Poštnina plačana v gotovini Posamezna številk« l Din. Ust za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XX9I. &*• SO. Kranj, 14. maja 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din. Kocbekovo duhovno sorodstvo V Ljubljani živi znani profesor Edi Kocbek, ki je napravil pri Dom in svetu znano afero. Imenovani gospod je nekak ideolog takozvanih ..krščanskih socialistov", ki že od 1. 1927 dalje delajo nerednost v katoliških delavskih vrstah in kažejo simpatije do Ljudske fronte, ki je v republikanski Španiji zatrle vsako katoliško (ribanje, pomorila toliko katoliških duhovnikov in razdejala toliko katoliških cerkva. Ta gospod Kocbek je prišel v začetku aprila v Kranj predavat na takozvano Ljudsko univerzo, ki jo je organiziralo J. A. D., iz katerega so izstopili kranjski katoliški akademiki, ker so smatrali, da vsled svojih načel ne morejo biti več v tej organizaciji. Da se je takrat gibal g. Kocbek le v družbi oseb, ki tudi sim-patizirajo s špansko ljudsko fronto, je seveda samo po sebi umevno. Kmalu po dotičnem predavanju g. prof. Kocbeka v Kranju pa so se razširile po Kranju zanimive govorice, da namerava g. Kocbek prepustiti uredništvo svojega „Dejanja". ki pro. pagira njegove nazore, znanemu kranjskemu ..novinarju" Lojzetu Čolnarju. Kakor num je znano, urejuje g. Čolnar v Kranju listič, iz katerega tudi dihajo simpatije za Ljudsko fronto. V tem lističu so se našli pristaši JNS. in Ljudske fronte, kakor kaže njegova vsebina in tudi tako sodi kranjska javnost. Ta listič prinaša tudi vabila za starokatoliško službo božjo v Narodnem domu. Zadnje čase se je pričela zelo ostra agitacija za odpad iz katoliške cerkve in za pristop v starokatoliško, v katero se, kakor je splošno znano v Kranju, zatekajo vsi, ki so se kakorkoli naveličali svojih postavnih žena in si žele drugih. G. Edi Kocbek je torej srečno priromal v družbo g. Čolnarja in njegovih prijateljev. Če bo priromalo v Kranj še njegovo »Dejanje", lioiuo že ob pravem času poročali. To bi bilo [jo našem mnenju popolnoma neravno in bi odgovarjalo načelom g. Kocbeka in okolice g. Čolnarja. Duhovno sorodstvo krščanskih socialistov z znanim kranjskim krogom se je pokazalo pa tudi na ta način, da je tudi znani Tone Fajfar pričel dopisovati v listič g. Čolnarja. Tistim delavcem, ki so še ostali v JSZ in so res katoliškega prepričanja, bo menda sedaj postalo jasno, kakšna je duhovna »žlahta" voditeljev JSZ in njenih ideologov. Kdor hoče s Čolnarjem in njegovo »žlahto", naj bo toliko dosleden, da se ne bo več kitil s kakšnimi „kr-ščanskimi" socialnimi načeli. Blagoslovitev prapora predaške mladine V nedeljo popoldne je pokazala predaška mladina svoje katoliško in slovensko prepričanje. Bil je to predvsem praznik naše mladine, čigur lep prapor je bil ta dan blagoslovljen. Visokega pokrovitelja g. dr. Miha Kreka je ob 2. pričakovalu nad 3000 glava množica pri kapelici Majniške Kraljice. Obenem z g. ministrom je prispel tudi stolni kanonik g. dr. Gregor Žerjav in predsednik Prosvetne zveze univ. profesor g. dr. Lukinan. V pozdrav gostom je zaigrala tržiška godba, množica ljudi pa je navdušeno vzklikala g. ministru. K avtomobilu je stopil predaški župan g. Ivan Zabret, pozdravil g. ministra in druge častne goste, za njim pa so ga pozdravili tudi gg: čg. župnik Zupane, okrajni glavar g. Lipovšek. predsednik okrajne JRZ g. dr. Megušar, predsednik dekanijskega prosvetnega odbora g. prof. Fortuna in predsednik predaškega Fantovskega odseka g. Jauli. K g. ministru je stopil mali Korenjakov Ivan in ga pozdravil s šopkom gorenjskih nageljnov, botrico go. Milko Zabretovo je pozdravila Milka Kernova, botra g. dr. Albina Šmajda pa Kern Katrica. Navzoči so bili tudi naši župani iz Kranja, Št. Vida, Šenčurja in Tržiča. Od 'epe kapel.ee se je nato razvil med gostim špalirjem ljudi sprevod, v katerem .so korakali za častnimi gosti in za 10 zastavami sosednjih fantovskih odsekov, članice Dekliškega krožka, izmed katerih jih je bilo 200 oblečenih v nove kroje. Naša mladina je strumno korakala med cvetjem in zelenjem mimo Društvenega doma, župnišča in šole k cerkvi, kjer je bila lepa šmarnična pobožnost. Okrog tretje ure se je vsa množica strnila okrog lepo pripravljenega telovadnega prostora. Na častni tribuni je sedel g. minister dr. Miha Krek z botrico in botrom in številnimi drugimi častnimi gosti. Ko je prikorakala na telovadni prostor predaška mladina je prvi pozdravil vse navzoče z govorniškega odra predsednik F. O. Jauh France, ki je predlagal udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. krulj. vis. knezu namestniku Pavlu, notranjemu ministru g. dr. Korošcu in banu g. dr. Marku Natlačeni!. Ta predlog je sprejela vsa množica z velikanskim navdušenjem, nato pa je stopil na govorniški oder stolni kanonik g. dr. Žerjav, ki je razlagal pomen prapora, za katerim naj predaška mladina stopa v dobrih in hudih časih, kukor so stopali nekdaj Izraelci v obljubljeno deželo zu ognjenim stebrom. Govoru je sledila lepa slovesnost blagoslovitve, nakar je zaigrala tržiška godba orlovsko himno. Med velikim navdušenjem je stopil nato na govorniški oder g. minister dr. Miha Krek in prisrčno čestital predaški mladini k lepi pridobitvi. Povedal je svoje zadovoljstvo in veselje nad prireditvijo in obenem bodril našo mladino k vztrajnemu delu. posebno pa še k pripravam za velike dneve, ki bodo koncem meseca junija v Ljubljani. Takrat bo namreč naša mladina polagala izpit svojega dvoletnemu delovanja pred najvišjimi predstavniki naše države. Ta dan mora pokazati naša mladina odličen uspeh, ki je potreben prijateljem naših organizacij, ki je potreben slovenskemu narodu, ki je potreben za nas, da se pokažemo proti sovražniku, da smo prav pojmovali narodno in državotvorno delo Kakor da bi nekdo prilil olja k plamene-čemu ognju so se razvnela srca predaške mladine in začeli so urno korakati drug za drugim na oder, vsaka skupina pa je hotela dokazati, da je predaška župnija pripravljena za ta veliki izpit, da se ne boji ničesar, da je močna, neupogljiva, v svojem prepričanju. Vsaka četica je pokazala lepe vaje, tako naše najmlajše Gorenjke do odraslih članic in naš naraščaj do žilavih in močnih fantov. Posebno ljubka je bila igra naših najmlajših, ko so igrali železnico, razvedrilo pa nas je rajanje mladenk v narodnih nošah. Predošljanom k lepemu praporu in res lepi prireditvi, ki nam je nudila lep nepozaben popoldan, prav iskreno čestitamo, želeč da bi ho-lili vedno po isti poti ki so si jo v nedeljo za. črtali: ostati trdni in neomajeni v zvestobi do vere, naroda in države. Kdo laže in obrekuje? Škofja Loka, 12. V. 1938. »Del, pravice." je v svoji zadnji številki z ozi- krščanske delavske organizacije ket je JSZ, rojn na to, ker je ..Gorenjec" na njeno ponov- prinesla izjavo dotičnega, to je Nartnik Fran- no zahtevo priobčil ime dotičnega, ki je izre- ca iz Puštala pri Škofji Loki, s katero Nartnik kel besede, ki nikakor niso v skladu z načeli postavlja »Gorenjca" na laž ter trdi, da on ni nikdar izrekel takih ali podobnih besed ter končno pravi, da bo za vsa klevetanja iskal zadoščenja na sodišču. V pojasnilo javnosti navajamo sledeče: Tdjub zgornji izjavi Nartnika Franca vztrajamo pri svoji trditvi in to svojo trditev še podkrepljujemo s sledečimi dejstvi: Nartnik Franc je izrekel inkriminirane besede 2?. februarja na pustno nedeljo v dvorani Društvenega doma v škofji Loki, kamor je Nartnik prišel v družbi več fantov iz vasi Pusta], okoli osme ure zvečer, to je tik pred pričetkom igre »Revizor", s katero so takrat gostovali pri nas kranjski dijaki. Nartnik je slučajno sedel tik pred pričami, ter je z njimi nazaj obrnjen začel razgovor točno tako, kakor je bilo objavljeno v »Gorenj-cu", pod naslovom »Kaj pravite g. urednik? Fantje, ki so prišli z Nartnikom, na pogovor sploh niso bili pozorni. Toliko glede Nartnikove izjave. V isti številki pa prinaša „Del. pravica" še drug članek iz Škofje Loke o tej stvari. Zelo radi verjamemo, da je Nartnik pri o-sebmem zaslišanju vse tajil, saj je celo priči sami, ko se je dne 30. aprila zaletel vanjo trdil, da ga dne 27. II. ni bilo na igri »Revizor", torej ne v Društvenem domu in da o celi stvari nič ne ve. Toliko v pojasnilo, koliko se sme pričakovati od tega osebnega zaslišanja. Veliko bolj pa se čudimo, da »Del. pravica" upa trditi, da Nartnik dne 27. TJ. zvečer še ni bil član JSZ, ko je bil vendar isti dan dne 27. II. dopoldne na občnem zboru JSZ, ki se je vršil za škofjeloško predilnico v gostilni g. Lovro Hafnerja izvoljen za odbornika. To pa je napisala »Del. pravica", zakaj po nji smo izvedeli, da je odbornik JSZ. Da pa Nartnik ravno prvo sekundo svojega članstva pri JSZ ni postal kar njen odbornik bo menda »Del pravici" jasno. Ob tem dejstvu seveda padejo v vodo vsa zavijanja in izvijanja »Del. pravice", češ da je dopisnik čakal nato, da se je Nartnik preje vpisal v JSZ potlej pa je šele lopnil po njem. Kar se pa tiče članstva pri JRZ in vzgajanja na njenih mladinskih tečajih mirne duše lahko povemo »Del. pravici", da smo poznali Nartnika vseskozi kot veselega, poštenega fanta. V kratkem času pa, ko je zajadral med vas, je postal zmožen izgovarjati take stvari. Ni to krivda JRZ, niti ni to njegova krivda, pač pa je to krivda vpliva, pod katerim se je takrat nahajal. Po časopisih je o tej stvari za nas to zadnja beseda, velika želja »Gorenjca" kakor tudi prič pa je, da Nartnik res da priliko, da se bo izkazalo pred sodiščem, kdo je nesramni obrekovalec, klevetnik in lažnik. Kar se tiče pa bogoskrunstva in nemoralnih zgodb v Škofji Loki, na katere v i^m članku »Del. pravica" namigava, pa jo Ločani prav lepo prosimo, da nam o tem kaj več pove, če ne se prav resno bojimo, da bo ona ostala klevetnica. Bolgarski pevci v Kranju Moški zbor Plovdivskega pevskega društva se pripelje v Kranj jutri ob pol 12. uri. Sprejem bo pred spomenikom kralja Petra I. Osvoboditelja v Prestolonaslednikovem parku. Drage goste bo pozdravil predsednik občine in zato priliko sestavljenega meddruštvenega odbora g. Češenj Karel. Pri sprejemu bo zbrana mladina, sodelovala bo godba Kranjskega glasbenega društva, gimnazijski pevski zbor pa bo v pozdrav zapel. Popoldne ob 3. uri se poklonijo bratje Bolgari na pokopališču pesnikoma dr. Francetu Prešernu in Simonu Jenku, nato si ogledajo mesto in njegove zanimivosti. Vodstvo imajo člani Jugoslov. akademskega društva. Zvečer ob pol 9. uri bo v telovadnici v Narodnem domu koncert. Zbor bo pozdravil direktor gimnazije g. dr. Dolar Simon. Koncertni spored obsega: Dobri Hristov — Dafino vino, Be-nedik Bobčevski — Oblog, Jalov Gotovac — Varuar, Behterov — Podmladen djedo, A. Bukoreštljijev — Venček bolgarskih narodnih pesmi št. 10 ter v drugem delu: E. Adamič — Franica, Dobri Hristov — Vila sa gori in Ga-nimata majka. Petko Stajnov — Tajnata struna. Hiisio Manolov — Zetvari, Angel Bukoreštljijev — Ljuljana. Vse skladbe so najlepši zbori v sijajnih priredbah in odlični izvedbi. Po koncertu bo na Stari pošti pozdravni večer, katerega oskrbi mestna občina in kranjska dru-š.va. V nedeljo se odpeljejo ob 10. uri bolgarski gostje v Tržič. Meddruštveni odbor vabi zastopnike oblasti, uradov in ustanov, društva ter vso javnost, da v čim večjem številu pridejo k sprejemu ia tako dokažejo dragim gostom lepa čustva ob njihovem prihodu in svoje simpatije do bratskega bolgarskega naroda. Enako lepa bodi udeležba pri večernem koncertu, kjer nam bo zbor odkril krasoto bolgarske narodne glasbe iu nam pripravil izreden glasbeni užitek, kar jamči ime zborovega ustanovitelja in plodovi-tega skladatelja g. Angela Bukoreštljijeva, ki bo sam navzoč in priznanega zborovega dirigenta g. Ivana Kočetova, ne manj zbor sani, ki je nele med prvimi v bolgarski pevski zvezi, ampak je svoj sloves popolnoma upravičil na mnogih koncertnih turnejah. Medsebojnemu spoznanju in zbližanju je namenjen sestanek po koncertu. Pridite! Medruštveni odbor vabi končno vso javnost, da izkaže bratom Bolgarom vsepovsod naše domače prisrčno gosto! j ubije, hišne posestnike še posebej, da v pozdrav spoštovanim gostom izobesijo zastave. Vsakdo naj si preskrbi pravočasno vstopnice za koncert, ker vlada za nastop živahno zanimanje v najširši javnosti. Predprodaja vstopnic je v trgovini g. R. Hlebša. Praznik škofjeloških gasilcev Nedelja 8. maja bo škofjeloški gasilski četi tvorila mejnik, katerega svetel in viden znak je novi prapor, ki je bil v nedeljo blagoslovljen. Vreme je bilo tej krasni prireditvi silno naklonjeno. Deževalo je namreč okoli in okoli Loke, v Kranju, Ljubljani, Poljanski dolini le v našem mestu in bližnji okolici je bilo celi daa vedro. Gasilske slovesnosti pa so se pričele že v soboto zvečer, ko je domača godba »Ljubnik" pod vodstvom kapelnika g. Mateka odigrala podoknico gospe botrici županji Minki Zi-herl. Na sam slavnosti dan pa so se ob napovedanem času začele zbirati čete gasilcev iz krajev škofjeloške župe, ženske narodne noše, otroške narodne noše, godba »Ljubnik" in godba 1. plan. pešpolka ter odličniki, da sprejmejo botra in botreo. Nekaj čez pol 9. uro se je pripeljala botrca ga. Ziherlova v spremstvu predsednika škofjeloške gasilske čete g. Šu-šteršiča Ivana in belooblečenih deklic, ki so nosile nov prapor. Ob tri četrt na 9. se je pripeljal boter g. ban dr. Marko Natlačen, ki je takoj prejel raport župnega poveljnika. Množica je bana burno pozdravila, narodne noše so mu pripele lep nagel, Štefka Šubic mu je po lepi nalašč za to priliko sestavljeni de-klamaciji, izročila krasen šopek cvetk. Nato se je formiral sprevod, ki je odkorakal čez Spodnji trg in Karlovec na Mestni trg. Na čelu sprevoda je korakala vojaška godba, za njo pa odjičniki med katerimi smo opazili gospoda polkovnika Ivana Markulja, okraj. nač. g. M. Kakla, starešino gasilske zajednice dravske banovine dr. Antona Kodreta, tajnika g. Mežka, starešino kranjske gas. župe Japlja, starešino škofjeloške gas. župe Lovro Planina, gg. župane: Ziherl Matevža, Bernik Franca in Auguština Ivana ter druge. Za odličniki je korakala četa gasilcev, nato del narodnih noš, deklice s praporom, boter in botra v lepo okrašeni kočiji, zopet narodne noše, godba »Ljubnik" ter nato gasilci. Ko je sprevod prispel na Mestni trg in sa formiral na svojih mestih je g. župnik Jernej Podbevšek takoj izvršil blagoslovitev prapora. Potem je imel prekrasen govor o pomenu ia nalogah gasilstva g. ban dr. Marko Natlačen ter končno pripel svoj trak na novi prapor. Za njim je govorila botrca ga. Minka Ziherl. Koncem svojega lepega kratkega govora je tudi •na pripela svoj trak na novi prapor. Za aja STRAN 2 »GORENJEC« je pripel četi« trak t. napisom ..Gas. četa Skofja Loka 1876—1958." na prapor pred. čete SuSterSič Ivan. Nakar je pripel okraj, načelnik M. Kak) na prapor red sv. Save V. st. s katerim je bila četa pred k-aikim odlikovana. Nato pa je prapor dvignil poveljnik čete Bozovičar Pavel ter ga s kratkim nagovorom izročil praporščaku Antonu Demšarju. Nato je bil sv. maša, katero je daroval g. župnik Jernej Podbevšek. Med sv. mašo \t igrala vojaška godba pod vodstvom g. kapclcika kapetana Smrekarju. Po sv. maši je bil najprej govor starešine škofjeloške župe g. Lovra Planine. Prebral je v začetku brzojavko starešine gasilske zveze, nakar je v imenu gasilcev škofjeloške župe izrazil globoko vdanost in zvestobo gasilcev Nj. Vel. kraljn Petni II. in pokrovitelju gasilcev kraljeviču Tomislavu ter vsemu kraljevskemu domu. Za njim je govoril starešina slovenskega gasilstva dr. Anton Kodre, za tem pa starešina kranjske župe g. Japelj in končno mestni župan g. Ziherl. Po govorih se je pričelo odlikovanje članstva /a 10, 15, 20, 30 in 40 letno službo. Odlikovani so bili za 40 let 4 člani, za 30 let 25 članov, za 20 let 16, za 15 let 36 članov, in za 10 let 40 članov med njimi tudi mestni župan g. Ziherl Matevž. Kot prva sta bila odlikovana Gaber Jakob z zveznim križcem III. st. in Tavčar Jernej z zaj. srebrnim križcem. Odlikova nje so pripenjaM župani Ziherl, Bernik in Au-guštin za 10 letno službo župni funkcionarji za 15 in okr. nač. M. Kaki za 20 in več letno službo. Po odlikovanju je bil defile pred odličniki nato pa razhod na igrišču SK Sore. S to slavnostno prireditvijo pa je bila združena tudi tombola, ki se je vršila na igrišču SK Sore. Na tombolo je prihitelo ljudstvo iz mesta, iz bližnje in daljnje okolice ter celo iz Kranja. Tržiča. Jesenic, Celja, Bleda, Vrhnike, Logatca itd. Tako, da lahko nizko cenjeno trdimo, da se je tombole udeležilo 5000 do 60000 ljudi. Sreča pa se je nasmehnila trg. vajenki Pi-bernik Cveti iz Stare Loke, doma iz Suhorja pri Metliki v Belokrajini. Zadela je namreč glavni dobitek motorno kolo. Drugih 30 tombol, 30 koles pa je šlo križem Gorenjske. Celotni uspeh je popolna zadovoljnost vseh, tako naših gasilcev kakor njim nadrejenih, ki so našli pri nenadni reviziji vse v odličnem redu. Ločani pa želimo našim vrlim gasilcem še novih uspehov in še večjega razmaha v korist nas vseh. Gasilci: ..Na pomoč"! Mladina 29. maja v Vodice Slovenska mladina je letos nastopila zmagoslavno pot. Gorenjci prednjačimo, pa tudi res marsikaj koristnega napravimo. Predoslje so nas zbudile iz zimskega spanja. No pa to ni bilo nikako spanje. Najlepša doba je to v našem društvenem življenju, ko po naših sestankih obravnavamo todjko koristnTh stvari. Ni spanje to zimska doba, ampak je čas tihega in skritega dela v dolgih zimskih večerih. In iz tega tihega dela smo stopili zopet za nekaj mesecev ven pred javnost. To pa bo tudi pre- skušnja naših mladih moči, naše organizacije. V teh mesecih moramo dokazati gibčnost in moč naših mišic. Kdor pa misli, da je to vse, mu povemo, da se je zmotil glede namenov naše organizacije. V teh mesecih bo tudi resna preskušnja naše discipline, pokazali bomo, koliko smo zrasli v naših načelih. Vse to moramo imeti pred očmi ko stopamo na naše prireditve. V Vodicah se bomo zbrali v zgodnjih urah. ker ob 9. bo začetek sprevoda. Kot naši predniki bomo po sv. maši na taboru povedali svojo slovensko in katoliško besedo. Za šmarnično pobožnost se potrudite v našo farno cerkev sv. Marjete, ker imate priliko slišati ene najboljših slovenskih orgel. Telovadci pripravite se. Vodice bodo resna skušnja za Ljubljano. Zadnjo nedeljo v maju pa vsi praznujemo v Vodicah I Blagoslovitev prapora Prosvet. društva v Naklem Prosvetno društvo v Naklem, ki je zelo živahno in delavno si je letos za 33 letnico svojegu obstoja omislilo nov društveni prapor. z» katerega je napravil zelo posrečen načrt g. prof. Kregar; izgotovile so ga pa čč. šolske sestre v Ljubljani. Slovesna blagoslovitev novega prapora bo v nedeljo, dne 22. maja popoldan. Prapor bo blagoslovil preč g. kanonik Jos. Šimenc. Botrovala pa bosta tukajšnji rojak preč. g. Alojzij Strupi, prof. v št. Vidu in pa gdč. Minko Bukovnik, p. d. Ažmanova z Okroglega. Na predvečer bodo pevci zapeli botrci podoknico, da se ji tako vsaj nekoliko zahvalijo za častno a težavno nalogo, ki si jo je nadela, ko je vzela nase skrb za novi društveni prapor, ki bo odslej povsod spremljal Naklance in jih družil v boju za zmago naših načel. V nedeljo ob pol 3. tiri popoldne bo slovesna blagoslovitev v farni cerkvi in nato sprevod v društveno dvorano v Staro šolo, kjer bo priložnostna akademija. Pevci nam bodo zapeli nekaj lepih pesmi. Nato pa bo g. Benedičič Miha, ki bo zastopal odsotnega botra, imel slavnostni govor o pomenu in namenu novega prapora. Po govoru bo krasna duhovna igra ..Sultanova hči" in za zaključek zopet nekaj pesmi. Kakor vidite, bo program dovolj pester in bogat; zato vabimo vse prijatelje našega gibanja, da se te lepe in pomembne slavnosti prav gotovo udeležite. Tedenske novice KRANJ Smrtna nesreča 47-letnega hlapca. V torek dopoldne je bilo deževno vreme, zato so pri Rebolju na Klancu prekladali na skednju seno. Ko je okrog devete ure dopoldne prišel do skednja hlapec Lojze Fende, doma iz Prim skovega, se je deska pod njim nagnila, pri čemer je izgubil ravnotežje in je padel na cementni obok. Pri padcu se mu je razbila lobanja, tako da je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Fende je 1 uro po nesreči izdihnil. Človek res ne ve, kje ga čaka smrt! Po naročilu gospe Ivanke Logarjeve so izročili pokojničini dediči po njeni smrti 500.-din Vincencijevi konferenci. Blago pokojnico bo ohranil odbor v hvaležnem in častnem spominu. Davčna uprava v Kranju poziva vse lastnike avtobusov in tovornih avtomobilov na podlagi točke 11 s 19 finačnega zakona za leto 1938-39, da vložijo do dne 21. maja 1938 prijave za odmero vozarinske takse oziroma se zglasijo do tega dne od 8 do 12 nre pri davčni upravi, kjer dobijo potrebne informacije. Občni zbor ..Sloge" v Kranju. Primorsko prosvetno in podporno društvo ..Sloga" v Kranju je imelo v nedeljo 8. maja t. 1. v dvorani restavracije Semen svoj 9. redni letni občni zbor, ki se ga je članstvo v prav lepem številu udeležilo ter napolnilo precej obsežno dvorano. Navzočih je bilo okrog 140 članov in članic. Ljubljanski ..Tabor" in Organizatorično-propa-gandni odsek Zveze iz Ljubljane sta bila zastopana po delegatu. Predsednik je ob 10.40 otvoril zbor. Iz nje- govega govora ter izčrpnega poročila tajnika, se je pokazala jasna slika uspešnega dela dovršenega v pretekli poslovni dobi. Društvo se je pomnožilo za 57 članov, tako da znaša število njegovega članstva danes 288. Imelo je 20 odborovih sej, 11 sestankov, 9 predavanj, 5 komemoracij, 6 prireditev in 3 izlete Za prosvetno delo sta skrbela pevski zbor in dramatska skupina. Pevski zbor 'je pod vodstvom pevovodje tov. Lasiča imel par dobro uspelih nastopov. Novoustanovljena dramatska skupina, ki jo vodi režiser g. Metod Mavr je našla pravo torišče za svoje odersko udejstvo-vanje ter žela lepe uspehe v pretekli sezoni. Gospod Mavr ni emigrant, pa je posvetil stvari toliko pažnje. da je lahko za vzgled marsikomu izmed nas. Hvaležni smo mu tembolj, ker se je prvi izmed domačinov zavzel za našo stvar. Upamo, da nam bo tudi v prihodnje nudil svojo pomoč. Tudi socialno delo društva ni bilo malenkostno, saj je bilo napravljenih 71 prošenj za oprostitev taks, 21 za sprejem v državljanstvo, 116 prošenj za bivanje, 64 za izdajo zaposlitvenih dovoljenj poleg nešteto drugih prošenj za službe in priporočil. Prejetih je bilo 179 in odposlanih pa 333 dopisov. — Iz blagajniškega poročila izhaja, da je društvo tudi gmotno v obilni meri podpiralo revne in brezposelne emigrante ter storilo vse, da olajša trpljenje najrevnejšim. Denarni promet znaša 13.499.49 din. Po poročilih gospodarja in revizorjev je dobil odbor razrešenico s polivalo, saj so volitve pokazale, da si je odbor pridobil pri članstvu popolno zaupanje. "f\\i(\ t\rt\t\\p>u vsi veit10' kako je "aše g €A V M "1 delo odvisno od orodja. •aaaaaaiaaBa^BBMBiaBBBBBaa Xudi naše telo Ima svoje orodje: zobe. Zato jih moramo ne le varovati, pač pa, kakor z vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati l njimi. Predvsem jih moramo čistiti in pravilno negovati. Za pravilno nego dragocenega orodja - zob -pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je Chlorodont. Domači proizvod. 7. malenkostno spremembo je bil soglasno ponovno izvoljen stari odbor z dosedanjim predsednikom na čelu. Emigrant. Strelska družina v Krunju prične z rednimi Strelskimi vajami v nedeljo popoldne na strelišču v Struževem. K otvoritvi vljudno vabljeni tudi nečlani. Dvodnevne duhovne vaje za dekleta, ki so zaposlene v tovarnah, bodo v Domu Device Mogočne binkoštne dni od 4. junija ob 8. uri zvečer do 7. junija zjutraj, tako zgodaj, da bodo ueleženke mogle odpotovati s prvimi vlaki. Oskrbnina znaša 80.— din. Duhovne vaje v Domu Device Mogočne bodo za meščanske gospe od 1. do 5. julija, in ne od 29. VI. do 3. julija, kakor je bilo v zadnji številki sporočeno. Za gospodične učiteljice in uradnice od 9. do 13. julija. — Pričetek prvi dan ob 6. uri zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina znaša 100 din. Prijave sprejema: Predstojništvo Lichtenthitrnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. Kdor varčuje, ta pri meni ročno izdelane dežnike kupuje. Nudim Vam jih po zmernih cenah! Sprejemam tudi dežnike v popravilo. dežnikar JENKO, KRANJ. Krajevna organizacija Udrnženja vojnih invalidov v Kranjn, priredi svojo letno vrtno prireditev dne 3. julija, v slučaju slabega vremena pa 10. julija t. 1. na Laborah V gostilni pri g. Drakslerju. Ker letos obhajamo 20 letnico obstoja iiuše organizacije in ker razdelimo ves čisti dohodek prireditve za božičnico najbolj siromašnim invalidom, vdovam in sirotam, naprošamo vsa tukajšnja in okoliška društva, da bi na ta dan ne prirejali svojih prireditev. Upamo, da bodo to našo prošnjo upoštevala. Odbor. Skupno združenje obrtnikov v Kranju sklicuje mizarski sestanek za v nedeljo 22. maja ob 9. uri dopoldne v salon hotela ..Jelen". Na sestanku se bo določil nov cenik mizarskim izdelkom odgovarjajoč sedanjemu času. Vabijo se tudi mizarji iz sosednjih združenj. Prosimo, da vsak pripravi svoje predloge. PODBREZJE Ustanovni občni zbor |>odružnice Zveze bojevnikov se vrši v nedeljo 15. maja takoj po prvi sv. maši v stari šoli v Naklem Vabljeni vsi, ki ste se udeležili svetovne voj-ne. in vsi, ki ste odslužili vojaščino v Jugoslaviji. Na zborovanju poroča zastopnik Zveze iz Ljubljane. % STRAŽIŠCE JNS časopisi so poročali, da je mendu Anton Križnar dobil popolno zadoščenje pri sodišču. Mimica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) Od divjega Mila je kri zavrela po Radotu. Prijel je hrastovo mizo in jo stisnil, da ji- zaškripala. ..Kdaj so jo ugrabili?" ..Pravkar. Brez odloga sem stekel k tebi." ..Prav. Dobiš jo nazaj." -Morda, ali kakšno?" Rado ni odgovoril. Stopil je na prag in poklical hlapca: »Martin! Osedlaj mi pri tej priči vrtinca!" Hlapec je vedel, da se gospodarju zelo mudi in je hitro stekel v hlev. Rudo ga ie nestrpno pričakoval iiu pragu. Ko je bil konj osedlan. ga je zajezdil in brez besede zdirjal črez dvorišče. Rado je podil konju, kot bi ga gmi vihar. Spodhndul ga je z ostrogami, želel je. da bi dobil peroti in bi padel na grad kakor jastreb. Kri svobodnjaka je v rela v njeni, nezaslišanu krivita, ki se je /godila njegovemu llačonii, je razpalila v njem srd, ki je že dolgo tlel. Stiskal je vojke in polglasno govoril predse. „To si upajo storiti, lopovi! Včeraj so me napadli, hoteli me uklenjenegn gnati na grad, kakor najslabšega pocestnega razbojnika. Danes so biriči ugrabili tlačallovo hčer. A Rado vam pokaže, da vas bo za vedno minilo \c-selje ugrabi jati kmetska dekleta " V glavo mu je šinilo, da bi jih morda ujel na cesti, če bi hitro jezdil. Se bolj besno je pognal konja, pa mu je kmalu spet umiril tek. Prišlo mu je na misel, da so biriči bežali na vso moč in to ne po cesti, ampak gotovo po skrivnih stezah. Vedri je. da bi jim dekleta lažje iztrgal, če bi jih dotekel kje nu potu. ker no gradu jo bodo vurno skrili in se potem izvijali in izgovorjali. da je nimajo nikjer. Zraven se je pa skoro oddahnil, ko se je spomnil, da jih ne more doteči. zakuj vedel je: „Ce jih dobim v roke, jih bom pobil kot pse." Res je dekleta komaj poznal, a to mu ni branilo, da ne bi prelival krvi zaradi nje, da se ne bi okrutno maščeval za njej storjeno krivico. Vehar. divji svobodnjak je znal braniti svojo svobodo in pravice svojih tlačanov. Svobodnjak je stiskal vojke in mraz ga je spreletal. Kaj. ko bi kdaj waldenbllrški biriči tako ugrabili — Jerco? Ooo! _Do zadnjega bi jih pobil!" je besnel Rado. Z eno roko je spustil vojke in si popravil lase, ki jih je veter zanašal na oči. Skodrani, stemni so mu padali doli na ramena. Rado si jih je pogladil in nekaj grenkega ga je obšlo. Čemu bi se trapi] z mislimi na Jerco. ko nikoli ne more biti njegova. Tlnčanka je. on pu svobodnjak, najmogočnejši v blejski gogpoečini, In vendar so mu oči hrepeneče zrle v one hribe, ki se za njimi skrivajo Brda. O. Hribar, Hribar, zakuj si odvrgel svobodnjaški meč! Šiloma je Rado odpodil te misli in začel sestavljati pridigo blejskim gospodom. Same trde. robute besede so mu silile na jezik. Nič pravega ni mogel najti. ...\h. naj bo, kakor pač bo," se je odločil naposled. Vedel je, da je uspeli njegove poti zelo dvomljiv, vedel, da fia utegnejo celo * ječo vtakniti. Svobodnjaštvo, ki je bilo od nekdaj po postavi nedotakljivo, ni bilo blejskim oblastnikom prav nič sveta stvar. ..Ponoči sem videl /namenja." je začela Radota obhu-jati zla slutnja. ..Ne mara so mi znunila pogin. — Ubijem koga, pa me pošljejo na golere ali v svinčene rudnike, nikoli več ne bom videl doma." Pa dasi se je zavedal, kaj se mu more zgoditi, je bil preveč vročekrven, da bi znal premagati divjo togoto, ki se ga je lotila, kadar jo kdo njemu ali njegovim kmetom delal krivico. Tako je bil zatopljen v svoje misli, da ni videl ljudi, ki so ga srečevali in pozdravljali, ni gledal, koliko je prijezdil in se je zdramil šele, ko je pred njim zableščalo jezero iu se je zabelil prad na črni skali. Pridr/al je konja in se zagledal na grad. zdele se mu je, do se mu še zidovje roga. Dolga je bila pot in ko je pri jahal na Bled mu je bilo vendur prezgodaj. A Rudo ni bil človek, ki bd dolgo omahoval in si ne vedel pomagati. Tudi bojazen nI za dalj časa našlo mesta v njegovi d-.iši. Zrl je grad in nov pogum mu je žalil srce, Tu gori je hči njegovega tlačana Smrekar-la ir« on jo mora rešiti iz tega prokletega gnezda zločincev Kaj bi govoril o njem. če bi se potegnil za njeno čast! To bi bil neizbrisen pečat sramote zanj in za ves Teharjev rod. Veharji se nikoli niso bali potegniti se za ubogega tlačana. Sunil je konja pod vamp, v lahnem diru sta obkrožil« jezero. Pod gradom je umiril korak spehanemti vrancu, počasi ga je nesla zvesta žival po strmi poti proti grajskim vratom. Pod gradom je rastel visok borovec. Rado ni dolgo premišljal, privezal je konja k borovcu. Kadar ležeš levu v žrelo, bodi previden! Potem je šel neovirano mimo strežajev na dvorišču. Na dvorišču so stali trije konji, sedla so še imeli na sebi in pena jim je pokrivala hrbte. Ratlota je obšlo skoro veselje ...Morda jo še rešim. Pravkar so prijezdili. Dobro ste bežali, psi. na konjih se pozna!" Ozrl se je okrog sebe. pa na dvorišču ni videl žive dušo. Vse je bilo kakor izumrlo, na verigo prikljcnjeni medved je spal. ..Glej. nikogar ni. Vsi so šli gledat ugrabljeno golobico," se je z. britkostjo v srcu rogul Rado. Nihče ga ni ustavil, ko je stopil skozi okroglu vrata, šel je po dolgem, obokanem, s kamnom tlakovanim hod-tlnikti. V polmraku je videl ob stenah dolge kameniie klopi. Na eni je nekdo ležal in spal. Rado se ni zmenil zanj. Pogumno je stopal svobodnjak, koraki so odmevali, se odbijali in votlo bobneli. Na sredi stopnic je Rado obstal, začul je ženski krik. Rdečina ga je zalila in globoko ej zasopel, da je sapa zašumela skozi nosnice. „Tti je. Vendar se nisem varal!" Hitro je stopil po hodniku, potem pa po stopnicah in od lam zopet po hodniku. Pred vrati velike sobe je začul ostro« prerekanje. Obstul je in poslušal. ..Petino mi plačajo!" je rohnel nekdo. ..Upro se ti in potem se boš Otepal vraga." -Biriče mi pobijejo. Ali naj to mirno potrpim?" ..Brisenški škof drži s kmeti." Govorjenje je utihnilo. Vehar je še nekaj časa poslušal, ko pu ni čul ničesar več. je na stežaj odprl vrata in stopil v sobo. ..Pomagaj vam Bog, gospodje!" ..Bog ti pomagaj!" sta odzdravila Jurij Kraig in Pucheint. Hartman je hodil po sobi in je kljubovalno molčal. (Dalje.* >GORENJEC« STRAN* 3 Pričakujemo, da bo dobil zadoščenje tudi bivši občinski sluga in tajnik Gregor Eajželj, na katerega je, kakor smo svoj čas brali v ..Slov. narodu", Križnar pri sodni obravnavi /vračal krivdo. Menimo, da ljudje po pravici pričakujejo, da se tudi Gr. Bajželju da popolno zadoščenje, ker ga vsi poznamo kot poštenega moža in tudi vemo. da ni imei z občinskim denarjem nikdar ničesar opraviti. JEZERSKO Zanimiva občinska seja. Dne 2?. 4. t. 1. je bila v šolski sobi tukajšnje osnovne šole občinska seja nu katero so bili še posebej povabljeni davkoplačevalci (ne volilci). Posebno čudno je bilo pri tej seji, da so bili najbolj glasni s svojimi debatami predvsem tisti, ki gospoda županu in občinski odbor niso volili, ali pa so kandidirali na nasprotni listi. Ali bi nam kdo morebiti hotel pojasniti zakaj ne vpraša občinski odbor, kaj menijo tisti volilci, ki so pri volitvah svoje zaupanje izkazali sedanjemu občinskemu odboru t. j. člane JRZ. Mislimo, da so tisti, ki s svojimi žulji omogočajo gospodarju, da more plačati davek tudi vredni upoštevanja, pa če prav niso tako sre?ni, da bi imeli vsak nekaj premoženja (od katerega bi mogli plačati davek), to pa posebno, če so kot volilci dali svoj glas za sedanji občinski odbor, medtem ko ga ta in oni veliki davkoplačevalec ni. NAKLO Tukanjšnje Prosvetno društvo uprizori v nedeljo 15. maja ob 3. uri popoldne v Stari šoli igro trodejanko: Dobrava. Vstopnina običajna. Igra je zelo lepa in poučna. K obilni udeležbi vabi odbfcr. 'f Ustanovni občni zbor podružnice Zveze bojevnikov se vrši v nedeljo 15. maja takoj po prvi sv. maši v stari šoli v Naklem. Vabljeni vsi, ki ste se udeležili svetovne vojne, in vsi, ki ste odslužili vojaščino v Jugoslaviji. Na zborovanju poroča zastopnik Zveze iz Ljubljane. BESNICA Na zadnji občinski seji, ki se je vršila dne 24. aprila t. 1. je neki odbornik predlagal, da bi občina, ko se bo gradila nova mežnarija, istočasno poskrbela tudi za svoj uradni prostor v mežnariji pri farni cerkvi v Zg. Besnici. V bodoči mežnariji bi potem imele občina svojo sobo, kjer bi se vršile seje in bi se končno prenesel tja tudi sedež občine. V ta nam.-n naj bi dala občina 5000 din, ki jih menda ima na razpolago. Kakšno stališče so ostali odborniki napram temu predlogu zavzeli zaenkrat še ni znano. Podani predlog ne bi Bil kar nič napačen, če le ne bi nasprotoval § 13 zak. o občinah, kjeT se takoj lahko vidi, da s tako malo svoto zakonu ne more biti ustreženo in oblast bi na tak načrt gotovo ne pristala, ker mora zidava občinskih prostorov odgovarjati zakonu, kaj bi pu k temu rekla cerkvena oblast, je tudi vprašanje. V letošnjem -Gorenjcu" št. 4. pa tudi nuj-demo dopis, ki se nekoliko peču /. občinskim prostorom v mežnariji. Dotični članek pravi med drugim tudi to, da bi občinski odborniki malo gledali na i i, da občina pride do svoje sobe v mežnariji; češ saj so izvoljeni od ljudstva, naj še delajo za ljudstvo. Nadalje pravi, da je sedež občine itak Zg. Besnica, oddaljeni občani pa bi lahko ob nedeljah zadostili vsem uradnim zahtevam. Vsak človek pa menda že ve, da ob nedeljah počivajo povsod vsi uradi, le pri nas naj bi bila izjema. Kdo more siliti župana ali tajnika, da bi uradovala ob nedeljah? Občani lahko na občini opravijo vse v delavnih dneh, pa še nimajo kaj, nedelja pa je dan počitka. Ako torej večina občanov, (morda le manjšina) želi imeti sedež občino tudi v praksi ne samo na papirju v Zg. Besnici, potem se more še preje graditi občinski dom, za kar pa občina še nima denarja. V ta namen bi se morala vstaviti v Drihodnji obč. proračun primerna svota, recimo 10.000 din in to vsako leto tako dolgo, da bi bil fond za zgradbo občinskega doma dosežen. Seveda bi potem tako nizkih proračunov kakor smo jih sedaj vajeni nikdar več ne imeli. Če so občani za to, da se zviša prihodnji obč. proračun, potem gotovo tudi odborniki ne bodo tako trdosrčni, da bi želji ne ugodili. Kar se pa tiče predlagane sobe v bodoči mežnariji za 5 „jurjev". s tem še ni rečeno, da bi bilo izdatkov konec, je najbolje, da se tak predlog spravi z dnevnega reda, kar bo za vse občane najbolj prav. Prosvetno društvo organizira na binkoštni ponedeljek enodnevni izlet na Koroško z avtobusom. Kdor bi si rad ogledal te lepe kraje naj se priglasi pri društvenem tajniku, kjer bo dobil vse potrebne informacije. Tombola se bliža! Kakor je bilo v -Gorenjcu" že omenjeno, se bo vršila dne 22. maja tombola Prosvetnega društvu. Med glavnimi dobitki bo '5 koles. Preskrbite si čimprej tablice. Po tomboli bo prosta zabava. VODICE V ponedeljek 9. t. m. smo imeli v Vodicah požar. Otroci so kurili v drvarnici Pavla Ver lovska, ki je bil na delu. Se ko se je vnemalo že poslopje, je eden od njih nesel naročje polen na ogenj. Nato so še žveplenke spravili nazaj v hišo. Slamnata streha na drvarnici in podu je bila takoj v ognju. Gasilci so bili izredno urni in se jim je posrečilo obvarovati hišo, ki se je držala poda. Sreča, da ni bilo vetra. Pokazala pa se je silna potreba rezervoarjev. K sreči je približno stvar lansko leto skoro sam napravil naš fant, ki je edini uvi-del potrebo take naprave. — Veste, Vodice imajo mulo vode. Sicer pa, otroci... OLŠEVEK Olševčani se zopet oglašamo in vabimo na akademijo dekl. krožka, ki bo predzadnjo nedeljo v maju, t. j. 22. maja. Akademija bo bogata na sporedu in vsebini, dasi brez telovadbe, ker smo gledali, da bodo prav vsa dekleta, ki jih veseli obstoj in napredeK dekl. krožka nastopile z vlogami. Bodisi v vlogah igre -Oh ta Polona", ali v zgodbenih dekla-mncijah, pevskih točkah v zboru in solih narodnih pesmi s citrami ter govorih. Upamo, da bo ta prireditev zadnja v dvorani -Stare šole", za to nas podprite s svojo udeležbo, da bo večja korajža, ko pričnemo graditi novo, večjo dvorano (v prvem nadstropju). Vse prijatelje mladine, ki stremi za vzori, posebno pa vse okoliške dekl. krožke vabimo, navdušite naš mladi dekl. krožek s svojo udeležbo, da bo čim pogumnejše razvil svojo svežo moč za skupne lepe cilje današnje poštene mladine. Vstopnina je prostovoljna, vsak mali dar bomo hvaležno sprejeli. Natančen spored bo objavljen če bo mogoče v prihodnjem -Gorenjcu" ali pa na vabilih. Bog živi in na svidenje! LOM V nedeljo, 15. maja popoldne ob 3. uri priredi Dekliški krožek Prosvetnega društva igro -Skrivnostna zaroka". Vabljeni! V sredo 4. maja je umrla mati podžupana Marija Rozman, -Zitnikova mati," v 72. letu starosti. Se v nedeljo 1. maja je bila v cerkvi pri sv. maši in pri sv. zakramentih, pa je kar ne- Hnlol Halo! Predno se odločite za nakup raznega blaga ne smete pozabiti na novo trgovino pri „TINETU" v Škofji Loki Postregel Vas bom z lepo izbiro, dobrim blagom in nizkimi cenami. Pre«l binkoštnimi prazniki posebno nizke cene. KDOR VARlUJE PRI TINETU KUPUJE ! Vljudno se priporoča Tine Savnik, škofja Loka, manufaktura — moda — galanterija Pravi čudež! Naše sivkcsfo perilo je naenkrat dobilo belo barvo. Naio nova pomočnica mi ni dola poprej miru, dokler ji nisem dovolila, da je kupila tisto dobro terpenlsnovo milo Zlatorog. Nihče ne bi verjel, kako izdatno je, kako čudovita čistilna moč je v njem, kako voljno-mehko je perilo po njem, kako lepo belo in duhteče! TERPENTINOVO MILO ili presenečeni, ko so nam povedali, da je to samo garaža za avtomobile. Čudna garaža je. to, kakršnih pri nas še nimuino. Ima pet nadstropij, v vsakem nadstropju je prostora za tisoč avtomobilov, torej gre v to garažo pet tisoč avtomobilov. Avto zapelje v dvigalo, ki ga potegne kvišku in gu pusti nu mestu, ki je določeno avtomobilu. Nazaj pa gre drugače. Iz petega nadstropja pelje cesta v ostrih zavojih nu tla in tako smo videli, kako so mimo oken brzeli avtomobili in imeli smo vtis, da gredo po stopnicah. Človek samo gleda in se čudi. Marsikdo se je vprašal, čemu neki so si izmislili tuko nerodno garažo v nadstropjih. A je čisto razumljivo. V Benetkah je baje najdražji suh prostor. Prostora jim manjka, zato so pa naredili garažo v nadstropja, da si na tu način prihranijo mnogo dragocenega prostora, Ne verjamem, če je ta ogromna garažu kdaj čisto polna avtomobilov, a potrebna je gotovo, ker je avtomobilski promet v Benetkah res velik in vsak avto, ki pride v Benetke, mora ustaviti prav pri tej garaži, ker naprej ne more. Tudi mi smo svoje avtobuse pustili tu in odšli do kanala, ki je le tlober streljaj oddaljen od našega -skladišča". Ukrcali smo se na -tramvaj", ki se od ljubljanskega le toliko razlikuje, da ne vozi po cesti, ampak po vodi. To ni električna cestna železnica ampak bencinska. Beneški tramvaj so veliki motorni čolni, ki neprestano brze po kanalih in se ustavljajo na gotovih mestih, kakor tramvaj na svojih postajah. Ljudje vstopajo in izstopajo. To je bilo za nas spet nekaj novega. Vozimo se po najlepšem delu starinskega mesta po Grand-kanalu. Nič širši ni ka- kor dobra cesta, ob straneh je le tu pa tam nekaj malo suhih tal, nekaki hodniki, drugače pu hiše rastejo naravnost iz vode. Hiše so po večini zidane v starem beneškem slogu in italijanski gotiki, novejših in modernih zgradb ni videti nikjer. Zanimivo je življenje v teh vodnih ulicah. Ves promet se vrši po vodi na čolnih. Nikamor tie moreš iz hiše, vsaka pot pelje po vodi. S čolnom morajo v trgovino, s čolnom k peku. s čolnom v šolo, na delo. Tudi ves tovorni promet gre po vodi, sploh gre v Benetkah vse ,.po vodi". Posebna zanimivost so gondole, dolgi in ozki čolni črne barve, z visoko priostre-nimi kljuni. Začrneli čolnarji prevažajo v njih radovedne tujce. Čolnarji imajo v Benetkah poseben stan in poklic, ki ga v drugih mestih nimamo. A videli smo, da je njihov kruh grenak, kajti ni lahko riniti čolna po vodi iz enega konca mesta na drugega. Naporno delo Kake četrt ure je trajala naša vožnja po kanalu, potem smo pa izstopili. Dasi smo mislili, da po suhem ne bomo nikamor prišli, smo vendar zavili po pravi suhi ulici. Ozka je sicer, a vendar jo sinemo imenovati ulico z vsemi pravicami, ki ji gredo. Promet je silno živahen in ljudi toliko, da smo kar gledali drug za drugim, da se spet kdo ne zgubi. Tu je očividno središče trgovskega dela Benetk, saj je trgovina pri trgovini. A mič ni velikih prodajaln, sami majhni lokali, v eni hiši po pet in tudi več različnih trgovin. Zanimale so mas cene po izložbah. A cena je vselej nekaj goljufivega. Nekatere stvari so tam cenejše kakor pri nas, nekatere so pa pri nas cenejše, zastonj pa ni ne tam in ne pri nas. Sredi dopoldneva smo se »našli na mogočnem Markovem trgu. ki je kakor pravijo tisti, ki ves svet poznajo, eden najlepših trgov na svetu. No, reči moramo, da je res nekaj razlike med Markovim trgom in med kranjskim »pla-com". Res je ogromen prostor, ki ga obdajajo krasne palače. Kamor človek pogleda, vse naredi mogočen vtis, da bi človek samo gledal in občudoval. Benečanski doži, nekdanji mo-gočnjaki so si pač s tem postavili najsijajnejši spomenik, ki bo št; poznim rodovom govoril o njihovi slavi in moči. (Dalje.) STRAN 4 aaMaal»MiMaM»aiiÉB^ »GORENJEC« Kmetijstvo V torek 17. maju se vrši v Kranju ob sedmi uri zjutraj plemenski sejem in sicer predvsem za bike plemenjake. Prignanih ix) od 40 do 50 mladih bikov, vsi rodovniškega poreklu iz cele Gorenjske. Bike bodo nakupovale pred vsem živinorejske zadruge in občine, bo pa lahko kupil tudi posameznik, toda šele potem, ko bo zadoščeno vsem drugim potrebam. Vsi lastniki bikov, ki so prepuščeni na plemenski sejem, so prejeli od Zveze živinorejskih zadrug potrebne rodovniške izvlečke. Brez takega izvlečka se nobena žival ne bo pripustila na sejmišče. Ker se je pojavilo zanimanje za nakup krav in telic, se bo ustreglo tudi povpraševnlcem po dobrih plemenskih živalih ženskega spola s tem, da se bodo tudi krave in telice, ki so vpisane v rodovniške knjige živinorejskih zadrug in društev, pripustilo na sejmišče. Ni pu dovoljeno prignati živino brez porekla. Točna navodila za plemenski sejem so zadruge in društva prejele z okrožnico št. 3. Obeta se tudi nekaj kupcev za krave iz Hrvatske, toda ti se zanimajo samo za živali z letno molžo preko 5000 litrov mleka. Vse živinorejce opozarjamo na ta sejm in jih vabimo, da se plemenskega sejma udeležijo. PRVOVRSTNA NEMŠKA KOLESA „AXO" v veliki izbiri raznih modelov in kvalitet ter najprimernejših cen prodaja tudi na zelo ugod-dne obroke »Ugodnost Kranj (Kocbekova hiša.) Fotograf ŠTEFAN ROVŠEK Kranj Cojzova cesta 4. (pri pokopališču) Priporoča se za vsa v fotografsko široko spadajoča dela Izjava! Javnost opozarjam, da je vsaka kupčija z mojem možem Francem Korošcem iz Prim-skovega št. 103 neveljavna. V slučaju, du bo kdo kaj kupil od njega, bo moral vrniti kupljeno stvar. Kranj, 9 maja 1938. Marija Korošec. HI H L I OGLASI Za vsako besedo v" malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Važno! Modroce, otomane, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v bili g. Šipica). Šivalne stroje najboljših svetovnih znamk, rabljene in nove, kupite najceneje pri Ugodnost. Kranj, Kocbekova hiša. Slama okrog 2000 kg na prodaj. Grad št. 14, p. Cerklje pri Kranju. Odda se stanovanje dveh sob 3 minut od postu-je Krunj. Naslov v upravi. Oddam v najem veliko njivo okoli U mernikov posetve v bližini Kranja. Janko Potočnik, Kranj, Blejska cesta 17. Proda se hud pes čuvaj, primeren za tovarno. Nuslov v upravi. Kupim otroško posteljico rabljeno a še dobro ohranjeno. Naslov v upravi. Njivo prodam! Vdova v Cirčičah proda ugodno radi nujne denarne potrebe njivo blizu novega projektirunega pokopališča. Naslov v upravi. Prodam Singer šivalni stroj levoročni. Tomazin St ruli in j, p. Naklo. Tudi Vam bodo všeč Č E V L J I 45.300-404 Za lepe dneve najcenejši in naipri-merneji platneni čevlji za otroke z gumastim podplatom. Vel.27—34 19-din, št. 35-42 25 - din, moški 29-- din Izdelujemo jih v beli, sivi in drap barvi. 48421-6608 Otroški gumijasti čevlji na špango, praktični "a šolsko mladež, ki ima daleč do šole. Vel. št. 27—30 25'- din, št. 31—34 29 - din, ženske 35 - din. 2961-43.864 Za dobre otroke je za pomladne dneve tale fleksibel sandala z okraskom in špango preko rista. Od št. 27—30 49-- din, št. 31-34 59 - din, št. 35-38 69-- din. 2861-63665 Lepi otročki čevlji iz laka z okrasnim jezikom preko rista. Št. 27—30 69-din, št. 31—34 79-- din. Enaki ti belega nubuka za isto ceno. 6399H-1192 Za odpočitek nog elegantni, lahki in udobni letni čevlji iz belega In drap lanenega platna. 0995-46120 Udobnost nad vse! Izrezani v ristu in bogato okrašeni čevlji. Zavezujejo se z okrasnimi pentljami. So zelo lahki in jih zato kupujte za sprehod. 4365-16168 Zelo elegantni in okusni'čevlji iz belega semiša. Udoben model, elegantna oblika in nizka peta nudijo nogi udobnost in lahko hojo. 1305-94220 Elegantni čevlji iz modrega semiša. Priporočamo jih damam z visokim ri-stom. Pentlja je okusno okrašena t rdečim usnjem. s popravilom nogavic, Spu-sčene niti popravljamo hitro, suokovnjaško in poceni. — Varčujte z Vašlnl očmi, časom in denarjem, dajte nam v popravilo Vaše nogavice. 8467-2675 Moške sandale, izdelane iz sivega def-tina z usnjenim podplatom in usnjeno pelo. Zelo udobne in lahke. 9837-8642 Nov modeli Elegantnim gospodom k poletni obleki te fine čevlje v drap-sivi kombinaciji. 9039-24673 Bogato okrašeni moški čevlji, Izdelani iz sivega semiša ali drap usnja, z usnjenim podplatom Pristojajo k vsaki poletni obleki. Za hitro in praktično zapenjanje čevljev na gumbe stane samo Din V; „LALA" Vsaka elegantna in varčna dama pozna našo „LALO". Preje smo jo piodajali za Din 19'-, a sedaj stane samo Din 15'-. KOLESA prvovrstnih znamk kakor: Styria, Westa, Bismarck, Herkules, Meister, Triumph in šo veliko drugih renomiranih znamk, kukor tudi rabljena kolesa domske in moške dobite po zelo nizki ceni pri LIPAR - CERKLJE VELIKA IZBIRA! Javna dražba. V soboto, dne 14. V. 1938. ob pol 12 bo v tovarni v Čirčičah pri Kranju dražba, kjer se bo med drugimi prodajalo tudi sledeče predmete: 1 tovorni avto znamke „Pijou" 1 Iukus avto znamke„ WiPii •oven 1 pisalni »troj razno pohištvo Berite in širite VINO pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri ' vinarni v Liubliani Fran- ll^Oren ICSI Centralni vinarni » ^mmmm^a^mm^^^mmm^ kopanska ul. 11 Ure, zlatnino, primerna darila, očala, peresa in vsa popravila Kje? pri Kje? B. RANGU8 zlatar In sodni cenilec v Kranju Na drobno VRVI ln MOTVOZ Družine! Tudi na domu Vam naredim za isto ceno ravnotako lepe fotografije. pri Vlado Kranjcu, Kranj, nasproti občino Pr\fr* I 1 I fl KVanf Brezobvezno s! oglejte v trgovini najnovejšo 1 OIO \ U vJj m l\l Ci!I| modele. Na debelo vrvarna - Anton Šinkovec - Kranj Nudim vsem, ki imajo potrebo za nakup različnih vrvarskih izdelkov: Štrnng, uzd, vrvi zu seno, zvonove, stavbenike, mesarje, šoferje, vrvice zatepetnike, tesarje, zidarje itd. Motvoz in sukanec v vsaki debelini. Mreže za seno, mesarje, ribiče, usnjarje, peke, tržne mreže, odbojke, gugalne mreže itd. Za posteljo Imam na zalogi prvovrstno morsko travo, žimo, vzmeti (fedra), cvilh in cvilšne vreče, tkanino (vreče) za vosek, čebelarje, navadno in lmpregnirano platno za komate in ponjave (plohe), platno zn ležalne stole, oprti (gurte), jermena, biče in blčevnike itd. Solidna postrežba. Konkurenčne cene. Za. urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranja.