bila naperjena tudi vsa naša medvojna in povojna odporniška in osvobodilna borba! V sled tega tudi nismo nikdar odklanjali povezave z nemško govorečimi demokratičnimi delovnimi množicami, marveč smo vedno in vsepovsod iskali z njimi skupno izhodišče in torišče za borbo proti skupnemu sovražniku — nemškemu fašizmu. To je potrebno zelo jasno in nedvoumno povedati, ker zlasti tisti, ki so v njeni najhujši stiski pljuvali na svojo avs rijsko domovino, naši, tudi današnji borbi podtikajo proti-državno in izdajalsko vsebino.
Naša borba pa je bila vedno čista: za ideale svobode, enakosti , in bratstva! Tudi naša narodnostna borba nikdar ni bila niti ni nič drugega kot borba za te ideale in ji zahrbt-' ne in nečiste namene podtikajo le tis i, ki so jim kakor v zgodovini tudi danes „zvestoba in ljubezen do domovine“ le fraze za svoje protiljudske šovinistične težnje.
• Mi pa smo mnenja, da v resnično demokratični državi ne sme biti razlike v ravnanju z državljani zaradi razlike jezika in narodnosti.
® Mi smo mnenja, da je 15 let po zmagi nad najhujšim sovražnikom človeštva končno mogoče rešiti vse spore med narodi zlasti v isti državi v duhu človečanskih pravic!
® Mi smo mnenja, da bi moralo bi i mogoče v petih letih, odkar velja državna pogodba, našemu ljudstvu zagotoviti vsaj najosnovnejše narodnostne pravice!
V tem duhu tudi želimo, da bi leto 1960 koroškim Slovencem končno prineslo uresničenje manjšinskih zaščitnih določil s priznanjem vsestranske enakopravnosti in hkrati s Popravo vse ogromne škode, ki jo je naše ljudstvo utrpelo tekom zadnjih 40 le\ Le v tem primeru bo 40-letnica plebiscita to, kar bi morala biti — proslava in uresničitev demokratične rešitve spornega narodnostnega
Ob prestopu iz starega v novo leto se vsi narodi sveta zaskrbljeno sprašujejo, kako se bo razvijala mednarodna politika, ali bo prišlo do nadaljnjega zbližanja med Vzhodom in Zahodom ter s tem do mirnega reševanja odprtih vprašanj, ali pa se bc nadaljevala, morda celo še zaostr la hladna vojna, ki predstavlja stalno nevarnost za mir v svetu.
Odgovor na to usodno vprašanje ie morda prav letos boli pomirljiv kot kdaj koli v povojni dobi, saj se ravno ob prestopu v novo leto 1960 vodilni državniki štirih velesil trud jo za č;m prejšnje sklicanie vrhunske konference, ki naj bi pomenila uvod v celo vrsto srečanj med Vzhodom in Zahodom. Eno vsekakor drži: dokler se državniki srečujeio na mednarodnih konferencah in iščejo poti do medsebojnega zbližanja, tako dolgo ne obstoja neposredna vojna nevarnost.
Vzdušje v veliki svetovni politiki ob božičnih praznikih je bilo pod vtisom priprav za prvo srečanje izredno mirno. Predsednik sov:etske vlade Hruščev je predlog zahodnih sil za sklicanje konference v Parzu sprejel nadvse pozitivno ter izrazil pomisleke šemo glede predlaganih datumov za pričetek sestanka. Njegov odgovor, ki predstavlja načelni pristanek na zahodni pred-loa. je zato tud' v zahodnih prestolnicah naletel na ugoden odmev in so med Wa-stvngtonom, Londonom in Parizom takoj začeli izmenjavati mnenja o novem datumu,
„Šolska vojna” v Franciji
Z odstopom m'nistra za šolstvo se je v Franciji začela prava »šolska vojna”, ki je zajela velike predele države. Začelo se je s tem. da je vlada sprelela osnutek novega šolskega zakona, proti kateremu pa je med opozicijsk'mi strankam' ter prebivalstvom velik odpor, ker nasprotuje ustavno za;amčenim načelom laične šole. Vladne stranke so zakon kljub temu izglasovale tudi v parlamentu in s tem le še poglobile razdo-, ki po izjavi zveze za človeške pra-vce lahko pomeni smrtno nevarnost za enotnost naroda.
V zvezi s tem zakonom so pristaši laične šole, ki zahtevajo popolno ločitev šole od cerkve, organizirali po vsei državi demonstracije ter protestirali proti novemu zakonu, ki predvideva državne podpore privatnim katoliškim šolam.
vprašanja vsaj 40 let po zgodovinskem faktu koroškega glasovanja!
Koroški Slovenci s temi zgodovinskimi težnjami in upravičenimi zah evami stopamo v novo leto, ki ni le 40-letnica plebiscita, marveč tudi leto volitev v koroški deželni zbor. Vse tri demokratične stranke so v očigled teh volitev v zadnjem času že podale svoje izjave k našemu vprašanju:
•	OVP je samohvalno povedala, da je nasproti slovenski manjšini že vedno gojila toleranco v smislu strpnosti in priznanja;
•	S P O se je v resoluciji na vsezveznem občnem zboru izjavila za mirno ureditev spornih vprašanj med narodi v duhu človečanskih pravic in polnega priznanja poli ične samostojnosti malih narodov ter za odločno podporo v avstrijski ustavi zagotovljene zaščite narodnostnih manjšin in za odklonitev slehernega zatiranja in zapostavljanja;
•	KPO pa je v obnovljeni „Enotnosti“ povedala svoje gledanje na narodnostna vprašanja.
Koroški Slovenci smo vse te programa‘ične izjave vzeli kritično na znanje, verovali in sledili pa bomo le tisti stranki ter jo podpirali z našimi glasovi, ki bo tem programatič■■ nim izjavam čim prej pustila slediti tudi dejanja z ureditvijo našega narodnostnega vprašanja v duhu mednarodno in ustavno zajamčenih določil in. človečanskih pravic!
ki bi bil sprejemljiv za vse štiri udeležence pariške konference. Končno so se Amer ka, Anglija in Francija sporazumele za 16. maj in v enakih notah sovjetski vladi izrazile upanje, da bo ta dan ugoden tudi za Sovjetsko zvezo.
Glede konference predsednikov vlad štirih veles I je torej že precei gotovo, da se bo pričela sredi maja. Poleg tega pa je pričakovati, da se bodo še prej, predv:do-ma sredi marca, začeli v Ženevi razorožif-veni razgovori, pri katerih bo zastopan h pet zahodnih in pet vzhodnih držav, medtem ko so bila pogajanja tako imenovanih atomskih s l — Amerika, Anglija in Sovjetska zveza — preložena na 12. januar. Sicer je na atomsko konferenco padla sen-
Italijanska vlada je odobrila dekret ored-sednika italijanske republike Gronchiia, s katerim |e nemščini priznana popolna enakopravnost Dred sodišči in urad’ na Južnem Tirolskem. Hkrati |e odobrila tudi osnutek oosebneqa zakona, s katerim se bo povečalo število nemških oziroma dvojezičnih državnih uradn:kov na Južnem Tirolskem in bodo vsi uradniki iavne uprave, sodišč in celo voiske prejemali posebne doklade, če obvladaio in v prakd uporabljajo oba jezika — ital;janščino in nemščino. Čeprav bo o teh predpisih moral razpravljati še parlament, je dekret predsednika republike o enakopravnosti nemščine stopil takoj v veljavo.
Kljub temu pa ie bilo zadnje dni v avstriiskem tisku mnogo hrupa, ker so italijanske oblasti prepovedale državnemu tajniku Gschnitzerju ter drugm avstrijskim politikom potovame na Južno Tirolsko, češ da so le-ti med svojim bivanjem v Italiji ponovno razvijali protiitaljansko propagando in v svojih govorih na Južnem Tirolskem vzbujali protiitalijanska čustva. Tu-kajšnii tisk je zapsal, da je ta prepoved odraz vpliva, ki so ga pri italijanski vladi v Rimu dosegli neofaš;sti.
Državni tajn'k Gschnitzer velja nedvomno za enega najbolj odločnih zagovornikov pravice do samoodločbe za Južne Tirolce. Že večkrat je zelo ostro napadel italijansko vlado in je pred nedavn'm celo zunanji minister Kre:sky v razgovoru z inozemskimi nov'narji poudaril, da izjave Gschnitzer-ja ne predstavljajo nujno in vedno tudi mnenja avstrijske vlade. Isti prof. Gschnitzer pa je v svojem govoru na zborovanju Berg-Isel-Bunda v Innsbrucku skušal omiliti tudi krivdo Hitlerja na svoječasni izselitv' Južnih
ca, ko je Amerika tik pred koncem leta preklicala svoj prostovoljni sklep o ukinitvi atomskih poskusov, vendar je Sovietska zveza na zadnjih zasedanj h v Ženevi pokazala toliko popustljivosti, da bo morda le možno nahi sporazum, ki bi prebivalstvo sveta obvaroval pred nevarnostmi nadaljnjega preizkušanja atomskega orožja.
Če končno še omenimo vedno obširnejšo kulturno, znanstveno in gospodarsko izmenjavo med Vzhodom in Zahodom, potem lahko rečemo, da izgledi za nadaljnje zbli-žanje v svetu ob vstopu v n-jvo le'o niso tako slabi, kot so bili v zadniih letih. Zato so upravičena pričakovanja, da bo napravil svet v letu 1960 važen korak naprej na poti k utrditvi miru.
Tirolcev. Da taki ljudje pri ifal ianskih oblasteh niso ravno najbolj priljubljeni, je pač razumljivo in ie vsaj čudno dolžiti neofašističnega vpliva druge, ko pa se gotovi ljudje pri nas na Koroškem poslužujejo zelo podobnih oblik neprijateljstva v odnosih do sosedne države. Omenimo le številne prepovedi gostovanj kulturnih skupin :z Sloven je na Koroškem, živčno nasprofova-nie razširitvi obmeinega prometa med dvema sosedn:ma deželama ter značilno zahtevo neonacistov, da bi turistom iz Jugo-slav je morali prepovedati obisk Gosposvetskega polja!
Prav tako neodgovorno pa je tudi kričanje o slovenski invaziji na Koroškem ter p’sanje o oslih, ki baje obloženi z zlatom prihajalo preko Karavank, ko pa na drugi strani iavno pozivajo na pomoč Južn m Tirolcem. To povsem očitno dela Berg-lsel-Bund, ki je bil sredi decembra ustanovljen tudi na Koroškem in katerega glavne naloge so naslednje: zaščita narodnosti na Južnem Tirolskem, borba proti razdel tvi Tirolske in proti kršenju pravice do samoodločbe ter končno moralna in materialna podoora Južnim Tirolcem.
V zvezi z ustanovitvijo Berg-lsel-Bunda za Koroško, katerega predsednik ie postal deželni šolsk: nadzornik dr. Arnold, pa je zanimivo tudi dejstvo, da so posamezni člani in celo funkcionarji tega društva, katerega delovanje gotovo ne poglablja prijateljstva med Avstrijo in Italijo, hkrati včlanjeni in merodajni tudi v avstr:jsko-:to-lijanskem društvu „Dante-Alighieri”. Kako je mogoče hkrati zastopati cilie dveh tako različnih društev, ne vemo, radovedni pa smo, če bodo to prijateljstvo tudi v bodoče utrjevali z božičnmi darili. —
Zanimivi načrti za bodočo politiko
Britanski laburisti so sklenili organizirati posebno »afriško leto", v katerem nameravajo širšo javnost seznanit' s problemi Afrike ter zlasti opozoriti na politiko rasne diskriminacije v Južnoafr'ški un ji. V okviru »afriškega leta" bo prva akcija enomesečno bojkotiranje južnoafriških proizvodov in je stranka svojih 6 miljonov članov pozvala, da v času od 20. februarja do 19. marca 1960 »v znak solidarnost: s tist mi, ki se borijo proti politiki rasne d skriminac je,” ne kupujejo iužnoafriškega blaqa, Ugledni dnevn;k „Daily Herald” je ta sklep pozdravil kot veliko kampanjo, k: bo združila	človekoljubne iii ,,up,c-.no C, Jonu. v bulu	I	Jbkil.ninaci;! !er
bo južnoafriški vladi pokazala, kako je javnost ogorčena zaradi c ničnega kršenja človeških pravic v Južnoafriški uniji.
Prvak ameriške demokratske stranke Adlai Stevenson, ki je že dvakrat nastop I kot kandidat pri pedsednišk'h volitvah ter bo verjetno glavni kandidat demokratske stranke tudi pri volitvah prihodnje leto, pa je sproži! zelo zanimive predloge, med kafermi je največiega pomena predlog, naj bi izdelali 40-letni mednarodni program pomoči nerazvitim deželam, po katerem bi za to pomoč namenili letno 5 mliiard dolarjev. Poleg tega se je zavzel za sprejem LR Kitajske v OZN ter predlagal, naj bi organizirano uveljavili načelo nevmešavanja v zadeve Srednjega vzhoda. Glede razorožitve je Stevenson mnenja, naj bi delo nadaljevali v dosedanji smeri, Amerika in Sovjetska zveza pa naj bi podaljšali sklep, da ne bosta opravljali atomskih eksplo-z'j, dokler se ne bodo nadaljevali razgovori o razorožitvi z vsemi možnostnr za uspeh.
Nadaljnje pravice za Južne Tirolce
„9elu časi in oblast"
Nekaj misli ob novem letu
Tudi v leto 1960 stopamo z mislijo in prepričanjem, da samo z delom, kateremu gre čast in oblast, dosežemo tisto, kar hočemo% Kot avstrijski državljani hočemo koroški Slovenci živeti enakopravni z našimi nemško govorečimi sodeželani, zato zahtevamo enakopravnost tudi za naš materni jezik.
Večkrat sem si zastavil vprašanje, komu škoduje, če se borimo za enakopravnost slovenskega jezika; kdo od nemško govorečih sodeželanov bo zaradi tega našega prizadevanja prikrajšan; kateri od nemško govorečih Avstrijcev bo zaradi slovenske kulture ali zaradi dvojezičnega pouka v šolah slabše oblečen, imel slabši kruh, imel slabše stanovanje ali prejemal manjšo plačo? In končno: katerega sodeželana žali koroški Slovenec s tem, da zna oba deželna jezika? Če kdo od nas sreča nemško govorečega Korošča, ga pač nagovori v nemškem jeziku. Ali ne bi bilo človeško in v duhu pravega internacionali-zma, o katerem se toliko govori, če bi ob taki priložnosti tudi nas nagovorili v našem maternem jeziku? Taka vprašanja sem stavil tudi nemško govorečim znancem na Koroškem, pa mi je vsak odgovoril, da so ljudje, ki se bojijo slovenskega jezika, neumni in ozkosrčni, brez vsake srčne kulture in se kakor pijani plota drže starih načel nacionalizma ter zloglasne ideologije nemškega nadčloveka.
Hkrati pa si zastavljam tudi vprašanje, kdo nam bo dal to, kar je naše, kdo nam sploh more dati in očuvati naš materni jezik? Gotovo samo koroški Slovenci sami! Od vaju, slovenska mati in oče, je odvisno, ali bo vajin otrok znal oba jezika. Skrb, da slovenski otrok ne bo znal nemški, je popolnoma odveč, utemeljena pa je skrb, ali bo ta otrok obvladal tudi svojo materino govorico. Zato je potrebno, da svoje otroke učimo slovenskega jezika. Sam živim s svojo družino že 15 let v Celovcu in moji trije mladoletni otroci vsi govore oba jezika, čeprav jih z ženo nisva posebej učila nemščine in v družini govorimo izključno le slovensko. Pa ne mislim, da je to nekaj posebnega. Le nekaj imava: neizmerno spoštovanje do tistega, kar sva- podedovala od najinih staršev, ljubezen do materine govorice, hkrati pa spoštovanje tudi do sosednega naroda in njegovega jezika
Danes je učenje slovenskega jezika otrokom že precej olajšano. Medtem ko svoječasno ni bilo slovenskih učiteljev, jih danes imamo in je šolska mladina vsaj v posameznih šolah deležna poleg nemškega tudi slovenskega pouka. Imamo tudi slovensko gimnazijo v Celovcu in imamo slovenske kmetijske šole, ki kljub pomanjkanju javne podpore nudijo mladini koristno izobrazbo za poznejše življenje. Poleg tega pa imamo koroški Slovenci danes tudi dva tedenska lista, ki sicer zastopata različne svetvone nazore, imata pa nekaj skupnega v tem, da sta slovenska. Veselimo se teh uspehov in čuvajmo pridobitve našega vztrajnega dela, naše odločne borbe!
Glede različnih političnih naziranj bi dejal samo toliko, da nikdar ni bilo in nikdar ne bo, da bi vsi ljudje imeli eno in isto prepričanje. Eni so pač bolj napredni kot drugi in imajo več zaupanja v samega sebe, v svoje lastno prizadevanje in iščejo v delu čast in oblast; drugim je morda bližja preteklost ali tudi skrb za onostransko življenje. Pač vsak po svojem. Življenje pa gre svojo pot in človek se iz dneva v dan izpopolnjuje, tako tudi koroški Slovenci. Vse pa nas povezuje borba za pravico.
S tem našim prizadevanjem pa ne koristimo le svojemu narodu, kajti borba za naše pravice je hkrati tudi borba in prispevek za pravice tistih ljudi in narodov, ki žive še mnogo slabše kot mi. V svetu je namreč še mnogo ljudi, ki ob praznikih niso bili siti, ki niti niso bili na toplem, kot smo bili mi. Zato je treba našo borbo gledati tudi s širšega s a-
I •*■ V	v • v	7
lisca in širšega obzorja.
Koroški Slovenci imajo za seboj slavno preteklost. Ko je ves svet zajela krvava vojna, smo tudi koroški Slovenci znali najti pravilno pot, kot ljudje, kot internacionalisti. Vsi smo na lastnem telesu občutili grozodejstva nemškega fašizma, zato je blo naše mesto na strani demokratičnih in svobodoljubnih narodov, s katerimi smo na lastni zemlji bili boj proti nečloveškemu nasilju, proti nacionalizmu, ki je gojil smrtno sovraštvo do vsega, kar ni bilo nemško.
Zahodna Evropa pred nadaljnjim gospodarskim združevanjem
Z ustanovitvijo Malega svobodnega tržišča (EFTA) sta v zahodni Evropi nastala dva velika gospodarska bloka, ki si v marsičem nasprotujeta z ozirom na politično ureditev držav zahodne Evrope. Zato se tako pri EGS kakor tudi pri EFTA trudijo, da bi čim prej našli možnosti za medsebojno sodelovanje in s tem za bolj tesno povezavo vsaj na gospodarskem področju.
S tem problemom so se resno bavili tudi na nedavnem vrhunskem sestanku štirih zahodnih velesil v Parizu, kjer so postavili osnovna načela za gospodarsko povezavo vseh držav zahodne Evrope. Iz poročila, ki je bilo objavljeno po zaključenih razgovorih, je razvidno stremljenje, da bi iz zahodnega bloka ustvarili tudi strnjen gospodarski blok, ki bi bil bolj sposoben začeti gospodarsko tekmovanje z Vzhodom. Da bi proučili konkretne možnosti za tako povezavo, so za 13. januar predvideli v Parizu poseben sestanek zastopnikov 12 v Organizaciji za gospodarsko obnovo Evrope (OEEC) združenih držav, 14. januarja pa bi v Parizu zasedali ministri OEEC, ki bi prav tako razpravljali o bodoči gospodarski povezavi zahodno-evropskih dežel.
Pri teh posvetovanjih gre predvsem za zbližanje med obema gospodarskima blo-
koma, hkrati pa tudi za vzpostavitev mostu med evropskimi državami na eni in tako imenovanim dolarskim področjem na drugi strani. To je še toliko bolj potrebno, ker so stroge carinske omejitve za ameriško blago v evropskih deželah povzročile v ameriški trgovinski bilanci precejšnje primanjkljaje in bi Amerika zdaj hotela doseči čim širšo liberalizacijo v blagovni izmenjavi z Evropo. V ta namen je ameriški državni podtajnik Dillon obiskal vrsto evropskih držav, kjer je proučil položaj in razpravljal o možnostih za ukinitev carinskih omejitev, sestanek v Parizu pa bo razpravljal o konkretnih zaključkih, ki jih je napravil Dillon. Hkrati pa stremi Amerika tudi za tem, da bi postala enakopraven član OEEC, kjer ima zdaj le opazovalca, zato se bo konference v Par zu udeležil tudi ameriški delegat z vsemi pravicami.
Posebno nalogo pa bo pariški sestanek opravil tudi v zvezi s pomočjo nerazvitim deželam, saj je bilo med vrhunsko konferenco ugotovljeno, da so vse industrializirane dežele zahodne Evrope zdaj že sposobne posvetiti v večji meri svoje energije novim in važnim nalogam sodelovanja, katerega predmet naj bi bila pomoč pri razvoju manj razvitih dežel.
Nov velikanski projekt v jugoslovanskem elektrogospodarstvu
Trenutno je v Jugoslaviji največja hidro-centrala v Jablanici, zdaj pa so pričeli s pripravljalnimi deli za nov hidroenergetski sistem v Hercegovini, ki bo po dograditvi dajal na leto 2,5 milijarde kWh električne energije. Gre za hidroenergetski sistem na Trebišnjici, ki bo štirikrat večji od Jablanice in bo poleg proizvodnje elekfr ke velikega pomena tudi zaradi tega, ker bo ustvari! pogoje za namakanje in melioracijo več kot 12.000 ha plodne zemlje na Popovem, Bilečkem in Trebinskem polju, na področju Lastve in v primorskem pasu od Konavel do Rijeke Dubrovačke, kjer so vremenske razmere izredno ugodne in omogočajo po dve žetvi na leto.
Za uresničitev projekta na Trebišnjici bodo zgradili največji jez v Jugoslaviji, namreč pri Grančarevem, ki bo visok 107 metrov. Za tem jezom se bo v kanjonu Treb š-njice ustvarilo umetno jezero Miruše, dolgo 18 km, v njem pa bo 1,280.000 kubikov vode. Prvo hidrocentralo bodo zgradili ob umetnem jezeru, drugo glavno, pa pod imenom „HC Dubrovnik’ pri mestu Plata ob morski obali. Vodo bodo do centrale napeljali po dveh predorih v dolž ni 16 km in se bo iz višine 272 m zlivala na turbine Vlada je že konec leta 1958 odobrila 5 milijard dinarjev za pripravljalna dela, za prvo fazo izgradnje sistema pa bodo potrebovali 34 milijard. Prejšnji mesec je
bil med Jugoslavijo in Ameriko podpisan sporazum, po katerem bo dobila Jugoslavija v Ameriki posoj lo v višini 15 milijonov dolarjev za izgradnjo tega sistema. Seveda bo ta vsota, ki jo bodo porabili za uvoz opreme, predstavljala le del velikanskih sredstev, ki jih bo zahtevala dokončna uresničitev mogočnega projekta v Hercegovini.
Občni zbor kmetijske zbornice je sklepal o proračunu
V torek popoldne je b'l v zbornični sejni dvorani občni zbor koroške kmetijske zbornice. Poleg poročila prezidenta zbornice ekonomskega svetn ka Gruberja o delu zbornice je bilo na dnevnem redu v glavnem sklepanje o proračunu za leto 1960. Proračun vsebuje v prejemkih in izdatkih 6,5 milijona šilingov. Občni zbor je sklenil povišanje zborničn h doklad za 25 odstotkov, to je od 150 na 175. Pri generalni debati k proračunu se je razvila precej živahna in zelo razgibana diskusija, h kateri so se oglasili govorniki vseh frakcij kakor zbornični svetniki SPO, OVP, FPO in KGZ. O nekaterih pomembnih mislih, ki so bile izražene v debati ter o stališču, ki ga je k proračunu zavzel zbornični svetnik dr. Mirt Zwitter kot izvoljeni zastopnik Kmečke gospodarske zveze, bomo poročali v prihodnji številki.
JVaročimo gozdne sadifee/
Uprava državnih gozdnih drevesnic je začetkom decembra objavila cene gozdnih sadik za vigredno saditev. Istočasno je opozorila, da z naročili ne smemo odlašati do pomladi, temveč je treba sadike naročiti najpozneje do 29. februarja prihodnjega leta.
Državne gozdne drevesnice na Koroškem razpolagajo letos z naslednjimi sadikami in je njihova cena (za 1000 komadov) naslednja:
smreka, tri- do štiriletne sadike	300	do	350	šil.
smreka, sadike presajenke	430	do	560	šil.
macesen, dvoletne sadike	330 šil.
bor, razne vrste	220	do	450	šil.
jelka, tri- do štiriletne presajenke	430	do	570	šil.
jasen, javor, breza in jelša	320	do	420	šil.
topol (za komad)	2.80 šil.
Potrebo, da gozdne sadike takoj naročimo, bomo spoznali, če upoštevamo, da imajo državne drevesnice za prihodnjo pomlad na razpolago le 8 milijonov sadik, medtem ko bo — sodeč po zadnjih dveh letih — predvidoma potrebnih okoli 15 milijonov sadik. Kdor hoče imeti pomladi za svoje potrebe obnove gozda dovolj sadik, naj jih takoj naroči, drugače se mu lahko zgodi, da jih bo pomladi moral iskoti po privatnih gozdrnh drevesnicah, kjer pa so dražje, kakor v državnih dre-ve^nienh.
Naročila sadik sprejemajo okrajne gozdne inšpekcije in krajevne postaje za nadzorovanje gozdov.
Ce gledamo našo narodnoosvobodilno borbo s tega stališča, potem nam bo jasno, kako veličastna je tudi današnja borba za človečanske pravice, ki je hkra i borba proti mračnjaštvu preteklosti in šovinizma. Že med vojno smo imeli zaradi tega :udi med nemško govorečimi Korošci dobre zaveznike. To vemo zlasti bivši koroški partizani, ki smo imeli za časa vojne neposredne stike z delavci in kmeti na Svinški planini, ki sicer niso znali slovenski, pa so nam bili kljub temu dobri tovariši. Tudi nekdanja avstrijska bataljona v sklopu slovenskih partizanov nam potrjujeta, da ima-
mo koroški Slovenci našega naravnega zaveznika v borbi za narodne pravice prav v avstrijskem delovnem ljudstvu, ki bi nas ^— o tem sem prepričan — tudi danes tovariško podprlo, če bi bilo obveščeno o resničnem stanju našega prizadevanja, o borbi koroških Slovencev za narodne pravice in enakopravnost.
Koledar slovenske Koroške za leto 1960
prinaša na uvodni strani Kajuhovo pesem „Ko človek bo človeka prepoznal“. Vsebina te pesmi je globoko človečanska, je pa hkrati tudi izpoved neizmerne vere v zmago pravice, če bodo v svetu zmagala načela poštenosti in pravičnosti, kajti „... če vsak od vseh srca na dlan bi djal, da človek bi človeka prepoznal, potem bi v hipu sfari svet propal. .. !“
P KG
Pariz. — Francoska vlada je zahtevala od Amerike posebno pomoč za proizvodnjo vodenih izstrelkov, vendar je ameriška vlada to zahtevo odklonila. V francoskih krogih vidijo vzrok za to odklonitev v dejstvu, da se Francija proti-vi združitvi vojaških sil Atlantske zveze in sploh noče prevzeti nobenih obveznosti v okviru zahodne obrambne organizacije, kot to Amerika že dalj časa zahteva.
Port Said. — Predsednik Združene a-abske republike Naser je v govoru ob obletnici umika francosko-britansko-iz-raelskih čet z območja Sueškega prekopa poudaril, da ZAR ni ne za Zahod in tudi ne za Vzhod, ampak hoče z vsemi živeti v miru. V svojem govoru je Naser tudi izjavil, da je bil Kairo vedno pobornik arabskega nacionalizma ter enotnosti arabskih držav.
New Delhi. — Na nedavno pismo predsednika kitajske vlade Ču En Laja, po katerem naj bi že meseca decembra začeli pogajanja o obmejnih vprašanjih med Indijo in LR Kitajsko, je predsednik indiiske vlade Nehru odgovoril, da je pripravljen na take razgovore, č;m bodo za to dozoreli pogoji. V svojem pismu je Nehru zavrnil poskuse, da bi Kitajska del indijskega ozemlja zahtevala zase.
Sofija. — Prvi sekretar bolgarske KP Živkov je izjavil, da želi Bolgarja urediti nerešena vprašanja in zboljšati odnose z Grčijo, in sicer v interesu miru ter sodelovanja med balkanskimi državami. Konkretno je predlagal številne izmenjave parlamentarnih delegacij in kulturnih skupin med obema državama ter se izrekel za sklenitev dolgoročne bolgarsko-grške trgovinske pogodbe.
London. — Pred dnevi je v Londonu umrl v 78. letu starosti bivši britanski zu-nan>i minister in indijski podkralj lord Halifax. Vodja britanskega zunanjega ministrstva je bil lord Hal:fax v letih 1938 do 1940, torej prav v času, ko je Hitler izvedel zadnje priprave za svetovno vojno.
Rim. — Kratko pred obiskom predsednika republike Italije Gronchija v Sovjetski zvezi je b:l med obema državama podpisan sporazum o trgovinski izmenjavi v letu 1960, po katerem bosta obe državi izmenjali blaga za 125 milijard italijanskih lir, kar pomeni povečanje medsebojne blagovne izmenjave za 25 odstotkov.
Washington. — Uradno je bilo sporočeno, da je Mednarodna banka odobrila Združeni arabski republiki 56,5 milijona dolarjev kreditov za razširtev in poglobitev Sueškega prekopa. Poleg tega so se v finansiranje tega projekta vključile tudi druge države, med njimi Sovjetska zveza in Zahodna Nemčija.
Rio de Janelro. — Val protestnih stavk proti podražitvi življenjskih potrebščin je zajel tudi Brazilijo. Vlada je izdelala načrt za hitro industrializacijo dežele, vendar je precejšen del stroškov za izgradnjo novih industrijskih objektov odmerila prav delavstvu, med katerim se zato širi protestno gibanje.
Albany. — Newyorški guverner Nelson Rockefeller, ki ga je republikanska stranka Amerike predvidevala za enega najbolj izglednih kandidatov pri prihodnjih predsedniških volitvah, je sporočil svoj .nespremenljivi sklep", da se ne misli potegovati za mesto predsedniškega kandidata na volitvah, ki bodo letos. V svoji izjavi pravi, da se ne misli potegovati niti za podpredsedniško kand daturo, če bi mu jo ponudili.
Beograd. — Zvezna skupščina FLR Jugoslavije je prejšnji teden odobrila proračun za leto 1960, po katerem se bo industrijska proizvodnja povečala za 14 %>, narodni dohodek pa se bo v pr-merjavi z letom 1959 povečal za nekaj več kot 8 %. Prispevek za narodno obrambo znaša po novem proračunu 8.58 % narodnega dohodka, kar je skoraj za cel odstotek manj kot v letu 1959 in pomeni doslej najmanjšo obremenitev narodnega dohodka Jugoslavije.
Florijanu Kaisru v slovo in spomin
Našim sodelavcem s podeželja
Ob zaključku starega in vstopu v novo leto izpolnjujemo dolžnost, da Izrečemo zahvalo vsem dopisnikom in sodelavcem Slovenskega vestnika, ki so v zavesti moči tiskane besede in pomena glasila, ki zastopa naše skupne koristi, poročali vesti iz raznovrstnega dogajanja v posameznih krajih. Hkrati jih prosimo za nadaljnje požrtvovalno sodelovanje ter vabimo k temu plemenitemu prizadevanju tudi druge, da bo lisi ves naš, živ in zanimiv ter tesna duhovna vez naše narodne družine od Zilje do Podjune. Slovenski vestnik naj bo vedno bolj zrcalo vsega našega žitja in bitja ter spremljevalec vsega našega hotenja in stremljenja. List je hkrati pobornik za v’soke ideale svobode, bratstva in enakosti, v naših razmerah pa predvsem glasnik za enakopravno medsebojno sožitje obeh narodnosti v naši skupni domovini.
Dogajanja v življenju so odprta knjiga, iz katere lahko beremo vsak dan, iz nje izpišemo pereče dogodke, ki jih krajevni dopisnik potom lista posreduje bralcem od Šmohorja do Labota ter tudi v številne kraje preko meja. Slovenski vestnik, ki prihaja med naše ljudstvo že 15. leto, se je kljub zlobnemu in krivičnemu preganjanju uveljavil in utrdil ter je zaželjen in nepogrešljiv pri številnih bralcih, ker je njegovo prizadevanje čisto, ko se bori za zmago resnice in pravice v vsem našem družbenem in narodnem življenju. List je odsev naše stvarnosti, ki dogodke ne le spremlja, marveč bralce usmerja v sodelovanju za naše skupne koristi na najrazličnejših področjih, bodisi v političnem, kulturnem, gospodarskem ter družbenem življenju.
K sodelovanju vabimo prav vse, kmete, delavce in mladino. Za olajšanje dopisnikom povemo, da dopisov in poročil ni treba izpisati po vseh pravopisnih pravilih, sposobnih za tisk, ker to bo oskrbelo uredništvo. Zadostuje, da se v poročilu navedejo točni in resnični podatki. Pri vsem vašem lepem in koristnem sodelovanju boste srčno veseli, ko boste našli svoje misli in mnenja v tiskani besedi. Nič manj pa vabimo k sodelovanju in se obračamo s prošnjo na naše izobražence, da bolj pogosto kot doslej poprimejo za pero ter postrežejo listu in bralcem iz bogate zakladnice svojega znanja in izkušenj, saj so v neposrednem stiku z življenjem.
Vsem dosedanjim in novim sodelavcem srečno in uspešno novo leto 1960!
Dan pred božičem — praznikom miru' se je zbrala na šmihelskem pokopališču velika množica žalnih gostov, ki so prisostvovali pogrebnim svečanostim za umrlim družinskim oče om, znancem in dobrim prijateljem v bližnji in daljnji okolici. Nebo je rosilo, deževalo je, ko je domača zemlja sprejela v svoje naročje telesne ostanke Florijana Kaisra, bivšega kmeta pri p. d. Feratu na Bistrici. Vest o smrti je bridko odjeknila pri vseh, ki so Florijana poznali ter ga zaradi njegovih lepih in značajnih lastnosti radi imeli.
Pokojnemu Florijanu je tekla zibelka v znani in ugledni Kajžrovi hiši v Rinkolah. Tam je rastel, pomagal na kmetiji pri svojcih, ki so globoko zakoreninjeni ter z ljubeznijo in vso predanostjo povezani z domačo grudo, dediščino prednikov z vsemi pleme-ni imi vrlinami pristnega in značajnega našega človeka. V zgledni družini mladi Florijan ni užival le vsakdanjega kruha, ki ga zemlja nudi pridnim rokam, marveč tudi duševno hrano v vzgoji v dobrega, značajnega in poštenega človeka. Slovenski besedi in domovini je ostal zvest vse življenje. Zaradi neomajne zvestobe svoji narodnosti je z družino vred mnogo prestal zlasti v času nacistične strahovlade.
Na Bistrici pri Feratu si je ustanovil svojo družino. V srečnem zakonu so se rodili in rastli otroci. Oče Florijan in mati Ljudmila sta jih vzgajala vzorno in je v družini vla-
dala lepa harmonija. Pokojni je bil srčno dober, kar je izražal posebno v tem, da je rad prepeval in kaj je bolj naravno kakor da je ljubil, cenil in gojil naše slovensko petje. Sodeloval je pri slavnem šmihelskem pevskem društvu „Gorotan“ in pozneje pri vseh drugih zborih na številnih prireditvah, gostovanjih in v priložnostni družbi, kjer koli so se srečali pevci. S svojim zdravim prirodnim humorjem je znal spraviti družbo v najboljšo voljo in razpoloženje.
Tistega pomladanskega dne aprila 1942 pa je posegla zločinska nacistična roka tudi po tej družini, ker se ni strinjala z njihovimi nameni. Iztrgala jo je od drage domače hiše
in zemlje ter pregnala v tuji svet v taborišče Hesselberg. Notranja bol je bila nepopisna, vera v zmago pravice pa neuklonljiva. Nad vse bridko je prizadelo družino, ko je hčerka Marica umrla v taborišču. Tako je morala družina Florijana Kaisra izpiti v izseljenstvu kelih trpljenja do dna.
Na pogrebu je blagemu pokojniku domači pevski zbor zapel v slovo ganljive žalostinke, g. dekan Srienc je govoril globoko občutene poslovilne in tolažilne besede, v slovo pa je spregovoril tudi zas topnik Zveze slovenskih izseljencev, katera je sotrpinu poklonila tudi venec kot zadnji pozdrav. Florijan naj v miru počiva v domači zemlji, ohranili ga bomo v lepem spominu, žalujočim svojcem pa izrekamo naše srčno in iskreno sožalje.
Iz dogajanja v
Občinski urad občine Bistrica pri Pliberku je v prijazni vasi v Šmihelu. Občinski odborniki z županom Šimejom Woschankom na čelu se sestajajo na sejah, obravnavajo občinske zadeve, sklepajo in sklepe po danih možnostih denarnih pogojev tudi uresničujejo. Šmihel je središče občine, kjer nekaj podjetnih obrtnikov in trgovcev ustreza zahtevam domačinov in okoličanov. Kdor pa si vzame čas. rad posedi v gostilnah pri Šercerju ali pri Likebu. Gostinske prostore v obeh
IBBHBBBflBaBBBBBBBBaBBflaBBIBaflflBB
gostilnah so, kakor bi lahko rekli, sodobno modernizirali in gostje so vzeli prenovljene pros ore s priznanjem na znanje. Ob obnovitvi modernim zahtevam ustrezajočih gostinskih prostorov so nekateri v začetku menili, da ne bodo več privlačni za kmečke ljudi in delavce, ki bi se, kakor so dejali, bolje počutili v starih navajenih gostinskih sobah. Izkazalo pa se je, da so bili pomisleki neutemeljeni, kajti gostje se v okusno urejenih prostorih odlično počutijo, kjer se pogosto zadržujejo celo v pozne nočne ure.
Primerni in prije ni gostinski prostori so brez dvoma tudi važnega pomena za razvoj in'napredek tujskega prometa v tem pokrajinsko lepem kraju. Kakor slišimo in beremo, se župan in občinski zastopniki zelo prizadevajo, da bi dvignili tujski promet, ki donaša okolici lepe dohodke. Na splošno je znano in se slišijo ugotovitve, da se zelo stvarno in z uspehom prizadevajo za blaginjo vseh občanov. Z marljivim prizadevanjem župana je uspelo, da so do treh vasi vse vasi v občini, ki jih je skupno šestnajst, preskrbljene z zdravo vodo. Za ostale vasi pa so tudi že storjeni koraki, da bodo z gradnjo vodovodnih napeljav pričeli predvidoma že
žVcvdežnci
Novo leto, polno sreče, voščim vam, predragi!
Naj vse dni bi bili zdravi in v dejanjih blagi!
Mnogo lepše je na svetu, če nam sreča klije, če kljub vsem viharjem dneva v srcu sonce sije.
Naj sta zunaj mraz, neurje, vem vam za gotovo: človečanstvo bo zgradilo zemljo mirno, novo.
R. Vouk
občini Bistrica
prihodnjo pomlad. Vseh šestnajst vasi v občini je preskrbljenih tudi z elektriko. K vodovodnim napravam je občina sama prispevala znatno vsoto 630.000 šilingov.
Za pojačen dvig tujskega prometa je neizogibno važno, da so tudi poti in ceste v zadovoljivem stanju. Občina more vzdrževati okoli 50 km občinskih poti. Trenutno gradijo pot pod Peco od Bis rice do Podkraja, kar bo stalo 200.000 šilingov. Smatrajo pa za nujno potrebno, da asfaltirajo cesti od Bistrice v Šmihel in od Konovec do Bistrice. Računati je, da bodo tudi te namere v doglednem času uresničene.
Kraj je mikaven za turiste v poletju in pozimi. V poletju zaradi tihote in miru pred zgoščenim motoriziranim prometom, mestnim hlastanjem in hrupom, kjer se živci lahko spočijejo. Pozimi pa nudi Peca hvaležno smučarsko področje, toda tudi v poletni vročini so izleti na starodavno sivo Peco prijetni, kjer uživajo hribolazci veličastvo planinskega sveta. Za ugoden dostop na Peco sta zgrajeni dve vzpenjači, kar je zasluga družine Neubersch ter športnih društev na Bistrici in v Pliberku. Športno društvo v Pliberku vodi magister dr. Herbst, bistriško pa župan Woschank.
Pred nedavnim so odprli ob vznožju Pece, tik ob znanem kmečkem domu Neubersch, nov turistični dom, ki je zgrajen moderno, vendar zelo prilagojen pokrajini. Poslopje obsega v prvem nadstropju deset dvoposteljnih sob s centralno kurjavo. V pritličju pa je obsežna opremljena veža, jedilnica in dnevno bivališče. Nova zgradba ne bo koristila le lastniku, temveč tudi splošno«ti z nadaljnjo možnostjo sprejemanja tujih gostov.
*
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
SPD »Zarja' v Železni Kapli priredi v čefrfek 31. 12.
SILVESTROVANJE
pri Brunnerju v Lobniku. Sodelujeia pevska zbora, med nastopi pevcev bodo tudi šaljivi prizori.
---------- Športno društvo Zahomc-------------------
vabi na prireditev
VI. mednarodnih smučarskih skokov za Ziljski pokal
ki bo na Novo leto, dne 1. januarja 1960 ob 14.00 uri v Zahomcu. Poleg koroških športnikov bodo na prireditvi sodelovali tudi jugoslovanski tekmovalci.
Vse ljubitelje lepega zimskega športa vabimo, da se udeležijo prireditve v obilnem številu.
NE POZABITE!
BBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBCBEBBBZSSBBSBBB
(Slovenski ples
23. januarja 1960 v prostorih Delavske zbornice v Celovcu. Sodelujeta Avsenikov kvintet in godba Radia Ljubljana.
rpn^-pjpil^ljpp------------------""iijjjj!
Kje sfe,
Eamulovi?
Anton Ingolič
---------------------liiiihn.JiiiiH*.til!
„No, kako se ti zdi?' me je vprašala pričakujoče.
»Popravlja se, spet bo dobro," sem se izmaknil odgovoru, ki ga je pričakovala.
Zgoraj v sobici me je čakalo presenečenje: kolo, za katerega mi je mati v Metz poslala denar, je bilo prislonjeno ob peč.
-Kako?' Stopil sem h kolesu. »Moje je, seveda je moje."
Pogledal sem Amona. Skrivnostno se je nasmehnil in pokazal na omaro.
»Morda najdeš kaj tudi tamle."
Vse, kar sem bil pustil doma, je bilo v omari: obe obleki, par novih čevljev, perilo, knjige in razne drobnarije.
Zropotal sem dol v kuhinjo.
»Mati, mojih stvari niste prodali..."
»Naj bi jih bila dala pod ceno?" je odvrnila mati preprosto.
»Ampak denar..."
»Je že dobro, Marko, pojdi in odpočij se, jutri greva na očetov grob.’
Drugo jutro sem kupil v cvetličarni šopek in z materjo pa Mihcem odšel na pokopališče. S kamnitih in marmornatih nagrobni-
kov so se bleščali zlati napisi, francoski, poljski in v drugih jezikih. Tudi oče je imel nagrobnik. Iz črnega marmorja. Ime priimek, rojstni dan in dan smrti pa pesmica, gotovo Amonova. Nagrobnik je bil "samo zanj, za nobeno ime ni bilo več prostora.
»M: bomo šli, on bo ostal tu. Naj ima vsaj spomenik z napisom v našem jeziku,’ je rekla mati.
Položil sem šopek vrtnic in nageljnov na grob, ki je bil obdan z betonskim okvirom Jn posut s peskom. Torej je mati mislila na vse: tudi tedaj, ko ne bo nikogar izmed nas več v Franciji, očetov grob ne bo zapuščen. Mihec je ostal pri svojih šolskih tovariših na cesti, midva z materjo pa sva obstala molče ob grobu.
Ni bilo lahko njegovo življenje. Toda zakaj ga je grenil tistim, ki mu niso storili nič zlega, ki so ga imeli radi? Zakaj? Je moči odgovoriti na to vprašanje? Mati ne odgovarja nanj, ker si ga sploh ne zastavlja. Že davno mu je odpustila vse, kar je pretrpela zaradi njega. Tudi v mojem spominu je mnogo grenkega utonilo v pozabo, žive pa so ostale podobe, kako je oče odhajal prvič dol v rudnik, kako so prišli žandarji ponj, kako se je pri Avstrijcu zavedel svoje krivde, kako sva materi pisala prvo pismo, kako... Še in še. Ni bil kot mati, toda premagal je ponižnega kočar-skega človeka v sebi in šel dol v rudnik. Moči, da bi se povzpel do zavednega delavca, čeprav je prišel iz ruskega ujetni-
štva ves zavzet za delavsko stvar, pa ni imel. Ali bi mu jo bila dala Molanka? Ne verjamem. Roke je imel krepke, voljo pa slabo; ko se mu je kameni prah zajedel v pljuča, je splahnila tudi moč njegovih rok. Zdaj leži tu spodaj. Tu bo ostal, ko bomo mi kdo ve kje.
Ozrl sem se k materi. Imela je solzne oči. Seveda, njen mož je bil, edini moški, ki ga je imela. Ni ji prav, da bi se vzela z Marto. Pričakoval sem to: prišel sem, da se pomenim z njo. Vendar: kako naj jo prepričam, da me ima Marta zares rada in da imam tudi jaz njo rad, da...
»Marko, tule je Gričnikov grob, poglej!"
Mlhčev glas naju je oba z materjo odvrnil od najinih misli. Stopila sva v spodnji kot pokopališča.
Pri vzglavju Gričnikovega groba je sameval izpran lesen križ.
»Nikogar ni imel, ki bi mu bil pomagal, tudi zdaj nima nikogar," je rekla mati in še povedala, da mu Pirš ni maral blagosloviti groba. »Pokopali so ga kot psa, pa je pustil več kot polovico življenja pod zemljo."
Sklonila se je in začela puliti plevel.
Ko smo se vračali, me je vprašala: »Torej ne boš povprašal po delu?"
»Ne bom, mati."
In čez čas: »Vzemi jo, če misliš, da je prav tako. Se bom že privadila."
Popoldne je prišla Štefka z možem in vsemi tremi otroki; prejšnji večer se je Pep-
ček namreč odpeljal v Arnold in ji povedal, da sem doma. Zares, imeli so avto, že rabljen, nemške znamke, vendar avto. Tiennot je bil suhljat, droben dečko, na las podoben svojemu očetu, Gretchen, ki se je šele poizkušala v prvih korakih, je bila debelušasta kot Štefka, najmlajši, Hans, je še tičal v plenicah, zanj ni bilo mogoče reči, komu je podoben. Zares, Tiennot in Gretchen nista znala niti besedice slovenski.
»Zakaj jih ne učiš našega jezika?" sem rekel nejevoljno Štefki, ki se je hudo zredila, kar je nisem videl, bila je gosposko oblečena in roke je imela bele in mehke.
Robert, ki je bil še vedno taka grinta kot pred leti, le da je glavo nosil še bolj pokonci, je uganil, kaj sem poočital, kajti zviška me je zavrnil: »Takoj v začetku sem rekel, da bodo otroci govorili, kot se tu govori."
»Francoski znajo?"
»Ne, čemu let Tu je bila od nekdaj nemščina prvi jezik in bo tudi ostala."
»Res?" sem se prezirljivo nasmehnil.
»Ko bo prišel čas in bo Hitler ukazal, da se pridružijo nemškemu Rajhu vsi kraji, kjer prebivajo Nemci, bo tudi Lotaringija z Alzasom nemška."
Ta stavek je Robert zdrdral, kot da ga je prebral s hitlerjanskega propagandnega letaka.
Seveda je prišlo do prepira med nama. Žal mi je bilo Štefke. Tudi ona se je spre-
V Avstriji spet slavijo SS-ovske zločince ...
Vedno bolj predrzno izzivanje neonacističnih elementov, ki se nevarno širi tudi v naši državi, je bilo pred nedavnim tudi predmet razprave v zveznem svetu. UgctovMeno je bilo, da je Avstrija pri popravi škode žrtvam fašizma na zadnjem mestu, hkrati pa so spet na delu sile, ki bi hotele zlorabljati demokracijo za rovarjenje proti svobodi in neodvisnosti domovine. Ob tej priložnosti je bila izrečena tudi ostra kritika na račun nedavnega vojaškega srečanja v Salzburgu, na katero je bil povabljen tudi SS-general Dietrlch, medtem „ko so funkcionarji, ki so prisegli na republiko, položili pred vojaški spomenik venec s trakom, na katerem so bili SS-znaki".
O teh in podobnih predrznostih neonacistov so v zveznem svetu govorili zastopniki obeh vladnih strank, medtem ko se je FPtf-jevski poslanec ob podobnih izjavah v parlamentu le porogljivo smejal in se drznil izjaviti, da hočejo žrtve fašizma plačilo za svoje prepričanje.
Nevarnost neonacističnega rovarjenja poudarjajo torej v obeh vladnih strankah in je samo nerazumljivo, zakaj potem ne podvzamejo ustrezne ukrepe proti vsem tistim, ki zlorabljajo demokracijo za svoje izzivalno in proti interesom Avstrije naperjeno delovanje. Ljudje, ki so svojo domovino že enkrat izročili na milost in nemilost zločinskemu nacističnemu režimu, res ne zaslužijo, da bi jih prijemali z rokavicami, zoto bi bil skrajni čas, da bi odločno in dosledno napravili konec neonacističnim podvigom. To je Avstr;ja dolžna storiti za svoj ugled v svetu, hkrati pa tudi v interesu obrambe svobode, neodvisnosti in demokracije!
... v Nemčiji pa napad na židovsko cerkev in spomenik žrtvam nacističnega nasilja
Na božični večer so pripadniki neonacistične nemške Reichspartei izvedli vsega obsojanja vreden atentat na židovsko sinagogo ter na spomenik žrtvam fašizma v Kolnu. Na židovsko cerkev so poleg kljukastih križev namazali velik napis ..Deutsche fordern: Juden rausl”, spomenik žrtvam nacističnega nasilja pa so polili s črno barvo.
Ta najnovejši atentat nacističnih elementov je izzval v vsej javnosti odločne pro- || teste ter zahtevo po najstrožjem kaznovanju storilcev. Imenovana je bila posebna j komisija, ki bo razčistila morebitno povezavo med sedanjim atentatom ter podob- || nimf nacističnimi Izgredi tekom zadnjih let.
Avstrijska odškodnina anglo-ameriškim podjetjem
Medtem ko je Sovjetska zveza ob podpisu državne pogodbe jasno in javno povedala, kaj in koliko zahteva odškodnine za tako imenovano nemško imovno, ki jo je izročila Avstriji, sta se Amerika in Anglijo tnkro* v.oliUrvriu?no nripovoriali vcnki odškodnini. Toda ta velkodušnost je bila samo navidezna, kajti avstrijska vlada se je morala v znanem Dunajskem memorandumu obvezati, da bo plačala odškodnino posameznim anglo-ameriškim podjetjem. Zato je bilo na račun tega memoranduma
CpozoFilo vcnfnihcm
Pokojninska zavarovalnica za delavce — deželni urad Graz — prosi vse rentnike, da opremijo svoje nove izkaznice za mezdni davek s številko akta svoje rente, preden jih odpošljejo na zavod. Znak lahko prepišejo od zadnjega plačilnega odrezka. Rentniki, ki dobijo po dve davčni izkaznici, naj prvo izkaznico predložijo tistemu uradu, od katerega prejemajo večjo vsoto, drugo pa onemu uradu, od katerega prejemajo nižji znesek.
slišati že nebroj krit čnih pripomb, ki so še toliko bolj upravičene, ker je bil sporazum sklenjen tajno in brez vednosti širše javnosti, katera je bila nasprotno obveščena le o »širokogrudnosfi" Amerike in Anglije.
ko tozadevni očitki le ni.o panehali. je
bila vlada prisiljena objaviti vsebino Dunajskega memoranduma, vendar se je ure-d fev problema stalno zavlačevala, dokler ni Amerika izvedla pritiska s tem, da je blokirala okoli 2 milijardi šilingov, ki jih je 'mela Avstrija še dobiti iz tako imenovanih ERP-sredstev. Končno pa je po dol-gotrainih pogajanjih le uspelo najti neko rešitev in pred dobrim tednom je ministrski svet odobril sporazum, sklenjen med Avstrijo in anglo-amerišk:mi petrolejskimi družbami Mobil Oil Company ter Shell.
Na osnovi tega sporazuma bo Avstrija v šestih letnih obrokih plačala imenovanim podjetjem odškodnino v viš:ni 13,7 milijona dolarjev, poleg tega pa bodo razširiene njihove pravice do vrtanja nafte na Nižjem Avstrijskem. Hkrati so se pri pogajanjih sporazumeli tudi o bodočem sodelovanju med anglo-ameriškimi podjetji ter avstrijsko petrolejsko družbo 'OMV.
RAPlOi PRO GR A M
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 3.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Sobota, 2. januar 1960:
I.	program: 8.00 Fantje veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 ,Z napačnim denarjem’ — 15.30 »Misli z nami’ — 16.20 Mladinska oddaja — 17.10 Glasbeno kramljanje — 17.40 Zveneči alotrijo — 18.55 Športna poročila — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.15 Pestro mešano — 20.15 »Španska noč’ opera — 22.23 Okno v svet.
II.	program: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Majhen kalendarij — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.15 Ti in žival — 9.30 Beli konec tedna — 11.00 Ljudske viže — 12 03 Za avtomobiliste — 13.20 Izven programa — 13.30 Pet minut agrarne politike — 14.15 Godba na pihala —
15.00	Mladinski koncert — 16.00 Zabavna glasba — 17.10 Lepa pesem — 19.10 Pestro mešano — 19.30 Radijska družina — 20.00 »Dobra zabava’ — 21.20 Še pomnite — 21.45 šport.
Nedelja, 3. januar:
I.	program: 9.00 Juranje melodije — 11.00 Nedeljska glasbena promenada — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 13.45 Lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba ob petih — 19.00 šport — 19.45 Nekaj za dobro voljo — 20.10 »Mladi gospodje* — 20.50 In-termezzo.
II.	program: 7.05 Igra Vam godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Operni koncert — 10.05 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Velika simfonija — 13.15 Za avtomobiliste — 15 00 Za ljubitelje operetnih melodij
—	16.00 Plesna glasba — 16.30 Za ljubitelje popevk —
18.00	Kako čas mineva — 18.25 Nazaj k šolski klopi.
Ponedeljek, 4. januar:
I. program: 8.00 Operni koncert — 8.45 Zapiski iz domovine — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za Vas — 16.30 Koncertna ura — 18 20 Za Vas? Za vse —
19.00	Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Citati in razumeti.
Torek, 5. januar:
I. program: 8.00 Koroški domači koledar — 14.45 Prav za Vas — 16.00 Glasbene vizitke — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 19.00 Ljuba mamica — 20.15 »Sappho*.
Sreda, 6. januar:
!■ program: 6 10 Vesele melodije — 7.00 »Videli smo zvezdico’ — 9.00 Moderna zabavna glasba — 11.00 Iz pozabljenih operet — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba
—	17.35 Otroška opera — 20.10 Operni koncer.
Četrtek, 7. januar:
I. program: 8.00 Zveneče platno — 13.25 Veselo razpoloženi — 14.30 Ura pesmi — 15.00 Prav za Vas —-17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Mladinska oddaja — 18.55 Športna poročila — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 8. januar:
I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 14.45 Komorna glasba — 16.00 Glasba Nica Dostala — 16.30 Kon-
Srečno in uspehov polno novo leto želi vsem izletnikom, odjemalcem, prijateljem in znancem
Štefan SieiVčnik
DOBRLA VAS
avtomobilsko podjetje, trgovina, mo-■ torne in šoferske potrebščine, bencin, | olje in mehanična delavnica.
certna ura — 18 10 Prosti čas je dragocen — 20.15 Halo, teenagerji! — 21.00 Orkestralni koncert.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5 05. 6 00. 7.00. 13.00. 15 00. 17 00 22.00
Nedelja, 3. januar:
6.00	V nedeljo zjutraj — 6.30 Vedre melodije — 3.00 Popevke za dopoldansko uro — 1C.30 Iz domače skrinje
—	12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert za podeželje — 14.15 Voščila — 15.30 Pa kaj to more biti ... — 17.00 Melodije za Vas — 18.30 Priljubljen« operetni napevi — 20.00 Izberite melodijo tedna.
Ponedeljek, 4. januar:
5.00	Dobro jutro — 10.10 Zabavna roulefa — 12.00 Selo in črno — 12.25 Koroški zvoki — 12.43 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo — 13.30 Z glasbo v dobro voljo —
16.00	V svetu opernih melodij — 20.00 Koktalj za zabavo.
Torek, 5. januar:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Jutranje glasbena popotovanje —	10.10 Izberite melodijo tedna — 31.30
Oddaja za o roke — 13.30 Arije iz raznih oper — 14.40 Voščila — 17.55 Kitara pod oknom — 20.30 Radijska igra.
Sreda, 6. januar:
8.05 Poje inozemski mladinski pevski zbor — 9.40 Po strunah in ipkah — 11.00 Popevke na tekočem traku — 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.30 Narodne s spremljavo harmonike — 13.45 Sto pisan h taktov — 14.55 Hitri prsti — 16 00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek o petih — 20.00 Ali jih poznate?
Četrtek, 7. januar:
5.00	Dobro ju!ro — 8.05 Zveneče kaskade — 10.30 Zvočni kalejdoskop — 11.30 Oddaja za cicibane — 12.00 Venček slovenskih narodnih — 14.05 V plesnem ritmu — 14.40 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 17.30 Odlomki iz znanih oper 20.00 Cetrlkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 8. januar:
5.00	Pisan glasbeni spored _ 9.20 Ritmi iz Copacabane	10.10 Melodije, ki jih še vedno radi posiusote
—	11.30 Družina in dom — 12.00 Alpski zvoki — 12.25 Operna overfure — 13.50 Pesmi izpod Romanije — 16.00 Pelkov koncert ob štirih — 17.20 Lepe melodije — 18.10 Od lu in lam — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled
—	20.30 Mozartovi koncer i.
Srečno in uspešno novo leto 1960 želi
Ludvik Borovnik
Borovlje
'Vsem prijateljem in ztuuieem ždita rnmu/O tupjekou in srde n noaein letu
MLADEN bi IRENA DEVIDE
BKOGRAD
menila. V vsem je pritrjevala možu ali pa hvalila, kaj vse že imata in kaj bosta še imela.
Z mešanimi občutki sem zapustil Merle-wald.
Naslednjo nedeljo, ko sva z Marto odpeljala Madelon v zavod in sva potem sedla za majhno okroglo mizo na š:rokem pločn:ku, po katerem so se prerivale množice glasnih sprehajalcev, sem začel po ovinkih.
„Ali je to življenje? Ti strežeš gospodi, samo nedeljski popoldan in večer sta tvoja, svojo hči, ki te ne razume, če govoriš po naše, v:diš le nekaj ur. In kako živim jaz? Po osem ur požiram prah, potem pa ne vem, kam naj se denem. V sobi smo štirje, še brati ne morem. Lahko bi bilo bolje za tebe in mene." Prijel sem jo za roko. „Marta, dobila bi majhno stanovanje, na vrtu bi postavil kolibo za kokoši in zajce ... Lahko bi . . . No, saj veš, kaj mislim ..."
Dvignila je zardelo glavo.
»Vem," je dejala, pomolčala in povedala. »Pa ni mogoče."
»Zakaj ne bi bilo mogoče?"
.Madelon," je zašepetala, »ne morem je pustiti tu, ne morem ..
»Ali nisem rekel, da bi lahko imeli zajce? Za koga, če ne za Madelon?”
»Modelon je moj, ni tudi tvoj otrok ..."
»Ne vidiš, koko se razumeva? Stric sem ji, veliki stric."
»Kaj pravi tvoja mati?"
»Če je meni prav, je tudi njej. A tvoja?" sem vprašal še jaz.
»Njej je vseeno, dovolj ima skrbi z otroki, ki so ostali doma.”
»No torej!"
»Ni tako enostavno: ti vprašaš, jaz naj pa rečem da."
»Boš menda rekla ne?”
»To ne, seveda ne."
»Če ne rečeš ne, je toliko, kot da si rekla da."
»Nič nisem rekla.”
Nisem več silil vanjo. Vedel sem, da je privol la. Naročil sem še dva vrčka piva in prešel na druge reči.
»Kai misliš, zakaj sem ti tedaj prinesel češnje?" sem se nenadoma spomnil na češnjo za našo hišo.
»Videl si, da sem lačna, smilila sem se ti, oba z Nejčkom sva se ti smilila."
»Ni bilo samo to, Rad sem te imel. Zdaj vem, da sem te že tedaj imel rad. Pa ti, Marta?"
»Rada sem zobala češnje. In bilo je res še nekaj drugega."
»Zakaj si tam v Arnoldu odšla tako na naglem in se nisi več oglasila?”
»Bila sem še otrok in hudo mi je bilo zarodi vsega, kar sem izvedela o tebi in tisti Poljokinji. Pustiva to, minilo je, in še marsikaj, še marsikaj hujšega."
Prijel sem jo za obe roki.
»Odgovori, Marta!"
Nasmehnila se je.
»Ali ti že nisem odgovorila?"
Deževnega pomladanskega popoldne, ko so svatje odšli in je Madelon zaspala na zofi v kuhinji, sva sedela na šroki postelj i in gledala skozi rožaste zavese na dež tam zunaj.
»Pa sva le dočakala!" je dejala Marta z nekoliko porednim smehljajem, njene besede je bilo treba namreč razumeti: Pa si le dočakal!
»Sva!" sem dejal s prav takim smehljajem. »Dolgo je bilo treba čakati, zelo dolgo.”
Stisnila se je k meni in zašepetala: »Meni je bilo najteže ob ponedeljkih zjutraj. Zgodaj sem morala vstati in vse, kar sem videla okoli sebe, me je spominjalo nate. Se huje je bilo, ko sem odšla v kuhinjo, ko sem srečala gospoda, ki je vstal kmalu za menoj, ko sem odšla na trg. Povsod si bil ti z menoj, a vendar te ni bilo. Večkrat sem skočila v sobico, potipala odejo, pogladila blazino na tisti strani, kjer je ležala tvoja glava. Neki dopoldan me je gospa vprašala: .Skrivate ljubčka?' Zardela sem čez in čez. .Torej ga res skrivate?' se je nasmejala. Odprla sem vrata. .Poglejte gospa, pros ml' Zares je mislila, da si pri meni. Nisi bil, a vendar si bil."
»Tudi ti si bila pri meni, ko sem vrtal, kopal in tesal podpornike. Čutil sem tvoje
prsi v svojih dlaneh, ustnice na ustih. Kaj bi ti pravil!"
»Hudo in lepo je bilo."
»Zdaj je hudega konec, lepo pa se bo šele začelo." Pogledala me je z dolgim vprašujoč m pogledom. »Me imaš res rad?"
»Kolikokrat sem ti že povedal!"
»Si, ampak rada bi spet čula."
»Tudi danes sem ti že nekajkrat povedal."
»Prej so bili drugi okoli naju, zdaj sva sama, končno sva le sama.”
»Rad te imam, Marta, zelo rad, in zmerom te bom imel!"
2e samo te besede je bilo sladko izgovoriti. In slast je bila slišati njih odmev.
»Tudi jaz te imam rada, Marko, in te bom zmerom imela."
Poljubil sem jo. Bilo je, kot da je že zelo, zelo dolgo nisem poljubil.
Potem se nekaj časa nisva pogovarjala. Poslušala sva, kako je trkal pomladanski dež na š pe, in gledala, kako se je nočilo, iz kuhinje pa je pel radio.
Ali bova vsak večer takole sedela na postelji, Marko?
Vsak večer, kadar bom imel dopoldanski šiht in kadar ne bova prišla pozno s pevskih vaj. Seveda tudi tedaj ne, kadar bom šel na sestanek.
Tako je najlepše, Marko.
Najlepše, Marta. Toda ali ne b: legi®?
(Nadaljevanje sledi)