Štev. 297, V Trstu, v srado dna 25. novembra 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 UrcđaiKve : UUea 9r. Pnaitfk* Astfkega ft. 3* L dopisi n*J m pottlfsjo urednlitvu Uda. Ncflranidraaa sprejemajo in rofenptet se ne rrsfisjo. >vwai urednik Štefan Oodtm*. Tisk tiskarne .EdtoosH" poraHvom v Trstu, ulica Sv. PiaaJ Telefon nredniJTra in uprave Hev. 11-97. haraCiisi anala: Za cek» leto ...... ® 1MB a tp VB BBBI« •• m • U aedatjsk« iaiaj* as cd jKJj^tjj in odgov Posamesne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se raCunajo na milimetre v Slrokosti ene kolone Cene: Oglasi tivovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale; poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Ogtad v tekstu lista do pet vrd.........K 5 — vsaka nalaljna vrsta........... . . 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Bdlaosti'. NvoCalM In reklamacije sa pošUjajo upravi Msta. Pta&tf* se IdtffobM In qpc*vl .Edinosti". — Ptafla In tdl ae t Tkala. USpna ročajo iz Milana: Ruski veliki knez mitri] je bil v bojih ob reki Wartbi težko ranjen. Položaj no severoea boiittL BhKLIN. 23. (Cenzurirano.) Kakor poroča -Berliner Tageblatt«, javlja »Daily Mail« prošli četrtek iz Petrograda: Ko so Nemci zapustili Lodz, so mislili prebivalci. da so videli zadnjikrat Nemce vkljub njihovim poslovilnim besedam: »Na svidenje!« Sedaj se pa nadaljuje napad proti desnemu ruskemu krilu in nemške prednje čete so se neprijetno približale Lod-zu. Upoštevati je seveda treba, da se Nemci sedaj nahajajo v ozemlju, kjer so pota slaba in kjer so že prej doživeli razočaranja. Pomisliti je tudi treba, da Rusi pomikajo naprej svoje središče med Czen-stochovo in Krakovim in napredujejo v Vzhodni Pruski. Kakor se je čudno pripetilo, prodirajo po istem ozemlju, po katerem so korakali že ob svojih prejšnjih vpadih in Nemci delajo na Poljskem isto. Na različnih krajih so Nemci zopet zasedli svoje prejšnje strelske jarke in sveže čete leže tamkaj, navdušene po spominu na svoje mrtve tovariše, sredi med ostanki prejšnjih bojev. Kakor poroča »Morning Post« iz Petrograda, so Nemci v soboto od Thorna prodirali dalje ob obeh bregovih Visle in stoje sedaj le še za nekaj dnevnih pohodov oddaljeno od Varšave. Istočasno prodirajo ruske čete dalje v Vzhodno Prusko. Kaj pravzaprav nameravajo Nemci s svojim pohodom proti Varšavi, da je z vojaškega stališča težko umljivo. — (»Ta-gespost«.) ___ Z nemSKo-francosKegn bojišča. BERLIN 24. (Kor.) »Wolffov urad. poroča: Veliki slavni stan, 24. novembra dopoldne. Angleške ladje so se pojavile tudi včeraj ob flandrijskem obrežju in so obstreljevale Lombartzyde in Seebriigge. Pri naših četah je bila napravljena le majhna škoda, pač pa je bilo ubitih ali ranjenih precejšnje število belgijskih kmetovalcev. Na zapadu niso nastopile nobene bistvene izpremembe. Vrhovno armadno vodstvo. ROTTERDAM, 23. (Kor.) »Niews Rot-terdamsehe Courant« poroča iz Oostbur-ga: Od sobote naprej je slišati v jugozapadni smeri noč In dan grmenje topov. AMSTERDAM 24. (Kor.) »Telegraaf« poroča iz Slnisa z dne 23. t m.: Celo ne-oeijo je bito stišati močno grmenje topov. tako od Ysere kakor tudi od Vperaa in Dixmuidna. Vtis, da postala boj vedno silnejši, je podkrepljen z neprestanim gibanjem čet Sveže čete so korakale v velikem številu v Ypern, med njimi tudi take v dosedaj še popolnoma nepoznani uniformi. Iz neke vrste sivega baržuna. Nova vpokllconjo n Rimskem. KOPENHAGEN 24. (Kor.) »Berlingske Tidende« poroča iz Pariza: Vojni minister je vpoklical vse letnike rezerve in teritorijalnih čet od 1893—1910, ki Še niso bili vpoklicani ali pa odposlani domov. Potopitev nemškega^podmorskega talni BERLIN 24. (Kor.) Uradno se poroča: Po uradni objavi angleške admiralitete z dne 23. L m«, je bil nemški podmorski čoln »U 18« od nekega angleškega patruljnega plovila ob severnem obrežju Škotske potopljen. Glasom nekega poročila Reuterjevega urada, je angleški rušilec torpednih čolnov »Garry« rešil od posadke podmorskega čolna 3 oficirje In 23 mož. En mož je utonil. Namestnik šefa admiralnega štaba, pl. Behnke. Neresnične vesti o potopljenih nemških podvodnih čolnih. BERLIN, Z3. (Kor.) Wolffova pisarna javlja: Pred osmimi dnevi so prinesli angleški in francoski listi vest, ki je prešla tudi v del nevtralnega časopisja, češ, da sta bila v angleškem Kanalu uničena dva a po trditvi nekaterih celo trije nemški podvodni čolni; in sicer da je enega uničil neki francoski rušilec torpedov, ki je potem prišel v Dunkirchen le z lahko poškodbo. Kakor dozna jemo od pristojne strani, se ne pogreša noben nemški podvodni čoln. Ce se je torej v angleškem Kanalu potopil kak podvodni čoln, je mogel biti torej angleški ali francoski. Amleiki niddieudnoughl Jbriicins" se Htftrt? LONDON 24. (Kor.) Po poročilih iz zanesljivega vira je angleški naddreadnought cAudacious« dne 28. aH 29. oktobra zadel ob severnem obrežju Irske na neko mino in se potopit Admiraliteta strogo molči o dogodku, da prepreči razburjenje v deželi. »Audacious« je imel 27.000 ton, stroj za 28.000 konjskih sil, hitrost 22 pomorskih milj, deset 34.3 cm in šestnajst 102 cm topov. Posadka je štela okoli 1100 mož. BERLIN 24. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča iz Kopenhagna: Kakor pripoveduje neki pred kratkim iz Amerike v Stock-holm došli Šved, je srečal paraik »01ym-pia« dne 25. oktobra ob irskem obrežju neko veliko vojno ladjo, ki je bila dozdevno težko pokvarjena in je sprejel na krov 250 mož posadke. Ostalih 550 so prevzele druge vojne ladje, ki so prihitele na pomoč. Posadki in potnikom »01ympije« je bilo prepovedano, govoriti v Angliji kaj o dogodku. Pripovedovanje se tiče vsekakor angleškega dreadnougtita »Audaciousa«, ki se je par dni pozneje potopil. Posadka je bila menda rešena. lIlHMMa auli mrene vesn. KOPENHAGEN, 23. (Kor.) »Poiitiken« piše: Neprestano se pojavljajo vesti o miru. Od L t. m. naprej je razširjal »Daily Cronicle« vesti, da iščejo Nemci zbližanja z vplivnimi Francozi, da bi poizvedeli. če bi Francija sprejela mirovni predlog na podlagi odstopa Metza in dela Alzacije. Štiri dni nato je priobčila »Morning Post« neko brzojavko iz Rima, Češ, da skušajo doseči Nemci mir z Rusijo. Včeraj je priobčil »Daily News« poročilo svojega korespondenta v Washing-tonu. Češ, da je Nemčija zaprosila Združene države za mirovno posredovanje. Ker Je »Daily Newsa, četudi vladen list, tekom sedanje vojne prinašal različne vesti, precej stične onim v »Daily Cronicle« in »Morning Post«, je treba sprejeti te vesti o bližnjih mirovnih izgledih z največjo previdnostjo, ker imajo očividno le namen, da se vzdrži v Angliji dobro razpoloženje. Za enkrat je Čisto izključeno, da bi hrepenela Nemčija po miru. Najmanjša cena za mir je vsekakor izročitev Belgije in izplačilo milijardske vojne odškodnine. Vrh tega se nahaja nemška armada na sovražnih tleh in njeno brodovje sploh Se ni stopilo v akcijo. Mirovni predlog nemške vlade bi smatral radi tega narod kot izdajo in zatajitev vseh dotedanjih žrtev. Vojna, ki se je pričela za svetovno gospodstvo, se ne neha v treh do 4 mesecih. GosManke Mrefle v HemfUL BERLIN, 24. (Kor.) Izdana je bila sledeča proklamacija: Za prehranitev naše armade in našega naroda je potrebno, da se pametno gospodari z obstoječimi bogatimi zalogami žita in moke. Dolžnost vsakega je, da sodeluje pri tem. ProstoVoljna omejitev pride v prvi vrsti v poštev, toda omejiti je treba tudi preveliko porabo belega kruha, zlasti v mestih. Nikakor ni gospodarsko, če se pripravlja večkrat na dan sveži kruh, ker se ga s tem mnogo izgubi in posuši. Potrata belega kruha Je tudi to, če se ga po gostilnah in jedilnicah daje gostom prostovoljno na razpolago, če stoji namreč dlje časa, je neprimeren za zav-živanje. Temu je treba odpomoči s tem, da gostilničarji varčujejo s kruhom in postrežejo gostom ž njim le na zahtevo. Te uredbe naj služijo v interesu domovine. Z njimi še nikakor ni rečeno, da je treba uvesti po gostilnah plačevanje kruha, ker imajo gostilničarji precejšen dobiček že od tega, ker ni kruh več na prostovoljno razpolago. Na podlagi § 9 zakona o obsednem stanju z dne 4. junija 1851, odrejam zato za ozemlje mesta B^na in province Bran-denburške sledeče: 1. V pekarnah, vštevši one, ki so v zvezi z drugimi obrtnimi obrati, kakor na primer s hoteli in restavracijami, se mora peka belega blaga, to je iz pšenice, končati vsak dan ob 2 popoldne. 2. Dajanje črnega in belega kruha po gostilnah in jedilnicah v prostovoljno vpo-rabo gostom, je prepovedano. Prepoved stopi v veljavo s 1- decembrom t. I. Višji poveljnik v markah, pl. Kessel, generalni polkovnik. Proti draženju zlatega denarja v Nemčiji. BERLIN, 24. (Kor.) Zvezni svet je izdal odredbo, glasom katere se vsakdo, ki si pridobi zlati državni denar za večjo ceno od nominalne vrednosti, kaznuje z zaporom do enega leta in obenem z denarno globo 5000 mark. Istotako se kaznujejo tudi oni, ki posredujejo pri takih kupčijah. _ volu s Turčim. BiH rt rirto-tirikl nelL CARIGRAD, 24. (Kor.) Poročevalec lista »Tasvir Efkiar« poroča, da so turške čete ruske napade pri Kutaku odbile z izredno hrabrostjo in zasledovale sovražnika zmagovito. Izvojevale so novo zmago, ko so Rusi hoteli zadržati njih pohod. Kurdska kavaierija je Ruse, ki so hoteli prodirati preko Dutalca (jugozapadno od Karakilise) ob reki Murad, napadla, jih pognala v beg in uplenila nekaj topov in eno strojno puško. Rusi so imeli velike izgube. Bolgarski minister za uk Pešev povdarja strogo bolgarsko nevtralnost. SOFIJA 23. (Kor.) Minister za uk Pešev izvaja dodatno k izvajanjem ministrskega predsednika Radoslavova, da ne more nihče sumničiti glede postopanja vlade. Vlada pazi na strogo nevtralnost glede obojestranskih skupin vojskujočih se. Kar dovoli eni skupini, tega gotovo ne odreka niti drugi. CARIGRAD, 24. (Kor.) Kakor poroča »Tanin«, gradijo Angleži v svrho obrambe Sueškega prekopa utrdbe. Pripeljali so iz Anglije jeklene stolpe, so postavili v prekopu več bojnih ladij in grade pred prekopom okope iz železniških vozov, peščenih vreč in Žičnih ograj. Angleške čete v Egiptu štejejo 50.000 mož, od katerih jih je 10.000 v Kairu, ostali pa ob prekopu. Veliki del teh čet obstoji iz mladih fantov od 15 do 18 let, ki so domačemu prebivalstvu v veliko zabavo. Turčija ne bo ovirala proste plovbe v sueškem prelivu. RIM 24. (Kor.) „Agenzia Štefani« javlja Turška vlada je objavila italijanski vladi takoj pri svojem vstopu v vojno, da se obvezuje, da ne bo ovirala preste plovbe v sueškem prelivu. CARIGRAD, 23. (Kor.) Sultan je prisostvoval v stari palači molitvam za zmago armade in brodovja. CARIGRAD, 24. (Kor.) Parlament bo sklican v tretjem decemberskem tednu. AmmIIII Interesi v Tnrčtjt WASHlNOTON, 23. (Kor.) Mornariški tajnik je poveljnika oklopnih križark »Ten-nessee« in »North Carotine« brzojavno pooblastil, da v slučaju potrebe lahko takoj posežeta v varstvo amerikanskih interesov v Turčiji Vendar pa morajo imeti oficirji vedno pred očmi težavni položaj, kir je nastal vsled vojne in pa željo Združenih držav, da se ohrani stroga nevtralnost Vojno o Kolonijah. Nemški otoki v Tihem morju oporišče japonskega brodovja. — Stanje na Daljnem Vztoku vsebuje nevarnost za Evropo. BAZEL, 24. (Kor.) List »Baseler An-zeiger« preiskuje v nekem članku, kaj nameruje Japonska in povdarja možnost oboroženega konflikta med Japonsko in Kitajsko in sicer radi spora glede Šang-tung-železnice, glede koncesij i. t. d. List opozarja na to, da si je Japonska na nemških otokih v Tihem morju ustvarila oporišče za svoje brodovje in zaključuje: Ako more kaj Evropejcem predo-čevati celo nevarnost vojne, je to gotovo stanje na Daljnem Vztoku. Prizadevanja Japoncev v Petrogradu, da bi sklenili z Rusi zvezo, morajo dati vsakemu misliti. Ako se zveza posreči, se Vztok, ki je sedaj še tako daleč, kar na mah skozi ruska vrata postavi v osrčje Evrope. Posledic si ni težko predočevati. Potem pa tudi lahko nastopi čas, ko se tudi gotovim angleškim ministrom ne bo zljubilo več norčevati se. Indijski odbor v San Francisco za indijsko ustajo. KOPENHAGEN 23. (Kor.) Kakor poročajo listi iz San Francisco, si tamošnji indijski odbor zelo prizadeva, da bi povzročil v Indiji ustajo. Razširil je na tisoče in tisoče iztisov oklica, ki zadržuje seznam grozodejstev, ki so jih uprizorili Angleži v Indiji. Slaba angleška uprava odnese na leto 167 milijonov dolarjev iz dežele. volno posojilo. BUDIMPEŠTA, 24. (Kor.) Po strokov-njaški cenitvi je bilo do včeraj zvečer podpisanih na ogrsko vojno posojilo nad 800 milijonov kron. DUNAJ, 24. (Kor.) Poštna hranilnica javlja: Kakor poročajo, se kaže tudi v Galiciji živahno zanimanje za vojno posojilo. Tako so pri deželni banki kraljestva gališkega podpisali med drugimi: deželni odbor 1 milijon, rečena banka 1 milijon na svoj račun, sladkorna industrijska družba v Przevorsku tudi 1 milijon kron. U-deležba Galicije na posojilu, ta patrijotič-na zavest in dolžnost, uveljavljena ob najtežavnejših razmerah, zaslužuje posebnega naglašanja. DUNAJ, 24. (Kor.) Pri avstrijski hranilnici na Dunaju je bilo do danes dopoldne, vštevši 15 milijonov hranilnice same, podpisanih že 50 milijonov kron. Sub-skripcije so večinoma samo od manjših varčevalcev. DUNAJ 24. (Kor.) Pri Union-banki sta bila danes podpisana 2,300.000 kron, od teh W> milijona od avstrijskega LIoyda, pri deželni banki nekaj preko enega milijona, pri Živnostenski banki je bilo podpisanih do danes 20 milijonov, od teh pri dunajski iilijalki 13 milijonov. Pri nižjeavstrijski eskomptni družbi je bilo danes podpisanih nad 5 milijonov, pri zemeljsko-kreditni banki približno \Vi milijona, pri avstrijski hranilnici 4,987.000. Zaključna svota prijav pri tem zavbdu dosega 52Vz milijonov, ki se pa najbrže še zdatno zviša glede na prijavljen ja. ki niso še od pošte dostavljena in pa vsled podpisov, ki se imajo šele izvesti na podlagi sodnih sklepov. PRAGA 24. (Kor.) Na mestih, določenih za podpisovanje vojnega posojila, je bilo danes zelo živahno gibanje. Podpisanih je bilo skupno: pri češki Union-banki 86 milijonov, pri češki eskomptni banki 67 milijonov, pri Zivnostenski banki 251/& milijona, pri osrednji banki nemških hranilnic 91 milijonov, od teh 33 milijonov pri centrali v Pragi, pri filijalki deželne banke 21 milijonov, pri deželni banki češkega kraljestva 15 milijonov, pri poljedelski kreditni banki čez 8 milijonov, pri češki industrijski banki 7 milijonov, pri nemški agrarni banki 6Vs milijona in pri »Merkur jevi« filijalki v Pragi 10 milijonov. BUDIMPEŠTA 24. (Kor.) Prva ogrska obrtna banka je uštevši svojo lastno podpisano svoto 1 milijona dosegla do sedaj vsega skupaj 1500 podpisov v skupnem znesku približno 14 milijonov kron. DUNAJ, 24. (Kor.) Pri »VViener Bank-vereinu so dosegli do 6 zvečer podpisi na volno posojilo znesek 180 milijonov kron. Vrh tega je bilo podpisanih do danes opoldne nad 120 milijonov ogrskega vojnega posojila pri centrali in njenih podružnicah v Budimpešti in Zagrebu. BRNO, 24. (Kor.) Kakor poroča »Tagcs-bote«, znašajo tukajšnji podpisi nad 60 milijonov kron. SARAJEVO, 24. (Kor.) Rezultat sub-skripcije v Bosni in Hercegovini je izvanredno ugoden. Prebivalstvo je podpisalo okoli 25 milijonov in s tem dokazalo svoja patrijotična čustva in da se čuti eno z ostalimi deli monarhije. Uspeh subskrip-cije je ceniti tem višje, ker imajo Bošnjaki in Hercegovci navado, da nalože svoj denar takoj v nepremičnine, ker so v nakupovanju vrednostnih papirjev neizkušeni in zlasti radi sedanjih težkih prometnih razmer. Tukajšnje občine so podpisale poldrugi milijon, uradništvo približno milijon kron. SobskrlpcUskl rok zo vojno posojilo podaljšan. DUNAJ 24. (Kor.) Z ozirom na to, da se cela vrsta nameravanih podpisov formalno še ni mogla izvršiti, da so dalje razne korporacije za formalno izvedbo subskripcije navezane na sklepe po gotovih predpisih, da morajo dalje nekateri, ki so naznanili svoj podpis, dobiti za to še dovoljenje od sodnije ali drugih oblasti, oz. ker radi krajevne lege za subskripcijo potrebne gotovine ne morejo tako hitro dobiti, je finančni minister dovolil, da se za-morejo izvršiti pri poštni hranilnici in drugih podpisovalnicah podpisi naknadno tudi še po poteku subskripcijskega roka. Po sedanjih podatkih poštno - hranilniš-kega urada izkazujejo do danes dopoldne izvršeni podpisi znesek okroglo 1.441 milijonov kron. _ Vojvoda Avorna prispel v Rim, RIM, 24. (Kor.) Italijanski veleposlanik na dunajskem dvoru, vojvoda Avarna, je prispel danes semkaj. Nadvojvoda Kari Fran Josip odlikovan z nemškim železnim križcem U. in I. reda. DUNAJ 24. (Kor.) — Iz vojnega glavnega stana se poroča: Nj. c. in kr. Visokost, nadvojvoda Kari Fran Josip je dobil danes od nemškega cesarja nastopno brzojavko: Veliki glavni stan, 24. novembra. Vaše c. in kr. Visokosti vspešna udeležba op« racij naših združenih armad mi daje povod, da želim Vaši c. in kr. Visokosti kot znamenje svoje visoke cenitve Vaše udeležbe podeliti železni križec II. in I. reda, ki sem ga za svojo vojsko ponovno ustanovil. Insignije Vaši c. in kr. Visvkosti pošiljam. Viljem. Nadvojvoda Kari Fian Josip je brzojavno obvestil Nj. c. in kr. Apostolsko Veličanstvo o tem visokem odlikovanju in naslovil na Nj. Veličanstvo nemškega cesarja naslednjo zahvalno brzojavko: Prosim Vaše Veličanstvo, da blagovolite sprejeti za naimilostivejšo podelitev železnega križca II. in 1. reda mojo najponižnejSo zahvalo. Nosil bodem ta Častna znamenja nemške armade, katero zelo občudujem, vedno s ponosom in v spomin na zvesto orožno prijateljstvo in svest sem si, da se armadama, ki se boriti ramo ob rami, posreči premagati silovitega sovražnika. Nadvojvoda Kari. Ministrski predsednik grof Tisza v avdl-jenci pri cesarju. DUNAJ, 24. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza je bil danes opoldne sprejet od cesarja v avdijenci. Povratek ministrskega predsednika grofa Tlsze v Budimpešto. DUNAJ 24. Kor.) Ministrski predsednik, grof Tisza se je povrnil danes zvečer v Budimpešto. Inspekcijska potovanja nadvojvode £vgena. DUNAJ 24. (Kor.) Nadvojvoda Evgen se je v svrho nadziranja redovnih ranje-niških bolnišnic podal v Breže in Ormož. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA, 24. (Kor.) Kakor poroča »Pester Lloyd«, predsednik Beothy ne bo mogel predsedovati jutrišnji seji poslanske zbornice. Predsednik Beothy, ki služi sedaj kot honvedski ritmojster, je naznanil predsedstvu zbornice, da v sedanjem štadiju operacij ne more zapustiti poveljstva, ki mu pripada. Kakor znano, je Njegovo Veličanstvo odredilo, da dobe vsi člani državnega zbora, ki so vojaki, v svrho udeležbe sej poslanske zbornice, dopust. Tega dopusta se posluži najbrže večji del Članov parlamenta, kojih število znaša 60. Dva po- Stran II. „EDINOST* štev. 297. V Trstu, dne 25. novembra 1914. slanca, namreč grof Pejacevič in Lehel HecJcrvarv sta internirana v Franciji. Nižjeavstrijtki deželni hipotekami zavod za vdove in sirote celokupne vojne sile. DUNAJ 24. (Kor.) Nižjeavsfrijski deželni hipotekami zavod je podaril pomožnemu zakladu za vdove in sirote celokupne vojne sile svoto 20.000 kron. Srbski kralj Peter in ministrski predsednik Pasič zdrava. NIŠ 23. (Kor.) Srbski Časnikarski urad konstatuje nasproti drugače glasečim se poročilom, da sta kralj Peter in ministrski predsednik Pasič popolnoma zdrava. Kolera v Avsir'ui. DUNAJ, 24. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča: Dne 24. t. m. so bili bakterijologičnim potom konstatirani: 5 slučajev azijatske kolere na Ni/je Avstrijskem, 2 na Dunaju, 1 na Koroškem,^ 4 na Češkem, 10 na Mo-ravskem, 1 v Šleziji in 4 v Galiciji. Vrnitev ameriških tet Iz Veracraza. NEWYORK 24. (Kor.) Vkrcavanje a-meriških čet posadke Veracruza k povratku v Združene države, se je že pričelo. Dijaški pojav proti profesorju Claparede v Genfu. BAREL 24. (Kor.) V Genfu je prišlo do pojava dijakov proti tamošnjemu profesorju Oapared?, ki je izjavil, da, te so bHa belgijska mesta od Nemcev porušena, se je to zgodilo, ker se je postavilo civilno prebivalstvo izven zakona s tem, da je streljajo na nemške čete. Pri prihodnjem profesorjevem predavanju je prečital neki dijak protest, v katerem se zahteva profesorjev odstop. Zadeva je prišla pred veliki svet V marč< I seji velkrega sveta se poda odgovor. Dijaki medtem bojkotirajo profesorjeva predavanja. Sveta stolica med voino ne sprejema posebnih poslanstev. BAZEL 24. (Kor.) List »Baseler Nach-richten« poroča iz Milana: Poročilo, da odpošlje Angleška poslanika na sveto stolico, se smatra v vatikanskih krogih Vatikana kot nevredna domišljija, ker isti med vojno ne sprejema posebnih poslanstev. Beneški kardinal umrL BENETKE 24. (Kor.) Beneški patriarh, kardinal Cavallari, je danes popoldne umrl. Angleški trgovinski minister je izjavil, da vlada prepove takoj izvoz kakaoa, če se dožene, da ga dobivajo tudi sovražniki. LONDON 24. (Kor.) V spodnji zbornici je izjavil minister za trgovino sledeče: Ako bi se dalo sklepati iz kakoršnihsibodi odnošajev. da angleška industrija kakaoa dobavlja posredno ali neposredno tudi sovražnikom, bi vlada takoj prepovedala izvoz kakaoa. 2itui trg. VRATISLAVA 24. (Kor.) Pšenica 25.20, rž 21.20, oves 20.20. DUNAJ 24. (Kor.) Oves zelo trdno, ogrski 11.80—12.50, češki, moravski in nižjeavstrijski 11.50—12.10. Vreme: sneži. Glede žita za pečenje kruha je bilo malo kupcev. Obratno se je napravilo nekaj zaključkov za koruzo in oves, pri katerih se je plačal ogrski oves 20 vinarjev dražje, avstrijski pa 10 vinarjev. Pšenica, rž vzdržno, ječmen po isti ceni, koruza vzdržno. Prihod angleških teritorijalnih čet v Indijo. LONDON 24. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Kalkute: 9 bataljonov angleške teritorijalne pehote, zli baterijami, je prispelo v Bombay. Prepoved o prevozu čaja na Nizozemskem preklicana. AMSTERDAjM 24. (Kor.) Kakor poročajo listi, je prepoved o prevozu čaja, ki je obstojala začasno, preklicana. Caj se lahko zopet prevaža in izvaža. PODLISTEK Madame Bovary Roman. • Spisal Gustava Flaubert. Opustila je učenje glasbe. Čemu naj bi tudi igrala? Saj ni bilo nikogar, da bi se naslajal ob njenem igranju. Ni imela prilike, da bi nastopila na koncertu v baržu-nasti obleki s kratkimi rokavi in da bi pre-gibala svoje prste po tipkah glasovirja, obdana od občudovalcev. To se pač ne zgodi nikoli! Cernu torej ves trud in vaje? Svoje risbe je zaprla v omaro, celo Šivati se ji ni več ljubilo. »Prečitala sem tudi že vse,« si je dejala. In tako je presedala po cele ure brez dela, gledala, kako so žarele klešče v peči, in je prisluškovala enakomernemu padanju deževnih kapljic. Kako žalostna je bila ob nedeljah, ko je zazvonilo k večernicam! S sklonjeno glavo, toda pazljivo je poslušala udarce zvona, izgubljajoče se v daljavi. Zrla Domače vesti. Vojaški dan. V kom »te j nem lokalu vojaškega dne (Ekscelsior-Palace-Hotel, soba št. 24), se je tekom včerajšnjega dne priglasilo veltko število mladih dam za udeležbo na vojaškem dnevu. Sedaj bodo določene liste udeiežnic in njih razdelitev v posamezna okrožja. Tekom prihodnjih dni bodo dame in gospodje, ki se udeleže zbiranja, v svrho naznanila potrebnih reformacij povabljene k razgovoru. Tudi v okolici vlada živahno zanimanje za vojaški dan in se bo tamkaj nabiralo ravnotako kakor v mestu. Občina tržaška za vojno posojilo. — 10-milijonsko posojilo sankcijonirano. — Akcija občine za brezposelne. Mestni odbor je imel dne 23. novembra svojo sejo. Župan je sporočil, da mu je bila v minolem tednu, kakor 2e večkrat, prilika« da se je razgovarjal z namestnikem o financijelnih razmerah občine; o težavah, ki jih delajo banke; o problemu brezposelnosti, ki naj bi se pobijala v prvi vrsti z javnim deli, a v drugi vrsti z izdatnimi podporami; in slednjič o absolutni nujnosti, da bo posojilo 10 milijonov čimprej sankcijonirano. s čemer bi bila tudi omogoče a občini udeležba na vojnem posojilu. Gospod namestnik je obljubil županu, da se bo nemudoma zanima za te stvari in že včeraj popolndne je telefonično priobčil, da je posojilo 10 milijonov dobilo cesarjevo sankcijo. — Vsled tega je predložil župan mestnemu odboru rastopne predloge: 1) občina podpiše na vojno posolilo 500.000 K iz dohodkov posojila 10 milijonov. 2) S pridržkom, da mestni svet o-dobri ta sklep mestnega odbora, določi se svota 100000 K brezposelnim na korist in sicrr tako, da župan s sodelovanjem onih dveh članov odbora, ki sta že v splošnem odboru za brezposelne, in v sporazum ljenju s tem odborom samim, prouči m ugotovi organičen program za podpore, z razsežno kontrolo, potrebno tem bolj, kolikor bolj se kaže, da b<> teža brezposelnosti, o kateri se je moglo pred dvema mesecema misliti, da je le prehoden pojav, za dolgo časa pritiskala na mesmo ž'vrenje 3 > da se bodo v prihodnji seji, sklicani nalašč v ta namen za dan 25. t. m., razpravljala nujnim potom javna dela, ki se imajo začeti brez zamude s tem, da ravnatelj tehničnega urada, po predidšem sporazum ljenju z odborovo komisijo, ki jej je to poverjeno in ki je sestavljena iz svetovalcev Archa, Braidottija, Doria, Nordio in Ravasinija, poroča v tej isti seji na podlagi konkretnega programa, Id se ima izvršiti nemudoma. - Po razpravi, v kateri je svet Arch na razsežno pojasnil vso akcijo, razvito po občini brezposelnim v prilog notri med največjimi težavami, in uspehe, dosežene po prizadevanju župana, je mestni odbor sprejel Županove predloge. Zahvala. Ljubljana ^3. novembra 1914. Nadomestni bataljon c. in kr. pešpolka št 97. izreka tem potom vojnemu pomožnemu uradu v Trstu in vsem onim osebam, katere so se spominjale naših na bojnem polju se nahajajočih vojakov, srčno hvalo za vsa nakaza r a darila. — Schiestl, I. r. stotnik. Podpisovanje vojnega posojila v Trstu. Dosedaj je bilo podpisanega vojnega posojila v Trstu : pri Jadranski banki 1,240.000 K, podružnici Ljubljanske kreditne banke 100.000 K, podružnici Živnostenske bank 700 000 K, Union banki 5*f> milijona, Tržaški komercijalni banki 5 milijonov, Kreditni banki 11 milijonov, Centralni banki nemških hranilnic je v mačko, ki se je plazila po strehah, da bi se grela na solncu, dočim je veter dvigal na cesti oblake prahu. Včasih je zalajal v daljavi pes, in zvon je še vedno donel žalostno kakor prej. Medtem so jeli prihajati iz cerkve verniki, ženske v svitlo namazanih čevljih, možje v novih kamižolah. Otroci so golo-glavi skakali okoli; vsi so bili namenjeni domov. Samo petero ali šestero mož se je igralo do mraka pred gostilniškimi vrati na zamaške. Zima je bila huda. Šipe so bile vsako jutro zamrznjene, skozi nje je prodirala mrzla, motna svetloba kakor skozi nepo-lirano steklo. Ob štirih popoldne je že bilo treba prižigati luči. Ob lepih dnevih je zahajala Ema na vrt Drevja se je oprijemalo ivje, nikjer ni bilo čuti ptice, zdelo se je, da vse spi. Ograja je bila povita v slamo, trta se je ovijala zidu kakor velika, bolna kača. Duhovnik iz gipsa je še vedno stal na svojem mestu, pokrit s čepico in je čital iz brevirja. Izgubil je nogo, kajti gips se je zdrobil vsied mraza in tudi na obrazu so se mu pojavili grdi, beli madeži. 75 000 K Depozitni b-.nki 1 milijon. Tržaški škofij ki ordinarijat je podpisal na račun raz-1'čmh cerkvenih zakladov 140.000 K avstrijskega vojnega posojila. Tržaškim Slovencem! „Vojašk? dan" se bo vršil dne 2. decembra t I. Vsakdo Ima kakega sorodnika ali prijatelja na bojntm polju, zato naj vsak priskoči na pomoč prirediteljem, da bo uspeh tega dneva zasiguran, čemur najbolj pripomorejo naša društva, ki družijo v svojem okrilju najrazličneje sloje. Vsled tega nam bodo dali zastopniki najna-tančneja navodila in pomagali pri sodelovanju. Našim slovenskim društvom. Vsa naša društ a v mestu in okolici prosimo, da do-pošljejo vsaj po enega zastopnika ali zastopnico danes, v sredo, dne 25. t m. ob 5. popoldne v gledališko dvorano Narodnega doma v Trstu. Velevažen dnevni red. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Omejitev točenja opojnih žganih pijač. C kr. namestništveni svetnik je izdal sledeči razglas: Temeljem § 54 obrtnega reda Se prepoveduje posestnikom ka varen, krčem, gostilen, sladčičaren in drugih obratov, v katerih se na podlagi koncesije toči žganje, likerji in druge opojne žgane pijače v Trstu in okolici za dobo vsled vojne povzročenih izrednih razmer vsako točenje takih pijač ob delavnikih pred 9 uro dopoldne, oziroma po 5. uri popoldne, ob nedeljah pa ves dan. Prestopki tega ustava se bodo k znovali po glasilu tretjega poglavja obrtnega reda. Pri opetovanem prestopku se odtegne pra vica točenja za ves čas vojnih razmer. Ta ustav dobi moč 28. novembra 1914. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-ame-r kane" so bili včeraj sprejeti Josip Rusjan od provijantnega oddelka št. 6, Josip Fiala od 23 domobranskega pešpolka, Huso Baljič od 15. stotnije 4. bosansko-hercegovskega pešpolka, Ernest Meak od 12. stotnije 43. i espolka, Edvard Cuttin od domobranstva, J. Dygutowicz od sanitetnega oddelka št. 9, Viktor Vitez od 1. stotnije 97. pešpolka, Ivan Fugatti od 10., Fran Purič od 1. in Anton Moro od 14. stotnije 87. pešpolka ter Alojzij Kra*ky od 2. stotnije 22. pešpolka. Petdnevno dobo so končali Alojzij Tumin, Alojzij Salvador in Anton Smalič. Na dopust «ta bita puščena Alojzij Runtič in Rudolf Zermann. Dramatično društvo v Trstu. — Vsi g. člani, ki so sodelovali v „Legijonarji h", nai ^ zbero danes, 25. > m, ob 8 in pol na odru. Intendant Za brezposelne so darovali. Konsumno društvo v Rojanu K 20. Jakob Me.har K 8. Ju ij Lekan K 4 Za „Božićnico" so darovali: Gašperčič Vladimir K 6. Lah Ignacij K 6. Skilan Angel K 1, vsi učenci III. razreda deške Cir. Met. šole na Acquedottu. Tatica. Gospa Leopold ina Aršičeva, stanujoča v ulici Paduina Št. 3, je bila oddala v soboto, dne 21. t m. v najem eno sobo svojega stanovanja 22-letni Avgusti Muller-jevi, Id je doma iz Beljaka. Predvčerajšnjim je pa Avgusta nenadoma izginila: ni je bilo več v najeto sobo. Obenem je pa Arš <*eva konstatirala, da jej manjka mnogo perila in več komadov obleke ter neko zrcalo. Seveda je šla nemudoma na poli ijsM komisarijat v ulici dei Bachi in tam prijavila neljubi dogodek. Funkcionarji tega komisarijata so pa kmalu izsledili Mullerjevo in jo aretirali. Na policiji so potem konstatirali, da ima Mul-leijeva na sebi Aršičevi ukradeno srajco. Umrli so: Prijavljeni dne 24. t. m. na mestnem fizikatu: Tine Henrik, 35 let, ul. del Lavatoio št. 5; Krečič Marija, 8 mesecev, Vrdela št. 1187; Nekič Marija, 15 dni, dni, ul. Sv. Mavricija Št. 5, Tence Eli, 5 dni ul. SS. Martiri št 23; Grisi Josip, 59 let, ul. G. Parini št 12; Schober Josip, 73 let, ul. C. Donadoni št. 6; Devit Galijan, 12 dni, Sv. Marija Magdalena zgornja št. 565. V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 23. t m.: Amigoni Humbert, 28 let Ema se je kmalu zopet vračala v sobo, zaprla vrata za seboj, zakurila peč, na kar se je je zopet polaščal dolgčas, ki se ji je zdel v uspavajoči toploti še bolj dušeč. Rada bi bila kramljala z deklo, toda ponos jo je vedno odvračal od tega. Vsako jutro je odpiral učitelj vedno ob enaki uri svoje okno, in vsak dan je istočasno šel mimo poljski čuvaj z mečem, opasanim čez bluzo. Zjutraj in zvečer so gonili poštne konje po tri skupaj, k napa-jališču. Tupatam je zazvonil zvonček na vratih male krčme, veter je krepko udarjal v brivčevo napisno tablo, ki se je zibala semintja. Tudi on, vaški brivec je tožil črez svoje izgrešeno življenje in črez svojo brezupno bodočnost, sanjal o delavnici v velikem mestu, na primer v Ro-uenu, zraven gledališča. Tu pa se je ves ljubi dan izprehajal, ozlovMjen, med cerkvijo in občinsko hišo, čakajoč svojih odjemalcev. Vsakikrat, ko je gospa Bovary pogledala skozi okno, ga je videla, kako se je kakor vojak na straži zibal semintja. Popoldne se je ustavljal navadno pod okni jedilnice mož zagorelega obraza, Črne brade in z nasmeškom na rdečih ust- j ODBOR GOSPA ZA NAŠE VOJAKE NA BOJIŠČU. XVI. Izkaz darov v denarju. Potom administracije časn ka „II Piccofo" je došlo 255 K. N. N. 10 K. Prva avstrijska tovarna za linoleum v Trstu K 200. Richard in Mery Tischler (za božične darove) K 100. Dr. Gino Dompieri, pisarna za varovanje patentov K 30. Artur Ramspot K 5. Emmy Schadeloock (za božične darove) K 100. Živ-nostenska banka, podružnica v Trstu K 200. Doslej došlih K 32168 02. Skupno K 33068 02. Izkaz darov iz dne 24. novembra 1914. Potom „Piccola" K 590. G. Pizzamiglio ob obletnici smrti svojega očeta K 10. lgidija Vesnawer K 2. Erich Kari Friedmann o priliki svojega rojstnega dne K 10. Potom „Picco aa K 357 43. Gospića E. A. K 216. Marija Sossar K 2. Karel & Karla Schreiber v poČeŠČenje spomina gospe Marije Tromba K 10. V blagu: Lekarnarja Adler in Fortunato, Tržaško lovsko društvo. Vesti Iz Goriške. Veleslavnemu c. kr. deželnemu Šolskemu svetu! Sedanja vojna zahteva velikanske gmotne in duševne žrtve, ki jih več ali manj občuti vsakdo. Poedinci, občine in narodi polagajo svojo požrtvovalnost v korist države. Vse je odkorakalo pod vojne zastave, doma so ostali starci, žene in otroci. Ti so prepuščeni le odgoj svojih mater, ki pa so dovolj zaposlene z drugimi opravili. Otroci so postali svobodni, delajo in žive po svoje, brez strahu in odgoje. Saj se jim ni treba bati ne očeta, ne učitelja! Vsa skrb očeta in truda polno delovanje učitelja bosta uničena Knjige in nauki — bilo je enkrat —reda in učenja ni več, strah je zginil, ker mati je predobra in prizanesljiva ter preobte žena z delom. Učitelji, ki so neumorno de lovali ves čas trde službe za blagor otrot in korist države, so oblekli vojaško suk njo. In ravno učitelj bi bil v sedanjem Ča su prepotreben in nenadomesten v vse' ozirih, posebno po vaseh, kjer ni me< možkimi niti enega več sposobnega, d; v potrebi, nesreči in bolezni priskoči za puščenim v pomoč. Mladina ga neobhodna potrebuje, drugače podivja. Gospodah in družinski položaj ga potrebuje, ker i gospodarja, ki bi v resnih in nevarnih tre nutkih pomagal svojim. Upraviteljstvu ob čin je bil že prej v pomoč v notranjem de lovanju, bodi v vojaškem kakor tudi dru gačnem smislu. V slučaju raznih bolezni požarja in nezgod jim bi bil gotovo v pc moč in zabranil bi hujše nesreče. Osirotel otroci in družine prosijo pomoči, da 1-imeli vsaj enega, ki bi jim pomagal v raz nih slučajih potrebe in nesreč. Koliko družin ne bo moglo obdelati po lja! In vendar bi večji otroci pod učiteljevim vodstvom mnogo koristili v kmetij skem oziru. Glede na omenjeno, in da otroci ne podivjajo, prosimo veleslavn c. kr. deželni šolski svet, posebno pa Nj Jasnost, gospoda predsednika imenovane oblasti, da se v korist reda in odgoje za puščenih otrok in družin, blagovoli zavzet za to, da bi bili vsaj starejši učitelji opro ščeni vojaške službe. Andrej 184, Stok Matej 190 in Babič Ana 192 po 1 K; Stok Antonija 193 60 h; Babič Anton 183 in Babič Erzilija IS? po 40 h. V Sabadinth: Sabadin Anton 167 4 K; Domijo Ivan 177 60 h; Sabadin Marija 180, Sabadin Marija 166, Babič Marija 176 in Sabadin 168 po 40 h, Sabadin Matija 174 20 li. V Bržanih: Belič Anton 163. Belič Dominik, Stok Dominik 159 in Bržan Anton 157 po 1 K; Domijo Marija 160 40 h; Bržan Ivan 161 30 h; Sabadin Marija 162 20 h. V Bemetičih: Koren Josip 18 2 K; Koren Marija 14 1 K; Koren Marija 10 90 h; Koren Ana 17 60 h; Ber-netič Katarina 11 50 h; Bernetič Ana 13 40 h; Babič Josip 12 40 h; Bordon Antonija 9 20 h. Vesti iz Istre, Marezige pri Kopru. Tudi v naši občini pridno pobirate gdč. A. Stegu in gdč. M Kurner od hiše do hiše denar za nakur volne za pletenje nogavic, zapestnikov ir za razno zimsko perilo za naše vrle junake na bojiščih. Šolska mladina pa pod vodstvom omenjenih gospodičen pridne plete in šiva, da pravočasno odpošlje našim vojakom, v katerih leži bodočnost ir nada naša in naše domovine. Dosedaj s< v ta namen darovali sledeči: V Burjih: Stok Josip 189, Barbo Kata 195, BabiC nicah, ki so bile napol odprte, tako, da so se videli beli zobje. Vrtel je svojo lajno ter igral valčke. V salonu, pritrjenem na pokrovu, so plesali gospodje in gospe, veliki kakor palec, gospe z rdečimi turbani, Tirolci v kratkih jopah, opice v dolgih, črnih suknjah, in so se odražali v ogledal-cih z zlatimi okvirji, ki so krasili stene vse naokolu. Mož je neprenehoma vrtel svoj inštrument in zrl na levo in desno proti oknom. Od časa do časa je debelo pljunil v obcestni kamen in je nato znova jel vrteti svojo lajno. Zdaj polagoma in otožno, zdaj zopet hitro in veselo so prodirali njeni glasovi skozi rdeče zagrinjalo, ki je bilo pritrjeno pred inštrumentom. Zado-nele so melodije, ki so jih peli v gledališču in po salonih, ali pa po katerih so zvečer plesali v svitu sveč; bili so to odmevi z velikega sveta, ki so segali do Eme in ki so jo navdajaii z najrazličnejšimi mislimi in sanjami, polnimi žalosti. Ko je mož ulovil v svojo Čepico miloščino, ki mu jo je zalučala Ema, je ovil svojo lajno v odejo iz modre volne, vrgel si jo črez rame in odšel s težkim korakom. Ema je dolgo zrla za njim. (Dalje.) paaa—n m^^^mii rifflma^iH lafn »usi u——iI li—■—■ ■ LTržaška posojilnica in hranilnica !■■ ■■ POSOJILA DAJE aa »kaj it bo 5 V«*/# M menic« po fffr ■a unave ia amortizacijo tt daljio < ESKOMPTUJK TMOVin MEHKI. HRANILNE VLOGE ■In«, «a tudi %d ia iik 41.1. Večje stalne vloge In vlocc na tek. račun po domom ■■M ' atotek m hi. - Vhga a* lahko po «oo kmaa. - ODDAM DOMAČE m------- ----- —-- Poftta -fermnilnični račun 16001. TELEFON ftt. 952. feM —nmtwo tuUtm (mfa daporite) za shrambo vredno« t-a>h listin, dokumentov ia rasnih dragih vndaot, ^»ptlnow NTM prati vlomu ia rotora, vajino po tugnoTajtom aa-£inu Car jo oddaja strankam ▼ najem po cenah. m sa'no ia 5 rrt1-hliranih sob je odda ih Rtalnim najemnikom. Po-odha veljavna de dve leti. Letna najemnina kron "•2 0 Naslov pove Ins. o-id. Edin" ti pod ftt 4010 M mladih molznih krav ribit sem (Gbarinfhal), prodajo se rad3 vojne >o ceni. Pojasnila daje upravitelj Ins« • aatnega oddelka Edinosti. 4*; 14 Dobro rejene prašič.* kupi Hotel BalKa i, T-st, VojaSnični trg. 401 (i *f?H0 vipavsko belo, 4 OO hI teli p-e vku iti. P j-"" -v 1 p,, i* ih c* n ah na: Kavama Miramar ▼ Trstu, Josip Hrovatin. 4017 o Q 01 3 o ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni n za bolezni na dihalih (kakor: grlo in nos) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu. Corso itev 12, Telef. 177 IV od II1/, do 17, iu od 4V, do5V, pop. jy KOftSANO Specijalist za sifilistlčne in kotne bolezni t Ima svoj ambulatorfj ♦ ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. ♦ = P&lazzo Diana) . + Za cerkvijo Sv. An to a novega. Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ienske od S do 6 popoldne. :: Pravkar Izšla:: SVETOVNA VOJSKA dobiva sa posameznih zvezkih In se naroča v STOKOVI KNJIGARNI v Trstu, ulica Molln piccoto Stv. Dr. PETSCHN1GG TRST, UJA 1 CATERiaa ŠTEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) boieznl S — 9 in 2 — Z In Specijalist za kožne in vodne (spolne) bole-ni: 111«?—l in 7—7Va Ia m i. a irtifci- > » 3 • ■ * . . m\n JLL'MIIIM M1EI"! TRST, trg Carlo Goldoni ' ,n "si „KGtfcrna Goldoni" I se trplo priporoča slovenskcma občinstvu S M obilen obisk. pran Marinšek. M ? ? r ~;' '^sgggg 11 'ggaJ Kb5 UMETNI ZOBJE PIOMBIRANJE * ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr.J.ČERMiKV.TUSCHER KONC. ZOBNI TVNNIK TRST UUCA CASERMA, 13IL nad. Danes, sređa, specijaliteta o restaondlHiotelii BALKAN: pečena gos s tirolskimi cmoki 11