90. številka.
Ljubljana, v soboto 19. aprila
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t ri j'ak o - oge rs ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gkl., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od ćeti ris topne petit-vrate po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u prav ni št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka atolba". Uprav ništvu naj se blagovolijo pošiljati  naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Gospodje volilci!
Priporočevaje Vam, da izvolite pri dopolnilnih volitvah, katere se imajo izvršiti <lne in 23. t. m., v mestni zastop Ljubljanski one svoje someščane, ki ste si jih v volilnih shodih izbrali Bami, hočemo Vam v kratkem označiti načela, katera so in bodo narodno veČino mestnega zastopa Ljubljanskega vedno vodila.
Ta načela so:
1. Varčno in previdno gospodarstvo z mestnim premoženjem in skrb za napredek mesta. Da se je narodna stranka ravnala vestno po tem poglavitnem načelu, razvidno je iz njenega delovanja od onega časa, ko je v mestnem zastopu prišla v večino, do današnjih dnij.
2. Zvesto varovanje narodnih naših pravic, v kolikor je to mestnega zastopa dolžnost in ne presega njegovega delokroga, poleg tega pa ne nasprotuje ravnopravnobti meščanov druge narodnosti.
3. Podpiranje visoke ces. kr. deželne vlade pri vsem njenem poslovanji na korist mesta in države. Ker je v interesu države, da podpira samoupravna telesa v njihovem prizadevanji za občni blagor in ker nam je visoka c. kr. vlada dala dokazov dovolj o svojej blagohot-nosti, nudejamo se, da v prihodnje ne bode ničesar kalilo sporazuma in soglasja med njo in mestnim zastopom Ljubljanskim.
In ker so nam imena mož, katere ste si sami izbrali za kandidate, porok, da bodo v mestnem zastopu Ljubljanskem zvesto stali na strani sedanje narodne večiue, priporočamo Vam, da se v obilnem številu udeMite volitve in jih volite soglasno.
Kandidatje, katere Vam priporočamo, so:
Za III. volilni razred,
ki voli v ponedeljek dne 21. t. m.: Josip Oeba, urar, Srečko Voli«, kleparski mojster, ■vaii Počivalnik, mesar,
Ignacij % alciil i učič, zavarovalni zastopnik in
hišni posestnik. (Ime petega kandidata bode se prijavilo s plakati.)
5Ka II. volilni razred,
ki voli v torek dne 22. t. m.: Alfredi l.idoniii, trgovec in hum posestnik, dr, Ivan Tavčar, odvetnik. (Ime tretjega kandidata bode se prijavilo s plakati.)
Za I. volilni razred,
ki voli v četrtek dne 24. t. m.: dr. Karol lllt»lw<kIs vitez Tratenišltl, deželni poslanec in bišni posestnik, Fran Portuna, vtletržec in hišni posestnik, JFran Peterca, podjetnik in hišni posestnik, Vaso Petrlčlc, veletržeč in meščan.
V Ljubljani, dne 19. aprila 1884.
Centralni volilni odbor. Deželna kmetijska enketa.
(Dalje.)
Poročevalec o dednem pravu na kmetih deželni poslanec Luka S ve te c poroča z ozi»*om na dotični vladni načrt v državnem zboru v prvem vprašanji: Katere kmetije naj spadajo pod omenjeni zakon? Koliko naj imajo najmanj katastralnega čistega prinosa oziroma zemlje in koliko smejo največ imeti, v smislu §. 1. vladnega načrta dotičnega zakona.
Govornik g. Luka Svetfc pravi, da je došlo v tej zadevi jako mnogo matetijala, dokaj važnega in poučljivega. a izjaviti mu je v prvej vrsti, da mu je dotični vladni načrt o novem dediuskem pravu (Erbtbeilungsvorschriften fiir biluerliche Besitzungen) z več razlogov jako po godu.
Ako umrje sedaj posestnik nagloma brez opo roke, sh njegova posestva jednako dele mej dediče. Nasledek je navadno, da se pravdajo mej sabo, kdo in po kaki ceni bode prevzel posestvo. Ker imajo vsi dedi navadno v takem položaji velike deleže je zadrega, kdo bode posestvo prevzel. Će so pa dediči mladoletni, potem visi vsa stvar leta in leta brez pravega gospodarja in še le, ko dorastejo, pridne se pravda, kdo prav za prav bode posestvo prevzel, pa tudi za kakšno ceno. To je Skoda za kmetovalca, kajti v takem slučaji treba plačati pristojbino, ko je prevzame, zopet pa tudi pozneje ka-
kor bi je kupil z nova. Z nameravano postavo, pa se daje poboljšek v obeh slučajih. Zttoraj želi govornik, naj bi prišla postava v veljavo. Naloga enkete je le preudarjati, kakšno merilo naj bi bilo za poseBtva, da se vežejo po postavi, katera se ima skleniti v deželnem zboru v Bmislu državne postave.
Naloga ta pa je jako težavna. Premišljeval je, kako bi se to izmerilo, ali po velikosti posestva, ali po katastru, koliko je doneska ali po zemljifi-nem davku. Najprimerneje se zdi poročevalcu odmeriti dohodek po čistem dohodku katastra, po duvkih to ne gre, ker neso stanovitni, kajti vsako leto sklene državni zbor drugače. Po prostoru razsoditi pa je tudi težavno, tedaj je najbolj priporočati, da se izmeri po čistem prihodku od 25 gld. do 350 gld. vrednosti. Poročevalec stavi tedaj predlog, naj bi se mej kmetske domove po Kranjskem upisala vsa posestva, katere donašajo po katastru najmanj 25 gld. in naj*eč 350 gld. čistega dohodka.
Gospod deželni odbornik dr. V o š n j a k pravi: Deželni odbor se je obrnil do deželne vlada, da bi preskrbela po davkarijah statični izkaz, koliko je v vsakem okraji kmetij s tistim katastralnini prinosom od 10 do 20, od 20 do 40, od 40 do 60, od 60 do 100 gld. itd. Iz tacega ivkasa ni se najbolj videlo, k:ike velikosti so kmetije povprek v raznih okrajih.
Davkarije baje tega izkaza, ker bi preveč dela stal, neso mogle sestaviti. Morda hode deželnemu odboru dobiti moč te izkaze do piičetka deželnega zbora.
Zdaj pa ni drugih po iatkov, nego Številke iz leta 1866 objavljene od tadajšnjega finančnega vodje Felsenbrunna, številke ljudskega stenja od 1 1879 in izkaz finančnega ministerstva za leto 1883 o številu davkoplačevalcev, o povprečnem površji njegovih zemljišč in o povprečnem znesku davka. Po Felsen-brunnu je bilo I. 1865 na Kranjskem 95.928 grunt -nih davkoblačevalcev, od katerih je 26.541, to je več ko četrti del, plačevalo le do jed ne g a goldinarja; 11.896 od 1 do 2 gld., 16.102 po od 2 do 5 gld.; 17.696 od 5 do 10 gld.; 15 616 od 10 do 20 gld.; 4938 od 20 do 30 gld., 1668 od 30 do 40 gld.; in le 1471 nad 40 gld.
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj,  poslovenil I. P.) XVII. Poglavje. Zagovarjanje krvi. (Dalje.)
— Bog varuj, gospoda! Konje lahko privežete, da ne bodo pulili trave; jedno noč jih ne bode kraj! A vas, gospodje lepo prosim, počastite mojo kočo; v njej ni niti sena, niti slame, ampak sama gola zemlja. Tu ni tako, kakor v gostilnici. Predno se uležete, ne pozabite moliti . . . kajti tukaj straši.
— Ti prokleti vragov kum! Pojdi se solit s tvojo kočo! Kuj se Se izmisli, da bi tukaj spali! Fantje, pojdimo v gostilnicol   Ali je daleč, starec?
— Blizu, prav blizu, gospodje. Pojdite po tej le stezici; ko pridete na pot, obrnite se na levo, pol verste od tod je gostilnica.
— Pojdimo! — rekli so opričniki. Vjazemski ležal je še vedno v nezavednosti.
Hlapci so gn. uzdignili in varno odnesli na nosil-nicab. Opričniki useli so se na konje in odšli so za njimi.
Ko se je oddaljila tolpa, in v gozdu ni bilo več slišati Človeškega glasii, odprl je starec mlin.
— Bojarinja, odšli so! — zaklical je. — Pojdi zdaj v kočo! Oh, ti zapuščena tičica, kako si se jim skrila! Pojdi v kočo, golobičica; tam ti bode bolje!
Nastlal je svežega malui v kotu sobe, prižgal treBko in postavil je pred Heleno Čašo z medenimi satovi.
— Jej, bojarinja! — rekel je on, nizko klanjajoč se, takoj prinesem tudi sladkega vina.
Tekel je v mlin in prinesel je seboj veliko kupo in glinp.st vrč.
— Na zdravje, bojarinja!
Starec je, kakor gospodar, prvi izpraznil kupo.
— Pij bojarinja! — rekel je: — zdaj se ni nikogar bati! Oni zdaj iščejo gostilnice; ali jo najdejo ali ne, kaj je to meni mari; a semkaj se ne bodo vrnili; poslal sem jih že po takem potu! he! he! Zakaj pa ne piješ vina, bojarinja? A saj ti ga tudi ni treba, pokušati! To vino je sama kislica! Pljuni nanj; jaz takoj prinesem drugega.
Mlinar je zopet tekel v mlin; a zdaj se je vrnil s Bodčkom pod pazduho in s srebrno kupo v roki.
— To je vino po božjej volji I — rekel je, nagibajoč  sodček nad kupico. — Na zdravje tebi,
bojarinja! To vino s to kupico vred podaril mi je dober človek . . . pravijo mu Perstenj . . . he, he! Tu v gozdu živi mnogo dobrih ljudij, vsi so znani z menoj! Jej, bojarinja, z*kaj ne ješ satov? Ti satovi neso navadni. Takih satov w dobiš sto verst daleč. A zakaj neso navadni? Zato, ker jaz urnem čebelarijo bolje, kakor kdor koli drugi. Jaz nesem tak, kakeršni so drugi! Jaz vržem vsako leto najlepši panj v vodo povodnemu možu: na, mož, jej! He! he! In on, bojarinja, Bog; mu daj zdravje, varuje moje čebele. Ali si že slišal«, da so po njem prišle čebele na svet. Ko je on zajahal konja, skočil je v močvirje, in od konja odrojile so čebele; in ko so ribiči razpeli mreže, izvlekli so čebele, namesto rib . . . Oh, bojarinja, kako ti malo ješ in piješ! Hočem videti, ali te bodem napravil, da bodeš pila vina . . . poslušaj, bojarinju! Na zdravje . . . he, he! Na zdravje . . . kneza, pa ne Vjazemskega, a Serebrjanega! Bog mu daj zdravje, glej, kako je on posekal Vjazemskega! In bojar, Družina Audrejevič, he, he! Pijva na njegovo zdravje, bojarinja! Ti ostaneš tukaj pri meni Itaka dva dni, potem pa poj-des, ali k Družini Andrejeviču, ali k Serebrjanemu, kaj to meni mari! Na tvoje zdravje!
(Dalje prih.)
Po izkazu finančnega ministerstva je bilo na Kranjskem leta 1883 gruntnib davkoplačevalcev 106.558, ter je prišlo povprek n« jedneg a davkoplačevalca 15 oralov 828 □ z 26 gld. 42 kr. čistega prinosa in 6 gld. davka.
A obe ti številki 95.928 in 106.558 ne kazeti prave številke kmetskih posestnikov, ker s*- je to stenje vršilo po katastralnib občinah, ter je sedaj vsaki davkoplačevalec tolikrat štet, v kolikor katastralnih občinah ima kak kos zemlje, od katerega plačuje davek. Da pa so taki slučaji gosti, kažejo številke ljudskega stenja od I. 1879. Po slednjem je na Kranjskem 54.600 kmetskih posestnikov in to so menda tisti davkoplačevalci Felsenbi unnovi, kateri plačujejo nad 5 gld. davka Tudi število hiš je primerno poslednji številki, ker je na Kranjskem zvuoaj mest iu trgov 69.661 hiš in hišic, od katerih se Minn.jo odšteti hiše tac-h obrtnikov, trgovcev in rokodelcev na deželi, ki imajo le kak košček vrta pii biti, tedaj ne spadajo k kmetskemu stanu.
Ako se \zame 40 gld. čistega prinosa kot merilo navzdol, bi kak h 25.000 kmetij spadalo pod ta zakon, tedAj polovica vseh. Ker je na Kranjskem 1 gld. 70 kr. povprek na oral gruntnega davka bi pri 25 gld. piinosa površje znašalo okoli 17 oraiov. Na kmetiji take velikosti pa se že preživi jedna rodbina iz doneskov kumt jstva. Govornik tedaj podpira nasvet g. Svetca, kateri se mu zdi za razmere kranjske d"žele jako primeren.   (Dalje prih.)
Trgovska in obrtna zbornica.
Trgovski   in obrtna zbornica je  imela sejo dne 8. t. m. pon predsedstvom g. Jos pa Kuharja in  v navzočnost   vladnega  yastoj>niku c. kr. dvornega svetiliaa g. Rudolfi grof* CJnnnnskega. Seje udeležili so se unslednii gg. zborniki: Otoinar Bim-berjj, lv.iii Bauiiig&riuer, 1'aukracij Eicheker, Ivan Knez,  Franjo Kodmaiu, Josip Lozar, Katol Luck- j mami.   Karo! Mtily,  Mibael  Pakič,   Ivan  Perdau, | Franjo Petere«,  V u so Petri r , dr. Josip Poklukar, ! Josip Ribic,  Ferd. Sajovic,  Franjo  Sark,  Franjo ; Souvun, Jakob Škrbiuee in Jaruej Žitu k.
Predseduik koristatuje s*lep<nost zbornice, otvori s«jo ter imenuje \critikatorjeina gg. Karola Lucknianna m Franju Souvaua.
I. Zapisnik poslednje seje se ne čita, ker je bilo  tak ob-uno poročilo o seji v časnikih.
II. G. Mihael Pakič poroča o novem volilnem redu, ka eri je bil dne 3. t. in. z nas edujim dopisom c. kr. d< ž. predsedstva dne 2 t. m. št. 793 zbormci <iostavljiu : j
Z ozirom na poročilo z dne 24. avgusta m. 1. št. 244, s kater;m de je nam novega volilvenega reda tu sem predložil, vrača se v prilogi slavnej trgovske] in obrtnej zboru c, pretehtavši temeljito v poročilu stavljene predloge, od visokega c. kr. trgovskega min.ster.itva z ukazom z dne 17. jam t. 1. št. 37831 de 1883 z nekojimi izpremembami potrjeni eksemplur novega volilnega reda z naslednjimi opazkami:
Kar zadeva razdelitev članov na trgovski in obrtui odsek, se v načrtu stavljeni predlog, naj bi trgovski odsek imel le osem, obrtni pa šestnajst članov, ne potrdi, ter obdrži se dozdanja razvrstitev Članov mej obema odsekoma, ker je, kakor slavna trgovska iu obrtna zbornica sama priznava, trgovina v povzdigo iu prospeh naruduega blagostanja v Kraujskej velikega pomena in važnosti, in je do zdaj trgovski stan odpošiljal vedno izvr.-tue in razborite člane v zbornico, torej ni nikakega u/roka, da naj bi se dozdanje število zastopnikov trgovskega stanu v zbornici zmanjšalo.
Glede podrazdelitve trgovskega odseka se tudi predlog slavne trgovske in obrtne zbornice potrditi ni mogel, po katerem predlogu naj bi se namreč ta odsek po dveh volilnih kategorijah volil in sicer naj bi voiili:
a) oni trgovci, kateri uajmenj 5 gld. 25 kr. pridobitnega davka plačujejo in
b) drugi trgovci,  kateri najrnecj 2 gid. 10 kr. pridobitnega davka plačujejo.
Ta pred og se potrditi ui mogel, ker mora imeti razdelitev v razne volilne kategorije vender le ta namen, da imajo veliki in mali trgovci v zbornici posebne zastopnike; po gori omenjeuej razdelitvi pa bi se veliko število malih trgovcev potisnilo mej velike trgovce in ker se razen tega mej trgovski odsek kategorija velikih trgovcev principijelno mori postaviti v volilni red, če se (udi zaradi prepičlega števila vo!ilcev faktično sestaviti ne more, tako da imajo oni z uajmenj 100 gld. davka po §. 7 al. 2
zakona z dne 29. junija 1868, drž. zak. 8t. 35 pravico do združitve v posebno kategorijo.
Določilo se je torej v § 2 , da se trgovski odsek voli po treh volilnih kategorijah, katere obstoje* :
a) iz onih trgovcev, ki od trgovine plačujejo naj-menj 100 gld. pridobitnega davka brez doklad,
b) iz ondi trgovcev, kateri od trgovine plačujejo 8 gld. 40 kr. pridohitnega davka brez doklad in ne spadajo v kategorijo pod a),
c) iz ostalih trgovcev, ki od trgovine plačujejo najmenj 2 gld. 10 kr. ptidobitnega davka brez doklad.
Dokler ni zadostnega števila vol Icev, da napravijo samostalno prvo volilno kategorijo (I. a), volijo voMci te kategorije z onimi naslednje kategorije (1. b) skupno šest pravih članov, tretja kate gorija (I c) voli štiri prave člane, kar se tiče obrtnega odseka, se od slavite trgovske in obrtne zbornice predlagana razdelitev tudi ne potrdi.
Pred vsem pa se ni moglo odobravati, da se je opustilo postaviti posebno volilno kategorijo za one, ki se bavijo z rudarsko obrtjo, ker, ne glede na to, da so imeli rudniški obrtniki do zdaj vedno posebni volilni razred, je rudarstvo v Kranjske} velikega pomena iu važnosti, kajti 50 ruluiskih obrtnikov v okraji zborničnem plačuje 2144 gold. rudniških jiristojbio, in naposled tukaj tudi ne more biti odločilno mnenje slavne trgovske in obrtne zbornice, češ, da ima veliko število z rudarsko obrtjo se bavečih tudi volilno pravico v oddelku veleobrti; to s'elnje zgodi se le dekma, večji del rudniških !>.>se8tnikov pa nema v oddelku vćlike obrti volilne pravice.
Prideiži se torej za one, ki se bavijo z rudar sko obrt|o, posebna volilna kategorija, ki ima voliti dva jirMva č'ana.
Razen tegn je glede na pičlo število onih obrtnikov, kateri v zborničnem okraji 100 gld. ali še več pridobitnega davka plačujejo, od slavne trgovske in obrtne zbornice /:a kategorijo velike obrti predlagano število treh članov, katere ti volijo previsoko, namreč volita naj se le po dva čl^na v tej voblnej kategoriji. c Dalj« prih )
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j u b I j a .ui 19. aprila.
Cesarski patent, s katerim se bodo razjmstili deželni zbori, katerim letos volilna doba poteče, objavil se bode sredi maja. Nove volitve bodo pa v juniji in juliji. Vse oči so obrnene na Moravsko, kako bodo tam Upale nove volitve. Čehi morajo pridobiti tam 20 deželnih mandatov z nova, ako hojVju imeti večino. Češki listi upajo na zmago.
Cenilo društvo za povzdigo narodnega šolstva, Matica školska" izdala je svoje letno poročilo, iz katerega se rs svidi izredna delavnost tega društva, če tudi ui tako hrupna,  kakor je delavnost nemškega „šulvereiiia*4. Matica se ne bavi samo z ustanovljenjem  ljudskih in  meščanskih šol, a tudi z osnovanjem višjih u'"nih zavodov, obrtnijskih šol in spodnjih gimnazij.   Nadalje društvo tudi ustanovi j a ljudske bibl.joteke. Do konca 1883. leta je društvo osnovalo 34 biblijotek. V Opavi je ustanovila spodnjo gimnazijo, ljudsko šolo in otročii vrt, v Brnu devet otročjih vrtov, katere obiskuje sidaj 707 otrok, v Bretislavu otročji vrt, katerega obiskuje 75 otrok, v Iglavi ljudsko šolo s 7 oddelki (499 učencev), v Olomuci otročji vrt z dvema oddelkoma (143 otrok', v Znojmi otročji vrt z dvema oddelkoma (135 otrok), in trirazredno ljudsko šolo (205 otrok), v Kromlovu otročji vrt z dvema oddelkoma, štirirazredno ljudsko Šoto in obrtno nadaljevalno šolo (vkupe 348 učencev), v Zatiči otročji vrt (82 otrok), v Mostu otročji vrt (140 otrok),  v Duhcovu otročji vrt in štiriraz-redna šola s 515 učenci; v Toplicah otročji vrt (195 otrok) itd,   V 29 krajih je Matica ustanovila, 24 šol, 20 otročjih vrtov s 120 razredi iu oddelki, katere Obiskuje 7409 učencev. Poleg tega je pa to društvo tudi dalo podporo raznim občinam za gradnjo novih šolskih  poslopij in društvo „Komeoskv" na Dunaji, katero je osnovalo po velikem prizadevanji češko šolo v sredini cesarstva.   Tako marljiva delavnost za povzdigo narodne zavesti iu izobraženje naših severnih bratov je zares  posnemanja in priznanja urednu. — Nemški člare volilne komis'je za češko trgovinsko zbornico se nečejo udeležiti tega posla in hočejo, da se volitev za tako dolgo sistira, dokler ne odloči upravno  sodišče, je li nov volilni red postaven ali ne.
t ii a nje države.
Kakor .Pol. Corr." poroča, da hoče tudi Ona tfora stopiti v vrsto ustavnih držav, knez Nikita neki hoče sklicati ljudsko zastopstvo v Cetinje v juniji t. 1. Ta vest z ozirom na črnogorske razmere ni posebno verjetna.
Volitve v »olg"ar«ko narodnn sobranje razpisane so ni 27. maja (8. juuija), ožje- voitve pa na 3. (15.) J unij*, kjnr bi take bile potrebne. Vse tri stranke, ministerska, konservativna m liberalna se Že pripravljajo na volilni boj. — 01 f oslance taborov, ki so bili v Bolgariji n v Vzhodni-j Rumeliji za zjedmenje obeh bolgarskih polovic v>preiel je knez Aleksander 21. marca Vsjirejel je njih resolucijo, in rekel, da on kot Bolgar *»mi|»attzuje za zjedinenje, kakor knez pa mora z o/.irotn ua Bero-linski dogovor izreči, da čas zato sedaj ni ugoden.
Francozi so, kakor „National" poroča, v Hong IIo.i ujeli več k tajskih vojakov, katere skrbno stražijo, da bodo mogli doka^ti, da je res Kitaj udeleževal se vojne. Po poročilih »z Pekinua, je dosedanji predsednik državnega sveta princ Kung ua-domeščen s stnjcem cesarjevega oč»ta princem Chu-nom. Ker se pa pošlimi ni nikdar bavii s politiko, se to različno razlaga. Nekateri mislijo, da to po-mnnja, da Kitaj hoče kreu ti s sovražnega pota proti Franciji, kar tudi nekatera druga znamenju kažejo, drugi pa mislijo, da so tej spremembi povod samo čisto notranje zadeve.
Turška vlada je vsprejela demisijo grškega patrijarha Joahima in priznala za njegovega provi-zoričnega namestnika Agathaugelosa, ob jeduem je pa grškej občini naročila, da ima si postavno voliti novega patrijarha. — Na mesto Assun jiaše imenovan je dosedanji minister javuih del, Hassan Fehmi paša, ministrom pravosodja. Nov minister javnih del še ni imenovan
Dopisi.
Iz Celja 18. aprila. [Izv. dop.J (Če 11 udje čas imajo.) Naš namen ni, se spušati v polemiko s časnikom III. stopinje, samo označiti hočemo kakovost člankov takega revolver-lističa,  da ob jeduem tudi kolegijalno  povraćamo  priljudnost lističu „Deutsche VVacht", ki je odprla  rubriko „Aus der slovenischen Presse vvort- und sinngetreue Wieder-gabe   etc.  —  zu  Nutz,   und  Frommeu unseren Partheigeuo8seuu.  Pod tem interesantnim naslovom piše v včerajšnji številki ta listič: Vodstvo Spodnjo-Štajerskega sadjerejskega društva v Št. Juriji je v ,Sudsteierische Post" objavilo odprto pismo na gosp. grola Attemsa, da naj dokaže v svoji brošuri očitana sumničenje, da se to društvo jedino Je peča s politiko, ue pa z jabolki in hruškami, sicer se obžaluje to   njegovo   žurnulistiČno   sumuičonje.   Dalje piše listič: mi svetujemo gospodu grofu Attemsu, da mu ui treba brigati se za terjane dokaze in da je najbolje, če molči, [»osebno, ker se je to odprto jusmo poslalo na predlog g. Mihaela   Vošujttka,   kateri je to prouzročil gotovo iz kake^i političnega namena, j kajti ta ima pri vsakem svojem  dejanji gotovo le kak  politični namen v prvi vrsti  in tudi sedi zdaj v ravnateljstvu sadjerejskega društva jedino  te iz kakega j olitičuega uuineua.   (Zakaj so li Celjski gospodje permanentni udje vsake „Ortsgruppe", da so nekateri dr. GlančniK et  tutti  quauti  udje po 10—18 „Ortsgrupp", menda le iz tega namena, da podpirajo to vrsto  podjetje „Schulvereina"  in da imajo .Oitsgruppe" tudi udov,  sicer bi bile nekatere brez udov — in gosj>. Vošujak je ud sadjerejskega diuštva, da podpira podjetje, ki je po svojem namenu vrlo.   Zuauo nam je,  da je g. M. Vošnjak vzbudil idejo, da se prejšnje sadjerejsko društvo občine Št. Jurij razširi iu da postane Spodnje-Stajer-sko, kakor je zdaj. Potem takem je umljivo, da sedi v ravnateljstvu, ali ne? Vrla društva st" oba, sadjerejsko uči kmete gospodarstva a „Schulverein" reši hirajoče uemštvo ) Grof Attems bo gotovo ponosen na svojo plemenito zagovornico .Deutsche VVacht", ki mu ne more dati podatkov za zahtevane dokaze, ker bi mu jih po svoji tendenci iz srca rada privoščila, pa ker si misli jaz j"h nemam (ču bi le nekaj bilo — drugo se pa lahko izmisli) jih tudi on ne more imeti, mu svetuje ,molčiu. Če pa že tak listič Bve-tuje molčati, ima za to gotovo  tehtnih uzrokov in mi vemo, da napadajo to izvrstno v obte koristno uarodno-gospodarsko društvo samo  zarad tega, ker so temu na čelu vrli domoljubi. — Članek ."Wah-terce" svedoči toraj, da je govorica po Celji istinita, pO  kateri  se je  gospod  grof  Attema Celjskim gospodom   glede*  navedenega   sumničenja usedel ua  limanice.   Zaradi tega,   „molči!" Prijateljica „Deutsche Whcht", to bi bilo izvrstno ta tvojo rubrike „Aus der slovenischen Presse etc. zn Nutz und Fr o m m en unseren Pu.nheigenossen u ali ne? Si tacu-ises, filosofus manRises. Maks V.
Iz "Litiv 17. aprili. [Izv. top.] V 81. fttOv. BSlovenskega "Naroda" z dne 8. t. m. se v dopisu „1/ Krškega/ okraja 6. aprila" kritikuje poštna uveza mej Riidolfovim in Litijo. Pisatelj te kritike menda stvari/ ne 'pozna, ali je pa iz samopridnih na-
menov nasprotnik tej po'toej zvezi, kar se da sklepati iz njegovega predloga, naj se že obstoječej jiedne; postnej zvezi, doda še druga poštua zveza mej Rudolfovim in Lilijo. Da res stvari ne pozna, kaže n.m že sam poghd v poštno vožuo knjigo (Post-COUrshuch), kjer je točno iu jasno povedano, da je za Rudolfovo poštno svezo z Litijo histveue koristi, ker je le po tej Bveai možno, da pismu botiiai z Dun.iia, J)'disi iz Trsta veliko |irej pnhajajo v ftudolfovo, nego čez Krško.
Sicer pa govori za umestnost poštne proge Rudolf>vo-Litija in Zi njeno prednost pred ono, j>o omenjenem kritiku ]>red!agano zve,.o g Krškim /tasti to, da p va |>ioga že veliko let of>>tOJi iu daje ves ta čas jako d bro ttlttžila .-»voiemu namenu. Tovorna pošta iz L ti je čez Vagenšperk vo/i že sedaj, kar morebiti pisatelju imenovauega dopis*, ni bilo neznano, kar je pa v la.-tneui interesu zamolčal — v bodoče pa se bodo prevažali tovori čez Vagenšperk v še širšej meri, ker se je, kakor < ujemo, /a to že poskrbelo. Vug-nsperk v tej zadevi ua bode delal uikake ovire. S.Cer a»* bode pa za blagor svojega okraja izredno skrbnemu gosp. c. kr. okrajnemu glavarju Grill-u, ujegovej delavnost, kakor tudi sodelovanju mnogostransko izsušenega cestnega odbora načelnika g. Jeietiue gotovo posrečilo, da se bode dO sedaj prezimili Vagenšperk v kratkem času primerno preložil — Te vrstice so ue-pristrausk odgovor m začetkom omeujeni dopis.
Domače stvari.
— (1*res vitli cesar) Podaril je občiuaiu v Brauiški dolmi n« Goriškem za zgradoo ceste 1000 gld.
— (Dežeiuo kmetsko e n k e to ) sklenil j e včeraj zvečer ob 1/17 uri g, dež-iui giavar grof Thurn s sledečim slovenskim govorom: Slavna enkčtn! 1) lo je končano, nesveti iu sp.oh mnenja si. eukete se nodo prihodnjemu ueže.neuiu /.boru s poročilom v obravuavo iu rešitev predložili. Deželnega zbora naloga bo v teh nasvetih sklepati in primerno tUren ti. bodi si po jiotu postavodajstva, bodi si z upeljavo ali podporo dotičnih naprav, alt potom pouka. Od &2 povuoljeuih gospodov se je 50 eukete udeležilo, trije so pismeno naznanil., da jim ui mogoče priti« Uso]um so zuu niin možem si. eukete v imenu deželuega odbora iu v numu kmetijstva iskreuo zalivalo izreki. Gospodje so iz sune prijaznosti do kmetijstva, iz doinoljubuosti brezp<ačuo se težavnemu delu podvrgli. Zahvaljujem se al. etiketi za nje putnjotieuo delovaje in naj čestiti gospodie imajo za.e.>t, da dO delovali /a kmetijstvo oziroma za dežeio iu državo, iu to naj jih za trud iu piiue-šene žrtve vsaj nekoliko odskoduje. Bog daj, da bi naše delo plouonosuo bilo! Zahvaljujem se g, deželnemu predsedtaku, kater, je s svojo uavzočnostjo enketo počastil. Zjhvaljujem se slavuemu mestnemu zastopu, da je blagovoljno prepustil dvorano za zborovanje, gospodu Ljubljanskemu župauu pa za prijazne besede, s katerim je včeraj enketo pozdravil. Bela Ljubijanu, srce dežele, v katero uaš kmet rad prihaja, je bila iu bo deželauoui zmirom priljubljena in draga 1 Hvala tudi g. državnemu poslancu, Kluuu, kateri je težki iu trudapolui posel zapisnikarju eukete prevzeti blagovolil. Sklenem enketo (Dobro klici.) Deželni predseduik baron VViukier izjavi, da ga je veselilo se udeležiti eukete iu da se bode vlada ua sklepe iste ozirala, oziroma jih priporočala ministerstvu. Gospod dr. Namorš zahvali se g. deželnemu glavarju grofu Thurn u mej občnim odobravanjem za spretno vodstvo obravnav, ua kar je bila euketa koučaua.
— (Umrl) je v 16. dan t. m v Oseku naš rojak g. Andrej Kodne, profesor kr. nadgimna-zije vsled mrtvouda. Pokojnik bil je jedva 48 let star. Blag mu spuiniu!
— (Sokolov „j our-fixe" ) je danes zvečer v Šrejuerjevi pivovarni na sv. Petra cesti. Začetek ob 8l/a- uri. Reditelj je podstarosta g. Nolli. — Ker se bode razgovarjalo o prihodnjem javnem „Sokolovem večeru" in o izletih v Dol in Mozirje, vabi najuljudneje častite gospode člane „Sokolau in pevce Ljubljanske Čitalnice reditelj.
— (Iz Gradca) se nam piše: Iz prav zanesljivega vira poročam, da je tukajšnje c. kr. na mestnišivo ravnokar razposlalo okrajnim glavarstvom ukaz, veleč, da sestavijo takoj volilne liste, zadevajoče volitve v deželni zbor. Prvotne volitve vršile se bode že v začetku maja, a volitve same, že v začetku junija. Tedaj Slovenci pozor!
— (Kranjske kmetijske družbe) član v B., kateri pritoževal se je nedavno v našem listu, da je družba poslala .Kmetovalca" pod nemškimi adresami, piše min danes: ..Najnovejša Številka „Kmetovalca- došla j" v e»l krnj pod naslovi s slovenskim jezikom, ne več z nemškim. Tako raviu-ii,e navzoči naročnikom Slovencem je uljudno in modro. Da smo objektivni, prosim, zabelež'te to — spoznanje in spreobruerije!"
— (Druuvo zdravnikov na Kranjskem) zboruje 24. t. m s sledečim sporedom: A. Notranje zadeve: volite« poslanika k /bo u društva avstnjsk h zdravnikov v Brnu; zahteva se po pravilih navzočnost 12 članov, B. Predavanja: 1 dr. Schuster: „o hrani otrokJ;2. dr. Gregorift, asistent porodišne kliniki o Hasse-|a „pessarfutn ocelusi-vuni," 3. dr Kotanuth, sekun Jarij kirurg enega oddelka predstavlja boluika, katerega so i izverstnim D«pebotD operirali.
— (Iz Ptuja) se nam piše 18. t m.: Tukajšnji odvetnik dr. Stran la odstv. jen jeza 1 leto od advokacije. Ta vest j« popolnem resnična. Mi bi to neljubo zadevo ne omenjevali, a zdi se nam po trebno jo omeniti radi pol-tičmh zaslug tega moža za na^o nemško liberulno stranko. Ko je mož še v nas-in 1114 s i u županov« 1, bil je jednak turškemu paši. Slovencu nasproti veljal je izrek: „biegeu oder brecheu". Karakteristično |>a je tudi to. ima ta moi še danes upi.vin glin pri kra,ii m šolskem »vetu, pri okrajnem zastojiu, pri občini itd. — Včeraj (17.) zvečer ostruj-ila se je žeua tukajšnjega zlatarja G. Uzroki simioumora so ne neznani.
— (Pastirski list) svetlega biskujia J. J. S t ross m ay e r j a v Di Jakovem govori letos o krščanskem svetem zakonu O tem predmetu izjavil se je odlični mož v svojej okrožnici z leta 1880. Znknj se zopet peča z njim, Zi tO navaja v pastirskem listu sam tri razloge: a) ker se j« v BOpeAčini jioskus'io, postavno dovoliti zakone mej kri-stijnni iu Židi; b.) ker se ie hii/it Dj-.<kovega mz-rešil postavno akluien zakon, a se je mestu njega sklenil drug prottpost'Ven zakon ; c.) ker je jiapež Lev XIII. do k h tod Šk h škofov lita 1880 razposlal okrožnico i) vzvišenosti iu svetosti krščauskegtt zakona. — Kak'i je jiisnn ta list, kažejo besede, v katerih sl-viu ba-t.r toži tako-le:   „Še uikdar, kar
j pomnim, uesem a tako pečal jo v srci, s tako žn-S lostjo v du*i jusal kakor pišem sedaj to vrste. Zdi j se mi, kakor da ne bi jcs.tl s čriidom, nego Z gren-| kirni solzami in z mojo srčno krvjo ..."
— (Z poda v hlev) pa I je rganjar Uršič bs Ljubljana v Rudniku p.i Drageljnu, ko ju jdjun lezel včeraj ponoči po lestvici na jmd Danes zjutraj našli so mrtvega.
Čistiti gosp. urednik!
V 88. štev. „Slov. Naroda" kot domača stvar pod naslovom: „Illustracija k svobodi volitev" pri-obč.ena not ca, je, kolikor s« tjce moje osobe, izmišljena; i/.inišljeno je posebno to, da sem taz kedaj predstojniku neke pisarne ali komu drugemu dejal: dass der Herr Laudespriisident ihn bitten last, er moge nuf die Herren Beamten ein-vvirken, damit sie sich au der Wablerversaminluug betheiligen und ftir „Šukljeu stimmen." Na podlagi §. 19. tiskovnega zakona Vas prosim, da to v Svojem listu objavite.
V Ljubljani 17. aprila 1884.
Miroslav Schvvarz s. r., c. kr. okrajni komisar.
Telegrama „Slovenskomu Narodu":
Carigrad 19. aprila. Cesarjevič rekel je odgovarjajoč na nagovor avstro-ogerske kolonije in zahvalivši se za lepi vsprejem: Bodite si v svesti, da ste tukaj, daleč od domovine, po svojem vkupnem delovanji in složnem postopanji podoba naše države mogočnosti, da morate tukaj zastopati in reprezentovati Avstro-Ogersko. Z globokim veseljem poročal bodem cesarju, kako istinito patrijotična čuvstva sem našel mej Avstrijci v Carigradu. Mej navzoč-nimi zaorili so par minut trajajoči hoch- klici.
Carigrad 18. aprila. Sultan podelil je cesarjeviču veliki kordon Osmanije-reda z zvezdo v briljantin, oesarjevičinji pa veliki kordon Sef-kat-reda z briljanti.
Ilazne vestL
* (Mlad veliaan.) V uredaštvo časnika „Pesti Napio'* prišel je te dni mlad, jedva   ■> let
star mož, z "'menora Franz Winkelmayer iz Mathik-hofen-a na Nižjem Avstrijskem, ki je 2 metra in 33 centimetrov visok in 142 ki. težak Njegov prstan je tolik kakor zapestnica dorasle ženske.
* (It u s k a kahetinskavina) zadobile so precejšnjo slavo. Ne le, da so zabranila inozemskim vinom pr.hod v Rusijo, celo inozemski kupci že po« vprašujejo po njih. Zl.isti zaradi (ppa so na dobrem glasu, da nemalo drugih primesi, Katere se la pre-rude nahajajo v druzih vinih.
* (Število kouj v Rusiji) Po popisovanji kouj se je pokazalo da ima evropska Rusija brez Kavkazu in Finskega 19.63? 625 kouj. Tedaj pride na vsake štiri jirebivnlc* jeden konj. Vseh konj je v Rusi|i nad 2 1 000 000.
X=»OZiiT7-.*)
Binkoštue praznike, v dan 1. junija t. 1 , slavilo bode slovensko telovadno društvo „Savinjski Sokol" v naročji jirekrasne Dolenje Štajerske, v Mozirji,   sle.vnost   blagoslovlieuja   društvene svoje
zastave.
Podp sani odbor usoja si tem potom vabiti iiHJuljudripje slavna narodna društva, V84 odlične narodnjake naše, narod iz ožje naše domovine, kakor tudi bratski n.m narod iz slovanskega juga ter mile nam hrate na severni strani bivaioče.
Dragi rojaki! Udeležite se navedene slavnosti v mnogobrojnom številu, da skupno z Vami vredno proslavimo slavnostni dan in združeno delamo v l>rospeh milega nam naroda slovenskega, posabtf pa da si prizadevamo v prostem narodu utrditi pravo narobio zavfst. ter ga skušamo dovesti do pravega uaroduega prepričanja.
Slavna narodna društva, katera nameravajo Binkoštue pravnike udeležiti se shvnosti ola^oslov-Ijenja zastnve .Savinfskega Sokolu" v Motnji m se do danes neso še prijavila, prosimo iiaiuljudnej-, da bla^ovole svojo udeležbo iiit|<lul|<> cl<» 30. t. iKw.nun.ti slavnostnemu odboru v Mozirje, da mu bode potem mogoče pravočasno oskrbeti potrebne pr |)t:j,ve iii uredbe.
Za Znižano ceno po železnic, ki se za časa objavi, se je skrbelo.
Sj»ore;i slavnosti n znani se v kr-itkem.
Rali \o>nie iz Celja v M ziri«- iu radi slavnostnega banketa izvolijo naj se slavna društva in p. n. gostje o  pravem   ftasu oglušiti  nri starosti
,.Sa V niskegi Sokola" gosp. J.»si|)U Lijioldu v Mozirji.
Ne. zdravje! V Mozirji v dan 18. aprila 1884 I.
Slavnostni odbor.
*) Slavna uredništva slovenskih časuikov prosimo niijnljiidneje, da izvolijo ta puzi v ponatisniti.
•farne dražbe.
21. aprila. 1. eks. držb. J W. BtrekerjOVegA j>re-niakljivesa blaga, 43 gld., v njegovem atanovanji. — eks. držb. poa. Antona Lavriča v Travniku, 1186 gid., v Ribnici. — 3. eks. držb. tmv. Andreja Dermastjo i/. Ljubljane, v Ljubljani. — L. ekB. držb. graščine Maksimilijana VVald-berja pri Krškem, 85.607 gld , 40 k r. v Ljubljani — prost, držb. hiše ui pos. Franca Vilfana v Loki, pri njega hiši v Loki —
22. aprila. 2. oks. držb. pos. Tomaža Sidvona iz Srednj vasi v Radovljici. — 2. eks. drž.b. pos. Andreja Bevšeka iz Dvora, 33 gld. 4. kr. v Kranji. — 3. eks. držb. poa. Janeza Rusa iz Rulc Vode, 1610 gld., v Itilmici. — 3. eks. držb. pos. Andreja Vidmarja iz Kakilno, 4135 gld., na Vrhniki.
Meteorologično poročilo.
	OaH opa-/o vanj n	Stanje barometra v mm.	Tem« peratura	Vetrovi	Nebo	Mokrili* v mm.
4 l s	7. zjutraj '2. pop.' 9. zvečer	727 62 wiu. 724 67 mu. 72327 nm.	4- 86''(J .si. svz. 4-13-4JC si. svz. 4- 8-7°C si. svz.		obl. obl. obl.	17-OOh. dežja.
Srednja temperatura -4- 10-2°, za 09° nad normaloui.
ID^ncVjslca, borza
dne 19 aprila t. 1.
(It. vir no telegra6ČDO poročilo.)
Papirna ronta..........
Srebrna renta .... .....
Zlat* n i nn........ • •
5°/0 i naivna renta.........
Akcije narodne banke .......
Kreditne akcije...... . •
l.ttlllloll........ .     . .
S.ebro ............
Napol. .........• •
C ar. cekini.........• •
Nemške marke .......
4°/0 državne Hroćke iz I. 1S54   250 gld. Driavne »re6k« it 4. 13*31. 100 4% avstr. zlata renta, davka prosu. . Ogrska zlata renta >">" ,......
n papiniK renta ■■> t ..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/# . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. flSU *lati »*8t- u>ti . Prior. oDlig. Eliubetine zapad, železnice Prior, obfig. Ferdinandove tev. ieleznice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfov« srečke.....1° »
Akcije anglo-Hvstr. banke .   .   120 , Trauiuiway-druit velj. 170 gld. a. v. .
79 gld. 90			kr.
81	r	—	■
100	a	7o	a
	■	40	a
849	•	—	•
821	■	10	m
121	a	45	m
9	» a	637.	a «
6	•	73	■
59		40	•
123		75	a
171		25	a
100	*	60	a
122	t	15	
91		65	■
88	•	40	■
104	a	50	•
114	a	25	•
121	a	25	m
108	m	30	W
106	m	75	m
176	%	75	m
19	a	50	m
120	m	'JO	a
214	m	70	
Dve novi lepi hiši,
a hišno opravo, v Velikih l.u*if*»li* v katerih jednej je gostflniea in pole^ nje mesnica se dadu v najem ali se pa tudi pod ugodnimi pogoji prodado. Kupci naj se oglase pri Antunu Orcbenen, mesarji v Velikih I »*-*i«ah -t. 5. (262— 1)
Mlad pes (Rattler)
srednje velikosti, ki Bluša na ime „Rubi" in ima marko štev. 288» se je 11 trobil Zgrešil so je v Kosezu in se menda obrnil proti Dravljam. — Kdor ga dobi, prost se, da ga odda proti primerni nagradi pri €1. TttnnleB-a* I>uuMJ»ka ceata «1. (263—1)
S tem si dovoljujem naznaniti, da sem prevzel j v hotelu „pri Mali«!** („Stadt Wien*) poprej pod £ tvrdko Calderaris nahajajoče se
lasničarstvo in brivstvo i
in sem vse na novo opravil ter se bodem prizadeval E
a točno postrežbo pridobiti zaupanje slav. občinstva. £
|V Tu se vsprejemajo tudi laaničarska dela. ix
Z veleBpoŠtovanjem J
Oton Fctich Frankheim, ?
(261) lasničar. ^
■v Muzikalni pouk.
S tem udano naznanjam čast. občinstvu, da bodem s 1. majem počenši dajal poduk na klavirji in goslih, petji, enBemble vsake vrste, v kompozicijah in muzikalnih znanstvih. Gospodje in dame, kateri žele takega pouka, blagovolijo naj kaj več poizvedeti pri uredniku Muller-jn, Gospodake ulice it. 12. (242—2) Z velespoatovanjem Max Karpa, kapelnik deželnega gledališča.
0.k. privilegij jfe za ztoljžanje šivalnih ?£W strojev.
v Ljubljani, Hotel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje, (tu—ll) 6 letna garancij a!
rodu k brezplačno. Na mesečne obroke po 1-5 gl.
I*«»l
JOSIP MUMCHAR
v  I, i ul >1 i: i u i. '/.iilovshe ulico »St. <J
priporoča svojo bogato zalogo    (178—6)
za gospode, dame in otroke,
dobro in elegantno izdelane, po najnižjej ceni.
LR, J
ce &t. €5, ■
o    (178—5) ♦
••4
Izvrsten med
(garantiran pitanec)
v pleliastih škatljah po 5 kil (kila po CO kr.), $ škauja 30 kr.
• ae dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi
• plači pri
S Oroslavu. IDolencui, S
5 svečarji v Ljubljani.       (207—B) Z
lottttim^ioatiftfia—■••»——al
t Umetne                  (32—29) ♦
I zobe in m®%®w$®, ♦
♦ ustavlja po najnovejseni amerikanskom načinu J X brez vsakih bolečin ter opravlja ]iluuibovanJK in *
♦ vse zobne operacije ♦
% zobozdravnik A. Paicliel, ♦
£ poleg Hradeckvjevega mostu, I. nadstropje. o
kratek in v dobrem stanji, — pripraven za začetnike — proda ne po ceni. (257—2) Kino tisk a ceata h. si 6 v pritličji.
Pristaš slivovka:
gl. 39   1883. leta bel* vin« gl. 10 n 50   1879.  „ „     „ 16
„ 30   Pristni vinski je»ih  „ 9
prodaja po hI. (224—3)
•lov 14 c-.i v;*i£ na v l*tu f i. Štajersko.
1883 leta slivovka 1878. „
1883.  „ troplnee
-w ?v—
Važno za gostilničarje!
Podpiaani naznanjam, da imam v zalogi, kakor A vsako leto, vsake velikosti S
ledenice (Eiskasten),
v katerih se dado dobro hraniti jedi in pijače; tudi popravljam stare in zamenjam z novimi.
Vnanja naročila izvršujem takoj in točno.
Janez Podkrajšek,
(212—3) v Ljubljani. Trnovo it. 10.
C. kr. dvornega zobozdravnika
Anatherin zobna in ustna voda.
AVien, L, Bognergasse Nr. 2.
Jaz sem Popp-ovo anatherin ustno vodo pri jako velikem številu mojih pacijentov pri boleznih zob in v ustih z izredno dobrim vs pehom rabil, ker sem bo o njenej kemičnej čistosti preveril.
Tudi pri kroničnem kataru deluje jako dobro, ako se namažejo bolni deli ust. grla in vratu s Popp-ovo anatherin ustno vodo.
Dr. Hainzbauer,
(214—1) cea. svetnik, emer. profeaor.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoozv, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant. Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P, Laasnik, Terček & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škofjej Loki: 0. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Krškem: F. Bomches, lekar; v Idriji: J. Warta, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Novem mestu • D. Ri.;-zoli in J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v Jiadovljici: A. Koblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Crnomlji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajlu: P. Osaria, lekar.
IVAN SOKLIČ, prej A. PRIBOŽIĆ.
P
6
■
u
Q)
*H
ti
a
Bruseljskih klobukov.
' Podpisani priporoča si. p n. občinstvu veliko zalogo vsakovrstnih
klobukov za gospode
od 1 «1. ho Ur. višje; klobuke mm deeke po 1 gl. do 1        .-»«» kr.; svilnate cilin«
dre po 4 gl. »o kr. — Dalje imam v zalogi:
srajce in spodnje hlače za gospode, vratnike, kravate itd.
Vnanja naročila izvrše se točno.
(132—8)
IVAN" SOZLIČ.
3
£  v Ljubljani, Gledališke ulice št. 6.
pere in prenareja po najeh'frantnejih in  novib modelih in po najnižjih cenah, (222_H)
j±JSJ± MER JX3Jb4I<X
»v. Petra cesta tit. 2» v Ljubljani.
i   FRANC ŽELEZNIKAR,
^ lcroJn6 v 1 . | n I >l| u u i.
A ae priporoča
i za izdelovanje oblek
^ po nnjnovejilli PariAkili jotirnallh. rr
^ Za p. n. naročnike ima tudi razno blago po naj- C ^ novejših vzgledih na razpolaganje. (227_3) £
kakor:
večna detelja (Luzerner), živinska velikanska pesa, domača detelja, kakor tudi travna poljska in vrtna semena,
katera so zaneNl|ivo Uniji vu. Be dobč po najnižjej ceni pri pDdpiaanem. Poštna naročila se hitro razpošiljajo, kakor tudi drugo mnogovrstno blago se brez ozira na dobitek preskrbuje pri (170—6)
Petru Lassniki v Ljubljani.
Od sveže napolnitve 1884. leta došla.
Radenska slatina (štajerski Vicliv).
Ta slatina je mej mnogimi kislimi vodami neoporekljivo jedna najvažnijih, znakiti eelo najboljša iz vseh.
Nema samo jako mnogo ogljenčeve kisline v sebi (ter je zaradi svojega prijetnega kiselnastcga okusa priljubljena in mnogo zahtevana ItUCUl pijača', nego se nahajajo v njej tudi najizvratnejše snovi alatinske, posebno alkalije, v veliko večjej meri, kakor pa se dobe pri večini drugih mineralnih voda.
Z ozirooi na obilnost njenih stalnih in izhlapi ji vih osnovnih del more ao jej samo Hi lin staviti v spored, pa tudi ta ..kralj vReb. n;itronovih kialie" ne dosega njene mineralne vsebine. Zbog svojega lithiona je ta slatina celo specijaliteta, ali drugače rečeno: mineralni vrelec, kateremu ni paru. Izredne je uspešnosti pri boleznih v mehurji, kamnu, B ightijevein spridenji obistij, pri želodčnem in črevesnem kataru, zlatenici, zagnjetenemu drobu, naduhi, sušici, pri otečenih bezgalkah, krofu, trganji in protinu.
Ker jo ogljenčova kislina njuna glavna snov in topilo ostalih, priporoča ae tudi kot hladilni pitek s svojim prijetno kiselnastim okusom in obilnimi penami in z lastnostjo, da obdižuje svoje pline, tako da ima, če prav se razpošilja v steklenicah, so pretresa in dolgo časa hrani, več takih izhlapljivih snovi j v sebi, ko druge mineralne vode. Celo otioci jo radi pij<i, bodisi samo ali pa z mlekom primešano. Z vinom ali pa s citro-noviin sokom in sladkorom pomešana dajo zelo prijetno, jako penečo ae pijačo, katerej pravijo ,,111 ineralHki šampanjec".
Radenska slatina ostane celo na dolgem potovanji po morji in po veeletnej shrambi popolnem dobra in pitna.
Glavna zaloga za vso Kranjsko
jo pri
1^ «3 i-<I i 11 li 1 i ti 11 JEPlaii.tz;-ia,
targ-©"vcvi. -v Xj5-va."rolja.n.I na Statrem txg-a..
Nadalje imajo še zaloge: V Rudolfovem Adolf I'nusrr, v Ribnici Irun LumIii, v Žužemperku I>oiu. Ilereaul, v Litiji Ivan Wukouigg, na Vrhniki <«. Oolob »1 C, v Postoji ni A. Lavreiiele, v Škofjej Loki Ivan Nep. l*lautz seu., v Zagorji Andrej flih. !«-■«-. v Višnjoj Gori Anton Stepec, v Kranji A. Onursii, v h/.iri F. Oniersu, v Vipavi A. Uitrivli, v Kočevji Edvard Hofuiun, v Toplicah zdravilni in k«>i»ulni zavotl. (2*JO—1)
H. HAUPTMANN,
j v semeniškeiu   ;poH»lopji   v  i-Jnl>Ijani, j
priporoča svoje do sedaj kot najboljše priznane
oljnate barve, firneze in lake
in prevzame
vsa pleskarska dela pri novih stavbah
po najnižjih cenah. (202—6)
FRANZ JOSEF BITTER QUELLE
„prijeten in priročen  lek za seiščeiije."
Prof. VALENTA, Ljubljana.
.,ne prou/rofia nolienili težav."
Prof. pl.BAMBERGER, Dnnaj.
„je uspešneje, kakor dru^e grenčice."
Prof, LEIDESDORF, Dunaj,
Zahtevaj se vedno izrecno: „ F RAN-J OSI PO V A GREX€ICA". Zaloge povsod. "W   (136—6)   Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
Iz&atteli in odgovorni urednih:: Ivan Železniknr,
Lastniua in tisk „Narodne Tiskarne".