iB mm Fig k | f \ t fl ■L. lii HLatt' #§ |a|ami|/a Ivldlvnc Var^hn uporabnikov javnih Na osnovi Zakona o poS,x,dai^h>vmh St»žbah in Odloka o gospodarskih ..o veta za varstvo uporaoniKov . lavnih dobrin v občini juvjihi uwtmn v ... spola letos), S tem odlokom je bil ustanovljen svet za varstvo uporabiikovjavmhdobonza odpadki, javna snagi,urejanje lok.duUuvstinjavmhpovršin, varstvo zraka, gasilstvo, t O pokopališča, tržnice, toplot rta Mergija, plinovod, javna kopališča, taksi služba. in insekt o v m jdruga javnih potreb). ......Svet bo usklajeval interese prebivalcev posamezne ali ved KS in pripravljal predloge /a občinski svet. Zastopal bo interesni občanov pri na- v.v.v.v.v.v.-.v.v.v.v.sv.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v/.v gospodarskih služb tn opravljal Se druge naloge v KS, komisije Z.a mandatna vprašanja imenoval 7 članov tega sveta (z njihovimi imeni r.2!rf 1:5 olxjnc, morali pa bodo mdr dejavnostjo Ugotovljeno, da svojo vlogo opravljajo S..malomarno ali pa jv ne morejo opravljati < bodo lahko krajam llllll Kov rezervoar Čeče - V KS Čeče so prisiljeni okrniti število zastavljenih nalog, ki naj bi jih uresničevali letos. Krajani so sicer že vajeni, da si morajo kakšno potrebno željo uresničiti kar z lastnimi sredstvi. Tako so v letih od 92. do 95. uredili vodovodno omrežje skupaj z zajetji in sedaj tudi rednimi vzdrževanji, kar, po besedah predsednika KS, ni stalo občine niti tolarja. Sedaj, ko bi bilo potrebno zgraditi tudi nov rezervoar, pa denarja ni. Tako v KS računajo, da bodo dela lahko stekla šele čez dve leti. Bliže pa je sanacija regionalne ceste iz Trbovelj in Čeč proti Hrastniku. Predstavniki občine so se namreč, kot ugotavljajo v krajevni skupnosti, vednarle enkrat nemudoma odzvali na prošnje krajanov. Na omenjeni cesti bi namreč morali položiti še za približno tri in pol kilometrov asfaltne prevleke, potem ko so najbolj plazovito območje asfaltirali že pred dvema letoma Hkrati bi morali cesto tudi razširiti, ob njej pa urediti še oporne zidove. Kot torej pravi predsednik KS, seje občina odzvala in skupaj z ostalimi zasavskimi občinami državnemu zboru poslala prošnjo, naj za to cesto nameni potrebna sredstva. Hkrati naj v svoj amandma vključi še cesto do Podmeje (ta bo za Trbovlje in Hrastnik edina svetla luč do sveta, saj naj bi se z njo obe mesti povezali z avtocesto) ter cesto med Litijo in Zagorjem, kjer naj bi položili novo asfaltno prevleko ter izvedli razširitev pri Hotiču. Rado Fele 0 kitajski akaciji Nekaj dni pred svetovnim dnevom Zemlje so se Dolani zgroženo ozirali na podrto akacijo sredi Dola, ki je bila zasajena že v prejšnjem stoletju. "Kaj jim pa je? Kdo si nam drzne vzeti najlepše drevo sredi vasi? Poglejte razrezano deblo - saj je bilo drevo popolnoma zdravo!..." so dajali pripombe mimoidoči Dolani. Zapojasnilo smo prosili referenta za varstvo okolja na občini. Jožeta Galeta: "Drevo je imelo suhe veje, zato ga je bilo treba posekati. Poleg tega je dušilo rast treh mladih dreves v bližini, ki se bodo zdaj okrepila. Kar je, je. Mogočne akacije pa, ki je vsaj delno omilila betonsko okolico sredi vasi, ni več. F.M. "Med svetom občine in občani naj zavlada zaupanje" Svetniki trboveljskega sveta so se v ponedeljek sestali na 15. redni seji in sprejeli svoj program deladokonca tega leta. Načrtujejo še 8 rednih sej, julija pa izredno, na kateri se bodo pogovarjali izključno o komunalni problematiki.V ponedeljek so sprejeli zaključni račun proračuna in sklada stavbnih zemljišč. Oba računa izkazujeta pozitivno poslovanje. Varstvo uporabnikov javnih dobrin Sprejetje bil odlok o delu sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, ki jim jih nudijo izvajalci posameznih javnih gospodarskih služb v občini. Prostor za športno halo Z novim odlokom pa je bil ukinjen odlok o ureditvenem načrtu za del območja v Šuštarjevi koloniji in pri Tehniški šoli Trbovlje. Odlok je bilo potrebno sprejeti zaradi načrtovane izgradnje športne hale. Grb in zastava - zbiranje pripomb Še en odlok je bil posredovan v prvo obravnavo, ureja pa obliko in način uporabe grba in zastave. Grb ima obliko ščita, spodnji del ima zeleno podlogo in ponazarja zeleno dolino, čm rudarski voziček označuje tradicijo rudarstva, zgornja modra barva na ščitu pomeni nebo nad dolino, dva dimnika nad vozičkom pa predstavljata industrijo. Barvi zastave sta tudi modra in zelena, ločuje pa ju črna črta, v njej pa je tudi enak stiliziran kup premoga v grbu. Že na ponedeljkovi seji je bil podan predlog, naj bo v zastavi vrisan grb občine. Druga obravnava bo na seji 27. maja, pripombe pa morajo biti vložene do 10. maja. Pretresljiva informacija o poslovanju Svet občine Trbovljeje precej časa namenil razpravi o aktualni gospodarski problematiki v občini. Informacijo o poslovanju v Strojegradnji, Iskri Semicon in Peku je posredoval župan Janez Malovrh, v razpravi so sodelovali: Gojmir Pešec iz Strojegradnje, Janez Gorjanc iz Peka in Janez Vene iz Zavoda za zaposlovanje (predstavnika Iskre ni bilo na sejo). V razpravi je gost seje Janez Vene posredoval dve pobudi. Glede na to, da je med brezposelnimi skoraj polovica občanov z nižjimi stopnjami izobrazbe, je predlagal vključitev skozi javna dela za čiščenje onesnaženih površin v občini. Občino stane na osebo le okoli 7 tisočakov, delavci pa dobijo za to delo okoli 40 tisočakov in določene pravice. Drugapobudase je nanašala na izstop zasavskih občin iz območnega urada za zaposlovanje Ljubljana in ustanovitev območne enote Zasavje. Po trditvah Venca se v Ljubljani našim problemom le nasmihajo, pravice iz brezposelnosti pa bi ljudem zagotavljali hitreje, če bi nastopali v revirjih samostojno. Ljubo Cvar, svetnik Združene liste je zahteval, da bi morali v občini prispevati k ublažitvi položaja zaposlenih v Iskri Semicon in Ipozu, kjer so bistveno kršene pravice zaposlenih. Svetnik LDS Peter Čede je ponudil pobudo, naj se v občini ustanovi strokovna skupina za vodenje stečajev, saj odvisnost od zunanjih nezainteresiranih strokovnjakov, ki ne čutijo teh problemov, povzroča dolgotrajno reševanje. Glede na izjemno težko situacijo v gospodarstvu so svetniki postavljali vprašanja, kaj pri reševanju tega stanja občinski svet sploh lahko naredi. Napake iz preteklosti so povzročile krizo, na katero ni bil nihče pripravljen. Svetniki so sprejeli ponujene pobude in napotke,ki naj bi situacijo ublažili, menili pa so tudi. da je nujno potreben program razvoja občine. Ta je že v pripravi in bo verjetno v obravnavi že na prihodnji seji. Nova skupnost zasavskih občin Ob koncu seje je župan Janez Malovrh informiral svetnike o povezovanju zasavskih občin v Skupnost zasavskih občin in nalogah, za katere so se župani šestih občin dogovorili v začetku julija. Dogovore županov bomo predstavili v naslednji številki Zasavca, župani pa so ocenili, da so za skupno sodelovanje najpomembnejši rezultati v korist občanov. Naslednja seja občinskega sveta v Trbovljah bo 13. maja. Med drugimi temami bodo svetniki določili imetnike naziva Častni občan in Prvojunijske nagrajence, v prvo branje pa bodo posredovali odloka o ureditvi cestnega prometa in komunalnem redarstvu. Ivana Laharnar Aktivnosti KS Keše Trbovljc - Krajevna skupnost Ivan Keše je ena naj večjih v trboveljski občini. Ima okoli tri tisoč prebivalcev. Zajema glavno naselje Sallaumines, preko Trboveljščice pa seže tudi do zgornjega Vreskovega. Krajevna skupnost vsako leto v okvim skupnosti krajevnih skupnosti pripravi svoj letni načrt delovanja. Že v lanskem letu jim je s peščico finančnih sredstev uspelo uresničiti precej zastavljenih nalog; letos pa naj bi jih še več. Tako so lani uredili kanalizacijo in odvodnjavanje 120-metrskega odseka ceste Pod gozdom, nato nabrežine na cesti do Kešetovega 4, zatem tudi okolico po poplavah. Prizadevni krajani so s prostovoljnim delom uredili še zelenice ter postavili ograjo v Kešetovem. Kot rečeno, pa bodo v letošnjem letu z aktivnostmi nadaljevali. V okviru planov, ki so prišli iz posameznih naselij kot potreba in za katere so v občinskem proračunu že zagotovljena sredstva, naj bi najprej asfaltirali dovoz v montažno naselje zgornjega Vreskovega: Nato naj bi obnovili kanalizacijo ter izvedli odvod- : j|f R&UO Zagorje - V blokih na Cesti -zmage 12A in 12B (blok za Medi jo) nckl'i ';"a ugotavljajo, da Potijo strehe. Pred dvema tednoma je izvajalec že pričel z zamenjavo starih strešnih kritin. Zaenkrat n delo oprat t! le v bloku (2B, kaj kmalu pa naj bi ta stekla tudi na sosednji slrtdii. R.BšjššljŠ. Čemštnik V KS Cemšemk so se odtočili, da bodo nateni področju postavili predvidoma prek dvajset lesenih tabel. s katerimi bodo označili svoj kraj. Ogled bodo izvedli 28. apnla. ob Štiristoletnici fare v avgustu pa naj bi nekaj obeležij že postavili. Vsa naj bi bila na svojih mestih do jeseni, R.F. Trbovlje - Ud toplarne Polaj do liiiiiiliiiiiiiiiiii predvidevajo izdelava plinovod-mrg;i omrežja. Sektmdatni plinovod Zagorska dolina Zagorje - V avli Delavskega doma Zagorje so 23. aprila otvorili razstavo Nanašem pragu z motivi iz zagorske občine in predstavili prospekt Zagorska dolina v osrčj u Slovenije. Motive za prospekt in razstavljene fotografije je fotografiral Tomo Brezovar, uredil pa Nande Razboršek. Prospekt so v Občini Zagorje izdali ob 700-letnici prve omembe Zagorja. T.P. njavanje na celotnem območju Kešetovega. Tu naj bi obnovili tudi javno razsvetljavo, vgradili grbine na dovozni cesti ter končno kupili ter postavili koše za smeti. V krajevni skupnosti naj bi letos obnovili plato pri stanovanjskih hišah Dom in vrt 45, 46, 47. Hkrati naj bi nadzemne hidrante na Kešetovem zamenjali z vgrajenimi, ob tem pa v istem naselju pri stanovanjski hiši št. 7 postavili fizično zaporo (najverjetneje prestavljivo). V krajevni skupnosti Ivan Keše za konec načrtujejo še vgradnjo grbin na zgornjem Vreskovem (na področju Lakančič -Šoba). R.F. s potrebnimi odcepi bo dolg okoli 6820 metrov. Trasa je razdeljena na vzhodm tn zahodni krak, Odlok o lokacijskem načrtu za plini-utlMi« mesta Ttk.vij.:. kijgjtbo /------------------------------~\ NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE 9. MAJA V__________J gradnjo, je na vpogled vsem na oddelku za urejanje prostorja obči«. TL. 1IIIS Martinčki na piano Pred kratkim je izšla 6. številka revije Martinčki, glasilo mladinskega centra trboveljske župnije sv. Martina. Revija izhaja že drugo leto in to v kar zavidljivi nakladi 1000 izvodov. Je brezplačna, prostovoljni prispevki pa so namenjeni delu centra in nadaljnjemu izdajanju glasila. T.L. Zapisi doživljajev Že marca je potekala na Čatežu šola v naravi za učence 4. a in 4. b razreda OŠ Trbovlje. Udeleženci so v tej šoli doživljali vse mogoče, bodisi v učilnici v domu Čebelica, bodisi v naravi. Vse pa je bilo povezano s športom od jutranje telovadbe, do hoje, sankanja, plezanja po plezalni steni. Najraje pa so le lotih raznih družabnih iger. Vse dejavnosti so izmenjaje potekale od 7. ure zjutraj do desetih zvečer. In vse to so opisali v posebnem glasilu, ki so ga izdali po vrnitvi domov. Na 17 listih tega glasila so za vsak dan posebej opisali svoje delo in doživljaje, vse pa bogato ilustrirali. Povzetek vsega pa je, da so učenci doživeli na Čatežu v teh dneh čudovite doživljaje. T.L. a r&kO planinci in vsi ljubitelji hribo-i t/enja podali na pohod na Čemšeniško planino. Omenjeni pohod jev nekem smislu postal že tradicionalen, sni ho letos to že tretji takšne vrste. Organizira ga Piramida Zagorje. R.F. ŠŠŠTpdvljilši žiifa|i: grad uje čistilne naprave 2a Trbovlje so pri Sušniku nedavno porušili tri objekte. Kdaj bodo začeli z načrtovano gradnjo še m jasno. Jasno pa ju. tako pravijo na občini, da btidodo jeseni pri Sušniku uredili piinščešliB Čcmšcnik - Krajani KS t . rnšeniK iv,do tudi v letošnjem letu izvedli očiščevalne ake|e.;:š( preteklosti taksna delti opravili žc ipajlpeiiko nočjli. Letos pa bodo. spričo birme t. maja, kosovne odpadke zbrati nekaj dm kasneje. V tako kratkem easujih namreč ;k bi mogli -d trim iti ti ij.i bi t $ko poslabšalo izgled kraja, k 1 Čcmšcnik - Krajani KS Čem šeni k se bodo v kratkem zbrali na/bom, kjer naj bi govorili, k.tko i nekdaj začeli / gradnjo igrišča za kritje v n e prireditve. Potrebni material je sicer le pripravljen, pettebno S, bo dvuc' nun le -c za prostovoljno delo. Igrišče naj hi bilo urejeno do avgusta. R.F. Čcmšcnik - VČemšeni kti že več . tet v prostorih prosvetnega doma gradijo večnamenski prostor za potrelx> omenjenega društva. Pred kratkim se je tamkaj podri celo dimnik. Društvo je tako spoznalo, da bo prostor potrebno vendarle dokončno sanirati kar naj bi se /godilo že v prihodnjih mesecih. Zagorje - Pred kratkim je veterinarska inšpekcijska služba ij||||||i|il|itj||b|iihEiipsi>vt in mačk izbijala tudi v zagorski uborne la naj bi bila se posebej uspešna na področju krajevne skupnosti Jože Mam, kjer -o imeli ............................... Malgaj znova prvi Podjetje Malgaj WV Audi Trbovlje d.o.o. je 18. aprila kot prvo podjetje v Sloveniji pripravilo predstavitev novega audijevega modela A4 avant. Predstavitev v Lovskem gradiču vTrbovljah je sicer imelabolj klubski značaj. Kljubtemu je bilo za nova audijeva lepotca precejšnje zanimanje. Od sedmih različic tega avtomobila sta bila na ogled model sturbo dizelskim (1,9 TDI) in bencinskim motorjem (1,8 litrski motor s petventilsko audijevo tehniko). Avtomobil nadaljuje tradicijo audija 80 avant in je premišljeno ter do potankosti izdelano vozilo. Odlikuje ga veliko že serijsko vdelanih dodatkov, obenem pa združuje varnost ter športni izgled skupaj z veliko prostora za prtljago. Cena novega avtomobila pa se giblje od 51.000 in 57.000 tisoč nemških mark, proizvajalci ter slovenski zastopniki pa napovedujejo, da bodo kmalu na našem trgu kupcem na voljo še nekatere novosti tega proizvajalca avtomobilov. J.N. Izvozne zagate Se razmere, ko so izvozno usmerjene gospodarske družbe začele biti plat zvona spričo precenjenega domačega tolarja v odnosu na nemško marko, ponavljajo? To vprašanje že nekaj časa visi v zraku; pravzaprav zdaj ni več samo hipotetično, kajti vznemirjenje med izvoznicami na rašča in očitneje, da raste lik ra ti nezadovoljstvo ne le pri večjih, marveč tudi pri manjših družbah, ki prodajo svoje blago na tuje trge. Resda ne kaže preveč pogrevati stanja, kakršnega smo doživljali predlani in nekaj časa še la ni; prav pa bo, če spomnimo, da je vlada morala posredovati in sprejeti vsaj nekatere ukrepe. Te je konec lanskega leta dopolnila še z delnim zmanjšanjem obremenjevanja gospodarstva, po vsem sodeč pa so nekateri učinki teh mer malodane povsem zbledeli. Zato ni naključje, če je med izvoznicami slišati vse več pritožb spričo sedanjih razmer; prav tako ni presenetljiva napoved nekaterih večjih podjetij o tem, da bodo sama pripravila predlog mer, ki bi jih za olajšanje njihovega položaja morala vlada sprejeti čimprej ali vsaj v kratkem času. Očitno pa so bili predlogi mariborskega posvetovanja združenja izvoznico tem, da bi morali nemudoma domači tolar devalvirati za eno četrtino sedanje vrednosti, prvoaprilska potegavščina, ki ji je malokdo nasedel. To pa pomeni, da so apetiti po občutni devalvaciji domačega denarja osamljeni. Po vsem sodeč to ne bi bila modra rešitev, kajti dosedanje gibanje tečaja jev okviru gibljivih razmerij in četudi to ni vedno v korist izvoznikov, seje pokazalo za umestno. Verjetno se ne motimo preveč, če odkrito povemo, da bi bilo v sedanjih razmerah zelo tvegano poseči po vrednosti tolarja. Večina jih pozna sedanjo politiko Banke Slovenije s tega področja. In ne nazadnje: začenjamo malce odločneje usmerjati korake v Evropsko Unijo. To in še drugo, kar imamo v ognju, bi zmanjševanje, občutno zmanjševanje vrednosti domačega denarja v marsičem razvrednotilo ta prizadevanja. M.V. Zasavje in internet Konec aprila bo tudi Zasavje postalo del velike svetovne računalniške družine, imenovane Internet. Kar dve zagorski podjetji bosta namreč omogočili povezavo posameznikov in podjetij v to svetovno računalniško mrežo. To sta Tref d.o.o ter Oria Computers d.o.o. Internet uporablja že 35 milijonov ljudi po celem svetu. V podjetju Tref so nam povedali, da ponudba te povezave pri nas za uporabnika pomeni prihranek telefonskih impulzov. Podjetji omogočata tudi zakup prostora za elektronsko oglaševanje WWW, ter povezave lokalnih omrežij do Interneta. Priklop vključuje popoln grafičen dostop do Internet omrežja doma in v tujini. Cena 10 urnega dostopa znaša približno 4.000 tolarjev za individualne uporabnike, za podjetja pa slabih 8.000 tolarjev, plus telefonski impulzi. Za priključitev na Internet uporabnik potrebuje telefonski priključek, modem in računalnik ter ustrezno programsko opremo. Podjetja, ki se bodo odločila, da svojo ponudbo predstavijo svetu s pomočjo tega računalniškega omrečja, pa bodo za zakup 1 Mbyta prostora odštela 2.400 tolarjev. Zasavje torej očitno postaja del tako imenovane globalne vasi. J.N. INFORMACIJE 64-250, 64-166 OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 RO IV! A NIX Kisovec,Renata Ravnjak s.p.,Loke41, Kisovec, tel. :71-323 OBRTNIKI: Za vas kvalitetno in ažurno vodimo poslovne knjige. DIJAKI, ŠTUDENTJE: Za vas lepo, hitro in brez napak prepisujemo seminarske naloge,... PREBIVALCI ZASAVJA: Za vas sestavljamo prošnje, ponudbe, pogodbe... Na voljo smo vam vsak delavnik med 7.-12uro in 16.-18. uro, po predhodnem dogovoru pa tudi ob sobotah in nedeljah. Se priporočamo! N E PREZRITE! TRGOVINA MAPI V JESENOVEM (na žagi) je odprta vse dni ob pestri izbiri v letu še posebna ponudba: od 9.00 do 20.00 - sladkor Ormož 1kg ... 119,00 NON-STOP - pralni prašek TRES 8kg ... 1.799,00 MESARIJA, MARKET KUM Zagorje ob Savi, tel.:64-352 posebna ponudba ZREBČEVO MESO UGODNE CENE SUHEGA PREKAJENEGA MESA KUM: pon.7.00-14.30 KOŠIR: pon., tor. 7.00-12.00 tor., sre., čet., pet. 7.00-19.00 sre., čet. 7.00-14.00 sob. 7.00-13.00 pet. 7.00-16.00; sob. 7.00-12.00 Andreja Novak s.p. Pizzerija in pivnica Naročila in rezervacije DIMNIK sprejemamo tudi po telefonu Cesta oktoberske rev. 1 Odpiralni čas: 8.00-23.00 Trbovlje pet.,sob.: 8.00-02.00 tel.: 0601-24-250 nedelja zaprto Trgovina MONTEKUKULI UGODNO Majcenova 4 OLJE ZVEZDA 179,00 Trgovina in usluge BRIŠKO BELO 229,90 Del.tas:7.30-l 9.30, ned., praz.:8.00-l 2.00 SARDINE MARDEŠIČ 74,90 onnvcoifUBS o o vas zanima gibanje tečajev na ljubljanski borzi ? o bi radi prihranili pri komuniciranju s tujimi partnerji ? o kakšne so vremenske razmere na severu Španije ? o bi se radi predstavili več kot 35 miljonom uporabnikov Interneta po celem svetu 1410 Zagorje ob Savi, Polje 4 tel.: +386(0) 601/64 477, 64151,64 502,64 143; fax: (061) 64 060 Vse za ljubitelje malih živali. Ulico 1. Junija 4 1420 Trbovlje Trgovino AJKA Trg revolucije: ZB/0 hobbg program Cenjenim strankam poleg prijaznosti, svetovanja in mnogih artiklov, podarjamo še 25% popusta._____________________________ FAX: 0601-64-494 Kdo bi mislil, da Mednarodno delavsko gibanje praznuje 1. maj kot svoj praznik že 107. leto po sklepu prvega kongresa Dmge internacionale v Parizu. Menda so bili v tistih časih hudi boji med delavstvom in policijo. Kot zanimivost je gotovo, da so takratni udeleženci prvomajskih proslav tvegali izgubo službe, kot najmanjše zlo pa globo, sicer pa celo lastno svobodo in življenje. Zato je bil marsikateri prvi maj zadušen s stavkami v podjetjih, kjer so delavce odpuščali in globili. V stari Jugoslaviji je bil praznik dela že v drugem letu oropan pomladanskega sonca in čedalje bolj tlačen v podzemlje, ko so brez večji ovir praznovali le leta 1919. Svojčas sicer največji praznik delovnega ljudstva za dosego lepše bodočnosti. Leta 1949 je Zasavski udarnik med drugim takole pisal o tem prazniku: "Praznik dela 1. maj bomo letos praznovali posebno slovesno in z veliko zavestjo v svoje sile in sposobnosti, ki dobivajo izraza v naši rastoči industriji, v preobrazbi kmečkega gospodarstva in naše družbe. Republiška proslava bo 1. maja dokazala s povorko, razstavami in kulturnimi umetniškimi prireditvami, da smo imeli velike uspehe in da smo hitro napredovali v gradnji socializma, kljub nasprotovanju naših bratskih držav." Parole kot recimo: Naj živi borbeni praznik delovnega ljudstva sveta 1. maj! ali Naj živi 1. maj, dan solidarnosti, simbol dela in napredka, sreče in miru vseh delovnih ljudi!, ki so svojevrstno vrednotile proletarsko moralo, so zdavnaj zginile s površja. Nekoč praznik, zavzemajoč se proti izkoriščanju delavstva, je danes le boren odsev nekdanjih revolucionarnih časov. Pravzaprav je bila slovenska zgodovina in zgodovina razvoja delavskega gibanja zelo povezana z Revirji, saj delavsko gibanje revirskega proletariata sega že v leto 1888. Prvomajski prazniki pa se manifestirajo bolj s kresovanji, za primer s proslavljanjem nekdaj -za lepše in človeka dostojno življenje, ne le prazna fraza, izgovorjena v slepilo in varanje po napredku in miru hrepenečega človeka. Vsekakor pa ga tudi sedaj proslavite manj ceremonialno in bolj veličastno. Tekst in foto: Petra Radovič Cvetka Kralj, upokojenka z Dola pri Hrastniku: "Kresovanje naredimo v okolici, za 1. maja pa gremo na Gore ali Kopitnik. Malce me motijo petarde, budnica pa ne toliko, ki jo igra Pihalna godba Hrastnik po Dolu. Mislim pa, da se pravice za delavce še urejajo." Dušan Centrih, prodajalec iz Trbovelj: "Letos bomo šli z družino malce okoli Trbovelj in si ogledali, kje so kakšni kresi, sicer bomo med prazniki kar doma. Če bo kakšna proslava, bomo tudi prisluhnili, če bo vreme v redu se bomo pa kam odpravili, saj bo kar nekaj prostih dni. Nasplošno se mi zdi, daje delavstvo sicer na slabšem, kot pred leti." Vera Repovž, sociologinja iz Trbovelj: "Za 1. maja gremo navadno na vikend, to je tudi prilika, da je družina več skupaj, ko so dela prosti dnevi. Ker bomo med prazniki na Hrvaškem, ne bomo kresovali, saj tam nimajo takšnih običajev. Mislim pa, da praznik dela pri ljudeh zgublja pomen, materialno stanje delavstva se pa slabša." Rajko Kozmus, delavec iz Trbovelj: "Seveda praznujem prvomajske praznike. Najraje grem v hribe, na Klek ali Mrzlico, kjer naredimo kresovanje. Mislim pa, da bi delavci morali imeti več pravic." Nataša Mrežar, dijakinja iz Trbovelj: "Še ne vem, kje bom kresovala. Mislim pa, da prvomajski prazniki nimajo več take veljave, tudi zato, ker je toliko brezposelnih. Sicer pa bom med prazniki nadoknadila, se malce razvedrila, za kar v času šole ni časa." Denis Zidarič, učenec iz Trbovelj: "Za 1. maja gremo na Kipe, kje bomo zakurili ogenj in kresovali, pa ne vem. Ker bomo prosti od 27. aprila dalje in ne bo treba v šolo, bomo tudi kam šli. Sicer pa ne stanujem tako blizu, da bi slišal budnico trboveljske pihalne godbe." Petra Kovač, dijakinja iz Trbovelj: "Kje bomo kresovali, ne vem, za 1. maja gremo pa na Kipe. Glede na to, da je bolj malo praznikov, se mi zdijo tudi prvomajski kar pomembni, ker je šole prosto, se bomo tudi malce razvedrili." Sanja Kos, učenka iz Trbovelj: "S prijatelji, znanci in sorodniki bomo kresovali na vikendu, ko bomo tudi kaj spekli in zapeli. Na Klek letos ne bom šla. Ker smo med prvomajskimi prazniki prosti šole, bom šla malo v hribe." Linda Kastelic, učenka iz Trbovelj: "Verjetno bomo kresovali v hribih, ko bomo tudi kaj pekli. Sicer pa ne praznujem vsako leto enako, vesela sem le, da smo prosti šole. Nemara bomo šli tudi na Kipe ali Klek." Gorazd Osolnik, uslužbenec z Izlak: "Kresoval bomo verjetno v Medijskih Toplicah, kjer bomo naredili kres. EO Sicer pa grem ža 1. maja navadno na Pleše, kjer se zbere veliko ljudi, lahko kaj prigrizneš, tudi ansambel igra pa tudi zelo prijetno vzdušje je, zlasti, če je lepo vreme." Katja Vrtačnik, dijakinja iz Zagorja: "Med prvomajskimi prazniki bomo šli na Pleše ali kam v naravo, marsikaj bo treba pa tudi za šolo narediti. V šoli sicer ne bomo imeli kakšne proslave, morda bo pa v Zagorju kakšna prireditev." Janez Jamšek, prodajalec iz Zagorja: "Verjetno bom šel za 1. maja na Pleše, kresoval pa ne vem, kje bom. Kljub več prostim dnevom, si ne bom privoščil oddiha, sicer pa mislim, da bi delavstvo lahko imelo več pravic, ko že praznujemo praznik dela." Irena Trampuš, optik iz Zagorja: "Kljub praznikom ni časa za praznovanje, saj nikoli ne zmanjka dela. Ko si mlad in brez obveznosti lahko več kresuješ, sicer pa komaj opaziš, da so kresovi. V hribe tudi ne grem, verjetno bo k prvomajskemu vzdušju prispevala budnica zagorske pihalne godbe." Rizah Hodžič, uslužbenec iz Zagorja: "Letošnje prvomajske praznike gremo z družino po petih letih v Bosno. Sicer smo šli vedno kam v hribe, kresovali in so mi povsem všeč takšni običaji. Mislim pa, da je delavstvo v slabšem položaju tudi zato, ker ni dela." Metod Juvan, dijak iz Save pri Litiji: "Včasih kresujem na Plešah, za letos še ne vem, kam bom šel. Povsem všeč mi je, da se je praznovanje prvomajskih praznikov ohranilo, saj smo tudi prosti šole." Vesna Vidrgar, uslužbenka iz Litije: "Zaradi otrok si bomo šli ogledat kresove, sicer pa bomo kar doma. Če bo litijska pihalna godba zagodla kakšno budnico, me ne bo motilo. Sicer pa mislim, * w ■ da delavstvo kljub prazniku nima več pravic." Tatjana Pepevnik, transportna komercialistka iz IJtije: "Morda bomo šli za 1. maja na Sitaijevec. Mislim, da so včasih ljudje več hodili okoli, ker je bilo tudi več denarja. Vsekakor bodo praznike različno preživeli, vendar delavstvo nima več pravic." Rafael Lindič, dijak iz Šmartnega: "Pohoda na Sitarjevec se ne bom udeležil, kresoval bom pa nekje v domačem okolju. Vesel sem, da bom med prvomajskimi prazniki lahko doma in šole prost, ko se bom tudi naspal. Glede delavstva mislim, da nimajo dosti več pravic kot prejšnja leta." Dare Bevc, grafik iz Ljubljane: "Letos se bom za prvomajske praznike odpravil v Italijo. Mislim, da pri nas postaja kresovanje bolj modna zadeva, se ne navezuje toliko za praznik dela ali za boljši položaj delavstva." r Športno društvo F.Farčnik Zagorje ob Savi vas vabi na „-$o- teV> KRESOVANJE v torek. 30.4.1996 ob 18. uri -*> na igiršču ŠD EFarčnik L. TB Zdravstveni dom Trbovlje, katerega zgradba je na Rudarski cesti že približno sedemnajst let in je menda v fazi marsikakšnih vzdrževalnih del, tudi po zdravniški stavki pestijo nekateri problemi. Mednje spadajo reševalne službe, plačilo zunanjih zdravnikov-speciallstov in delovanje hlgiensko-epidemiološke službe. Sicer pa dejavnosti potekajo nemoteno, tudi med stavko so, kot pravijo, zagotavljali nujno medicinsko pomoč in nujne prevoze. Kljub dolgotrajni, kar tritedenski zdravniški stavki namreč, so bili pacienti obzirni in tolerantni, torej niso povzročali toliko slabe volje, kot je bilo slutiti. Kot je povedal direktor ZD Trbovlje,dr. Uroš Prelesnik, v vseh letih, razen beljenja, ni bilo storjeno ničesar za vzdrževanje zgradbe kot take. Lani so menda zamenjali rolete, sicer pa ne mislijo odlagati s problemi, saj se tovrstne zadeve ne obrestujejo najbolje. Zelo izpostavljen problem je streha, saj je zelo ravna, tudi izolacija ni najboljša. Ko so večji nalivi pač stoječa voda na strehi pronica v notranjost, kar povzroča težave pri delovanju aparatur v zobozdravstveni službi za odrasle, saj j e nekega zobozdravnika pri delu že streslo. Tudi nalašč zato narejeni odtoki niso bistveno pripomogli, ampak ker zadeva še ni kritična, se tudi pri trboveljski občini niso pretirano zganili, da bi jim olajšali težave. Vsekakor pa se debata, da pač ni denarja, neha še pri preostalih perečih problemih. Tudi utemeljevanja glede minimalnega standarda, da reševalna služba sploh obstaja, so svojevrsten problem. Ko niti bližina trboveljske bolnišnice ni olajševalna okoliščina, tako da se jim dežurna služba sploh ne priznavam jo tako rekoč plačujejo iz lastnega žepa. V sled temu bodo s 1. majem letos zmanjšali, število reševalnih služb. Sicer imajo možnost, da se organizirajo v enotno reševalno službo, a menijo, da bo ustreznejše delovanje: dopoldne dva, popoldne eden in ponoči pripravljenost. K temu bo prispevalo tudi novo reševalno vozilo, pri čemer so materialne stroške zbrali sami. V okviru zdravstvenih domov pa so svojčas delovale tudi higiensko-epidemiološke službe, ki so se formirale v Zavode za zdravstveno varstvo. Ker pa jim ljubljanski ZZV ni nudil strokovne pomoči, so se oprli na celjski ZZV, zdaj pa podpirajo idejo po ustanovitvi zasavskega ZZV. Tovrstna služba, ki se ukvarja s problemi pitnih vod, pregledi bazenov, pregledi hrane po trgovinah, deluje večinoma za nacionalne programe, deloma pa je to na trgu. Navkljub vsemu je dr. Prelesnik pridobil soglasje s strani Inštituta za varovanje zdravje kot tudi zasavskih občin, do ustanovitve pa naj bi službe delovale podobno kot sedaj. K temu je privedel tudi nesporazum z ljubljanskim ZZV, ki še ni izplačal denarja trboveljskim službam zadelo v okviru nacionalnega programa, saj po besedah dr. Dominika Tudi pediatrične čakalnice so včasih bolj, včasih pa manj polne. Dr. Uroš Prelesnik, direktor ZD Trbovlje. Komadine je tudi tak zakon in nima materialnih obveznosti. Zato je pobuda o zasavskem ZZV pomnenju dr. Prelesnika najboljša možnost, s čimer bi rešili status higiensko-epidemioloških služb, ob pogoju seveda, financiranja dveh specializacij zdravnikov - higienika in epidemiologa. V trboveljskem zdravstvenem domu dela po pogodbi o delu tudi več zunanjih specialistov kot so dermatolog, ortolog, pedopsihiater, onkolog, psihiater in le-ti zahtevajo bistveno večji honorar, kot pa ga v cenah prizna ZZZS. Točka namreč, ki jo za tovrstne honorarje priznava ZZZS je zelo nizka, saj plačuje po ceni, ki je namenjena 'domačim' specialistom, brez nadur, vožnje, zato ZD Trbovlje iz lastnih sredstev plačuje znesek v skoraj še enkrat tolikšni vrednosti točke. Navadno pač nikogar ne zanima, odkod so specialisti. Na sestanku so si bili sicer zasavski župani enotni, da specialistov ne bodo plačevali in bodo stranke hodile na tovrstne preglede v Ljubljano. Vsekakor pa ima tudi ta medalja dve plati, saj gre predvsem za dobro pacientov kot zdravnikov, torej za čakalno dobo, ki je bistveno daljša, če hodijo pacienti na pregled kam drugam. Do nadaljnjega bodo torej specialiste financirali z denarjem ZD Trbovlje, ko pa to ne bo več zneslo, se bodo pač v trboveljskem zdravstvenem domu sami odločili, če bodo delali brez specialistov. Dr. Prelesnik namreč meni, daje odsloviti mogoče zelo lahko, vendar pa raje dela z določenim premislekom. Dejstvo je namreč, da je tudi Nova streha Sredi aprila letos jr Gradis. PE Celje začel , končanih pripravljalnih delih s postavljanjem elementov nove strešne konstrukcije nad si Sredstva za ta del:, je Zagotovilo Ministrstvo za I11 '1 meteorne vode, po drugi strani pa bodo pridobili tudi nekaj opredeljevanje za zdravnike doprinesloktemu, da imajo določeni zdravniki več opredeljenih pacientov. Osebna svoboda, ki je bila dana s strani ZZZS pa ima tudi svoje senčne plati, saj se zgodi, da direktorji sicer skušajo paciente usmerjati v ambulante, kjer jih je manj, tako za splošnega zdravnika kot pediatra, a se zgodi, da so pacienti namesto pol ure čakanja v eni ambulanti, pripravljeni čakati po več ur pri 'svojem' zdravniku. Pojavila so se tudi vprašanja glede plačila, ko bi bili zdravniki z več pacienti tudi boljše plačani, za kar pa so zakonski normativi, pri čemer je določena zgornja meja - limit 3200 pacientov, ki ga nihče od zdravnikov v Zasavju ne dosega. Zdravnik nekje normalno dela pri največ 2800 opredeljenih pacientih, sicer pa gre bolj za sistem železniške čakalnice kot zdravstvene. Poleg tega sta v ZD Trbovlje trenutno le dve zasebnici, zobozdravnici, ki imata najete prostore in s katerima korektno sodelujejo. Kljub temu torej, da so namere trboveljskega zdravstva za dobro zdravnikov in pacientov, je marsikaj odvisno tudi od posluha trboveljske občine. Petra Radovič Milan Vidic Zai|iMesld plin Ko zjutraj vstanem, si rada privoščim svojo jutranjo skodelico kave. Rada imam svoj jutranji mir ob skodelici kave, zatopljena sem v svoje misli in z nikomer se mi ni treba pogovarjati. Rada imam prijeten vonj, ki se širi po kuhinji. Včasih sem ob jutranji kavi vedno prebrala tudi časopis. Prebrala sem vse pomembnejše novice, ki so najpogosteje negativne, sami problemi, stečaji, politične spletke in katastrofe. Sedaj ne berem več jutranjega časopisa. Razmišljam o svojih načrtih za dan, ki je pred menoj. Ko razmišljam o svojem delu in o pisanju člankov, kot je tudi ta, se včasih vprašam, kako napisati članek, s katerim ne bi nikogar prizadela, a obenem opozorila na nepravilnosti in probleme okoli nas. Razumljivo je, da imajo ljudje raje, če jih hvališ in kuješ v zvezde tisto, kar delajo. Kar nekaj novinarjev v Sloveniji so označili kot glasnike določene stranke ali človeka. Menije za politiko čisto vseeno. Zanimivo je, da so me že dvakrat opredelili "čigava sem". Ko sem enkrat napisala nekaj kritičnega o opozicijski stranki, so ugotovili, da najbrž držim z LDS in ko sem kasneje pisala o problemih v Zagorju in položaju, v katerem je danes mladina, so se spraševali, če sem morda v SKD ali SLS. Zanimivo pa je, da nisem v nobeni stranki in da z nobenim ne "držim", če se lahko tako izrazim. Pišem tako in o tistem, kar vidim okoli sebe, in se ne obremenjujem s tem, iz katere stranke je kateri "gospod". Če ljudje niso pripravljeni sprejeti kritike na svoj račun, je to potem njihov problem. Slovenci smo pač takšni, da imamo radi, če nas hvalijo in kujejo v zvezde. Če bi se samo malo ozrli v tujino in videli kakšne kritike morajo prenašati tuji politiki, bi morda začeli razmišljati drugače. Za laskavo besedo se pogosto skriva marsikaj in tisti, ki nas danes hvali, nas bo morda že jutri grajal. Slovenski pregovor pravi: "Laskava beseda je rada zaseda." V končni fazi je vseeno ali nas ljudje hvalijo ali grajajo, bolj pomembno je to, da smo mi sami prepričani, da je tisto, kar počnemo, prav. Carlos Castaneda je napisal v eni svojih knjig, ki so tako moderne zadnje čase v Sloveniji, da se najtežje od vsega, kar nas v življenju bremeni, znebimo želje po tem, da bi nas imeli ljudje radi. Zadnjič sem v svojem stolpcu pisala o drogah in problemih v Zagorju, kar pa ne pomeni, da teh problemov ni tudi v drugih dveh zasavskih občinah. Nekaterim, ki so se v članku našli, to ni bilo preveč všeč. Majhne igrice, ki se jih igramo, so tako nepomembne in po svoje neumne. Na koncu nas vse čaka samo eno. Nekaj časa se bo o nas še govorilo ali pa ne in potem nas bodo vsi pozabili. Zaradi tega je najbolj pomembno, da smo v tem trenutku zadovoljni s svojim življenjem, da se znamo nasmejati svojim napakam in se ne obremenjujemo s tem, kaj si o nas mislijo drugi. Smisel tega razmišljanja ob skodelici kave je, daje pomembno, kako začnem svoj dan, da se ne obremenjujemo s svetom okoli sebe in sprejemamo sami sebe takšne, kakršni smo. In tudi z življenjem je tako, kot je s pitjem skodelice kave. Lahko jo spiješ nahitro in tega sploh ne opaziš, ali pa te osreči tudi tako nepomembna stvar in v njej uživaš. Zagotovo bržčas o nobeni stvari zadnjih nekaj let nismo sestavili toliko prispevkov vseh vrst v našem glasilu, kot prav o polaganju plinovoda, na kratko o plinifikaciji Zagorja ob Savi. Zato smo imeli več vzrokov; poglavitni je bil vsekakor tisti, na katerega še danes stavimo: mesto se bo v doglednem času dokočno poslovilo od nadležnega onesnaževanja in zastrupljanja ozračja. Tudi sicer smo temu osrednjemu načelu in vodilu namenili največjo pozornost. Tega nam ne more nihče zanikati, ker za to obstoje materialni dokazi, namreč vsaj štirideset daljših in nič koliko krajših prispevkov na to tematiko. Pravzaprav smo vseskozi sledili tistemu sloganu, ki se je uveljavil od vsega začetka, še celo pred njim. "Gre za posel stoletja!" Izrekel ga je župan Matjaž Švagan in ga še danes ponavlja. Če vse skupaj damo na tehtnico, namreč tudi polaganje novih vodovodnih cevi v mestnem območju, pa poleg njih še cevi za kabelsko televizijo, mu ni mogoče odrekati pomena, namreč poslu stoletja. Tistemu, kar je praktično sledilo, nismo smeli niti mogli zamolčati, namreč če smo želeli ostati verni porabnikom, vsaj potencialnim in drugim, ki so imeli pri izvajalnih delih veliko upravičenih, tu in tam tudi neupravičenih pritožb. Kdor dela, greši! To se je že neštetokrat potrdilo in se je tudi v tem primeru. Pustimo ob strani, kaj in koliko je bilo spodrsljajev, nepotrebnih zavlačevanj in drugega. Dejstvo je, da se je Zagorje ob Savi uvrstilo med prve občine pri nas, ki se je odločila za nov energent, okolju doslej najprijaznejši, če odmislimo sončno energijo, ki pa še dolgo, zelo dolgo ne bo omogočila take uporabnosti, kot plin. Zakaj pravzaprav ponavljamo to? Zavoljo tega, ker je vsem, ki so sodelovali pri tem poslu, se zavzemali zanj, skrbeli za ves potek ves čas viselo kot Damoklejev meč nad glavo tisto najusodnejše vprašanje: kaj in kako ukreniti, da bo beseda meso postala. Da se posel ne bo ustavil pri okrog 20 km cevi za plin pa nekaj sto priključkih do vseh hiš, temveč, da bodo od vsega tega čimprejšnje koristi, namreč plin v hiši, topla voda v radiatorjih, v zbiralnikih v štedilnikih in še kje. Kaže, da bo naposled uresničen tudi drugi del tega posla stoletja. Končno smo slišali iz ust direktorja ekološko razvojnega sklada Slovenije, da ni več daleč od odobritve 30 milijonov nemških mark velikega posojila, namenjenega postavitvi pike na i. To pomeni, da se utegnejo tudi številni zagorski interesenti že pripravljati za najetje ugodnega posojila za končno fazo projekta. Upamo, da ga bo zmožen najeti tudi tisti s tanjšimi denarnicami, saj, če sledimo besedam direktorja razvojne ga sklada, bo kredit dolgoročen ali vsaj srednjeročen, najmanjši odplačilni znesek na mesec pa ne bo presegel 9.000 tolarjev. Zagorjani so prepričani, da bo kmalu njihovo mesto najmanj onesnaženo daleč naokrog, da bo tam okoli preloma stoletja zagorska dolina že malodane pozabila na zlovešče in proslulo mnenje o tem, da živijo v hudo zastrupljenem kraju, da bo na sedanji občinski zastavi še manj črne barve in da bo prevladovala zelena. Vinko Kramar seje rodil v Orehovici na Izlakah. Življenje gaje poneslo v različne konce Slovenije, toda vrnil se je v Zasavje, natančneje v Kisovec. Ko sva se pogovarjala o tej njegovi poti, je omenil, kako je bil med vojno "trikrat ubit", pa še vedno živi. Prijetno je bilo klepetati z njim. Ob prazniku dela in dnevu upora, 27. aprilu, ki smo ga včasih imenovali tudi dan osvobodilne fronte, je Vinko Kramar obudil spomin na vojni čas in na leta po vojni. Pa tudi, kako gleda na politično življenje v Sloveniji danes. Rekli ste, da so vas med vojno trikrat proglasili za mrtvega. V OF sem se vključil takoj 1941. leta. Bil sem doma. Moj oče je bil čevljar. Za prenos informacij smo vedno uporabljali trgovine, delavnice. Da ni bilo sumljivo. Pozneje sem izvedel, da nas nekdo izdaja in da postaja položaj nevaren. Prenehali najbrž niste. Odločil sem se, da grem v ilegalo, pa mi niso pustili, ker tako ne bi mogel vzpostavljati zvez. Tako sem ostal doma, a bil v stalni pripravljenosti. V Zagorju sta imela takrat avto dva, mogoče trije... Tako sem vedel, kdaj seje kdo pripeljal k nam. Neko popoldne pa slišim čuden avto. Očetu sem rekel, naj reče, da me ni doma. Čez druga vrata sem pobegnil. Nisem tekel naravnost v breg, da ne bi sovražnika pripeljal k našim, temveč poševno po bregu. Sovražnik je streljal za menoj. Nekajkrat sem padel, vendar ranjen nisem bil. Tako sem mu ušel. Po dolini pa se je hitro razvedelo, da so me ubili. Tako sem bil prvič ubit 20. oktobra 1942. leta. Je šlo drugič tudi tako za las? Zgodilo se je, ko se je patrola iz Savinjske doline čez Čemšenik vračala v Medijske Toplice. Čeprav sem jim rekel, ko smo se srečali v Medijskih Toplicah, naj hodijo čim bliže postojankam, tega niso storili. Bilaje zima in mislili so, da v slabem vremenu Nemcev ne bo. To je bilo leta 1943, ko je predel pod Čemšeniško planino že veljal za zelo nevarnega Mahnili so jo po cesti, vodila sta jih pa dva kurirja iz Kolovrata. Takrat je bil eden od kurirjev ubit. Sovražnik je takoj poklical našega soseda, da identificira truplo. Že po cesti so govorili: No, zdaj smo ga pa dobili. In so mislili vas? Ja. Sosed je bil prestrašen in ko so ga pripeljali do tmpla, je rekel, da ne ve, če sem tisto res jaz, da čisto drugače izgleda kot jaz. Toliko časa so ga spraševali, napravili zapisnik, daje nakoncu podpisal. Rekel je: Ja, suknjič je pa res njegov, čeprav ima obraz drugačcn.Po vojni sem dobil prevod tistega zapisnika. Podpisano je čmo na belem, da so me ubili. Kako pa se je zgodilo v tretje? Leta 1945 sem bil na Koroški. Ob kapitulaciji Nemčije sem bil kot mladinski aktivist za Štajersko poslan na Koroško. Takrat bi moral iti v Maribor, kjer naj bi mi povedali, kakšno delo naj prevzamem v civilni oblasti. Razmere so bile take, da je nekaj sto tisoč četnikov, ustašev, domobrancev prodiralo po Mislinsjki dolini proti Koroški. Želeli so se prebiti do Angležev na avstrijsko Koroško. Istočasno so prišle že tudi bolgarske enote do Dravograda. Situacija je bila zelo nevarna. Nekaj si narobe rekel in kar hitro te je kdo spodnesel. K sreči sem se skupaj s svojimi aktivistkami prebil do Pliberka, tam počakal nekaj dni in nato z delegacijo vlade le prišel v Maribor. Ko sem prišel k Sergeju Kraigherju, mi je pa rekel: "Ja vraga, so mi pa rekli, da si padel pri meji." So imeli vseeno kakšno delo za vas? Pravzaprav sem ostal pri Kraigherju in mu pomagal. Ko seje on enkrat pogovarjal po telefonu z Ljubljano, so ga oni na drugi strani vprašali, kdo je tako glasen v sobi. Kraigher je odgovoril: Ja Krištof je tukaj. To je bilo moje partizansko ime. Bili so začudeni, da sem še živ. Potem pa so vprašali, zakaj ne pridem v Ljubljano. In ste šli? Šel. Tam so me kmalu poslali na kongres hrvaške mladine v Zagreb. V Zagrebu je stala limonada dvajset tisoč kun. Takrat sem se spomnil, kako sem na avstrijski Koroški pred nekaj dnevi do kolen brodil po hrvaških kunah in srbskih dinarjih. Takrat sojih begunci nakradli, pa so jim denar zasegli in v Avstriji ni bil nič vreden. Če bi ga imel takrat s seboj v Zagrebu, bi zares živel na veliki nogi. Delali ste tudi na Primorskem? Ja, leta 1947 so naju s kolegom poslali na Primorsko, kjer sem ostal deset let. Delal sem na meji, kjer smo urejevali zadeve z mejno problematiko, dvolastništvom. In s Primorske ste se vrnili v Zagorje? Skupaj z družino smo prišli v Zagorje leta 1957. Ali ste se vmes poročilii? Da. Ženo sem spoznal, ko sem se šest mesecev mudil na Gorenjskem. In potem je potovala z menoj. Kufre gor, kufre dol. V Zagorje ste prišli ra vno v času stavke rudarjev? V času prvega socialističnega štrajka v Jugoslaviji, da. Po stavki sem prevzel delo vodje kadrovske službe naRudnikuZagorje. Istočasno pa sem bil tudi sekretar rudniškega komiteja. Ste se takrat potegovali za rudarje? Pravzaprav sem se dosti pogovarjal z rudarji. Rudarji so se potegovali za klasične bonitete. Se pravi od mila, 'šofec', depotata, brisač... Ko smo imeli sestanek, sem jim govoril, da bi se morali truditi, da bi dobili čim višjo plačo, dnino. Takrat so bili tisti v jami plačani od nakopanega premoga, na separaciji pa so dobivali neke vrste dnino... V kadrovski politiki smo tisti čas veliko štipendirali. Ostal sem toliko časa, da so se stvari uredile. Potem so mi rekli, da bom šel za sekretarja na občino. Od tam sem šel pa študirat sociologijo, ker se je ponudila priložnost. Kako pa ste v tistem času praznovali prvi maj? To je bilo veliko praznovanje. Po vojni smo praznovali dan OF, občinski praznik, prvi maj... Za prvi maj smo hodili na Pleše, Mrzlico, na Sveti Lenart,... To se je rajalo, plesalo,... Po vojni je bilo veliko proslav. Danes verjetno ena proslava nič ne pomeni, takrat pa je to veliko pomenilo. Ljudje so bili navdušeni, veseli. Rdeči nagelj je bil močan simbol ob prazniku dela. Pa tudi sicer so ljudje kar tekmovali, kdo bo postavil višji mlaj. Tudi med vojno ste proslavljali praznik dela? V Revirjih je bil praznik dela zelo velik praznik. V partizanih pa tudi. Včasih so naši zanalašč zvonili, da bi dražili Nemce. Če drugega ne, pa so za prvega maja napravili akcijo. Naprimer leta 1943 okrog prvega maja je Zasavski bataljon napadel železniško postajo na Savi. Ste bili zraven? Nisem bil. Kako pa ste vi osebno preživljali praznik dela med vojno? To je bilo včasih zelo skromno. Naredili smo kres, ta je zmeraj bil. Leta 1943 je bila na Zeleni travi tragedija, ko so pobili Levstika, Pečarja,... Prejšnji večer sem bil tudi sam na Zeleni travi, ampak je prišel nekdo iz pokrajinskega komiteja mladine z Dolenjske. Še zvečer sem šel z njim kurit kres na Sveto planino, Če ne bi šel, bi bil verjetno ostal na Zeleni travi in kdo ve, kaj bi se zgodilo. Pa se vrniva k vam. Doštudirali ste, kaj pa potem? Hoteli so, da bi šel za sekretarja na Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Nisem želel sprejeti zaposlitve. Takrat je na inštitutu delalo nekaj ljudi, ki so imeli popolnoma drugačna prepričanja. Nisem hotel, da bi se na mojem hrbtu lomila kopja. Da bi bil neka uravnilovka med njimi. Hoteli so me tudi postaviti za direktorja Socialnega zavarovanja za Revirje. Po spletu okoliščin pasem spet pristal v Zagorju. Postal sem direktor Delavskega doma Zagorje in predsednik Socialistične zveze. Ker sem imel nekaj težav z novo politično strukturo, s katero se nisem strinjal, sem se potem kmalu upokojil. Težave? Bil sem tak, da sem vedno povedal, kar sem mislil. Spominjam se, kako je prišel enkrat nekdo k meni, s katerim sva se večkrat sprla. Rekel mi je, pa saj si jakomunist. Odgovoril sem, da sem komunist kot oseba, vendar nad menoj ni nobeden. Imam svoja prepričanja, svoje mnenje in svoja stališča. V vojni je drugače, tam mora nekdo prevzeti komando. Toda zdaj smo v tistem obdobju, ko naj bi se stvari uredile. Že ko smo se preimenovali iz Komunistične partije v Zvezo komunistov, so obljubljali spremembe, pa se ni nič spremenilo. Zaradi česa pa ste se sporekli? Tudi zaradi kadrov. Pa sem večkrat rekel, da imam raje tistega, kije vsak dan pri maši, le daje poštenin vesten delavec, kot pa da se mu gre le za višjo plačo in vsem leze v 'ta zadnjo'. Razlike v razumevanju komunizma... Sigurno. Sicer pa danes ni nič drugače. Že pred vojno sem poslušal, ko so go vorili, da so v vsakem sistemu določene stvari dobre in vsak režim nekaj dobrega prinese. Največja oslarija je, če vse staro porušiš in gradiš nanovo. Mislim, da smo šli tudi zdaj na referendum z veliko mero optimizma, da bomo enkrat le prišli do svobodne Slovenije. Če ne bi bilo NOB-ja Slovenci ne bi imeli ne Primorske in danes mogoče niti Slovenije. Šele s partizanskim bojem so pri nas ženske pridobile enakopravnost. Če bi bilo samo to in nič drugega, bi morali to upoštevati in reči, da so to velike pridobitve. Kaj pa demokracija? Mislim, da je dandanes preveč nacionalizmainklerikalizma, čeprav pravijo, da se ta ne oživlja. Mislim, da se Cerkev preveč meša v posvetne stvari. Kar preveč zahteva. Sploh na vasi je to bolj očitno. Ljudje nimajo, pamorajo dati. Če ne zaradi drugega, pa zaradi tega, ker jih je sram pred sosedi. Formalno demokracijo imamo, ampak je ta vse preveč formalno. Poleg tega so tudi stranke zelo nepoštene do ljudi. Manjka toleranca do drugače mislečih... To, da spoštuj eš drugače misleče .njihove navade, jezik, pripadnost, dosežeš spravo. Za konec pa še vprašanje, kako boste preživeli letošnje praznike? Glavna zabava bo že 27. aprila, ker se ženi moj vnuk. Potem bomo pa s prijatelji že šli na kak kres... Včasih smo ga naredili pri športnikih v Kisovcu. Letos ne vem, če so ga že naredili. Dostikrat gremo tudi naPleše. Tatjana Polanc foto:Tomo Brezovar / * * i U3 TRBOVLJE KAR LAHKO DANES ST ORIS, NE ODLAŠAJ NA JUTRI. ES EH Po avtomobilu proletarca spoznaš Včasih je lepo poslušati starše, ko pripovedujejo zgodbe iz pradavnine. No, ta pradavnina, vsaj za mlade, sicer pomeni čas pred tridesetimi ali štiridesetimi leti. Nostalgično se spominjajo tistih dnevov, ko so začeli hoditi v službo in si s prihranjenim denarjem prvih plač kupili avto. Ponavadi je bil to tičko. Spominjajo se, kako so sosedje zeleneli od zavisti, ko so na dvorišče pred domačo hišo zapeljali pločevinasto čudo. Ficko je pravi delavski avtomobil. Dolga leta je kraljeval po prvih asfaltiranih cestah in bil v ponos vsakemu proletarskemu lastniku. Vendar nobena stvar ne traja večno. Kljub železnim časom planskega gospodarstva se je kmalu pojavila konkurenca. Trabanti, popularni trabiji, polski fiati, popularni pičipo-kiji, hrošči in prve katrce so zamajale prestol fičaku. Izobilju pločevine so se tu in tam pridružili še kakšni romunski, bolgarski in predvsem ruski umotvori na štirih ali celo treh kolesih. Pa kljub temu proletarcu ni bilo težko izbirati. K upil je avto, ki je bil cenovno dostopen. Se pravi vsaj enega od zgoraj omenjenih. Ropotajoče škatle so služile svojemu namenu. Vsak je nudil streho nad glavo in hitreje se je dalo priti v službo. Se srečajo v nebesih trije proletarci. Američan, Nemec in... recimo Slovenec. Pogovarjajo se, kako so prišli tjagor. Američan pravi: "Kupil sem si novega pontiaca, na prvi vožnji pospešil do 120 kilometrov na uro in se zaletel v drevo." Pravi Nemec: "Kupil sem si novega bemveja, na prvi vožnji pospešil do 150 kilometrov na uro in se zaletel v drevo." Nato pove svojo zgodbo še slovenski proletarec: "Kupil sem si novega lička in umrl od lakote." Zgodbica pove vse. Predvsem to, kako potreben in zaželjen je bil arvtomobil, pa čeprav je bil samo fičko. Obstaja še ena šala, ki poveličuje delavski avtomobil. Američan se s svojim pregrešno velikim avtom zabije v drevo. Ko zleze iz razbitine se razburi, da bo moral spet varčevati pet mesecev, da si bo kupil novega Ko se s svojim pregrešno lepim avtomobilom zaleti Nemec se priduša, da bo moral za novega spet varčevati tri mesece. Nato pa se s svojim ličkom raztrešči še Slovenec. Ko zleze iz razbitega avta žalostno ugotovi, da bo spet moral varčevati deset let za novega lička. Američan in Nemec pa mu skupaj zakličeta: "Prav ti je, kaj pa kupuješ tako drage avtomobile." To so bili lepi časi, ki so trajali še vse tja do stoenk in prvih jugotov. Tudi to so pravi proletarski avtomobili. Potem pa je prišlo zahodno pločevinasto razkošje. Veliki, udobni, z raznimi drobnarijami napolnjeni avtomobili so nas zasvojili. Višje, močneje, hitreje. Vendar tički ostajajo. Kaže, da so narejeni za večnost. In za prave proletarce, ki ne padajo na finte zahodnih kapitalistov. Jure Nagode foto: Tomo Brezovar L MAJ 1. maj je bil do konca prejšnjega stoletja čisto navaden dan, ki je obstajal v neskončnosti vesolja že od nekdaj. Njegova kariera mednarodnega delavskega praznika pa se je začela pravzaprav že leta 1886 v Združenih državah Amerike. Bolj natančno v Chicagu. Tega leta so se delavci, naveličani 12,14 ali celo 16 urnega delovnika, začeli močneje upirati svojim izkoriščevalskim delodajalcem. Prvič pa so ga delavci širom sveta praznovali resneje leta 1890. 1. maj je dobil mednarodno veljavo s sklepom dmge internacionale na prvem kongresu mednarodne delavske organizacije leta 1890 v Parizu. Formalen predlog, naj bo ta dan mednarodni delavski praznik, je dal francoski delegat Paul Lavigue. Čeprav se je vse skupaj začelo v Ameriki, je 1. maj kmalu našel svoje mesto na stari celini. V veliki meri tudi zaradi tega, ker so si ga za svojega vzeli evropski komunisti. Kmalu se gaje prijelo ime "rdeči praznik". Na ta dan so se v začetku stoletja vrstila ponekod legalna, ponekod ilegalna zborovanja delavcev, proletarcev. V nekaterih državah je bilo praznik prepovedano praznovati. Vendarsoga kljub temu praznovali na skrivaj. V Sloveniji je 1. maj tesno povezan s kresovanjem. Običaj naj bi se po nekaterih podatkih ohranil še iz časov, ko so v naše kraje na roparske pohode prihajali Turki. Takrat naj bi bili ognji, prižgani po večjih hribih, opozorilno znamenje nevarnosti. V prejšnjem režimu se je pri nas 1. maj praznoval v spremstvu raznih pompoznih komunističnih govorov in hvalami o uspehih takratne družbene ureditve. Komunizem je svojo pot neslavno končal na smetišču zgodovine. Praznik delavcev pa je ostal. Delavci, verni in neverni, ga še vedno praznujejo. Pravzaprav se je ta praznik v zadnjih letih še bolj približal navadnim ljudem. Grenak političen priokus ni več tako moteč kot je bil nekoč. Ali pa je že skoraj povsem izginil. In tako je prav. Delavci, ne glede na svojo raso, veroizpoved in spol so postali vsaj ob tem prazniku bolj enakopravni. In vsi si zaslužijo, da praznujejo 1. maj. JureNagode Občni zbor diabetikov Društvo diabetikov iz Hrastnika je imelo v sredo, 17. aprila, svoj občni zbor v poslovni stavbi v Hrastniku. Društvo šteje okrog 370 članov, na občnem zboru pa se jih je zbralo 58. Razpravljali so o številnih težavah, ki tarejo diabetike. Velik problem za hrastniške diabetike je ta, da nimajo svojega zdravnika - diabetologa, ampak le-ta prihaja enkrat tedensko iz Trbovelj. Govorih so tudi o težavah, s katerimi se srečujejo diabetiki, ki so še zaposleni, saj njihovi nadrejeni pogostokrat ne upoštevajo njihovih posebnih potreb in zahtev. Posebno pozornost so namenih prehrajevalni kulturi diabetikov v Hrastniku. V prihodnosti nameravajo pripraviti različna predavanja ob predvajanju videokaset, organizirati srečanja z diabetiki iz drugih društev in izlete v zdravilišča po Sloveniji, ki imajo posebne programe za diabetike. Želijo si tudi, da bi se v njihovo društvo vključilo čim več novih in predvsem mlajših članov, zato ste vsi zainteresirani vabljeni, da se jim priključite! A.C. Na občnem zbora Društva diabetikov iz Hrastnika je vse navzoče pozdravila predsednica Ivanka Šerbak - Medved Večer so jim popestrile pevke Ženskega pevskega zbora Svoboda iz Dola pri Hrastniku Na Rum Planinsko društvo Trbovlje je v okviru izletniškega odseka organiziralo skupinski izlet na Kum (1220 metrov). Tokrat so se zbrali v nedeljo, 21. aprila, ob 6.15 uri na Železniški postaji Trbovlje, od koder so se z vlakom odpeljah do Zidanega Mosta. Od tu so se povzpeh po Škratovi dolini na Kum, po krajšem počitku in okrepčitvi so se vrnih čez Čebulovo dolino nazaj v Trbovlje. Izletniki so spotoma občudovali naravo in lep razgled. S tem izletom so planinci nadomestili izlet, ki bi ga morah izpeljati pred tednom, pa so ga morah preložiti zaradi dežja. T.L. Izlet na Trstelj in Korado Udeleženci planinskega izleta na Trstelj (643 metrov) in Korada (812 metrov) se bodo podah na pot v soboto, 27. aprila. Izlet organizira Planinsko društvo Trbovlje po svojem izletniškem odseku, ki ga bo tudi tokrat vodil planinski vodnik. T.L. Posveti mladih planincev Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije organizira letošnjo pomlad spomladanske posvete mladinskih Meddruštvenih odborov. PosvetzazasavskiindolenjskiMDO bo v petek, 10. maja v Krškem. Obravnavah bodo organiziranost mladih v gorniški organizaciji, govorih o 40. obletnici mladinske komisije PZS, o problematiki taborniških prostorov, daj ah pa bodo lahko tudi pobude, zastavljali vprašanja in iskah informacije. Na posvet bodo povabili poleg mladinskih odborov pri planinskih društvih tudi vse ostale, ki se ukvarjajo z vzgojo inizobraževanjem mladih gornikov. T.L. Rokovnjaški pohod 1. in 2. junija letos bo Meddruštveni odbor planinskih društev iz ljubljanskega območja organiziral šesti nočni rokovnjaški pohod od Trojan do Černivca, Krivčevega v dohni Črne. Start bo 1. junija ob 20.30 uri pri gostišču na Trojanah, cilj pa je pri okrepčevalnici Pri jurčku Krivčevo v dohni Črne. Čas hoje je od 12 do 13 ur. Smer pohoda bo Trojane-Planina- Motnik - Zgornji Motnik - Slope - Nova Poljana - Pečna Poljana - Oseki-Ravne pri Šmartnem - Poljana -Sovinja Peč - Smrečje v Črni -Krivčevo. Prijave sprejema Planinska zveza Slovenije do 25. maja. Prijavnina znaša 500 SIT. T.L. TRBOVLJE Trg svobode I la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, faz: +386 601 26 228 Tombola v hrastniškem domu Hrastnik - Stanovalci Doma starejših iz Hrastnika so v zadnjih dneh pridno urejali park, tako da bodo zopet z veseljem zahajali vanj in tam posedeli ter poklepetali. Ta teden se vse tri skupine za samopomoč na svojih srečanjih pogovarjajo o bližajočih se praznikih. Skupno proslavo ob dnevu upora in 1. maju - prazniku dela bodo imeli v četrtek, 25. aprila, kjer bo nastopil tudi Moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje in jim zapel partizanske in druge pesmi. V ponedeljek, 29. aprila, bodo praznovali rojstne dneve tistih devetih stanovalcev, ki so imeli svoj praznik v aprilu. Praznovanje bo popestril Moški pevski zbor Simon z Dola pri Hrastniku. Med prazniki pa bodo organizirali tudi tombolo, ki je v njihovem domu postala že kar tradicionalna in med stanovalci zelo zaželjena. Tombolske kartice prodajajo po simbolični ceni. nato pa podelijo prvo nagrado v višini izkupička od prodanih kartic in še štiri manjše nagrade. Samo žrebanje številk je zelo zabavno in veselo, tako da se stanovalci tombole zelo radi udeležijo. Pa veliko sreče pri žrebanju številk! A.C. Na kresovanje Trbovlje - Ob 1. maju - prazniku dela bodo v Domu upokojencev Franc Salamon iz Trbovelj organizirali skupinsko udeležbo na kresovanju. V vseh sedmih skupinah za samopomoč pa se v tem času na srečanjih pogovarjajo o prihajajočih praznikih in o tem kako se je praznovalo včasih in kakšen pomen je imel praznik dela včasih in kakšnega ima danes. A.C. Upokojenci tekmovali v streljanju Radeče -Društvo upokojencev Radeče je v okviru programa športnih tekmovanj v zasavsko posavski regiji društev upokojencev organiziralo ekipno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je potekalo 4. aprila od 9. ure dalje. Tekmovanja so se udeležile le nekatere ekipe. Doseženi so bili naslednji rezultati: ekipno je prvo mesto dosegla ekipa DU Hrastnik s 651 krogi, drugo mesto DU Zagorje - 638 krogov, tretje mesto DU Radeče, prva ekipa, 602 kroga, četrto mesto DU Senovo -539 krogov in peto mesto DU Krško s 533 krogi. Izven konkurence je druga ekipa DU Radeče dosegla 534 krogov. Posamezno pa so dosegli prvo mestoVili Vidmar, 171 krogov (DU Hrastnik), drugo mesto Mimi Markošek, 170 krogov (DU Zagorje), tretje mesto Edi Kirn, 168 msi;n Veterinarskega zavoda Celje. Zamudniki so lahko pripel,ali tp na krogov (DU Hrastnik), četrto mesto Stane Kramžar, 160 krogov (DU Zagorje) in peto mesto Jože Kožar, 160 krogov (DU Radeče). Škoda le, da se tega tekmovanja niso udeležile tudi ekipe drugih zasavsko posavskih društev upokojencev. T.L. Kometovci v Laškem Florjan Slak, ki je trenutno na zdravljenju v Zdravilišču Laško, je pred nedavnim nekaj časa preživel med oskrbovanci Doma Franc Salamon. S svojo kitaro in petjem je ustvarjal v domu dobro razpoloženje, posebno še v skupini za samopomoč Komet. Kometovci in ansambel Dobro j utro somu 19. april a d opoldan obisk vrnili. T.L. Praznovanje rojstnih dnevov Znani trboveljski harmonikar Slavko Janežič, ki gašte vilni občani poznajo kot imenitnega ustvarjalca vesele in vedre družbe, je 18. aprila nastopil v Domu upokojencev in oskrbovancev Franc Salamon. V družabnem prostoru so tokrat slavili rojstne dneve oskrbovancev. T.L. Visovci razveseljujejo Vokalno instrumentalna skupina - VIS Društva upokojencev Trbovlje je še vedno zelo aktivna. 18. aprila ob 16. uri so pripravili koncert v Društvu upokojencev Impoljca, 24. aprila ob 17. uri pa za Zvezo borcev Zagoije. Deležni so bili pohval in priznanj s strani poslušalcev. Visovci vedno ustvarijo dobro vzdušje in v nadaljevanju pritegnejo poslušalce Obstaja čudovit.skrivnosten videti mavrico. Dolly Parton Ne gre Za to, ali človek v nekem trenutku živi srečno ali k skupnem petju narodnih oziroma ljudskih pesmi. T.L. Dva koncerta Moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje, ki ga vodi zborovodja Albert Ivančič, dipl. ing., je v zadnjem času pripravil dva koncerta. Prvega so izpeljali v torek, 23. aprila, ob 17.30 uri v Domu upokojencev Franc Salamon na Tereziji v Trbovljah. Drugega pa so pripravili v četrtek, 25. aprila, ob 18. uri v Društvu upokojencev Hrastnik. Sodeloval je tudi harmonikarFranci Vrtačnik, program je povezovala Marja Kužnik. T.L. Ureja Franci Lakovič Igor Goste Mlin neumnosti - II. Bilo je, kot da bi se odprla vrata raja. Sonce pred vrati na oni strani je sijalo, meni se je zdelo, da je čisto drugače svetilo. Bolj sveže in tudi svetlejše, ne tako zatohlo kot pred vrati in tudi svetlejše je bilo videti. Čudne, vprašljive misli, polne dvomov so prevrtavale zbegane možgane. Spraševale so: "Si notri, si zunaj, kaj te čaka v svetlobi, se bojiš...?" Somarres pozabile? T emo sem poznal, njene črne roke, ki so me znova in znova poskušale potegniti v svoja temna kolesja, sem se v tem letu izgubljenega časa kar nekako navadil. Kadar so mirovale, je zevala praznina in misli so bile takrat še bolj zbegane. V tistih trenutkih sem včasih našel svoj jaz, a le za krakek čas. Že v naslednjem trenutku, ko so si roke malo oddahnile, sem bil zanje zopet prazen nič. Spet so jele ustrahovati, poniževati. Prestopim tisti tako željeni prag. Zasveti se življenje. Žal je ponujajoče življenje sprva okusilo le telo, misli, moje misli so potrebovale dosti več časa. Znova in znova so se vračale tja, kamor sem si najmanj želel. Nič mi takrat v 'prehodnem obdobju' ni pomagalo. Lahko sem gledal TV, se mučil z vrsticami, ki so poplesavale v knjigi, ali se podil za žogami raznih vrst; če sem objemal, poljubljal, misli so se vztrajno vračale tja, kjer so postavili straže, da slučajno ne bi noter prišel razum. Takrat je bilo z mano še težje 'shajati', pa najsi je bilo to pri delu, igri ali kako drugače. Hvala vsem, ki ste vztrajali, ki ste me imeli radi. Počasi so svetleče roke, ki so sprva uspele k sebi v objem potegniti telo, isto uspele z mojimi mislimi. Vse manj so mi tavale nazaj; uzrle so svet lepših podob, ki niso ustrahovale, ki so znale ljubiti. Kolesje normalnosti me je potegnilo vase, kot nekoč kolesje neumnosti. Res čudno to človeško telo in duša. Pridejo dnevi, ko se za hip vračam nazaj, vendar brez strahu, da bi duh tam tudi ostal. Vedo, da vem, daje tu mnogo lepše. Srebrna revija Od 24. do 26. aprila bo v Zagorju ob Savi 15. revija mladinskih pevskih zborov Slovenije. Koncerti se bodo navedene dni vrstili skozi ves dan in sicer ob 11., 16. in 19. url. Srečanje slovenskih zborov pa bo zaključil posebni koncert, ki bo v petek, 26. aprila ob 17. uri, ko bosta nastopila zagorski MPZ Vesna in MPZ Maribor, sledila pa bo podelitev priznanj in nagrad najboljšim zborom. Letošnjemu prepletanju slovenskih glasov so nadeli tudi svojevrsten slogan iz pesmi Simona Gregorčiča: Najlepši čas, mladosti čas. Na slavnostni otvoritvi 15. revije MPZ Slovenije, ki bo v sredo, 24. aprila ob 11. uri v Delavskem domu Zagorje ob Savi bo spregovoril tudi zagorski župan, Matjaž Švagan. Sicer pa bo med revijo potekalo tudi srečanje študijskih skupin osnovnih in srednjih šol. Poleg vsega pa se bodo spominjali treh skladateljev, ki so preminuli v lanskem, to je v letu 1995. To so Radovan Gobec, Marijan Lipovšek in Pavel Šivic, ki so v glasbeni zakladnici zapustili bogato bero mladim pevcem. Da pa glasba živi še naprej v vseh svojih razsežnostih, bo pokazala tudi letošnja revija, nje zvoki bodo v širne daljave ponesli prenekatero pesem. P.R. Pomladne nesmi Sv. Jurij, ki ga upodablja vojščak, ki v elegantnem slogu premaguje zmaja in po starodavni zgodbi reši princeso pred pogoltnim žrelom pošasti, sicer goduje 23. aprila, toda v župnijski cerkvi sv. Jurija v Podkumu so v ta namen v nedeljo, 21. aprila, ob 10.30 uri priredili Srečapje prijateljskih zborov. Sodeč po vremenu se obeta tudi dobra letina, saj nek pregovor o Jurjevein tudi pravi: Če sušeč suši, traven deži, maj pa hladi, kmetu se dobro godi. MePZ Podkum Nekako po maši in žegnanju ob 10. uri so se v župnijski cerkvi sv. Jurija v Podkumu predstavili štirje zbori in sicer: MePZ Podkum, katerega zborovodja je Rihard Majcen; MoPZ Polšnik pod vodstvom Ivana Folkarja; MePZ Papimičar, katerega zborovodkinja je Rosana Jakšič in RPZ, ki ga vodi Igor Beuermann. Med izbranimi pesmimi je bilo slišati predvsem slovenske, pa tudi istrske in luksenburške narodne, zapeli pa so tudi črnsko d uhovno pesem Swing Low po priredbi Frieda Singerja. Pa tudi pesmi, ki so se prilegale času, kot so Ljubezen in pomlad, Jurjeva, Luba vigred se rodi.Srečanje prijateljskih zborov je tako s pesmijo odgnalo čemerne misli in vneslo prijetno razpoloženje v sicer sončno nedeljo. P.R. Foto: Tomo Brezovar Loški glas Kako enostavno... ZABELeenO Hrastnik Klavirski recital v dvorani GŠ je imel v ponedeljek ob 19. uri Benjamin Govže, ki je letos diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Aciju Bertonclju. Govže je lani uspešno izvedel tretji klavirski koncert SergejaProkofjeva, za kar je prejel tudi Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Recital Davida Petriča - viola in Marte Kržič - klavir je bil tudi v sredo, organizirala ga je Glasbena mladina Hrastnik. David Petrič je absolvent Akademije za glasbo v Ljubljani, Marta Kržič pa je zaposlena na GŠ Vrhnika, kjer poučuje klavir, uveljavila pa se je kot korepetitorka. Miha, Minka in gledališka šminka, predstava za dolske učence je bila na Dolu v torek, 16. aprila. V okviru KD Španski borci odrsko slikanico izvajata priznana dramska igralca Bogomir Veras in Irena Prosen. Odziv na incident v Cankarjevem domu v Ljubljani ni bil kar tako. Simfonična matineja, o kateri smo poročali in je bila prekinjena zaradi nediscipline nekaterih mladih obiskovalcev ni naletela na gluha ušesa. Šole, ki so bile takrat na predstavi, so dobile sklep, ki so ga sprejele vse tri pogodbene stranke: Slovenska filharmonija, Cankarjev dom in Glasbena mladina Slovenije. Sporazumno so se namreč odpovedali vsak svojemu deležu od vstopnine, to pomeni, da bodo vrnili denar za vstopnice. Materialna škoda, ki je nastala s prekinitvijo koncerta, znaša za prireditelje tako 500.000 tolarjev. Seveda lahko prištejemo še dodatno materialno škodo za vse tiste, ki so prišli v Ljubljano z avtobusom. F.M. Trbovlje Medeno pravljico Svetlane Makarovič je v sredo, 24. aprila, ob 10. uri uprizorilo Lutkovno gledališče Ljubljana v gledališki dvorani DD Trbovlje za predšolske otroke. Vinko Hrovatič, znani hrastniški slikar, pesnik, član Relika, pripravlja svojo samostojno slikarsko razstavo v počastitev državnega praznika, 27. aprila. Razstavljena dela bodo razstavljena dva tedna v mali dvorani f \ Očetje in sinovi Redke so slikarske razstave, na katerih se skupaj predstavijo oče in sinova 17. aprila pa seje zgodilo ravno to. V galeriji Avla na Trgu republike v Ljubljani so se predvsem ljubljanskemu občinstvu predstavili Janez, Mišo in Dejan Knez. Skupaj so razstavo poimenovali Očetje in sinovi. Oče Janez se je v okviru skupne razstave predstavil s ciklusom Motiv, Mišo s ciklusom Zapisi, Dejan Knez pa s ciklusom Digitallure. Razstava bo na ogled do 18. maja. J.N. ... je iz kamna izoblikovati slona. Preprosto odstraniš tisto, kar ni slon. Tako mora tudi človek, ko išče svoj smisel obstoja, odstraniti nebistveno, kot je povedal duhovni učitelj Srila Sacinandana Swami 20. aprila v dvorani OŠ Trbovlje, kjer je Hare Krišna Center iz Ljubljane priredil koncert spiritualne glasbe, predavanje in predstavo. Gostje, kijih ni bilo malo, so bili navdušeni nad indijsko meditativno glasbo, predstavo in modrimi besedami duhovnega učitelja. Pravijo, da je Srila Sacananda Swami že mnogim pomagal stopiti na pot duhovnega spoznanja. T.P. DD Hrastnik. Pomladanski koncert Delavske godbe Trbovlje je bil v soboto, 20. aprila, v gledališki dvorani DD Trbovlje. Pod vodstvom dirigenta prof. Alojza Zupana - Vuja je godba igrala v prvem delu koncertne koračnice, v drugem delu koncerta pa povsem nova, doslej še neodigrana dela zabavnega značaja. Mešani pevski zbor Svoboda iz Trbovelj je v petek, 19. aprila, zvečer nastopil v dvorani na Dolu pri Hrastniku. Zagorje To Imamo v družini, komedija Raya Cooneya, ki je spisal tudi komercialno dramsko uspešnico Zbeži od žene, je bila že peta gledališka abonmajska predstava, ki jo je uprizorilo Prešernovo gledališče Kranj v ponedeljek, 22. aprila. Ni le komedija zmešnjava, burleskni so tudi zabavljači, tokrat simpatična družinskakomedija, ob kateri se folk zabava. Mendapoletno poplesavanje neprenese gledaliških predstav, sicer pa ste dražestno vabljeni na jesenske prireditve, saj že zbirajo gledališke ponudbe. Mili je naslov ure pravljic, ki bodo v četrtek, 25. aprila ob 17. 30 uri v zagorski knjižnici. P.R. Litija Področna revija gledaliških skupin v Litiji in Šmartnem je bila v sredo, 17. aprila, ko je potekalo letošnje področno srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin iz zasavskih občin. B.Ž. Jevnica Občinska pevska revija odraslih zborov v organizaciji ZKO Litija je ob sodelovanju domačegakulturnega društva privabila štirinajst pevskih zborov, med njimi tudi novejšezbore, iz Gabrovke, Jevnice, Kresnic, Litije, Polšnika, Vač in Šmartna. mmz B.Ž. N STOKLAS 90 MINUT REKORDER l'r|)«.vijf - K.'gl,av Dadas Rudarja Urni Stoklas jo so enkrat . dokazal, da kvalifikacijski turnirji za sestavo j-eprazentimce za Ha,st(.»p na svetovnem prvenstvu v Pragi niso hilt najbolj pravdni. V v kipi sc sedaj nahaja lakorekoč kol' :.vs, rimača || .adka /paifkpfpek^aprijatol^gopidvdbpjureprezeiuSncStovotiijoanSiislltžp::" jv na kcg|||H v Trnavi uro in||||1||||||rekord |l|||i§§||r|||l v p||g|||||j!|!|i|||||||| zg T nasledil j cm. paru mu ga jej :" zmagala.j pS lo.kias pa;; je: bitldpigiamež j reprezentance j:: Šdpdifiijjg.fs:. jpamrec zrušil i>|| Sfjipijfcelj jpjj; Jji|k|jčib 027j: :Kxrhiš 922, Bizjak:1 : lli: S|i Alj ifii llillilllllli 1; §1§ MI: Pragi ko prej nastopil namesto Sloklasa. Seveda. če se selektor Bdcijan v zadnjem trenutku.le:ne fxr:|rpifiiliipjj:j:::|jT Drugi dan turneje jxi Slovaški ati odigrali še en meddržavni prijateljski dvoboj. Na njeni StbčJas ni zaigral. saj je bilo dogovarjjeniaiejjk v 1 la Bii. i ogival i i' -i < Slovenija je tudi drugi dan gladko zmagala, najboljši mo?, v ; reprezentanci pa je bi) tokratj8etiedlk:z 956 po;':V y PREBIVALKA AZIJSKE 0dSeE ZGLAVNIM MESTOM TOKIO DAVID 0JSTRAH SIVA PAPIGA EGIPČANSKI BOG MRTVIH ZENICA RUSKI BIOLOG ALEKSANDER DIPLOMATSKI DOPIS NIZOZEMSKI NOGOMETAŠ (RUDI) REKA V ŠVICI ITALIJANSKA POROČE- VALSKA TISKOVNA AGENCIJA PAJAC BREZ SAMOGLASNIKOV OTOČJE OB NOVI GVINEJI KEMIJSKI ZNAK ZA NOBELU ZDRAVNICA ZA USTNE BOLEZNI FRANCOSKA LETALSKA DRUŽBA t švicarski smukač (URS) JAPONSKI PISATELJ (HAKUSEKI) BIVALIŠČE ČEBEL 11! ROK ARIH KLADA ZA SEKANJE DRV DUŠE UMRLIH PRI STARIH SLOVANIH SLOVENSKI KIPAR (FRANČIŠEK) TITAN NEMŠKI FILOZOF (GEORG) ZASTARELO IME ZA SVETILNIK AVTOR "ARIANE" (CLAUDE) SLOVENSKA MANEKENKA (NINA) ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL GRŠKI BOG SMRTI VOJAŠKO POROČILO PRITOK ILMENSKEGA JEZERA V RUSIJI VRSTA LESENEGA PIHALA D GOROVJE V MJANMARU PODOBA, FIGURA ANGLEŠKI PISATELJ (KINGSLEV) LETOVIŠČE OB ČRNEM MORJU GROFICA ZBOROVODJA KUNEJ D MESTO V FRANCIJI DANSKI OTOK M0Z0UA-VI CA KRAJ NA ČEŠKEM ZAHODNO PREDMESTJE LONDONA a '1. 1 OBIRAČ DVOŽIVKA REKA V FRANCIJI ŠILASTA NEMŠKA PISAVA i KRAJ PRI SLOVENSKI BISTRICI STARA OBRTNIŠKA ZADRUGA MESTO NA FINSKEM VOGAL, OGEL PAVEL KERNJAK REKA V KAZAHSTANU ANGLEŠKI EKONOMIST (RICHARD) STENA V GRŠKIH TEMPLJIH SLOVESEN OBHOD VERIGA ZA MERJENJE DREVESNE DEBELINE AM.JAZZ GLASBENIK (KENNV) VOJVODA (ANGL.) MEDICINSKA IGLA TELOVADEC ŠTRUKELJ MESTO V ŠVICI DEL PARNEGA STROJA PISATELJ VELIKONJA PRITOK VOLGE BAKER IME IN PRIIMEK NEKDAJ POPULARNE IT.R IMS KE IGRALKE FRANCOSKI1 ZGODOVINAR (ERNEST) MESTO V FRANCIJI CLAUDE ANET JEZERO MED ZDA IN KANADO TABOR, TABORIŠČE fjRANCOS SANS0N0 M PEVKA V (EDITH) ZELENICA V PUŠČAVI ^ NARAVNA KATASTROFA ITALIJANSKI SLIKAR NASTAVA, ZANKA RIMSKI UČENJAK IN DRŽAVNIK FlRFMTi OŠABNOST AM.PEVKA (Y0K0) ČEŠKI ATLET lokomotiva (EMIL) moKOBvar afriški obal IVAN GROHAR MOČAN BRIZG TEKOČINE STANE SEVER RAZČLENJE- VALEC RIŽOTA Z GRAHOM VESLAČ ČOP RŽ0L0V PLOD TRDNJAVA V ŠPANIJI r POPOLNO UJEMANJE NADLEŽNA ŽUŽELKA GLASBA ZA ENEGA IZVAJALCA REKA V ITALIJI NADAV, NA PLAČILO SVETA GORA V GRČIJI STAR0- EGIPT0VSKI PISATELJ REKA V ŠVICI MIŠLJENJE IT. PEVEC (ARTURO) LEP MLADENIČ, D.PRITOK KOLPE IVANKA MEŽAN HUDOBNA ZENSKA BIBLIJSKI PREROK LJUBLJENEC AFRODITE ZVAREK, PREVRETEK RUDI KOSMAČ NEŽNOST, ODLIKA LIRSKA PESNIŠKA OBLIKA DRAGA AHAČIČ ČAROVNIK, FAKIR TROJANSKI JUNAK ALAIN DELON NEMŠKA IGRALKA (KARIN) HIŠNO ČELO KRMA IZGUBUENA BITKA PRAOČE ČLOVEŠTVA KLEMENT JUG EVROPSKA 0T0ČNA DRŽAVA GRENKA ZDRAVILNA RASTLINA ZALOŽBA obzorja ANGLEŠKO SVETLO PIVO DRŽAVA V AZIJI STARI OČE KRAJ POD FRUŠKO GORO NASELJE RUSKA POČITNIŠKA HIŠICA INDONEZIJSKI OTOK V MALEM SUNDSKEM OTOČJU AMERIŠKI PISATELJ (GEORGE) OGRADA ZA SVINJE GERMANSKI OREL JAPONSKI GINEKOLOG ST. GRŠKI pesnik ORGAN VIDA JEZA, SRD KIRK DOUGLAS TROPSKA KUKAVICA EKIPA, MOŠTVO AM.POROČEVALSKA AGENCIJA "KRALJ" ŽIVALI PERZEJEVA MATI LEVSTIKOV ROJSTNI KRAJ PISARNA. URAD 1 ONDINA OTTA KALCIJEV GLINENEC DEL DNEVA ZORAN THALER__ VILI RESNIK ELA PEROCI BIK0B0RSKI VZKLIK DEL POSTELJNINE OPERNI SPEV (ORIG.) KRAJ POD TROJANAMI IZTEPALNIK VZDEVEK RADKA POLIČA STAR NAZIV ZA KMETA, ORAČA PREDEL OB BLEJSKEM JEZERU AMPER VOZNIK KMETIJ- SKEGA VLAČILCA KRATKO- VIDNOST j NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 8.5.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Kosilo in kopanje za pet oseb 2. nagrada: Kosilo in kopanje za tri osebe 3. nagrada: Kosilo in kopanje za dve osebi Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, in to čimprej, saj so vnovčljive trideset dni. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. (^KRKfk ZDRAVILIŠČA Zdravilišče Šmarješke Toplice 8220 Šmarješke Toplice Telefon: 068 73 250 Družinske počitnice MAJ, JUNIJ, JULIJ, AVGUST ŠMARJEŠKE TOPLICE 7 dni 10 dni Hotel Šmarjeta 57.400 82.000 Hotel Krka 52.500 75.000 (P KRKA ZDRAVILIŠČA d,,, zdravilišče šmarješke toplice ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE PROGRAM VSEBUJE * 7 oz. 10 polnih penzinov, * kopanje v bazenih s termalno vodo, * telovadba v bazenih ali na prostem, * sprehodi po bližnji okolici, * otroška animacija, * družabni programi. DODATNA PONUDBA Z DOPLAČILOM * šola plavanja, * šola tenisa, * savna, ročne masaže, * pedikura, manikura, nega obraza, frizer, * fitnes center, * sprostitvene terapije, * obisk zidanice, * izleti po Dolenjski, Beli krajini in Posavju, * rafting po reki Krki, * jahanje, * kolesarski izleti. INTEGRAL AVTOBUSNI PROMET IN TURIZEM ZAGORJE d.o.o. Uaša potovalna agencija lini -..^ lil: /lllT- Čestitamo o Id 27. aprilu in 1 .maju in želimo obilo zabave in sprostitve. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI d. o. o. Cesta zmage 57, 1410 Zagorje ob Savi Elektro Ljubljana Javno podjetje za distribucijo električne energije, p.o. PE Elektro Trbovlje 05 bLIŽAJOGA PRAZNIKIH 27. APRILU - DI1CVU UPOPA PROTI OKUPATORJU m 1. MAJU -PRAZNIKU DfLA, ŽELIMO VSEM ObČAilOM ZAGORJA Ob SAVI VESELO PRAZUOVAUJE m veliko noviti delovnih TER POSLOVnm USPEAOV. Ob prazniku spomina na upor, ter ob prazniku dela želimo vsem Zasavcem lepo praznovanje! Koletktiv JP ELEKTRO LJUBLJANA PE ELEKTRO TRBOVLJE KOP ZAqonjE ob SAvi d.o.o. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA ZAGORJE, d.d. 1410 Zagorje ob Savi, Savska cesta 1 Telefon: 0601/64 244; fax: 0601/64 284 Telefon prodaja: 0601/64 446; fax: 0601/64 023 Prijetno praznovanje, obilo zabave in uspešno delo želimo vsem občanom, sodelavcem in poslovnim partnerjem ob prihajajočih praznikih -27. aprilu in l.maju. EKO[ Splošno gradbeno podjetje ZASAVJE TRBOVLJE p.o. Trbovlje, Savinjska cesta 15 Splošno gradbeno podjetje Zasavje Trbovlje čestita vsem poslovnim partnerjem in občanom Zasavskih občin ob 27. aprilu in 1. maju. CEMENTARNA TRBOVLJE Ob 27. aprilu -Dnevu odpora in prvomajskemu prazniku dela, čestitamo vsem poslovnim partnerjem in občanom Zasavja. CEMENTARNA TRBOVLJE d.d. TEHNOHIT TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO Ob prazniku dela Imaju, čestitamo vsem kupcem m poslovnim partnerjem. TRBOVLJE d.o.o. Kolonija 1 .maja 24/b Trbovlje 0127 aprilu m I. maju čestitamo vsem sodelavcem, delovnim ljudem m občanom. Želimo vam veliko prijetnih trenutkov. TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE Vsem sodelavcem in poslovnim partnerjem čestitamo ob Dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela. FINALES Predelava in prodaja lesa, d.o.o. 1420 Trbovlje, Nasipi 52 ČESTITA ob 27. aprilu in 1. maju vsem svojim sodelavcem, poslovnim partnerjem in občanom, ter jim želi prijetne praznike. in željo po zmagi in dokazovanju, da znajo igrati rokomet čiste petice. Že dolgo nismo videli na igrišču tako motivirane domače ekipe in če smo bili v napovedi pred srečanjem malo kritični o njihovem odnosu do gledalcev so na sobotnem srečanju to trditev postavili na glavo. Sicer pa so prvi povedli gostje, vendar si do 9 minute ni nobena od ekip priigrala večje prednosti. Prvi, ki jim je to uspelo, pa so bili Trebanjci, ki so v 12. minuli prvič vodili z dvema goloma. Domači so jih ujeli na 4:4, vendar pa so si gostje ponovno priigrali prednost dveh golov v 16. minuti. Kol se je na koncu izkazalo, je bilo zadnje vodstvo gostov 4:6, kajti po novem izenačenju na 8:8 so si domači priigrali prednost dveh golov in v zadnji minuti prvega polčasa najvišjo prednost 3 golov -12:9. Zadnji gol gostov je dosegel Počervina skoraj s piskom sirene z oddaljenosti prek 15 metrov. Začetek 2. polčasa pa je povsem pripadel domačim igralcem, ki so si s fanatično borbenostjo v obrambi priigrali prednost 5 golov, v 35. minuti tekme - 16:11. Zadnji poskusi gostov, da bi kaj naredili oziroma spremenili potek srečanja so se sicer obrestovali, ko so dobro pokrili Privška, ki je v 1. polčasu bil za njih nerešljiva uganka. Taka dokaj tvegana igra Akripola se jim je obrestovala in v 45. minuti je bil rezultat ponovno izenačen na 18. Športno in fer srečanje pa je za dobrih 10 minut prekinil incident na tribunah. Besedno izzivanje obeh navijaških skupin se je sprevrglo v obračunavanje. Kar nekaj časa je preteklo, da so se strasti umirile, nekaj krvi (delo je imel celo dežurni zdravnik) in bušk pa bo zapisano na glavah navijačev. Prekinitev je škodila predvsem gostom, ki so bili v naletu in so pravzaprav z delnim izidom 0:3 ujeli domače in spremenili poteka dogajanja na igrišču. V nadaljevanju so si domači priigrali prednost dveh golov in z dolgimi in pametnimi napadi so jo uspeli zadržati. Gostje so se dokončno predali v 57. minuti, ko je domači vratar ubranil nevaren strel Špendeta, iz naslednjega napada pa so Šarbki dosegli gol za novo vodstvo s 3 goli, kar je pomenilo slavje na tokrat glasni domači tribuni. Gostje, po srečanju so bili vidno razočarani, so morali priznati premoč domačih. S. K. Zmaga brez boja Zagorje - Polje 10:10 b.l). Zagorje - V 10. kolu 2. SRL ženske so rokometašice Zagorja dosegle 7. zmago in sicer brez boja. Igralke Polja niso prispele na tekmo, saj so obvestile funkcionarje kluba ob 16.30 uri (tekma naj bi se odigrala ob 19.uri,op.p.),dasejimjepokvaril kombi. Vsekakor čudno, da se jim je pokvaril 2 uri in pol pred tekmo, saj je bilo dovolj časa, da se najde drugo prevozno sredstvo. Nekaj je tudi na tem, da se je v 1. ŽSRL ob 19. uri začela tudi tekma med Poljem in Mlinotestom in če bi Polje igralo z dvema ekipama na dveh mestih, ne ena ne druga ne bi imeli dovolj igralk. Vsekakor več kot abnormalno obnašanje ŽRK Polja do RZS in ostalih klubov v ligi. Uradna obrazložitev je, da gostujoče ekipe ni bilo in končna odločitev bo znana za zeleno mizo. Treba je še dodati, daje največ izgubil organizator, kije prodal veliko število kart in pa ljubitelji rokometa, ki so bili prikrajšani za lepo predstavo. P.M. Starejše deklice zmagale Zagorje - Brežice 19:12 (12:6) Zagorje, igrišče TV!) Partizan, gledalcev 150, sodnika Gačnik in Okleščen (oba Novo Mesto) Zagorje: Ponikvar, Vozelj 8, Ojsteršek. Kosi, Jerman T. 3, Resnik 4, Žerdoner 1, Vrhovnik, Ramšak. Trurnič, Jere 2, Kaljope 1. Brežice: Čermec, Podgoršek 1, Tokalič 1. Slak 4, Kreačič, Školč 3, Bužinovski 1. Bašič 2, Suša. Kot uvod v tekmo članic, ki je ni l> ------------------------------------- VELIKO ZANIMANJE ZA AMERŠKOVO ŠOLO Zagorje - Napobudojaneza Lipca je pred skoraj dvema letoma v Zasavju začela delovati nogometna šola Vilija Amerška. Trenutno je vanjo vključenih približno 100 osnovnošolcev. Ti s petimi treneiji delajo v Litiji, Zagorju in Trbovljah. Veliko število jih tudi redno trenira v tamkajšnjih klubih, v Amerškovi šoli pa nabirajo še dodatno znanje. Zanimivo, da že poteka posebna vadba z vrataiji. "Šolo smo v dogovoru z nekdanjim odličnim nogometašem Vilijem Amerškont ustanovili zaradi nuje. Mladi so bili v prenekaterem klubu le kot privesek članskim ekipam. Delamo dolgoročno. Ne razmišljamo o članih, zasavskem prvoligašu, temveč želimo vzgojiti čim več nogometašev, ki bodo sposobni igrati v prvoligaški konkurenci. Poleg tega bi iz teh vrst želeli v prihodnosti pridobiti tudi kakšnega sodnika, trenerja, pa tudi novinarja. Delamo počasi, fante pa v šport uvajamo z igro. Zaenkrat ne hitimo in prav zato smo začeli z najmlajšimi. Mnogi med udeleženci so celo prvošolčki. Vsekakor pa je vsakega mladega lj ubitelja nogometa vabimo, da se nam pridruži," je povedal tehnični direktor šole Janez Lipec. Čeprav je ena najmlajših v Sloveniji, nogometna šola z imenom nekdanjega sijajnega nogometaša in Olimpijinega kapetana (sicer rojenega v Trbovljah) že žanje tudi prve rezultate. Fantje do 9 let starosti so tako zmagali vLjubljani na turnirju nogometnih šol zahodne skupine. Podoben uspeh bodo poizkušali doseči tudi v maju ali juniju, ko bodo v Trbovljah tudi sami gostitelji takšnega turnirja. Nogometna šola Vilija Amerška bo med 26. in 29. junijem pripravila tudi nogometni kamp v Kranjski Gori. Udeleženci bodo vadili na igrišču pod planiško velikanko, odigrali prijateljsko tekmo v Italiji, načrtovan pa je tudi obisk Elana in Gorenjke. Cena štiridnevnega bivanja z vsemi stroški znaša 280 DEM (vključijo se lahko prav vsi slovenski mladi nogometaši), za člane šole Vilija Amerška pa 225 DEM. Prijavnino je moč poravnati tudi v treh obrokih. Sašo Fabjan J bilo, so rokometašice Zagorja brez posebnih težav premagale slabo ekipo Brežic. Igralke Zagorja so sprva imele nekaj težav z igro v obrambi, toda kasneje so rešetale mrežo gostij, pri tem pa je prevladovala predvsem Vozljcva, in dosegle rutinirano zmago. Kot zanimivost naj omenimo, da je ZagorjankaKaljopejeva v 20. minuti dosegla gol preko celega igrišča, ko je nekaterim igralkam Brežic žoga ušla skozi roke, vratarki Čermecovi pa med nogami v gol. P.M. Mlajše deklice končale v polfinalu Zagorje - Ekipa Gostprojekta Zagorje jeletošnje prvenstvo končala v polfinalu državnega prvenstva, s tem pa so tudi več kot zadovoljile. Zagorjani so bili organizatorji I umirja skupine B, v kateri so bile še ŽRK Robit Olimpija in ŽRK Žalec. V prvi tekmi so Zagorjanke izgubile s 13:10 in že pokopale vse upe za napredovanje. Na začetku tekme je nekako še šlo, saj so domačinke povedle z 2:0, nato pa se je ustavilo in Ljubljančanke so zasluženo slavile. Strelke za Zagorje so bile: Vrhovnik 1, Ramšak 4, Mujčinovič 1, Trumič 1 in Jere 3. V drugi tekmi je Olimpija premagala Žalec 13:8 in si tako zagotovila nastop v finalu. V zadnji tekmi so Zagorjanke remizirale z Žalcem - 10:10, strelke za Zagorje so bile Jerman 2, Mujčinovič 2, Trumič 3, Jere 3. Osvojile so končno 2. mesto v skupini B. P.M. SMUČANJE Končan Ski open Trbovlje - Pred 14 dnevi je bila zadnja finalna tekma Ski open v Mariboru. Dve trboveljski smučarki sta se še posebno dobro odrezali v skupni razvrstitvi. Beti Špajzer je osvojila 3. mesto v kategoriji 20 - 30 let, Heda Kotar pa je v kategoriji nad 40 let osvojila 1. mesto. To ji je letos uspelo že tretjič. K tem usepehom so ji pomagali sponzorji Rent a Car Juvan Zagorje, Alpina Žiri in Elan Begunje, ki so ji omogočili sodelovanje na tekmovanjih. H. K. LOKOSTRELSTVO Lep uspeh Zagorje - Na prvem mednarodnem 3-D Open turnirju za prvenstvo Hrvaške sta nastopila tudi lokostrelca, člana LK Valvasor Zagorje. V stilu compound neomejeno sta dosegla odlične rezultate: Pavel Savšek je osvojil odlično prvo mesto, Alojz Pavlovič pa je bil četrti. Na tekmovanju so sodelovali lokostrelci iz Hrvaške, Avstrije, Italije in Slovenije. P.S. ŠAH Hitropotezni mesečni šahovski turnir Trbovlje Trbovlje - V ŠK so odigrali hitropotezni turnir za mesec april. Najuspešnejši je bil Uroš Zalokar, ki je osvojil vse možne točke. Drugi je bil Rado Bajda. 3. Aljaž Dušak, 4. Robert Goršek. 5. Oto Krajnc, 6. Albin Bajda. 7. Bojan Kuzmič, 8. Hinko Jazbec, 9. Franc Kotnik, 10. Janez Pevec. Sodelovalo je 23 šahistov. M.V. Turnir v pospešenem šahu Trbovlje - ŠKRudar je 11. aprila organiziral turnir v pospešenem šahu. Zmagovalec aprilskega turnirja je Rado Bajda s 6 točkami. 2. Oto Krajnc, 3. Miran Skobe, 4. Andrej Novak, 6. Aljaž Dušak, 7. Robert Goršek, 8. Silvo Rupnik, 9. Hinko Jazbec, 4 točke. Sodelovalo je 26 igralk in igralcev. M. V. Mednarodni šahovski turnir Griže '96 Trbovlje - V nedeljo, 14. aprilaje bil v Grižah odprt turnir v pospešenem šahu. Vsega skupaj je nastopilo 156 igralcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Bosne. Prvo mesto je osvojil profesionalni šahist iz Maribora Georg Mohr. Velik uspeh je dosegel prvokategornik Franc Kotnik, član ŠK Rudar Trbovlje, ki je s 6 točkami delil 18. - 32. mesto in osvojil 32. mesto. MK Uroš Zalokarje bil s 5,5 točkami osvojil 43. mesto. Odličen je bil drugokategomik Aljaž Dušak s 5 točkami na 51 mestu. Sodelovali so še Miran Skobe, Rado Bajda, Hinko Jazbec,Robi Goršek, LukaTrebežnik in Marko Žagar. M. V. Upokojenci tekmovali Trbovlje - DU Trbovlje jev svojih prostorih na Ulici L junija 16 organiziralo ekipno šahovsko prvenstvo DU Zasavja in Posavja za leto 1996. Prvenstva seje udeležilo 94 članskih ekip iz Zasavjain Posavja stem, da so imeli domačini dve ekipi in je ekipa Trbovlje Rudnik tekmovala izven konkurence. Končni vrstni red: 1. DU Krško, 22,5, 2. DU Radeče, 21, 3. DU Hrastnik, 20,5, 4. DU Zagorje, 19,5, 5. DU Sevnica, 18, 6. DU Trbovlje, 18, 7. DU Lilija, 10, 8. DU Senovo, 7,5 in 9. mesto DU Brežice, 7 točk. Prvak, DU Krško je prejelo lep pokal v trajno last, vse ostale ekipe pa so za dosežena mesta prejele diplome. Lansko leto je bilo prvenstvo v Sevnici v organizaciji DU Sevnica, ki je tudi prvak za leto 1995, za leto 1997 pa je željo po organizaciji tega prvenstva izrazilo DU Krško, letošnji prvak. J.B. W@ms mm ralttsis Hrastnik - Zanimanje / a vožnjo z rafti po bolj ali ekipe, kot na prvi tekmi. Zmagovalci šobili punco no HHll deročih rekah tudi v Sloveniji narašča /e nekaj c|f ŠiTb|icT iz Ljubljane, ki so tudi aktualni svetovni let. Eni prvih zanesen jakov, ki so se pri nas začeli prvaki f naslov so si priveslali lansko leto na reki ■ kukvarjitit steni Špurltini. s<) bili tudi člani Brodarskega ■ Zambezi v Afriki) in v tej postavi veslajo že peto društva Hrastnik V teh nekaj letih so lepote Save sezono. Priznavajo pa. da jim bodo Hraslničam še pokazali že velikemu številu ljudi,- Letos pa so se močan'nasprotnik in da bodo morali dajati vse od odločili, da sebodo preizkusili tudi v tekmovalnem sebe. Drugo mesto je torej zasedel Ral line Ivam raftu. Sestavili so tudi ekipo šestih izkušenih Hrastnik, tretji pa šobili ponovno Vančarji I. kajakašev: Mirko Avbelj. Prane Barič mi. Poldi Po rezultatih uvodnih tekem sodeč, se bodo v Bigle/, Damtei Delič,(ioruzjd Medved in Robi Štihar. letošnjem prvenst vu za medal je potegovale 3 ekipe, Ta šport tako kol velika večina drugih m ravno štrene pa lahko meša tudi ekipa Bobrov 2 Poleg vseh poceni, zato sopridpbiii nekaj sponzorjev,,kiso jimčkjotekmovaleev. ki so pokazali kaj je kur plav. velja pomagali pri nakupu opreme. pohvaliti tudi organizatorje, ki so korektno izpeljali Fantje so svoje znanje im pripravljenost pokazali v organizacijo tekmovat, ja. Lkpv imajo sedaj tri tedne že na uvodni tekmi letošnjega državnega prvenstva. časa za popravo morebitnih napak m pridobitev ki je bilo 13 aprila na Krki Kljub močnemu sneženju novih močr. kajti naslednja tekma bo šele I 2. maja na so zasedli odlično drugo mesto. Prehitela jih je le reki Soči. ; ; šekipaShrovjl, za njim, pa so bili Vančarji/ : Najboljše ekipe, med njuni tudi Kalim,- team Drug, tekmo državne uti prvenstva to soboto je Hrastnik razmišljajo tudi o udeležbah na tekmah p,,t* ti... dosegli le s srečo. Prva tri mesta, so s, razdelile iste jlkfšŠšiijj M.U. OBMOČNA ORGANIZACIJA ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV ZASAVJA in SINDIKATI PODJETIJ ČESTITAJO OB l.MAJU - PRAZNIKU DELA VSEM SVOJIM ČLANOM IN UPOKOJENCEM IN JIH VABIJO NA K R E S O V A N J E, SREČANJA DELAVCEV IN OBČANOV, ki bodo v HRASTNIKU -PRAPRETNO v torek, 30.aprila 1996 ob 19.uri TRBOVLJAH - KIPE, DOBRNA v torek, 30.aprila 1996 ob 19.uri ZAGORJU - PLEŠE v sredo, 1 .maja 1996 ob 11 .uri V programu bodo sodelovale kulturne skupine. 1. MAJ - TRADICIONALNA SREČANJA DELAVCEV NA ZASAVSKIH PLANINSKIH POSTOJANKAH; BUDNICE TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE p.o. SAVINJSKA C. 31, TRBOVLJE Telefon: 0601/27-485, 27-052 PISARNIŠKO POHIŠTVO, SAMSKE SOBE, HOTELSKA OPREMA IN DELA PO NAROČILU. Ti£z?21od&baoczm, občanom in jioitoonim fxaztn.zzjs.rn, čsititamo ob 2'J.ajizitu in 7. maju in izbirno jizijstno jizaznovanjs. GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE TIKA TRBOVLJE Cesta Tončke Čeč 44, 1420 Trbovlje Ob dnevu boja proti okupatorju - 27.aprilu in ob prazniku dela -1. maju, želimo vsem zaposlenim , bivšim zaposlenim in našim upokojencem prijetno praznovanje. 39 Urška Ravnikar Urška prihaja z Izlak, stara je 30 mesecev. Po fotografiji sodeč ima zelo rada cvetlice. 40 Rok Hafner Rok iz Trbovelj je star tri leta. Fotografija je nastala, ko sije februarja letos zlomil nogo in z mavcem počival v postelji. 41 Matej Hafner Matej je Rokov bratec in je star 4 mesece. Rad ima starejšega brata, toda na mavec se mu pa še ni znal podpisati. Akcija Naj ciciban Zasavja se počasi končuje. Fotografije cicibanov ne sprejemamo več. Še vedno pa lahko glasujete za svojega cicibana. Kot ste vetjetno opazili, smo tokrat objavili še DODATNI KUPON, s katerim lahko glasujete za kateregakoli cicibančka, ki smo ga predstavili v naši letošnji akciji. Nakupen napišite ime in priimek cicibana ter njegovo zaporedno številko. Seveda lahko z dodatnim kuponom glasujete samo za enega malčka. Vaše glasove bomo v uredništvu sprejemali do ponedeljka, 6. maja. Objavljamo tudi trenutni vrstni red dvanajstih cicibanov. Dvanajst finalistov, ki bodo prejeli največ vaših glasov, bo na zaključni prireditvi dobilo praktične nagrade. Nagrade bodo dobili tudi trije izžrebani bralci, ki so ali bodo glasovali za svojega cicibana. Glasovalce čakajo nagrade (bon v vrednosti 5.000, bon v vrednosti 3.000 in bon v vrednosti 2.000 tolaijev). Prireditev ob zaključku akcije Naj ciciban Zasavja bo 11. maja. Tisti, ki bi želeli, da vam vrnemo fotografijo cicibana, se lahko ponjo oglasite v uredništvu ali nas pokličete po telefonu in se bomo domenili drugače. Sponzor akcije je trgovina Mojca, Litija. Na kuponu obkrožite samo eno številko; vsak malček je označen s svojo zaporedno številko. Če bo na kuponu obkroženih več številk, bo kupon neveljaven. Kupon prilepite na dopisnico ali pa ga pošljite v kuverti s pripisom za akcijo Naj ciciban Zasavja. Fotokopij ne upoštevamo. Naš naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, Cesta 20. julija 2/c, 1410 Zagorje ob Savi. 1. Danijela Musič, It 2. Kirn Klantišar, Podkum 109 3. Gašper Križnik, Zagorje 106 4. Tania Hriberšek, Izlake 89 5. Benjamin Duh, Hrastnik 47 6. Blaž Kreže, Kisovec 32 7. Aljaž Bastič, Trbovlje 23 7. Aleks Brekan, Hrastnik 23 9. Nejc Hiršel, Zagorje 19 10. Tjaša Šink, Trbovlje 18 11. Teja Pestotn ik, Trbovlje 16 12. Anja Jemejšek, laško 15 Cesto ZO.julijo 2/s 1410Z160IUE OB SAVI TTTV m1 M.TTrmTTTl Vaše ime i» priimek: Mollov: Cesto 20.julija 2/<; 1410 ZAGORJE 06 SAVI i (IME IN PRIIMEK TO ZAPOREDNA ŠTEVILKA CICIBANA) j Mej muk« l I I I l I I I l r tr9ov™ M(ui * OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA ^ < m BO OŠTIR d.0.0. V7 • OTROŠKI KOMPLETI JviKPVL AAs •ŽENSKE BLUZE <,S V Jerebova 2, UTUA f tel.: 061/884 032 ODPRTO: Od 8.00 -19.00, sobota 8.00 -13. ure • OTROŠKE, ŽENSKE IN MOŠKE BUNDE * LEGO, BARBIE IN DRUGE IGRAČE lij BI Prejšnji petek je bilo veselo v Golčah. Na kmetijo Slavka Rožanca, po domače Pri Plenšku, je prišel premier dr. Janez Drnovšek in Rožančevim pomagal kidati gnoj. Za kidanje gnoja so ga izglasovali bralci tednika Kmečki glas, kjer teče akcija Znani Slovenci in kmečka opravila. Premier se je po besedah velikega števila obiskovalcev dobro odrezal. Najprej je gnoj naložil na voz, potem pa ga je ob pomoči ml adega gospodarja Jožeta Medveda Janez Drnovšek je po uradnem delu na predstavitvi svoje knjige delil tudi avtograme-. i Flisom @?sle Sb Muren* Našli opale Spustili smo se v enega od Franjevih rudnikov, globokega 30 metrov ter se podali v enega izmed desetih rovov, ki potekajo horizontalno. V desetih minutah smo nato s krampom na določenem mestu, ki ga je Franjo pokazal, nakopali za pol vreče kamenja. Nato smo še malo povrtali in si ogledali še ostale rove. Pokazal nam je strukturo zemlje, kjer naj bi se nahajali opali. Ko smo prišli domov nam je Franjo pokazal naprave, s katerimi kamenje izpira in brusi. Kmalu seje izkazalo, da smo imeli srečo, saj je bila polovica kamna, ki smo ga prej nakopali v rudniku, bogata s školjkami. Te školjke nato brusijo, obdelujejo teriz njih dobijo opale. Svojo resnično lepoto odkrijejo šele, ko jih spolirajo. Popoldan smose namenili naogled mesta Coober Pedy in na obisk k edinemu Slovencu, ki živi pod zemljo. Kajti tu rudarji prebivajo s svojimi družinami v udobnih bivališčih pod zemljo, kjer ni čutiti neznosne poletne vročine. Od tod tudi ime Coober Pedy, ki je domorodsko ime za belčevo luknjo v tleh. Nekoliko odmaknjen od centra v samoti živi tudi vaški posebnež. Šli smo ga obiskat. Toje mož zimenom Krokodil Henry. Ima veliko zbirko raznih stvari iz celega sveta. Izdeluje zanimive izdelke iz lesa in kamna in zna povedati, daje sodeloval v filmu Nori Max 3, ki so ga snemali tu v bližini. Jama, v kateri živi, je povsem popisana s podpisi igralcev tega filma. V mestu Coober Pedy prebiva 48 nacij iz celega sveta Enkrat na leto imajo v mestu praznik, ko imajo procesijo in se vsak narod predstavi, pokaže svoje narodne noše, običaje, pesmi... Pravijo, da vsi živijo složno in brez razprtij. Prirejajo tudi številne športne turnirje. Tu je tudi znameniti hotel Desert cave "Puščavska luknja". Hotel ima polovico prostorov pod zemljo. Je že dve leti zapored najboljši in najlepši v Avstraliji. Ogleda vredna je tudi katoliška cerkev, ki je vklesana v hrib, jezelo lepa in nekaj enkratnega. Franci Rotar V središču pozornosti na Golčah. in sosedov raztrosil po bližnji njivi. Nepreverjeni viri informacij pravijo, da so si Pri Plenšku morali gnoj sposoditi, saj so tovrstna dela na kmetiji že skoraj zaključili. Kakorkoli že, v Golčah je bilo v petek vseeno zelo zanimivo. Predsednik vlade pa ne zna prijeti le za vile, temveč tudi za pero. Isti dan je namreč v stekleni dvorani DD Zagorje predstavil svojoknjigo Moja resnica. V dvorani se je zbralo kar nekaj znanih obrazov, med njimi tudi Tone Partljič, ki se je pogovarjal s piscem. T.P. E ____________________________________č -. in prisluhnil skupini Orlek. Joči, ljubljena bcžcU (Crtj, the Belovefc Covmtnj, )wžm Afrika, ZdA 199f, Camivtm Film) Zgodba o dveh očetih, ki je hkrati zgodba o deželi sami. Temnopolti umfundisi - pridigar Stephen Kumalo (James Earl Jones) in belopolti veleposestnik James Jarvis (Richard Harris) sta oba očeta in oba sta različna od svojih otrok, ter od njih fizično in mentalno oddaljena. Dva moška, dva očeta, dve barvi polti, dva sinova, eno usoda. Richard Harris in James Earl Jones. Absalom (Erič Miyeni), S tepheno v sin, je padel pod vpliv slabe družbe, njegova sestra je postala prostitutka, brat John (Charles S. Dutton) pa je vodja političnih aktivistov. Jarvisov sin je bil borec za pravice temnopoltih Južnoafričanov in Umfudisi(James Earl Jones) z razširjeno družino no poti iz Johanesburga, vse bliže domu. ravno on je moral pasti pod streli amaterskega roparskega napada temnopoltih marginalcev. Ta dva očeta poveže človeška tragedija. Nepokvarjeni pastor je v iskanju sestre in sina spoznal vso nizkotnost in bedo človeške nravi in nič čudnega, daje bil že prvi dan bivanja v Johanesburgu oropan. Rasistični veleposestnik je skozi pisma pokojnega sina ponovno spoznaval "temelje resničnega krščanstva", noja, recimo temu raje "temelji humanosti in strpnosti" in počasi postajal človek. Oba skupaj sta pa spoznala nov duh človečnosti v skupni izgubi tistega, kar sta imela najrajši. Joči, ljubljena dežela je nežen in ganljiv remake filma iz leta 1951. Tudi ta je narejen po slavljeni noveli Alana Patona, ki je izšla ravno v letu, ko je bil v Južnoafriški republiki uzakonjen apartheid (1948). Odlična igra obeh glavnih igralcev, režiserju Darellu Jamesu Roodtu pa se pozna, da ima to deželo res rad. Posnetki v filmu kažejo, da isto čutijo tudi njeni prebivalci. V tem kontekstu je najbolj značilna izjava, ki jo pripisujejo Pattonu: "Če klima in pokrajina ne bi bili tako lepi, bi imeli revolucijo že pred petdesetimi leti." Tommy K05A sc brž 1 sreča? (Casino, ZdA -1995. V/Miversal/KarAMtAnijA) Sam Rothstein (Robert De Niro) ima nezmotljiv nos za stave. Zaradi njegovih uspehov na tem področju se ga je prijel vzdevek Ace (as) in mafijski šefi so ga opazili. Kokoš, ki nese zlata jajcaje treba paziti, zato so Asu na hrbet prilepih senco Ginger (Sharon Stone) in Ace (Robert De Miro). Čeprav stojita na vrtu, jima ni z rožicami posllono. - majhnega a eksplozivnega angela varuha Nickyja (Joe Pešci), fanta, ki najprej strelja in potem sprašuje kdo je kriv. Ko Sama zaradi vse večjih uspehov pošljejo v Vegas. da bi v njihovem imenu skrbel za štiri igralnice, jim kmalu postane kristalno jasno, da so se prav odločili in spet za njim pošljejo Nickyja, da bi mu kri! hrbet. Toda Vegas ima čuden vpliv na oba. Nicky se obnaša kot slon med porcelanom, Ace pa se kot smrkavec do ušes zatreska v čudovito prevarantko Ginger (Sharon Stone) Prva ali vsaj druga asociacija ob omembi iger na srečo je nedvomno Las Vegas s svojimi igralnicami in legendami o sanjskih dobitkih. Las Vegas je več kot samo igralniško mesto, je tudi eden od najbolj razvpitih segmentov ameriške kulture poleg divjega zahoda in gangsterjev, saj koneckoncev celo vsebuje elemente obeh in je kot takšen tudi najboljša propaganda o obstoju ameriškega sna! Ko se Martin Scorsese odloči posta vi ti mesto dogajanja svojega filma v Vegas je rezultat lahko samo film o Vegasu, pa čeprav v njem nastopajo samo večji ali manjši gangsterji. Hej, pravzaprav ravno zato! Ko se Martin Scorsese (ponovno) odloči biti soavtor scenarija skupaj z dobrim fantom Nicholasom Pileggijem, bi lahko posnel tudi film o Gandhiju, pa bi gangsterji vseeno morali biti zraven. In prav je tako. Še Pileggi je med drugim priznal: "To je film o mogočnih silah, ki v resnici vladajo Ameriki... Seveda so gangsterji vpleteni tako rekoč v vse, vendar to ni samo njihov film." Casino odlikujejo odlični dialogi, prepričljiva igra in več kot solidna režija in scenarij, tako da zna gledalca pritegniti od začetka do konca vsej svoji dolžini navkljub. Celo Sharon Stone v tem filmu za spremembo igra. Kaj vse ne doživi človek... Nicky (Joe Pešci). Strup je v majhnih stekleničkah. Tommy 2.5. Ju/uanji. Jade 2, CapUVtSi |!|: sg::,:: iE:Wt WiSp %|p: --^knccM^ghtanc 23.5 Sabrina Valentino, Birtoige M FilmSke rcoVi<* Pri Warner Bros očitno niso zadovoljni le z Batmanovo trilogijo v štirih delih, saj so se odločili na novo obudi tiPobesnelc ga Maxa(Mad Max). Za prihodnje leto so najavili četrti film in TV serijo. V se to pa bosta spremljali dve zbirki plastičnih akcijskih junakov in pripadajočih vozil za otroke, M jih bodo izdali naslednjo pomlad. Sledeča jesen jih bo nato razveselila s tedensko enourno TV serijo Pobesnelega Maxa. Novi PobesneU Max, ki ga trenutno že pripravlja George Miller (oče prvotne trilogije), je glede na vodilne pri Warnerju, posodobljen v duhu 90-ih. Ne bo več zagrenjen in obsesiven odpadnik, temveč tip gladko obritega superjunaka. Film bo debi tiral enkrat leta 1998, žal brez sodelovanja Mela Gibsona, ki je izvrstno upodobil izvirnega Pobesnelega Maxa. Keanu Reeves (Speed, Johnny Mnemonic) trenutno snema v Chicagu akcijski film Chain Reaction. Pred kratkim so končno izbrali njegovo soigralko, ki jo bo igrala angleška igralka Rachel Weisz. Čeprav je relativno neznana, je bila Hollywoodskim producentom je bila nadvse všeč v Stealing Beauty (film Bernarda Bertoluccia, ki naj bi izšel maja). Weisz se bo z Reevsom v vlogi znanstvenice podala v beg, da bi zaščitila njegovo visoko razvito Keanu Reeves zopet v vlogi akcijskega odrešenika. Chain Reaction. uničevalno orožje pred zlobneži. Digital Domain, hiša za posebne učinke katere delni lastnik je James Cameron (Terininator), je že začela razvijati posbne učinke, med katerimi bo tudi udarni val, ki bo uničil del Chicaga. V Hollywoodu ni nič tako pomembno (morda poleg podjetnega zastopnika) kot zaslužek v kinodvoranah ali box-ojfice. Uspeh Broken Arrow (Zlomljena puščica) je znova združil Johna Travolto (Pulp Fiction, Get Shorty) in režiserja Johna Wooja (Hard Target). Face Off je NAGRADNA IGRA Spet so srečni nagrajenci čakali na nagrade teden dni dalj, kot bi bilo potrebno. Brez komentarja. Naslednjič bo definitivno boljše. (Eh, še en nepopravljiv optimist, kajne?) Pa preidimo k stvari. Nagradno vprašanje tega meseca se glasi: Napišite naslov (po možnosti še letnico izdaje) filma, s katerim je Sharon Stone požela svetovno slavo? (V pomoč naj bo podatek, daje zistim filmom naselila v pregrešne sanje praktično vsakega, še tako poštenega & moralno neoporečnega policaja.) Nagrade ostajajo iste. Trije kompleti vstopnic za ogled poljubnega filma v enem od kinematografov v Zasavju. Vaše odgovore pričakujemo v uredništvu nekje do 4.5. 1996, rezultati pa bodo objavljeni v številki, ki bo izšla 9.5. 1996. Sharon Stone. Glas in stas. Po novem zna tudi igrali. zgodba o tajnem agentu (Travolta), ki prestane plastično operacijo, da bi zamenjal identiteto nekega terorista. Travolti in Wooju se bo pridružil še Nicolas Cage(lt Could Happen to You, Leaving Las Vegas), ki se prav tako lahko pohvali z visokimi številkami v box-officeu. Nedvomno lahko pričakujemo šeeno ubijalsko uspešnico John Travolta. Vse manj plesalec, vse bolj akcijski junak. dveh Oskarjevih nominirancev in Tarantinovega priljubljenega Hong-Konšgega režiserja Johna Wooja. Paramount Pictures je plačal 1.2 milijona dolarjev za pravice romana A Five Year Plan. Pravice vključujejo tudi naslednja dva romana pisatelja Phillipa Kerra, katera pa še ni napisal. Film bo producirala C-W Productions -producentsko podjetje Toma Cruisa. Zgodba se vrti okrog tatu, ki se izdaja za lastnika čolna, da bi izropal konvoj jaht, ki tovorijo dragulje in umetnine v Evropo. Po tem, ko se pridruži konvoju, tat ugotovi, da domačini luksuzne flote sploh niso to kar naj bi bili. Vloga tatu se bo razlikovala od prejšnjih vlog Toma Cruisea, ko je večinoma igral domačega, nepodkupljivega dobrega fanta. Glede na še en film C-W Tom Cruise. No more Mr.Nice Guy? Productions -Criminal Conversation, v katerem bo Cruise igral podleža, lahko sklepamo, da želi cruise razširiti svojo uverturo na velikem platnu s kompleksnejšimi in temnejšimi vlogami. Zaradi natrpanegaCruisovega urnika bomo morali počakati še kar nekaj časa, predno ga bomo videli v njegovi prvi negativni vlogi. Zelo pestra paleta različnih igralcev se bo zvrstila v filmu Mars Attack! Pod režisersko taktirko Tima Burtona, ki je najbolj znan po prvih d veh B atmanih. Jack Nicholson. Ena vloga je postala prehajhnazanj. Mars Attack. Jack Nicholson, kar je prava redkost za igralca takšnega kova, se bo bo pojavil kar v dveh vlogah (predsednik ZDA in Art Land - pqdli upravnik v Las Vegasu). Sledijo mu še Martin Short (Father of The Bride), ki bo igral precednikovega tajnika, Pierce Brosnan (GoldenEye) bo upodobil profesorja Donalda Kesslerja -ekscentričnega znanstvenika, ki bi rad svet opozoril na invazijo iz Marsa, Sarah Jessica Parker (Hocus Pocus, Miami Rhapsody) se bo pojavila kot MTV poročevalka, Lukas Haas (Witness, kjer je igral malega amiša) je prevzel odločilno vlogo prodajalca krofov v Kansas Cityju - Richija. Uri. Mega, ful kul, naj, naj nagrade za slovenske glasbenike so podeljene. Z velikim finalnim televizijskim prenosom se je pokazalo, kdo so bili tisti, ki so lansko leto krojili glasbeno dogajanje. Zasavc pa je pokukal za kulise prireditve, ki je tokrat potekala v Celju. Bilo je pestro in predvsem veselo. Foto: Tomaž A. Štojs Čisto jasno je, da na podelitvi Zlatih petelinov ni manjkalo dobre glasbe. Manjkalo pa ni niti lepote. Marta Zore je ena izmed tistih, ki je poskrbela za oboje, glasbo in lepoto. Janja Zupan pa_.kdo ve, morda se bo nekoč podala tudi v glasbene vode. Med najbolj zadovoljnimi z zaključno prireditvijo sta bila gotovo tudi Aleš Klinar in Anja Rupel. Anja je med drugim prejela tudi nagrado za najboljši videospot. Na fotografiji nista Bonnie in Clyde. Klobuk si je nadel čuk Jože Potrebuješ in se stisnil k simpatični dami. Tudi Čuki niso ostali brez petelina. m Ko bi ivioški imii RAZMiŠljATi S pRAVO qlAVO... (UsodNA sirasi/TIie Last SaduciioN, ZDA '1994) BridgetGregory (Linda Fiorentino) je ženska s ciljem. Je piivlačna, ambiciozna, sposobna in prebrisana in dela kot priganjalec raje na telemarketingu. Ok, lepo, ampak za dosego svojega cilja (ki nima s trenutno zaposlitvijo nobene veze) ne izbira sredstev. Machiavelli bi jo zagotovo oženil. Ampak je ni. Poročila se je z napol propadlim zdravnikom (Bill Pullman), katerega ie premamila, da ne rečem zapeljala v razpečevanje droge. V dobri maniri črnega filma ga je po izpeljanem poslu izkoristila in popihala z denaijem. Na poti iz New Yorka v Chicago seje ustavila v majhnem mestecu, v katerem ljudje na cesti pozdravljajo vsakogar", in tam se je zapletla z drugim, tokrat provincialnim & nič hudega slutečim mladeničem, spremenila ime in se skrila med domačini. Njen mož bi mogoče vse skupaj lj udi, ki brez nepotrebnih vprašanj nudijo gotovino za nesramno visoke obresti. Zato najame detektiva in začne se igra mačke in miši. Včasih bi zadeva s samim tempostalaprecej trivialna, ampak danes so miši že tako zmutirale, da si včasih tudi mačke opečejo tačke na njih... Ah, kje so časi, ko je ženska za štedilnikom čakala na moža? Če bi človek sodil po Bridget, bi bil prepričan, da jih nikoli sploh ni bilo, da so zrasli zgolj na zelnikih šovinističnih & nasilnih dedcev v umazanih, nekoč belih spodnjih majicah. Scenarijski prvenec za film Usodna strast je prišel izpod peresa Steva Barancika, režija pa je delo Johna Dahla (Red Rock West). Čeprav je film doživel premierno prikazovanje na televiziji (kar pomeni, da ne more priti v konkurenco za oskarje), so newyorški filmski kritiki (upravičeno) izbrali Lindo Fiorentino za najboljšo igralko. Po ogledu vam bo jasno, zakaj. Ocena: Tommy pozabil, ampak za nečedne posle, ki jih je opravil si je izposodil denar od precej nerazumevajočih iMire VI DEOTEKANANO * " MlRlIHRIVIi Sallaumines 8 IIIIIIVIIRII (na bazen “li 26-441 E m vodah, k,erM, brit, K.ku., tud, na prodor v šezadnlauov1čkazadanes;DavidaBowiea tujino, kot zanimivost pa navedimoše to, daje je izjemno strah, da bo postal žrtev atentata. | , . ... . , _ . . . . , . ovitek za njihovo novo ploščo nastal pod roko Zato si je v svojem stanovanju v New Yorku | ‘ " 1 'r' ” " rny bnlid). omislil neverjetno zaščito. Na okna so mu I 7. ........................................mom" mon“ n'pretoi“ A, što|s e 3*c Rocknroll obeti Sezona piva in žura se je letos nekam hitro razživela. Kar pestro dogajanje nas čaka. V saj kar se tiče glasbenih žurov. Danes, 25 aprila, se bodo v ljubljanski Dakoti izštekavali Psycho Path, Kontrabant, Jani Kovačič in Let 3. 2 dni kasneje, 27. aprila, pa bo veselo po zaslugi Šklaba. Vrh Šklabovci bodo to soboto pripravili ljubiteljem Rocka prijeten večer s skupinoShank Rock. V Domu svobode v Trbovljah ob devetih zvečer. Šklabovci za 11. maj napovedujejo še en panka poln večer. V taistem Domu svobode bo pankalo več skupin. Zaenkrat skupine še niso določene. Rock Me Baby festival, ki bo 7. julija na hipodromu še vedno ni odpovedan. Juhej. 9. j ulija pa se napovedujejo Sex Pistolsi. Juhej. Najbolj nenavadna novica tega tedna pa je koncert metal metalcev Napalm Death. Ne, ne bodo traširali v Ljubljani, ampak v Kobjeglavi. In to 26. aprila. Le kje hudi čaje Kobjeglava. Tisti, ki nam bo razložil v katerem koncu Slovenije leži to mesto, dobi kaseto Vilija Resnika. Čisto zares. J.N. Zabava DEM rastejo kot gobe po dežju. Zato nakup drugegaavtomobilav premožnejši družini ali edinegaavtomobilav skromnejših razmerah danes ni enostavnaodločitev. AX,saxo, nexia. punto, accent, sephia, corsa, 106, clio, ibiza, baleno, felicia, starlet, polo, fiesta... Odločitev nikakor ni lahka. Mordaje fiestina naj večja prednostsodobenZetec motor, ki bo pritegnil na nj ene sedeže marš ikaterega kupca. Tekst in foto: JožeRanzinger Voznikov prostor: malo stikal,dovolj merilnikov, zelo dobervolanski obroč Ford fiestaže več kot desetletje vozi po naših cestah. Zadnjo prenovo je doživel konec lanskega leta. Od 8. marca letos je nova fiesta na voljo tudi slovenskim kupcem. Kaj ponuja, smo preizkusili tudi pri Zasavcu. Ko sedemo na voznikov sedež, primemo za volan, ki si zagotovo zasluži pohvalo. Volanski obroč je dovolj masiven, da ga lepo objamemo, serijsko vgrajena zračna vreča pa omogoča tudi dober položaj rok pri vožnji. Potniška kabinaje dobro izolirana pred hrupom motorja, ki se za bolj športni občutek glasneje oglasi šele ob priganjanju v višje vrtljaje. Motor (1.25 litrski 16V Zetee-S) zmore pohvalnih55kW (75KM),ki lahko spremenijo navidez nedolžno fiesto v hudo poskočno in hitro zverino. "Tekmovalni konji" se v mo toiju prebudijo pri približno 3.500 obratihnaminuto, "delovni konji" pa uspejo voziti fiesto tudi pri 1.000 obratih na minuto v peti prestavi (pri pribl. 40 km/h), brez mučnega grgranja motorja. Fordov 1.2516VZetec-S motorje tako ali tako poglavje zase. Sodobna tehnika je namreč krepko segla tudi v nižje avtomobilske razrede in pri popravilu takšnega motorjažal (ali pa na srečo) "domači mojstri" nimajo več kaj iskati, saj nepooblaščenim ni namenjena več niti menjava v žigalnih svečic. Podvozje je verjetno naj večji kompromis tega avtomobila. Tistim, ki bi želeli zelo udobno vožnjo, se zdi pretrdo; tistim, ki želijo izkoristiti športno moč motorja, premehko. Kljub temu bo zagotovo zadovoljilo večino voznikov. Zbogatejšo opremo "fiin" dobimo tudi športuejše podvozje. Vsekakorpajefiesta tudi v izvedbi "flair" dobro vodljiv avto, ki začne voznika pravočasno opozarjati, da se približuje mejam voznih sposobnosti avtomobila. Sedenje naprednj ih sedežih je neutrujajoče, saj sedeža ponujata dober bočni oprijem. Čeprav je na zadnji klopi na prvi pogled presneto tesno, tud i daljše noge najdejo dovolj prostora. Žal pa potniki na zadnjih sedežih z glavo zelo hitro dosežejo oblazinjen strop avtomobila. Zamera tri-vratni fiesti gre tudi na račun zadnjih oken, ki sej ih ne da odpreti. Armaturna plošča je pregledna in je Ford fiesta 1.2516Vflair regulirati. Sam potniški prostor ob vstopu osvetljuje lučka ob srednjem vzvratnem ogledalu. Vozniku insovoznikusta na voljo še dodatni, usmerjeni lučki zabranje, ki osvetlita le voznikov ali sovoznikov prostor. Osvetljen je tudi prtljažnik. Prtljažnik je'večji, kot bi sodili po zunanjem videzu (250 litrov). Gotovo tudi na račun rezervnega ko lesa, nameščenega pod vozilom. Če potrebujemo več prostora, lahko prevrnemo po tretjini deljiv naslon zadnje klopi in napolnimo 625 litrov ptlj ažnega prostora do spodnjegarobaoken oz. 930 litrov do stropa. Vrataprtljažnikase odpirajo od roba zadnjega odbijača. V odprtem položaju se jih potniki, manjši od 1,80 metra,splohne morejo dotakniti z glavo, kaj šele da bi se po nesreči udarili vanja. Steklo zadnjih vrat je serijsko opremljeno z brisalcem. Majhne zunanje mere avtomobila so zelo dobrodošle pri parkiranju. Dabi v celoti izrabili prednost kratkega zadka je potrebno nekaj vaje. Pri vzvratnem parkiranju namreč vidljivostnazaj zmanjšujetanaslonjali zaglavo na zadnji klopi in se je bolje zanašati na zunanji vzvratni ogledali. Ti sta nastavljivi znotraj, za doplačilo sta nastavljivi električno in celo ogrevani. Prenovitev je bila torej kar temeljita in pri fordu očitno menijo, da se bo izplačala. Z bogato paleto opreme in možnih doplačil se fiesta podaja v boj s hudo konkurenco in močno podobnimi vozili za praktično enako ceno. Majhni avtomobili v razredu do 20.000 Obla "zadnjica" dviga vrata piti jažnika zelo visoko. Prtljažnik ni velik, je pa osvetljen in povedjiv. razveseljevala z merilnikom vrtljajev, ki v tem razredu avtomobilov ni ravno samoumeven. Z gumbi za zračenje, gretje zadnje šipe in zadnjo meglenko je nabor stikal na armaturi izčrpan. Stikalo za vse štiri utripalke je dovolj veliko, žal pa se nahaja na zgomj i strani volanskega droga, kar ni naj bolj priročnanamestitev. Vsastikala in merilniki so ponoči dobro osvetljeni. Osvetljen je tudi pepelnik in odprtina vžigalnika zacigarete. Žal osvetljenosti armature in stikal ni mogoče Prodajalec in serviser: Avtoservis Hribar, Zagorje Cena: 19.496 DEM Prejfejie seje pod fotografij!) V ojka 1 odobmka z lanom tičko integrale prikradel podnapis, da gre za Janija Trčka, za kar sc- opravičujemo Mimottrcdc Trček je svojo karicio ,-.kUpa-Jpnt)ii/4i(KX-sUnml< u pta\ nasovoziliškfmseifcIuPotiobiuka. . ******* Naj Vas k opozorim na začetek potone sezone v avtetoossu na Trojanah. Prva dirka bo v nedeljo. 2S. aprila. Takrat bo tudi konccngibunj o pripon iienoslik klino ak\ '• iiinjibovil) avtomobilov. Prireditelji obljubljajo pieu-|no\ osti v sel;T«dovolj razlopov /aogled dirke. Primož Kostajnšek ipomrnipunom i iiiiiiiiiiiiiiiii i od začetka sta bili v boju/a/mavo le :: dve slovenski posadkiT«BwJemc- : Prmtei Itriet-lj mjam I ru-k Mitja Tirkovozraapo.mtptedzttdnjihifrosuii preizkušnji pa je krni precenil svoje zmo?itasttrn zletel scetac. Pasulje tta mehkom -v kopici gnoja. Mehaniki iz. spremljevalne ekipe verjetooniso bili tako .srečni, saj je bilo potrebno j .e.ioiiiobil pic J j-iitiodrin t , ,h š, : spretnljah tildi x skupini N Vojko 1 lem,u 'stiKuninipi /a. s.um.\ tila.n /nissan suuny GTI-K2 inMihaR iluaf / tnazda 32.1 C i K/ so ves čas vozili v razmaku nekaj sekund, sendat ie »a edin obvelja) ornemu,, vrstni ud Si \ eda je bil s|x-t ,w(b< i)| gl.iv, n K iht.u kije med dirko celo ostal brc/ zavor 'Tud ostrim ovinkom pritisnem tta zavoro, ra pedal pade T:prazno, Uh, k...Os i \ ozda Sovoznik pa je pripomni) 'kasni|e sva pn 170 kilome-u ili na mo /.letela .secsk- in po kakšnih sto metrih slr.senja po iravtitkii j speiprilefclattaecsto. Ta norce pa niti : plimtoispnstilP' * * * * * * •* mm: m Promet Trbovlje -16. aprila ob 13.47 uri je prišlo do prometne nezgode na magistralni cesti za reko Savo. Voznik O.D. je vozil iz smeri Trbovlje proti Zagorju. Pri ribogojnici je hotel zaviti levo, vendar je zaradi nasprotnega prometa moral ustaviti in čakati. Takrat pa je za njim pripeljal voznik tovornjaka A.Š. in trčil v vozilo O.D. Pri tem je nastalo škode za 100.000 tolarjev. Zagorje ■ 17. aprila je voznik K.Z. vozil proti Kisovcu. Zaradi prevelike hitrosti se je zabil v zadnji del avtomobila, ki gaje vozil V.M. Pri trčenju je vozilo V.M. odbilo naprej in trčilo še v spredaj ustavljeno vozilo, s katerim je upravljala J.M. V trčenju ni bilo poškodovanih, škoda na vseh treh avtomobilih pa znaša okoli 500.000 tolarjev. Trbovlje - 17. aprila so bili policisti obveščeni, daje voznik S.K. na Koloniji 1. maja zbil otroka. Ugotovili so, da je otrok skočil pred vozilo, vozniku pa je uspelo vozilo skoraj ustaviti. Otrok na srečo ni bil poškodovan. Zagorje - 18. aprila okoli 6.30 ure je K.I. vozil proti Zagorju iz smeri Podkuma. V Šklendrovcu je skušal prehiteti avtomobil, vendar je pri tem trčil vanj. Policisti so ugotovili, daje bil K.I. kljub rani uri pod vplivom alkohola. Litija - 18. aprila ob 19.40 uri je voznica C.H. vozila po magistralni cesti proti Ljubljani. Pri Ribčah jo je zaradi neprilagojene hitrosti začelo zanašati. Čelno je trčila v odbojno ograjo, ki se je dobesedno zarinila skozi avtomobil. Iz avtomobila so jo rešil gasilci, v ljubljanski urgenci, kamor je bila odpeljana, pa so ugotovili hude telesne poškodbe. Hrastnik -18. aprila ob 13.50 uri so bili policisti obveščeni, da na Veličkovi cesti gori avtomobil. Na kraju so ugotovili, da se je vozniku I.A. avtomobil vžgal med vožnjo. Požar ni bil velik, zato ga je voznik pogasil kar sam. Škode pa je nastalo za dobrih 20.000 tolarjev. Trbovlje -19. aprila ob 20.37 uri je voznik kolesa z motorjem B.R. peljal proti osnovni šoli Tončke Čeč. Ob robit ceste se je nahajala večja skupina otrok in mladoletnikov. B.R. se skupim ni mogel izogniti, zato je zapeljal v množico in pri tem zbil S.P. Deklica je padla po vozišču. Kasneje so jo odpeljali v trboveljsko bolnišnico kjer so ugotovili, daje pri padcu dobila le sled poškodbe. Hrastnik - 20. aprila se je na policijski oddelek zglasil voznikP.A. in povedal, da je v bližini steklarne zbil otroka. P.A. je najprej otroka odpeljal v zdravstveni dom, nato pa je nezgodo prijavil policistom. Kradejo kot srake Hrastnik - 17. aprila so bili hrastniški policisti obveščeni o vlomu v Shake's bar. Neznanec je odvil vijake na ventilatorju in skozi odprtino vstopil v lokal in odnesel okoli 30.000 tolarjev gotovine. Litija -17. aprilaje S.R. iz Sevnice prijavil rop. Policisti so začeli s poizvedovanjem in ugotovili, da je S.R. tega dne s prijatelji popival po litijskih gostinskih lokalih. Eden od njih mu je iz žepa vzel 10.000 tolarjev, drugi pa ga je udaril. Litija -18. aprilaje K.M. iz Litije prijavila vlom v vikend. Neznani vlomilec očitno ni ravno najbolj ambiciozen tat. Odnesel je samo dve vodovodni pipi. Očitno pa je bilo za vlomilca tudi to sila naporno, saj je kar na licu mesta popil dve steklenici piva. Litija - 21. aprila so bili policisti obveščeni, da trije moški pravkar vlamljajo v trgovino v Jevnici. Policisti so pohiteli na kraj vloma in zasačili pri delu vse tri vlomilce. Dvema je kljub temu uspelo pobegniti, enega pa so prijeli. Ugotovili so, dagrezaG.M. izLjubljane. Druga dva vlomilca pa zaenkrat še iščejo. Nerodni podiralci dreves 15. aprila so v Hrastniku S.K., R.T. in P.T. podirali drevje. Zaradi nestrokovnega podiranja se je drevo podrlo na plinsko napeljavo nad Steklarno Hrastnik. Ker je začel uhajati plin, so zaradi varnostnih razlogov prekinili delo v enem izmed obratov Steklarne in umaknili delavce na varno. Na srečo pa do eksplozije in s tem še večje škode ni prišlo. Kljub temu bo zoper neizkušene podiralce dreves podana kazenska ovadba zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Streljal po nesreči 18- aprila okoli 17.00 ure so bili trboveljski policisti obveščeni o strelu iz puške. Ugotovili so, da je >1.1'. tega dne v stanovanju čistil svujeo lovsko puško. Ta se je med čiščenjem zaradi malomarnosti lastnika (pozabil je odstraniti naboj iz nabo jnika) sprožila, prebila okensko steklo ter končala svojo pot na pobočju, oddaljenemu približno 40 metrov od stanovanja. Ko sc je krogla zarila v zemljo, je odbila kamen, ki je priletel v glavo A.K. in ji na čelu povzročil manjšo rano. Aufbiks Na tretjino aufbiksarjev vpliva polna, na tretjino pa "prazna" luna. Ostalo tretjino pa meče kar tako. Zato možem postave res nikoli ne more biti dolgčas. 15. tega meseca je bilo pestro v Čečah. Zravsala sta se P.S. in P.D. Okoliščine dogajanja so nekoliko zamegljene. Ve se samo, da so bili poleg glavnih akteijev vmešani še proti steklini cepljen pes, sekira in policijska intervencija. Je morda bila vmešana tudi luna? 16. tega meseca jo je skupil nič hudega sluteč F.K. Na Trgu svobode ga je dohitel neznan moški, ga udaril v glavo in nato še obrcal. Ker F.K. nima niti približnega pojma, s čim si je zaslužil takšno pozornost neznanca, gre dejanje nemara pripisati čudežnim učinkom lune. 19. tega meseca se je za maskoto bifeja Metuljček v Hrastniku proglasil O.L. Kljub temu pa mu niso hoteli postreči z alkoholom. Možje v modrem so mu šli bolj na roke in so mu postregli s predlogom sodniku za prekrške. Luna pa mu je postregla s skrivnostnim nasmeškom iz varnih višin. Istega dne istega meseca v istem Hrastniku je bilo pestro tudi v Pointu 21. Š.V. se je požvižgal na bonton in gostom z mize jemal pijačo. Mirovni posredniki, ki so prišli mirit razgrete strasti, so zadevo nekako spravili v normalo. Istega dne istega meseca v istem Hrastniku je bilo pestro še nekje. In sicer v čakalnici na železniški postaji. Da razne lunine faze ne nagajajo samo domorodcem je dokazal B.D., ko je razbijal in razgrajal. Možje v modrem so besnega tujca po hitrem postopku spravili iz države. Morda mu bo bolj domača luna delala manj preglavic. 20. tega meseca pa seje v Šmartnem F. J. spravil nad žensko. Junak se ni ustrašil niti mož postave, ki so ga skušali umiriti. Okoliščine tega dejanja so bolj osvetljene. Tokrat ni udarila luna, temveč alkohol. Do streznitve. ftptmtiicc Živjo i Prvomajske počitnice so tu in za teden dni se bodo šolska vrata zaprla. Zopet bomo lahko teden dni "normalno dihali" in pozabili na šolske skrbi in obveznosti. Seveda pa to ne pomeni, da bomo povsem zanemarili šolo. Kje pa - vsi bomo prav gotovo kakšno urico porabili tudi za učenje, kajti naglo se bliža konec šolskega leta in skupaj z njim tudi matura oziroma zaključni izpit. Največja žurka bo prav gotovo 30. aprila, ko se bodo po okoliških hribih prižgali kresovi in bo ob toplem ognju prijetno klepetati, plesati in se zabavati. Toda imejte glavo na pravem mestu in se ne utapljajte v pijači, kajti tudi "trezni" se lahko dobro zabavate. Saj veste, prevelika količina pijače lahko pusti hude posledice, če ne drugega, imamo naslednji dan močan glavobol oziroma mačka. Ne smete pa pozabiti tudi na ŠKLABOV ŽUR, ki bo v soboto, 27. aprila, v Domu Svobode v Trbovljah. Šklabovci so v goste povabili skupino Sank Rock in prav gotovo bo zelo zanimivo. Saša Stavka gimnazijcev Dijaki Gimnazije Trbovlje so se odločili, da bodo v torek, 23. aprila, "priredili" stavko. Zakaj bi stavkali samo učitelji, zdravniki, železničarji..., ko pa si tudi dijaki želimo marsikaj spremeniti v šolskem pravilniku. Prav gotovo ni mogoče celotnega šolskega reda postaviti na glavo, toda kakšna malenkost pa se lahko vendarle spremeni, in zakaj bodo "štrajkali" gimnazijci? Za daljše odmore. Ja, to bi resnično "prišlo prav", saj so naši odmori resnično prekratki in človek včasih še malice ne more pojesti v miru in z užitkom. Srednja šola za elektrotehniko in gostinstvo je pripravila v soboto, 13. aprila, maturantski ples, ki se je odvijal in tudi odvil v hrastniški športni dvorani. Uradni del se je pričel že ob 19. uri s prihodom staršev. Pričakali smo jih v dolgi vrsti, nato jih še pospremili do miz. Nekaj minut čez osmo uro pa seje po uri, polni nestrpnega pričakovanja, končno premaknilo - v dvorani sta zavladali tema in tišina, saj smo v sprevodu s svečami v rokah pristopih maturantje. Na tribuni smo najprej zapeli vsem poznani Gaudeamus igitur, nato še Pesem slovesa. Sledila sta kratka govora predstavnika maturantov in ravnatelja. Po predstavitvi razrednikov je bil (kot se seveda za maturantski ples spodobi) na vrsti še plesni program. Najprej smo odplesali četvorko, potem ča-ča-ča in discofox. Po koncu uradnega dela pa smo zaplesali še angleški valček, tokrat s starši. Igral nam je ansambel Dvanajsto nasprotje, ki je znal poskrbeti za izredno, nepozabno vzdušje. Kdor j e znal in hotel plesati, je lahko izkoristil priložnost in užival v dobri glasbi. Skratka, maturantski ples je bil skoraj vsem všeč, pohvalili pa so tudi voditelja Bogdana Baroviča. M. MANFREDO SŠEG ZAGORJE OB SAVI, 4.a foto: Stane VVeiss Projekt o srcu Po ogledu razstave Vse o srcu v Ljubljani smo se učenci sedmih razredov odločili, da bomo tudi mi izvedli podoben projekt o srcu. Dan predstavitve se je hitro bližal, zato smo se zagnano vrgli na delo. V projekt smo vključili več predmetov: biologijo, slovenščino, gospodinjstvo, športno vzgojo, etiko in družbo ter razredne ure. Pri biologiji smo se razdelili na več skupin, ki so dobile razne teme: zunanjost in notranjost srca, transplantacija (presajanje), EKG in krvni tlak, kajenje, lok tveganja... V različnih knjigah smo iskali skice, fotografije in podatke, ki smo jih vnašali na plakate. Pri slovenščini pa smo doma, pri znancih in sosedih, pobrskali za raznimi predmeti z motivi srca: rute, znamke, iz lesa izrezljana srca, škofjeloški kruhki, lectova srca, nabožne slike, kipci... Starejše ljudi pa smo povprašali po starih voščilih in pesmih o srcu. V literaturi smo poiskali razne odlomke in pesmi, ki pripovedujejo o srcu in ljubezni, pomagali pa smo si tudi s priročnikom Slovar slovenskega knjižnega jezika. O zdravi prehrani smo se pogovarjali knjižnici. Knjižničarka Joža Klopčič usmerja Učence V čimbolj samostojno ‘^n,c infornmcu, kopoma bodo thvnc, skup., 7 učitelj, ............. ute, oblikovali preglednico tem iz enciklopedije^ k, so |>,ime:nv Za dodatni pouk pri gospodinjstvu, merjenje srčnega tlaka smo obravnavali pri športni vzgoji, pri etiki in družbi ter pri razrednih urah pa smo se pogovarjali o stresu. Plakate, predmete in pesmi smo razstavili na odru, svoje delo pa smo povzeli tudi na priložnostni zgibanki. Projetk smo na roditeljskem sestanku predstavili staršem. Naše delo je dopolnila še zdravnica dr. Renata Kopriva s predavanjem o krvnem tlaku. Naslednji dan smo predstavitev ponovili še za učence razredne in predmetne stopnje. Projekt je bil izredno zanimiv, zato so ga starši in sošolci pohvalili, pa tudi nam je bil všeč, saj smo se na nevsakdanji način pri njegovem izvajanju naučili veliko novega, kar nam bo koristilo v življenju. Marjeta Slak, 7. c, OŠ Šmartno pri Litiji Vaška bratovščina Skoraj vsaka vas ima svojo bratovščino ali klapo, ki povzroča tako škodo kot korist, največkrat pa kaj ušpiči. Morda se čudno sliši, vendar je našaklapa delovala le poleti, to pa zato, ker sta bili dve članici od drugod. Štela je šest članov v starosti od 5 do 13 let. Bilo je sredi julija. Sonce je pripekalo, da smo se cvrli kot na ražnju. Sedeli smo na seniku Petrovega in Martinovega očeta ter se pogovarjali. Ob seniku so se razprostirali zeleni pašniki, ograjeni z električnim pastirjem, kjer so se mirno pasle krave, nad njimi pa se je bohotil gozd. S seboj sem imela tudi sestričinega sinčka Domna, starega dve leti in pol. Zanj se nismo veliko menili, saj seje veselo igral s kokošmi. Ravno, ko naj bi se vsa klapa zbrala, sem ga morala paziti, saj ni mogel nihče drug prevzeti njegovega varstva. Tako smo se zatopili v pogovor, da sploh nismo opazili, kako je Domen splezal na traktor. Ko smo zaslišali njegov ropot, nas bi kmalu zadela kap. Z Bernardo in Natašo sva skočili proč, Boštjan pa je skušal ugasniti traktor in spraviti Domna z njega. Martin je od strahu skočil v seno, Petra pa je tako zbegalo, daje kakor ponorel začel teči proti pašnikom. Pri tem je spregledal "pastirja" in se zapletel vanj. Slišali smo le krik, nato pa je padel po tleh kot spod sekan. Pohiteli smo mu na pomoč. Takrat se je tudi Boštjanu posrečilo, da je ugasnil traktor in spravil Domna z njega. S Petrom na srečo ni bilo nič hudega, le rekel je, da se počuti, kot bi ga brcnila krava. Seveda je pridigo poslušal tudi Domen, saj je bil prav on glavni vzrok vsega našega razburjenja. To je le ena od naših dogodivščin, ki pa se je za celo klapo dokaj srečno iztekla. Samantha Tina Lovše, 5. a, OŠ Šmartno pri Litiji Moja dogodivščina Ko sem bila v 2. razredu, je imela moja teta rojstni dan. Jaz sem se morala naučiti poštevanko. Če bi se naučila prej, bi lahko šla z mamico in očkom. Takoj, ko so odšli, me je začelo postajati strah. Mislila sem, da kdo hodi po hiši. Imela sem prisluhe. Zdelo se mi je, kot da hodita po hiši strah in strahec. Takoj sem poklicala očka, naj pride po mene. Tako sem preživela strah. Sedaj raje pohitim z učenjem, ker mi strah in strahec nista prav nič všeč. Maša Gorjup, 3. b, OŠ T. Čeč, T rbovlje Obisk v orodjarni na Mlinšah V orodjarni mi je bilo zelo všeč, ko je gospod pokazal, kako se gasi hiša. Zanimiva je bila tudi radijska postaja. Bili smo tudi v pisarni, kjer smo videli pokale. Dejan Medved, 2. r, OŠ Mlinše Zelo mi je bilo všeč, ko je gospod Miran gasil majhen požar. Zanimivo se mi je zdelo, ko je gasilec s pomočjo motorne črpalke škropil. Nejc Hribar, 2. r, OŠ Mlinše Tam mi je bil najbolj všeč gasilec Jani, ko je gasil goreči bencin. Bencin je pogasil s prahom. Pokazala nam je tudi motorno črpalko za gašenje z vodo. Tudi jaz bom postal gasilec. Gasilski pozdrav je: "Na pomoč!" Matic Ravnikar, 2. r, OŠ Mlinše STANOVANJA, PARCELE PRODAM garsonjero, tel.: 27-321 PRODAM starejše trisobno stanovanje, 65 m2, v hiši, poseben vhod, nad trgovino PEKO v Zagorju, cena 22.000 DEM, tel.: 73-770 PRODAM dvosobno stanovanje, 64 m2,6. nadstropje, tel., KTV, toplovod, v lesu, sončna stran, vseljivo avgusta, dvigalo, v centru Zagorja, tel.: 61-996 PRODAM hišo z manjšim gospodarskim poslopjem in kozolcem, 3,6 ha, ob asfaltni cesti, tel.: 061/882-228 V NAJEM oddam počitniško prikolico v Fiesi junij, julij, avgust, tel.: 61-299 ODDAM v najem garažo, primerno za počitniško prikolico ali motorni čoln, tel.: 27-464 PRODAM zazidljivo parcelo, primerno za vikend ali hišo, tel.: 62-530,77-267 NAJAMEMO kletne prostore, večje od 100 m2, tel.: 063/35-708, od 10. -12. ure, 063/451-857 od 18.-20. PRODAM manjšo parcelo na Prvinah, tel.: 64-353, 61-333 PARCELO blizu Ulije prodam -1.200 m2, tel.: 061/ 881-894, 883-766. AVTOMOBILI, DELI PRODAM z 750 LUK, I. '74, reg. do 11/96, tel.: 23-869 PRODAM Z101, vozno, neregistrirano, tel.: 64-868 PRODAM Y 45,1.'89/90, reg. do 11/96, z avtoradiem, cena 2.600 DEM, tel.: 61-416 UGODNO prodam dele za Z 750, 128 s kasetarjem, 5 kaset in TV, tel.: 43-565 PRODAM dva avtomatika, en vozen, drug ne, tel.: 43-565 PRODAM Z 750, cena 800 DEM, I. '83, reg. do 11/ 96, tel. 75-201, dopoldan, 75-235 popoldan. PRODAM Y 45,1. '88, tel.: 62-339, zvečer. PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM AUDI 80 D, I. '81, reg. do 7/96, generalno obnovljen, z dodatno opremo, črna metal barva, cena 4.800 DEM in VUGO 55 AX, prevoženih 88.000 km, rumene barve, reg. do 9/96, cena 1.800 DEM, tel.: 71-310 PRODAM Nissan Sunny 1,6 SLX, I. '90, cena po dogovoru, tel.: 43-285 PRODAM Audi 50, I. '75, reg. do 6/96, motor obnovljen, tel.: 24-797 PRODAM Y koral 45, prev. 70.000 km, reg. do 2/97, cena 3.500 DEM, tel.: 24-949 PRODAM Subaru, 5 vrat, metalik sive barve, prev. 4.900 km, ohranjen, I. '91, cena 9.700 DEM, tel.: 27-580, popoldan PRODAM traktorsko enoosno prikolico z nadviški, tel.: 44-332 KUPIM poškodovana in nevozna osebna vozila za rezervne dele, tel.: 63-101. RAZNO PRODAM otroški avtosedež in otroško posteljico z jogijem, tel.: 27-153 PRODAM večjo količino sena, moj naslov: Marjan Ocepek, Žvarulje 17. PRODAM 7 mesecev brejo kravo, sivorjavo, tel.: 61 -499 ODDAM psičko Nigro, prijazno, tel.: 73-844 PRODAM 16 m2 keramičnih ploščic in kopalno kad dolžine 1,7 m, tel.: 43-088 PRODAM CD player Samsung, ojačevalec in dva zvočnika, cena 550 DEM, tel.: 77-184 NUJNO rabim 1.500 DEM, vračam še 1.000 DEM več, tel.: 77-267, 62-530. PRODAM telici, težki 200 kg, simentalki, tel.: 25-443 POCENI prodam kvalitetno seno, tel.: 41-453 PRO DAM etažno pečza centralno ogrevanje - raztezna posoda, črpalka, cevni termostat, tel.: 42-150, po 17. uri. PRODAMotroškoposleljicoz jogijem, športni voziček in termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965. INŠTRUKCUE ŽELITE BOLJŠO OCENO - POIŠČITE POMOČ -inštruiram matematiko in fiziko, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 24-457. INŠTRUIRAM nemščinoin fran coščino, tel.: 73-719. INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285. INŠTRUKCUE iz italijanščine iščem, tel.: 64-250,64- 166 INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 1Z00-14.00 ure. INŠTRUIRAM MA in Fl za OŠ in srednjo šolo ter za 1. in 2. letnik fakultete, tel.: 061/12-61-282, Oto, študentski dom, soba 136. INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in srednjo šolo, tel.: 26-671. INŠTRUIRAMsIovenskijezikzasrednjošoio, tel.: 27 298, dopoldan. INŠTRUIRAM in prevajam nemški in angleški jezik, tel.: 61-095 DELO OBRTNIKOM kvalitetno in ažurno vodimo poslovne knjige - ROMANIX - Kisovec, tel.: 71 -323, vsak dan. DIJAKI IN ŠTUDENTJE - Prepisujem seminarske naloge in drugesestavkez računalnikom, hitro, lepo in brez napak - ROMANIX - Kisovec, tel.: 71 -323, vsak dan CENTRALNE kurjave napeljujem in instaliram, 24-748 STAVBNO kleparske storitve iz vseh vrst pločevine, tel.: 27-885 STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624 IŠČEMO pridne zastopnike za nov ameriški proizvod, s pridnim delom do dobrega zaslužka, tel.: 61-899 IŠČEMO ulične prodajalce, 64-166 RESNIM osebam nudim možnost opravljanja dodatnega dela, brez tveganja, tel.: 24-931, po 16. uri ČE VAM zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite tel.: 064/332-053, mob.: 0609/624-731 ŽELITE izboljšali finančni standard, s polnjenjem kuvert, pošljite kuvertoz vašim naslovom in znamko, informatijeso za brezplačni mali oglas § Tekst: vo o ............. z > ............. 5 Moj naslov: N brezplačne, zaslužek odličen, Marko Bajda, Dobovec 19, 1423 Dobovec BI RADI čvekali, si dopisovali, želite zmenek, MEGA FON 090/45-02, strošek 117 SIT/min POPRAVILO gospodinjskih, TV, video aparatov, tel.: 64-285. VODOVODNE instalacije, popravilo, vzdrževanje, "CON", Cesta Zmage 13, Zagorje, tel.: 63-221 PODJETJE z lastno proizvodnjo potrebuje potnika za direktno prodajo v Zasavju, zaslužek 2.000 DEM, tel.: 0609/628-179 RENT-A-CAR osebnih vozil, non-stop, tel.: 27-386 KUPIMdelnice MERCATORJA, vsak delavnik, tel.: 061/220-519 POTREBUJETE POSOJILO, tel. 061/220-518 I NAGRADE za naročnike Ai ZASAVCA 1 ■ NAGRADA: Bon v vrednosti 22.500 SIT 9*6^7* poroooi Kidričeva 4/b, p.p.51,1410 Zagorje, tel.:0601/64-101 - NUDIMO VAM DARILA ZA VAŠE NAJDRAŽJE - PARFUME. POSLIKANO STEKLO - USNJENO GALANTERIJO. ŠATULJE - STENSKE IN ROČNE URE VABIMO VAS V GALERIJO, DA SE PREPRIČATE O NAŠI PONUDBI 2. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 22.500 SIT GRAFEX TISKARNA. ŠTAMPIUKE, NAPISI Alojz Sešlar s.p. Podlipovica 31,1411 Izlake tel.:060l/74-180 fax: 0601/74-110 3. NAGRADA: PANASONIC radiokasetofon E II^Nt A D E AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 3 7, ZAGORJE Te 10 8 0 1 /fi 1 5 75 4. NAGRADA: Dve sezonski karti za letno kopališče (odrasla in otroška), Medijske Toplice A% HOTEL fU MEDIJSKE TOPLICE IZLfiKe tel.: 74-117, fax: 74-044 5. NAGRADA: Paket v vrednosti 9.000 SIT J\ tel.,fax:0601/64-670 ^riRLT d.0.o. Karli Kotnik - Dragica Tomše, 1410 Zagorje, Cesta zmage34 6. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 9.000 SIT mmm kmetijsko zadrugo ®e™1 izloke, 2.o.o. Iztoke 40.1411 Izloke; tel.: 0601/73 634 7. NAGRADA: Frizerske storitve v vrednosti 9.000 SIT fMAMMA- iHMS"« • Mateja HRIBAR tel.: 0601/73 794 NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166 fax. 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek ....... ................... kraj .......................... poštna št. ulica....................... telefon.......... datum...................... podpis............. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) GIF BETON ZAGORJE d.o.o. ZAKLJUČNA dela v gradbeništvu Borovniško naselje 7, 1412 Kisovec objavlja prosta dela in naloge in sicer: VK ključavničar KV ključavničar Delo bo pogodbeno z možnostjo kasnejše redne zaposlitve . Informacije in prijave na: GIF Beton MTO d.o.o. Cesta Otona Župančiča 13 1410 Zagorje TRBOVLJE (B Trg svobode 1 la, 61420 ltbovlje ft tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 poslovalnica M€D€R Izlake in MflRGR Zagorje Na zalogi obutev iz kolekcije r ii ,, F W ta a • športni copati • platnena obutev • otroška obutev PETEJAN • sandali • usnjena galanterija • modne torbice • NOVO: ROLERJI telefon MEDEA: 74-194 telefon MARGA: 64-302 VLJUDNO VABLJENI! •Z. ! ! I z-mm Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611; fax: 64 660 VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAŠ RAČUNALNIK OSNOVNE PLOŠČE 486 VLB, PCI, PENTIUM PROCESORJE INTEL, AMD, PENTIUM GRAFIČNE KARTICE TRIDENT, S3, DIAMOND STEALTH... K0NTR0LERJE OSNOVNE PLOŠČE 486 VLB, PCI, PENTIUM OHIŠJA TIPKOVNICE TRDE DISKE DISKETNE ENOTE MIŠKE MONITORJE 14", 15", 17" ' ^ R0ME MREŽNE KARTICE PREVLEKE TRAKOVE, KASETE IN T0NERJE ZA TISKALNIKE TISKALNIKE EPSON, H P, FUJITSU, STAR NOTESNIKE .JŠŠ&oBsim* DISKETE KABLE S0FTWARE: MICROSOFT, BORLAND, IBM... RAZŠIRJENA TEKOČINA BREZ BARVE, VONJA IN OKUSA SLOVENSKI MODERNIST (IVAN) GL.MEST0 TURSKE POK. ŠPRINTERKA PRIVALOVA REKA V VZHODNI SLAVONIJI IN ZAHODNEM SREMU, PLOVNAV DOLŽINI 18 km METIL- BENZEN SRCE(ANGL. POGOVORNO) SLADKA SNOV, NAREJENA IZ NEKTARJA, MED RICHARD BURTON LETOVIŠČE PRI OPATIJI VEČJI PROIZVODNI OBRAT GLAVNO MESTO MONGOLIJE SLOVENSKA IGRALKA POČKAJEVA TRŠKO NASELJE NA KOROŠKEM (GREBINJ) DOLGA DOBA, ERA KASIMIR EDSCHMID GORSKA ZDRAVILNA RASTLINA TRTA Z RDEČIMI GROZDI TOLSTOJEV ROMAN NIKOLA FALLER NIGERIJSKO MESTO SVOD LAGOSA MAJHNA KEPA AVSTRIJSKA ALPSKA SMUČARKA VACHTER ŽENSKA, KI SE S KOM POZNA ALI IMA OSEBNE STIKE OSKAR KOGOJ SLOVENSKI KANTAVTOR SMOLAR SLOVENSKI NOGOMETAŠ (SREČKO) VZDEVEK (OSARKARJ/ SAN EPIFANIA TRETJA POTENCA VHOD, VSTOP MAtUŠE OKNO, SALTEF IGOR TORKAR BROŠURA S STOLETNIMI PODATKI UMETN.IME PRVE SLOV. IGRALKE ANTON UKMAR OBRATZA PREDENJE PODOBNA SLAŠČICA VRSTA ČRNSKE SKLADBE NOČNI ZABAVIŠČNI LOKAL NALETAVA- NJE NAJPOMEMBNEJŠE POLITIČNO DELO V DOBI RIMSKE REPUBLIKE ITALIJANSKI KEMIK (GUUO) KARLI ARHAR PO BIBLIJI STAREJŠI MOJZESOV BRATIN PRAOČE DUHOVNIŠKEGA STANU NASELJE MANJŠE OD KRAJA REKA NA SVSIBIRIJE SESTAVIL DAMJAN KOVAČ MORSKA NIMFA V GR. MITOLOGIJI NAPOVEDO-VALKA(IDA) OLESENELA RASTLINA DIŠAVNICA SRti.PRIP SRB.PRIPO- VEDNICA RIBNIKAR OTOK V OTOČJU ŠPANSKA REKA OB MEJI S PORTUGAL. IGLASTO DREVO BALETNA PLESALKA VRSTA POTNIŠKIH LETAL USPEŠNA SLOVENSKA BIATLONKA NATAŠA LUCA PACIOLI BOŽA ILIČ GEOLOŠKO OBDOBJE NASTAJANJA PREMOGA RTV VZHODNI ŠPANIJI, JUŽNO OD VALENCIE KRAJNA VZHODNEM ROBU CERKLJANSKEGA POLJA NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V ORLU ŠV1CARŽ IN Dl IŠKI PISATELJ JRAMATIK (JOHANNES) NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 8.5.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.500 SIT 2. nagrada: Blago v vrednosti 3.500 SIT 3. nagrada: Blago v vrednosti 2.000 SIT Izžrebanci nagradne križanke 14/96 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Šiviljstvo in trgovina TA-JA Trbovlje, Vesna Kovač, Pod ostrim vrhom 38, Trbovlje 2. nagrada: Blago v vrednosti 3.000 SIT, Šiviljstvo in trgovina TA-J A Trbo v Ije, Saša Pegan, Trg Pob. bataljona 9, Kisovec 3. nagrada: Blago v vrednosti 3.000 SIT, Šiviljstvi in trgovina TA-JA Trbovlje, Erika Kavčič, Opekarna 13, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvučasopisaZasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do2.5.1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 15/96: ODALISKA, ŠOLA, BATO-SKAF, KLIN, EMO, HANOI, SMREKA, SI, MITARMRKELA, ARARA, KI, ORDEN, PAS, IZOLA,PD, ATOM,ESAD,EAK, SAKO, ALMA, IVERKA, AMARENA, MINER, AČ, DELANO, BAS, NED, IKARIA, TRPOTEC, AFP, KERR, SALAMA, POSTOJANKA, TIMIN, ARALSK, ROPOTIJA, ČD, ATA, INES, NAL. amse h 20. uri rta pikniku muzikantov * V. - W .. ItilAl Staja k c, Slavček. Jože Bohorč s prijatelji, Vinko Cvetic. Mladi pnjatel|i. Matko Galič in folklorna humoristi Modic kronike. Po priredim bo veselica. Predragi nismo Zasavci nikdar Pa smo dočakali peto javno dražbo in prodali še nekaj kosov naših podjetij. Cemcntarneje bilo za 450 milijonov in dobro je šla v promet, ne navzdol ne navkreber je niso licitirali. Pol manj je bilo Rudisa, prodaja pa j e šla enako dobro. Za polno ceno je šel tudi IBT, ki gaje bilo za 33 milijončkov. Precej slabše se je godilo dobrim štirim milijonom SOPa, saj ga niso uspeli prodati. Zagorjani so tokrat špricali, Hrastničanom pa se ni najlepše godilo. Za izklicnih poldeset milijonovKomunalno stanovanjskega podjetja so dobili le poldevet, za dobrih petdeset milijonov Sijaja pa ni bilo dovolj sijajnega kupca. Najlepše cvetijo v Zasavju Najlepša gospa Slovenije je postala v Litiji rojena Jolanda Grobler, njena prva spremljevalka pa Radečanka Alma Starina. Po daljši abstinenci v naših logih spet pozdravljamo Rdečega Revirja. Fant seje zaradi nizkih honorarjev nekaj časa ukvarjal z bolje plačano ekonomsko propagando, zdaj pa se, kot se za zakrknjenega grešnika spodobi, vrača na kraj prvega zločina. Tokrat seje podil po blatu in gnoju, marginalije so mu bile vedno pri srcu, in kot že šestintridesetkrat doslej ugotovil, da je tudi tu, čeprav bolj kot vid uporabljamo nek drug čut, vse že videno. Redakcija jetrnic Jekleno Državni sekretar Vlado Dimovski se je v Bruslju sestal z evropskimi jeklarji. Sestanek je bil uspešen. Nas ne čudi preveč: poročeni možje hitro ojeklenijo. Zgodba o Janezu Heraklesu Z,b neuradne smo iztekali; da zna Jara z Irnalu ponoviti obisk. Po enem izmed scenarijev naj bi ob bližajočem se PtrdlliSill Vse skupaj seje začela v Elidi / velikim larmerjem in tamkajšnjim kraljem A vgijem, ki je imel v svojih hlevih privezanih tri tisoč govejih glav. Zgodovina ne uči natanko, uli je imel premata osebja ali pa so imeh kavboji po dve levi roki. Pove pa. da trideset let teh hlevov ni nihče počistil. Pa jo nekega dne mimo pomaha neki takratni Sclnvartzeneger, Herakks po imenu. Z vilami bi bilo zamudno, si misli, pa spelje skozi hlev teki Alfej in Penej Hlev je bil čistko! solza, glas Zelenih pa je takrat š-ei bol j malo. tako da. je hi; enotno proglašen /a junaka it: nagrajen / vznemirljivim križarjenjem z ladjo Argo.. Pri Plenšku na čiolčah se je /godba v petek ponavljala, ikri hlevu jim ie nekaj gnoja preveč hodilo, pa 'p ilo bičajni predsednik .lanuz.je iz nje v gnoj. fotoaparati so š|ljucali insvdz je bil poln. nazaj. In tako je na voz privzdignjeni gnoj kmalu končal na bližnjem bila doltra.;saj:.: ttitvallngjjgdr meči najbolj občutljive bilke. Kaj vse bi lahko nastalo, če bi Janez pognojil njivo, jeseni pa hi se ta izkazala > slabo letino? Zapovrh pa letošnja jesen že sama po sebi ne ho čisto normalna, saj lx> Volilna. Delo je bito opravljeno, procesija se je obrnila nazaj. Janez pa je \ koraktti v pov šeni na nov o opremljeno kopalnico in s svojega telesa spral sledove junaštva. Morda se mu je kopalnica zdela malček ženstvena, kar pa gostiteljem ne gre za zlo šteli. Zelo zadovoljni sv bili z Janezovim obiskom in delom. Kur je res. je res. Ampak intimno so .gojiss.o tipidi, in tud; to je treba, povedati, tla bodo gostili Heleno Blagne Rdeči Revir ::;o:oxj: JJjij j&VmUOTOIt CELJE d.d. DELOVNA ENOTA TRBOVLJE, Savinjska c. 36 tel.: 21 081,21 463 PRODAJA REZERVNIH DELOV IN OPREME A LADA AVTO || Hvunofii| PRODAJA KOLES NA 6 ČEKOV BREZ OBRESTI Čestitke ob Dnevu upora proti okupatorju in prijetno praznovanje praznika dela. (®) A-S DOM2ALE Audi Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/714-100, fax: 061/721-804 Na zalogi Imamo bogato 1zbiro vozil POLO DOLGI, POLO, | ib SHARANi GOLF RABBIT, AUDI A4, AUDI A6 in dostavna :V0? ila VW KOMBI in FURG0N. Bogata izbira rabljenih vozil Ugodni krediti in leasingi . I II II 1 1 1 I ■ 1 1 1 1 p II II m I! m i ii ii /O Banka Zasav Trbovlje Celje - skladišče D-Per 6/1996 III lili lili Hill III 5000003469,16 Ob 27. apridu - dneva upora proti okupatorju in 1. maju - mednarodnem pravniku deda %edx ^6anka ^asavje d. d. ^rbovdje vsem občanom prijetno praznovanje in vediko dedov nih uspehov. LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje -banka, ki že 40 let dela z ljudmi - za ljudi COBISS o II II II I| ::::::::: I S:;:;: 1 ' 1 II P 1 II ■ ■ e II m m m m :T:T:T:T:T:T:T:T:T:Tx:x:::::x:x:x:x:x:x: Zasavc omogoča bralcem 10% popusta v vseh lokalih GP Rudar. Popust velja za vse gostinske storitve. if irnezigipriimek :: ::::;:™ :: naslov ov::;:.k. . PiSibSiSSSKSSBSvSŠSjJ podpis . Kupon velja za eno osebo. Vnovčljiv je do datuma, ki je naveden na kuponu. Vsi izkoriščeni kuponi bodo prišli v poštev za nagradno žrebanje, ki bo v mesecu maju. V enem izmed lokalov G P Rudar • bomo izžrebali tri nagrajence. 1 .nagrada: bon v vrednosti 5000 tolarjev 2.nagrada: bon v vrednosti 3000 tolarjev S.nagrada: bon v vrednosti 2000 tolarjev KUPON JE VN0VČUIV DO 8.5.1996 Rl GOSTINSKO RUDAR p.o. Z)| PODJETJE ccl Mt trg revolucije 26 TRBOVLJE vas vabi v svoje lokale, kjer vam poleg ostale ponudbe nudimo sobotna ter nedeljska kosila. GP PUDAP ZA /ASAVČAMI:!