«ri> * j i»aw
SLOVENSKE
JEDNOTE
S'"*
Uttdnilki in upravsiikl prs-•tort: 2S8T R. UwndaU sv.
-r—
OfflM Of p««UU< atlon: aes? flo. l.»ww<inlr a v o.
Toltptotuit l4twu«lulv 4(VSA. ^ ■ ■ &
i^^^uSt^LTt: tTTJX&JSSUtWt Chicato, III., torek, 20. aprila (April 2QtfO 1920. ^"ttlZ *4 °° STEV.—NUMBER 93
(No. 141) >utk«rM hftUAM •! 0«tob«r t. lflT
, m fiu
Fmi Offic« •« CkicAf«, lllla«U.
•f IU
v
f--—1--
KEWANU JE MIR! VOJAŠTVO OSTANE.
VRLKBIZNlftKO ČASOPISJE SUMNIČI STAVKARJE
Sklicuj« se na izjave bisnismanov in profiUrjev.
Chicago, 111. — VelobizniSko časopisje poroda, da jc v Ke\vanu mir, odkar jc tje dospelo voja&tvo, da vzdržuje red iu mir. Taka točila ko hudobna, ker imajo namen obuditi pri čitateljih mnenje, katerim niso znane razmere v Ke-wsnu, da ho se tam vrnil? veliki izgredi, preden so tje dospele voja škc čete. Kavno to ftosoplsjc pa poleg ho povdarja, da vojaške čete ostanejo v incstu, dokler razmere ne pos1am'jo normalne, ker se me-rodajni faktorji v mestu boje, da takoj po odhodu iz mesta nastanejo zopet nemiri.	, - Delavci v tovarni Wal\vorth '.Manufacturing kotnpanije so bili le od 15. marca na stavki. Kompa-nija se je posluiila taktike, kakršne se poslužijo vsi podjetniki, Hi ho nasprotniki delavske strokovne organizacije. Najprvo je kompanija poskusila delavce izstradati. Ali pričakovanja kompanijc se ni-m) izpolnila. Čimdalj je .trajala stavka, toliko tesnejša je postajala solidarnost ined stavkujočimi delavci, poleg je pa naraftčalo prepričanje, da zmagajo zanesljivo, če ho nekaj Časa ostanejo solidarni. Kompanija je spoznala končno, da se je zmotila v svoji taktiki in da se izstradanje delavcev ni obneslo.
Treba je bilo, da sc nekaj zgo di. Kaj t Umetnih nemirov je tre-Im, <es, da utavkarj* groze in
BMHmm, PMtauUr G«MNI.
nov Švedski zakon ji oo
spodarsko 1ZJEDNA
ČIL KTOŽA IN ŽENO.
»toekholm, ID. apr. — Obe cbot tiici Švedskega uarlamenta sta sprejeli z veliko veČino nov leni-t veni zakon, ki postavlja moža in Ženo na enako gospodarsko stališče. Mož ni več edini gospodar, temveč mora deliti premoženje s soprogo in nima pravice razpolagati z ženino lastnino. Žena je po stala gospoda ritk o neodvisna.
—-
KAOS NA ŽELEZNICAH JE SE BOU ZAMOTAN.
v k
bratovščine so imojuči-■ le praznujoči tomz-" ničarje. ,
FRANCOSKI ČRNI TEROR V PORENJU.
Oorostasna hudodelstva afriikih divjakov, » katerimi franooski imporialisti "rešujejo" oivt-^ ^rfliiacijo. JI
4 •
zločini 80 nepopisni.
predsednik wilson je proti temu, da ii 8r BI dobilf skadeh
London, 18. apr. — "The London Daily Herald" je objavil seri-jo člankov izpod peresa Kdo Morda, znanega publicista, ki je . več leti odkril barbarstva bel_ _ skih kolonistov v afriikem Kongu. Topit se Morel bavi z nezaslišanim barbarstvom francoskih črnokož-nih čet, s katerimi ,je Francija "osrečila" Kvropo. Francosko in sploh zavezniško imperialistično časopisje molči o teh barbaraivlh,
San Remo, Italija, 1». apr. — Ameriški poslanik R. 1'. Johnson v Italiji je danes izjavil, <la ho predsednik Mftlsbh protestiral proti načrtu za rasdelitev Albani-1 in da Srbija dobi Skader. WII-spnovo Ktaliftče jc, da se Italijani in Jugoslovani ne smejo naplača ti na račun Albanijo sa medsehoj ne izgube v Primorju in v okolici
Železničarji so ponovili sklop, da toda našli so se možje, ki ne «iore-
se no vrnejo na delo, dokler njih zahteve niso I jete.
i O /.Rodi, je pa Jreba zahtevati vo jafiko pomoč.
In res se je zgodilo nekaj. Kaj pa? NVkdo je pred ataVkokazom streljal z lovski) puško, da tttU jc delal strah. Neki kompanijski po-lieaj je bil oprasnjen z opeko po Klavi, da so lahko', rekli, neki strajkar je tega deputija udaril po glavi.
Nemiri so bili sicCr vprizorjeni nerodno, kompanija j«' pa le dOSe-' itla, ksr je hotela. Šerif je takoj brzo javil podgovernerju Oglesby-ju, da je treba poslati vojaštvo. Vse se je zgodilo šele po končanih volitvah, ker bi dogodki vplivali, če ifse odigrali pred primarnimi volitvami, sla bi bil izid volitev imhIo drugačen.
Zdaj je vojaštvo tam, delavci se pa vseeno niso vrnili na delo. Kompanija je zopet spremenila svojo taktiko. Pričela je v vele-bizniftkem časopisju pripovedovati, da mora vojaitvo oatati v Ke-wanu, ker »e je bati, da nastanejo nemiri, če odide iz meata. Tudi ta propaganda ima svoj namen. Kompanija bo fie eifkrst. poiaku-Mla svojo srečo. Poslala bo križem Združenih držav agente, ki lK»do delaveem pripovedovali, da lahko v Kovann dobe delo proti i/rednQ visoki tne/di. Agentj«- bodo seveda /»molčali, da ho delavci stavkali, ker je kompanija pla-čevala Vrenizko mezdo in ni hote la priznati organizacije. . To je poizkus kompanije, Če se obiiese, ho seveda kompanija zma-uala, čr propade, se bo morala kompanija podati.
To je vzrok, zakaj wlaj velebiz nitke časopisje tako veliko poroča o Stavki po nalogu gospodarjev dasiravno je preje «*»loh molčalo o stavki, ko je bila njegova dolžnost, <ia poroča, da je v Ketrano »stavkalo tri ti*oč delaveev™
Chicago, IU. — Praznujoči Že lezničarji «o izključeni ic bratovščin avtomatično in. nekateri ao-dijo, da ta akcija pomaga zbolj-iati položaj, ker boaa železniške družbe lahko naatavile nove ljudi. Dogodki pa seveda govori drugače, ker se novi uslužbenci nc >rjuče delu na velikih kolodvorih <ar čez noč in tudi ni lahka reč nadomestiti vseh železniških u-HluŽbeuee\v ki. ko odpovedali delo. Železniški ravnatelji prikazujejo stvsr seseda v drugi luči in Hočejo dopovedati javnosti, da so take spremembe igrača, kajti zakljuČi-i so, da ne priznajo drttaih želez-rskih organizacij kot bratovih ^ i	i* **	Vplival na -MlhžbaM^ ki sf>p+ dali" rezignactjt," pa (T51cszujc sklep ,ki so ga osvojili. Sprejeli ho dve novi in važni zahtevi:
L Da železniftke drulbe prizna-jo "Čikaftko zvezo oglb^liščnih čuvajev kot glavni faktor pri vseh pogsjanjrh vseh zahtev, ki s<* tiče-
jO premikftčev in og|baliHčnih ču-
. ' <
2. Železniške družbe ne smejo nobenega železničarja r zapoatav-jati; ki je odpovedal Službo in če se vrne ns delo, mu mora biti Atc-ta starostna pravica. • *
Čc bo prva zahteva sprejeta, tedaj preneha eksistirstM"£evero. amerifcka unija ^romikačev.0 r Kskinih pet sto članov te organizacije je obdržavalo shod v ne, (feljo zvečer jn so Menili s 423 glasovi proti 47 glasovom, da iz-roče denar organizacije novi or-gani/aeijl kolodvorskih vslužhen-cev.
Brzojavke, ki prihajajo iz raznin krajev in na katere se ni zanesti, da so resnične, slikajo položaj v različnih barvah. Nekatere t>rzo-Javke poročajo, da so kolodvorski uslufthcnei zaključili, ds se ne' vr-nejo na delo, dokler zahttve ne bodo sprejete, od drugje pa poro-čajo, da se počssi vračsjo ns delo.
ČE OMUI VFUVBN PODJET
m... ®||f^ ]
Chicago, DL - Včeraj jt p*M vslo ob dettetih doH«*™4 dvsitajst niiljooov telefonskih sparater z« eno minuto, ker je nmrl Theodore X. Vsil, firedsednik rsvnateljstvs American Telepbane k«o»paniK X petek
Tako ae zgodi, kadar umrje vplive« podjetnik, d« je razlika <l*lavč#vo in p«ijrtnikovo >01H jo menda sat o, ker so po KH-"tovili naukih bratje vai ljudje na
WH • - - A-- - .
jo več molčati in ko pride straAna resnica na dan, bo zasmrdelo do neba in ponoana Francija, "sa-fičitnioa civilizacije in demokracije", bo udarjata a pečatom naj večje sramote. Jean Longuct, voditelj francoskih socialistov, jc potrdil Morelova odkritja kot resnična in je izjavil, da bodo socialistični poslanci spravili straSno afero na dan v parlamentu.
Morel pi«c:
"Prejel sem nepobitne informacije, da francoeki militariati počenjajo nepopisne ibestijsnoati nad belopoltnim ženstvom, ljudstvom in oivilisacljo sploh. Francoski »i-litaristl so med vojno sprsvttf.na bojišča na tisoče primitivnih afriikih barbarjev, ampak to jim 4e ni bilo dovolj in danes Jih poi-Siljajo po 'vsej Evropi, kjer jo njihov imperializem v nevarnosti.
howat oprolčin, navdu seno sprejit 00 RUdarjev.
Pittsburg, Ksns. — Aleksander Howst, predsednik premoga rske organizacije, je bil v nedeljo s tre-mi drugimi unijeklm odborniki iz-puftčeii iz zsporov ,v Ottswi proti poroštvu. Vol tisoč radarjev je priredilo velik javni **** Franklinu, na katerem je bil Ho-»vst nsvdu*enp sprejet. Htgvty» JO,nOO rudsrjev se| nadaljuje.
davi
KAJ SL0tI V DANAŠNJIH DNEH SA TIKANJE ČASNIKOV
Ei ''	* t
I.Kano^ Wls. - Pomsnjksnje likovnega papirjs občuli t«dl to-kajinji list^"Kemjiha B^ren.ng NVirs", dasiravno nakladi tega li-fttM znaAa le *est tls#č istisov na dan Ker izdajale^ liata ne »*re •ft.JI.ill tokovnega pspirjs za no-£2. eeao. - je odločil d. bo ti-skal na papirja, ki sMJH savijanje, doUer »r ««a p^rja NVjM^ti-kal^l na te« jjsplrju skosi ve* dru.
' .	...'	i M , £
|8BFWpn*Vde^ imsjo JMMS Turtkem in v Bolgariji, Miriji. gornji Slezlji In povsod, kamor k treba poslati francoske četo, ki oprsvljajo službo . mednarodnih kapitalističnih žandarjev. ,
Največ teh divjakov je pa vpo-slenih v nemikem Palatinatu, to je v okupiranih krajih ob reki leni. Kakor sem izvedel, je tam okrog 40,000 zamorcev iz Senegala, Maroka in Alžira.
' Divjaki so post sli pravi črni teror sa prebivalstvo, s najbolj la-lostno In sramotno je to, da se črnt teror izvršuje po popolno zalčito francoskih vojaških poveljnikov. Črnci napadajo ženske in nI gs dneva, da nc bi nemoteno In na najbolj zverski način posilili večje focvilo nemiklh deklet in len. ?o-leg tega ubijajo neoboraism moike, ki skuftajo braniti iene, ropajo in kradejo kot srske .ter rs z fiirjajo apolne bolezni med nesrečne ljudi. Čast ženstva In življenji človeka v Palatinatu je danes toliko vredno kqt je b^o pred dva tisoč leti — in to jc Francija dofo čila v takozvani mirovni pogodbi t
Podrobnosti o zločinih jc nemo goče popisati, ker niso za tisk A mpn k fb Ae ni vse. Francoski mi-I it ari ki i bi radi preprečili napad« fn poailstva nesrečnic s tem. 4a so lagalisirali spolno rasmsrje mod črnci in namikin ženstvom; poni žsli so žene ns nivo pnmtitutk Valutno razmerje med frankom.in marko Igra veliko ulogo. Določili so ceno dvsjset frankov za pt*H stvo in to je ISO nemiklh mark,
V dolini Haar imam nebroj prič ostudnih tločinov. Zadnje čase jc izrfinito veliko Itevilo mlad. i deklet, katerih trupla so bila naj dena v reki. likalnim občinskim svetom je ukazano, da »ortljo skrbeti ts bordele. da se Črnofco/ ni vojaki lahko * zabavajo". Mesto
Kaarbrneeken jr Že potrolilo
70,000 mark za vzilrževanje pr«>-Htitutk na povelje francoskih veljnikov Ko je Inpsn neke obči o« povedal Franeozom, da občina ne more is svoje blagajne dsti denarja za bordol. mn je fram častnik zagrešil« da ga postav, prod vojno soditfe a čmeem da bo dovoljeno iskati žanake po hlftah. na to grožnjo sa je Inpsn s»vede ndal hm ugovora
VoHka število deklet, ki ponta nejo irtve strUkrii divjakov. )e IzvHUlo samomor . k.
(Dalje aa 3. straai.)
ALUA ZAHTEVA J PRIZNANJE SOVJETOV.
"Velika trojica" v Ban Romu si boli glavo, kako bi bil volk sit in kosa oela.
JUGOSLOVANSKE DILIOA-OIJE MANJKA.
LSE . i* jm	i	». »
8an Remo, Italija, 19. apr. — Danes je bils formalno otvorjena konferenca.vrhovnega sveta in kpt se porols, je turlko vprsža-nie prša točka dnevnega reda. Nekaj se tudi govori, da se je veli-
ka trojica zedinila, da zavezniftke čfjte okupirajo dolino Ilnhr in b-stanejo tam dokler Nemčija nc risoroži armade. V Han Remu nI nikogar, ki bi imel pooblastilo od amerlika vlade, da sme zastopati Zdruisnc države. Jugoslavija tudi niaut zastopnikov.
l^mdon. 1». apr. - U svtentič. nih virov se poroča, da bo italijanski ministrski predsednik Nltti fte daaes zahteval na konferenci vrhovnega sveta, ki jc bila otvor-danes v Ban Remu, da liga
* aplobuua pripo«^ w
jctslso Rusijo. Nltti smstra, da je
mir s ruskimi sovjeti edina rcll tcv evropskega gospodarskega >robk>mu in v ta namen bo impei v m- Mile, da pridobi Franeljo na svoja stran.
Daaga važna vpraftanja poleg Rusije na dnevnem redu konference vrhovnega sveta so s turlkl kaos. angleiko-franeoska-nemika meiatiica in jadranski problem. Angleftki ophzoval^i pravijo, da bo Turčija dal« največ opravka; kajti tam se nsjbolj križsjo sngle-Aki hi francoski interesTDa bodo turike de|He Sirija, Palestina, Arabija, Mezopotamija in Armenija odrezane od otomanskegs ee. ssrstva. o tem nI več vprašanja, toda veliko vpraftanjc je, kdo dnbi te dežele. : r
Man Remo. Italija,' 1». apr. Diplomatični oder v tem prekras neia italijanskem mestecu na obsll Sredozemskega morja je priprav-I jen. Konferenca "velike trojiee" u ostalih zaveznikih zsstopnlkof sc vrši v dvorani gradu De Va-ehan. ki se imenuje "Peradll". Llofd Oeorge. Nittl in Mlllersnd ho imeli že včeraj prrlimlnsrno konferenco, ds sestavijo program. Po konferenci ao izjavili, da m bodo govorili s čssnlksrsklml po-roče vale i med potekom konferen* ne. Nek s j se govori, ds bo sngle-ftko-francoskl spor glotlc Nemčije prvi ns vrsti, drugi pa pravijo, da tio turiko vpralanje. Velika tro-j i ca bo imela dnevno dve seji.
Angleži, Francozi In Italijani ro napolnili tri velike hotele, DrugI proatori so oddani Belgijcem, (Irkom in Jspoucem. Pričskuje sc, da -pridejo tudi tuniki dclegsi je, ki «labi' mirovno pogodbo. Jugo Hlovsnske delegselje la ul bilo tu kaj v nedeljo. AmertAkl poslanik llobert V. J<»hnson v Hlmu Jc bil tudi tu. toda rekel je, da nI v no-I »eni offrij*lni svesl s konferenčnih!; razume se, da bo predsednik \Vil.on r« dno «4>veičen o razpravah in flB^jučkih '
BANKIRJI SO VRGLI MASKORAZ OBRAZOV.
pokarali to, kakaj »0 SI potboovali za prikra NITI V DNIVNI svit LOU.
rrt' 'TTTJJJMv-jt —	i r	— ■» -......V
Bančnim usluibenoem so podalj. žali delovni čas ta sno aro.
OhioafO, m. — Bankirji SO *>d vrgli masko in pokazali javnosti, sakaj ao saiitevali, da ao pomakne kazalce na uri spomladi zs ono uro naprej. Svoj namen so dolgi) časa prikrivali s lopirni. frazami, da so sgasani delavci pot robni po trdem delu v tovarnah voč solnea. To sc pa dosole, uko delavci zjutraj prično eno uro preje k delom, zvečer pa uohajo delati eno uro preje. To «>esem je po na v lo veleiuzni&ko časopisje v v varijaeijah. Delavski voditelji so svarili prod to pesmijo, kajti vMe-bizulAki listi niso Ae nikdar pripo-ročsli nobeno reforme, ki je koristila delavcem, če niso imeli od nje privatni interesi velikega dobička.
Maj se je pokazalo, da jc "či-kaika delavska fcdoracija" ravnala popolnoma pravilno, ko jc protestirala proti mestni odredbi sa prihranitev dnevne avitlobe, ki jo je velfftisnitko časopisje prijK)-ročalo s 'pravo cigansko zgovornostjo, Bančni interesi so dolgo časa skrivali pravi riamen priporočila, ki jc prihajalo od »jih s pravo barva so priill na dan, ko so se prej?ričsli, da-Jim prav nič n« pomftga, Ae igrajo skrivalnice. Seveda ni to priznanje prillo čez
IZDATKI AMIRI&KI VLADE ZNAŠAJO DNEVO 18 MI-UONOV DOLARJEV.
Washu.Hion, I) C Letni izdatki vlade bodo po mnenju u-radnlkov zakladuUkega depart-menta zna&ali koncem fiskalnega leta vsoto 760,000,000 ali 18 mi. Ijonov dolarjev dnevno. V zadnjih devetih nieaeeih je vlada izdala $T»,02H, 17(1,000. Tukaj pa niso vitelc razne aprovlzaeijc, ki jih je dovolil kongres.
noč, stnppk je prillo Nsj^sijokall v vel ^
In bsnklrji, ker bo borsa v V(u»ku dve uri preje odpHs, kot v Chieaga. H to jokavoztjo so hoteli pritisniti ns mestne očete, da sprejmejo odredbo za prihranitev dnevne svitlobe. Joksvftst nI po-magsla, kajti strokovno organizirano delavstvo je proti tej odred? bi tako odločno protestiralo, da mestu S očetje niso i dvomili niti eno minuto, kaj strokovno orgs-uizirsno delavstvo zahteve. 1» prav ap nsvsdno mestni očetje napram tsklm delavskim zahtevam gluhi. Stvar se Je odigrala ob času Volilna kampanje za mestni ob-činski zastop in tako so bili mestni očetje saj začaano prisiljeni po-slulsti glss strokovno orgsulzira-nega delavstva, Čeprav so mogoče v svojsm sreu sklenili, da ae dajo za zshteve strokovno orgsni-zirsnegq dele vst va poftenega gro fia, kadsr mine ucvaruost zsnje, ds mogoče propsdejo pri volltvsh.
Tako se je zgrnili", <U je bankirske zahteva po prihranitvi dnevne svitlobe psdls v vodo.
Bftnčnl in drugi densrnl pri vst ni Interesi so .#pf*videll, ds letisi uc opravijo nič, fie so vrgli krln-ko od'S«hc. Pokazali so očitno, zakaj so zahtevali, da se sprejme inestiui /Mlredtia za prihranitev dnevne svitlobe.
Preje so bančni ualužbein l pri-ha jati na delo ob desetih dop»l dne, popoldne ob treh so pa III domov. Zdaj odpr« banke zjutraj ob devetih Hi ob tem času morajo bit I tudi bančni uslnlbenci ns delu. Domov pa n« gredo popoldne ob dveh, ker prično z delom epo uro preje, smpsk zsnje nehs delo fele ob treh popoldne. Dslati mo rajo ono ura vol na dani Eao «ro vol dala, masda pa o-im taka, kol j« MU, to je bil cilj bančnih infertsov, ds ao S ta ko trdovratnostjo sahtevsli, ds me«|^l	»P^J«' odredbo za
prihranitev dnevne avltlolie. ■organlzseijs bančnih ualuž»»en cev j« protestirala proti podalj-lan ju delovam ur, če bo protest
ITI RJE
PROFITARJI ?KANL\
ARETI
New Tork, N. T Tukaj®
bili aretirani Al i rje velet rgovri, ki so obtožni i profitsrstvs Mod aretiranimi je tudi Kuge ne A Mullivan. poznan v trgovskem svetu pod imenom kralj krompir
K f&j
£ti , 1 ■..
provii da sk
VZHODNA SIBIRIJA NEODVISNA REPUBLIKA.
Sooialni revolucionarji so oklioall neodvisnost, da se isnsbe J aponoov. A S
rusko letonska mirovna konfuinoa,
Moskva (čel London), IU, apr. — Sibirija, vshodno od Bajkal skega jesera, je ncmlviana republika. Sovjetska vlada jc pravkar prejela proklomacljo socialnih revolucionarjev v Verhne-Udln skUi ki se glasi: 1
"Ljudstvo osv(»bodcnih pokrajin v TrausbaJkalijl, Amurju In v ruskih primorskih deželah, na Sa haliuit, v Kamčatki in ob rasla-Ičeni kitajski Iclmuilel, zavedajoče se geografskih In ekonomskih razlik med temi pokrajinami in ovropako. Kustjo, izjsvlja po svo» jih Isvoljcuih zastopnikih, ds s<i te pokrajine od danes neodvisue od zapaduc ruske republike. Vlada mora biti demokratična In vsi sloji prebivalstva so svobodni s enaki-
Korlčna in njeita naloga llče iretatodajno skuplčluo, v kateri bodo zastopane vse stran-"
ke. P rovi zor I čn« vlada Ima oblast, ds sstre ostanke rcakcljc. Apelira* mo na blvie vojake In častnike Kolčaka iti Semcnova. ds mllole orožje In se vrucjo mirno na delo. Hmrtna kasen je odpravljen«,"
Svet ljudskih komisarjev v Moskvi le nI isjsvii ksklno stali-We vzame nspraoi gornjemu okli-* ou, sli pričakuje se« ds bodo nov-Jetl priznali novo republiko v Hi-birlji iin enak način, kakor je blls priznana Kstonija, to je ua podlagi samoodločevanja. Sovjetski uradniki so mnenja, da se Jc vshoduosibirska republika usta-iiovlls z namenom, da vzame Japoncem sadnjo pretvezo za osvajanje primorskih mest,
Moskvs, • lii apr. — Letouska delegacija je na mirovni konferenci s sovjetsko Rusijo predložile svoje zahteve, ki so: Prvi« priznanje popolne neodvisnosti Leto-ni je it) njenih usturnih msj; drugič vzajemna odpoved vsake vojne ndlkodniries tretjič vzajemnf odpoved poseganja V notranje zadeve) četrtič povrnitev lastninskih pravic letskim državljanom v Rusiji Iu povračilo zaplenjenega premoženja; lestlč povrnitev Ikode. ki jo je imela Letonlja v ucmlko-ruski In |>ozncjc v letousko niski vojni.
Adolf .loffe, načelnik ruske delegacije, je odgovoril, da meja se mora določiti po etnografskih razmerah In ksr se (I** lastninskih prsvla Ijetonecv v Rusiji, morajo o tem veljati sovjetski zskoul.
•tavbinskim podjetnikom ji eftattil oriein.
Bloomington. IU. Tukajlnji stavbinski poiljetuikl so izprli stavbinske delavre, ker mislijo s tfko taktiko razbiti strokovno or-gsnlzseijo slsvt>inskih delavcev, Wi>ll, go«|NM|je se bodo zmotili, kskor so m nsvsdno le vselej
^^______zmotili stsvbinski podjetniki, ks
imelkeklva uspeh^je ps dvomi ji- . iM r m pri^c-li nk ta način raabl. va ref. ker je organizacija le lih jg|j ^Ig^k« organizacije.
LETALKC POMEUBOlL.
Chiesgo in akolles t V sredo ne-atalno Havemovzliodni vetrovi. Temperature v zadnjih 14. urah:
IU. Uj t na nt Jai
Weleh je padel s svojim laf^Ml na ebanotskem letalskem* 0<»lju,
ko se je «pn6č«l na tla. Obležal je
uajvUje 4«. najnižja 40. Solne* mrtev, letal« m> je |*a razbile na llMgoh**)!, zaide ob • M.	i kose.
... ;	. iJlL
. ;V Ji
PROSVETA
GLASILO 3LOVEHSK1 NAKOPUE fpPfOff j^gg?
I^TMINA gLOVENgltE N> VtOUNE IBHBBBnBPOTl
One
Naročnina: Z«dlnJ«n« drUv (isva® Ckteaf•) Ja ItM u Ml leta in 91 00 u trt mm; CUmm ~
Uu. $1.49 se trt »——e, ii mmtm<mwt IM1

če vsak delavec poetane agitator za delavske kandidate, tedaj bo več agitatorjev v kampanji proti kandidatom starih političnih strank, kot jih morejo nastaviti miljoni dolarjev privatnih intereabv in vsakovrstnih profitarjev in verižnikov.
Zmaga deiavatva na volišču j*e odvisna od delavstva in od nikogar druzegai Delavci pripravljajte se za volitve!
"PROSVETA*
S807 LtwdmU A%
'THE ENLIGHTENMENT*
—
Orr*> tli« Slonic NstioMl
Datum v «kUpm»lm n. pr. (M«rc* 31-20) MMMrf, 4» na J* I (M 4aavaai aatalda «mm, 4a m vas aa »»Ufl ll»t.
KDO PRISPEVA TISOČAKE IN TISOČAKE / V KAMPANJSKI SKLAD?
Kdor je opazoval primarne volitve, ko gre le za nominacijo kandidatov in izvolitev zaupnikov starih strank, ae je lahko prepričal, da niso bili v kampanji izdani le tisočaki, ampak potrošeni so bili miljoni dolarjev. Brošure, letaki, *hodi, pojedine, obiskovanje volilcev od hiše do hiše po plačanih agitatorjih itd. stane lep denar. Kan-didatje, ki so kandidirali za razna mesta, niso tega denarja potrofcili iz svojega žepa, ker bi marsikateri tak kandidat bil primoran na sodišču napovedati bankrot, ce bi*sam plačeval kampanja^ troške. Od kje je torej prišel
denar za kampanjo?
Al i,.so ga dali delavci, ki ko.maj toliko zasluzijo, da skromno izhajajo sproti? Ne, delavci niso dali teh jni-ljonov za kampanjski sklad, ker jih nimajo. Dettar kampanjo so torej prispevali teki ljudje, kj imajo denar In katerim ni treba desetkrat obrniti centa, preden ga potrošijo. Ljudje, ki imajo denar, so velein<%sti ijalci m veletrgovci. Tem ljudem ni treba gledati na vsak cent, zakaj ga izdajo, vendar pa ne izdajo nobenega centa, da ne bi vedeli, zakaj ga izdajo.
Ce veleindustrijalci in veletrgovci izdajo lepe tiso-
D OPIS L
Wyuo, r» — Drlartkf ranili-
tXiM okolM *o vdno	S-??*. d"1fV"kC;

re
hlabše in zaslužek niti ne zadosti 1 je za tobak. Helaino j>o dva do I » i dni v t»*dnti in še tedaj le po par nr na dan. Marsikateri premogar dohi le po eu voziček in pripeti se tudi, da nobenega. Za vzrok na vaja jo, da je pomanjkanje Železniških voz.	' '
V zadnjem našem aporo s premogovnimi baroni smo predložili zahtevajo za šcsturni delavnik in pet dni v tednu. Baroni so to za htevo odločno odklonili in mim dali tri dni v tednu in triurni delavnik. ''
Vsled tega ne svetujem rojake«, da bi hodili nem za delom, dokler se razmere ne izboljšajo, kar bom pa že poročal, jjgft _ Pred. kratkim sem čital dopis iz Verone, Pa., v katerem dopisnik omenja, da tam razmere še niso tako slabe iu da delajo eleher*. ni dan in da nekateri premogarji zaslužijo od 60 do 80 dolarjev na dva tedna. Omenja pa tjijfc* da morajo delati kot črna živina, ako bodejo, da toliko zaslužno. Po mojem mnenju so take razmere dosti slabe. Nadalje omenja, da nasprotniki delavstva takoj ¥t\/. glasijo vsakogar za boljŠevika in nevartiefa prek uc ulja, ako deluje za politično in strokovno organizacijo. Ako se hočemo organizirati strokovno in politično, ae lic smemo ozirati na take raalenko-sti. Če bomo te podrepnike ljudskih izkoriščevalcev ponli^jfli, *e ne bomo nikdar organiziraj jn >i tudi ne bilo .nobene d/TlVake organizacije, politične ne strokov-
čake za volilno kampanjo, tedaj zahtevajo; da so njih ne. Vsak ra*rednozaved«y dela
interesi tudi dobro zavarovani.
Dobro bi bilo za volilce, da bi vedeli za vsak cent, ki je bil izdMi za kampanjo raznih kandidatov starih «trank, ker bi volile! najhitreje prišli do spoznanja, da ne more tisti zastopati delavskih interesov, ki Je prejel tisočake o<f veletrgovcev in veleindustrijalcev za svojo volilno kampanjo, ker nihče ne more služiti dvema ljudskima slojema, katerih interesi so popftlnoma različni.
Ce so bili v volilni kampanji ob času primarnih vp-litev izdani miljoni, ko so se za kandidaturo tepli med sabo le kaiftfidatje starih strank, lahko sklepamo, da bodo v jeseni izdane ogromne vsote denarja od strani posebnih Interesov za svoje kandidate, ko bodo tem kandidatom stali nasproti kandidatje, ki so jih postavili politično organizirani delavci in farmarji.
Politično orgarfizirani delavci i*e morejo ifcdati za izvolitev svojih kandidatov miljonov dolarjev, fcer jih nimajo, vseeno je pa kampanja delavskih kandidatov lahko uspešna, če politično zreli delavci store svojo d&U&nost in agitirajo od ust do ust za izvolitev svojih kandidatov. Vprav to, da so kandidatom starih političnih strank tisočaki ali celo miljoni dolarjev na razpolago, je najbolje agitatorično sredstvo politično zrelih in zavednih delavcev, ker lahko svojim tovarSem dopovejo, da privatni interesi niso izdali miljonov dolarjev za izvolitev svojih kandidatov, da bodo ti kandidati* če bodo izvoljeni, zastopali koristi delavstva. To je argument, ki ga n* ovržejo vse trditve navihanih političarjev starih strank, kateri ma-mijo delavce s frazami, da lahko vsak kandidat sastopa enako interese delavstva in privatnih interesov. *
Ali naj delavci zaupajo profitarjem, da bodo isdajali denar za volilno kampanjo, da bodo zavarovani delavski in farmarski interesi, ki so enako odrli farmarje in delavce in žele,'da jih *e nadalje odirajo? Ne. Tako ip\fqtlii niso delavci. Kajti kandidat, ki je sprejel prispevke od profitarjev v svoj kampanjski sklad, ne more zastopati delavskih in farmarskih interesov.
V jeseni se bo vršila glavna volilna bitka. Ta jesen pa ni tako daleč, kot nekateri mislijo. Se nekaj mescev in jesen bo tukaj. In ta čas do jeteni morajo delavci dobro izrabiti za svojo volilno kampanjo, če nočejo zo^et ostati brez zastopnikov v postavodajnih zborih in občinskih za-*tqpih. Jeklarski delavci naj se le spomnijo svoje sadnje stavke in razumeli bodo, da je treba z vsemi močmi agi-tirati že zdaj, da bo v jeseni izvoljeno lepo j&teyilo kandidatov, ki so jih postavili politično zreli, zaveanf in organizirani farmarji in delavci To velja tudi z* druge delavske stroke, kajti če delavstvo ne bo posvMllo vseh svojih mo& sa izvolitev nvojih poslancev in občinakih zastopnikov, bo poraženo na volišču.
Delavstvo res ne more izdati miljonov dolarjev za iavolitev svojih kandidatov, ker jih nima, ampak vsak delavec lahko pripomore do zmage delavstva na volišču.
1 povKid, v tovarni, doma ali pa na obtoku Pri svojih prijateljih, aa izvolitev svojih kandid
L . . iii it 1 Wk illiMiii'iBi'iiIsini 11
Ivee dobro ve, koga mora Roslui i
ur-
ti.
Bliiajo se jesenske volitve, na katere se iftoramo delavci že sedaj pripravljati. Dolžnost delavca je, da se -ndeMHjfo voli teV in da glasuje za delavske kan didate. Ako ipa kateri delavec glasuje za nasprotnike, ta se i$ra-zi, da je popolnoma zadovoljen s sedanjimi razmerami in ni u-pravičen kritizirati, ali pa zabav Ijati. Poleg tega je pa tudi izda-T" !M jalec svojih lastnih interesov. A> J,m °^vzetl *e tkt0 pel i ram na vse delavce, udeležit e ne polnofttevilno <prihodnjih jesen skHi volitev in glasujte aa dele v-fike kandidate. Ne prodajate valih gladltv za sladke besede ali o-bljube, katerih smo dafoili le toli-vko, da bi lahko živelf najbolj udobno, ako bi j|h ispolnili oni, ki so nam jik dali; ne prodajate vafiih glasov za ničvredno cigaro,—
Delavei, zavedajte ae svoje razredne dolžnosti. — Peter Orum
politični stranki ter skupno na^ stopili na volile in izvolili avoje zastopnike, zastopnike iz svojih delavskih vrst, tedaj šele smerno
ga položaja. 9lcer je že skrajni «as. da se delavci prebudijo in da nami Mamostojuo nastopijo v poli-lirnem boju in da ne služijo ver a žogo starim političnim vele-mehanskim stranksni. Dolžnost, Hlehernega delavca je, da se organizira politično, da se udeleži Hlehernib volitev in da glasuje za delavske kandidate. —
Vreme imamo ie precej lepo spomladansko, le mrzer severni veter it1 vedno ple*e svoj čardaS. Toda tudi t* bo kmalo izginil in vzel »lovo za nekaj mesecev.—
Pozabiti tudi ne smem omenili tukajflnje nove vrtite domačo in d ostrijo, namreč žganjekuhar-sivo, ki se je zelo razvila v se- 1 UU"MI Htnm da njem času. Toda ta industrija je malo časa vspevala, ker so na sprotniki 'ognjene vode" takoj i/vohali "krivce" in jih naznani li. fcriirtni sovražniki John Bar-leyvorna so izvedli ofenzivo, zajeli vse žganjttkubarje, uničili 0-rodje za izdelavo te "ognjene vo de" in žganjekuharje od ve tlj i na policijsko postajo, kjer je vsak moral podpisati varičine v -znesku tfcioč dolarjev. To Žganje, ki so*ga kuhad.^so imenovali "Moone-shine Whisky", po kateri je vsa kega glava bolela, kdor ga je pil. -J^nk Žagar
Maundsville, W. Va. — Tukaj štija naselbina je zela majhna, to-df kljub temu vzdržujemo dve alqyenski društvi, društvo SNPJ, in društvo SSPZ, kateri obe še 'dfti dobro , napredujeta. Na vnem redu imamo sedaj naj-zdrifžitev slovenskih podpor iil^L zve« in jednot in vsi željno pričakujemo, da se stvar urertii-
OnMa, Kani. — PrMiodnja kon-f< renčna seja kansaftkf okrožne organizacije .1RZ ne vrfti 26. aprila t. I. v Yale, Kans. v John l>u-larjeiri dvorani. Priče te k točno dt> drugI uri Dopoldan. —
Ker se skupita seja Še nI vrSih več mesecev, radi tega apeliram ns vse rojake in tastopnikc posameznih društev, da afe Udeleže 1e konferenčne seje v polnem Številu Anton ItUar, tajnik.
^pomlad je tu, solčni žarki ao rkejfii, in vae se živahnejšegi bije. Solnčni žarki prodirajo po-čaai pa gotovo tudi v temuejše kojte, toda kljub temu se najde fte vmImo peščica ljudi, ki hoče tisoče« in tiaoše drugih drsati v temi
trohico
pravic, ki jih imajo. Delavske razmere
(Dalje.)
Z železuim orodjem in orožjem
Prediio P* podamo podruba®
sliko prvhotine dobe it primitiv
nega k«muni|ita v j>oJitieno Jr žavo in privatno laatak*> v stari Or^ki iri K i mu, moramo prej koliko orisati stuialni sistem Kt». re družbe, ki je bil popolaoma IMlillif5»Ww>a> kakor |,„
bo prišle še druge iznajdbe; kolo bo«lof» S,M,,M1 dmftčen tlt| ,!a
v tukajšnji okolici so slabe in rovi obratujejo samo a polovičnim časom. Slo venci, naseljeni v tukajšnji okolici, hodimo vsi na delo ijrez reko Ohio v državo Ohio. V zrok temu je, ker nihče in tudi ne more biti atarkokaz. Kajti decembra meseca lanškega leta ao tukaj šnji .talebiznisnuiiii a pomočjo nekaterih Lit vi nov in PoljakoV Uam odvzeli vse unijske pravde in tukajšnji premogorovi razuii enega; so vsi neunijaki ali tako-zvani "odprte delavnice". Vale4 tega ne maramo Slovenci delati v teh rovih in smo raje poiskali delo drugje, ^^ »t
K Kot sem še omenil, obrat u je jo rovi le a polovičnimi časom, vsled tega ne s>retujei)) nikomur, da bi prišel sem kdo za delom, ker za pravega premoga rja sploh ni de-la tukaj, kot ga tudi za nas nI *n smo pnioorani iskati delo drugje. ICrt še pa famere zboljfcajo, bom pa ž* sporOril.
Sedaj se j« raznesla govorica, dn l»o v kratkem ustavljen ve« o brat vsled šelezničarslre stavke. S. aprila je krtita smrt ugrabi-Dobili smo nekak prtboljAek prili« ">jaka Frank Lautčrju naj-naši pla^i, ki pa nikakor Ue sadu-	siiička, stan>ga 11
»tuje za setlatlje rtltaere, ker	IVlradeti druHni moje n«j.
vnt It vajenske potrAšČitte dra*j# g*«"]« «»ša!je. - Tbonaa Bt-slehernl din. Ako plni poN i^nj«. ^ plačo ai dvujMM odstotkov, JHtila takoj podraiijo za štirideset I .t nedbj naj pa premisli izkoriščani delavce, kako ae bo preživel a **» < I »njim 'AftiufeMaJm kdo imn dobiček od povišanj« plače SfhH druni ne. kot vtleprofTtarii, v k«, terih blagajno a« ateVa vos dobi* fek in delaveu pa ae »stan« dru* Kega. kot iuljave roke in pms«a lep ter prezgo<lnja «n»H | Dokler at dela>-ee ne bo m v Vdal avojih dolino«*, katrrt ima do ao* Se in d« razred«, k kateream «p«. da, je	pričakovati |a-
l»r.-meinhi aManjih ravmer t prilog delavea. Ko ae bodo pa vsi do-lavfi frgMAili ia •edanjpga po-
Wilton, K. Dak - Z delavski* mf raitmeramt se ne morem pohvalit i. ker delaipo le <|v« do tri dni v tednu. V kratkem pričakujemo Še Več ||W<|ovoljiilh počit ni J. smo nekak pril.oljftek pri
*tw Tork, M. T. — Pred od hodoma v ntaro domovino, po-zdravljam še ebkrat vse znane« ia prijatelje širom Zdr. držav. Posrbno še pozdravljam (1 Km flla v JHilwaiikre, Wh». in brata Ja1<i«>ha v Black Diamond. Waah. Jfr. ješn. M. Kelanu in Kr Raitu pa oe najlepše aahvaljujem %a ■jih prijazno««, ker «0 me «pre mili na poatajo v Kentmrrer.
in voz, lončarsko kolo, preslica in ročne statve za izdelovanje platna, preša za vino in olje, čolni in bro dod z vealbm, tehtnica, kamnite stavbe, mesfa z obzidjem, leseni mostovi, neštevilne posode, kovin ski nakit, kipi in umetno rezbar-•t vo in kiparstvo iz lesa kamna in kovin, mlin za žito itd.
Tse te iznajdbe so namah povzdignile produkcije in prvič v zgodovini človeka je nastal položaj, ko ao zadruge imele več pridelkov in izdelkov, kot so jih potrebovale tu domaČo porabo. Kam s preostankom T Tedaj ae jt začela trgovina. »Sprva rfb zamenjavali blago za blago, ali kmalu se zviti ljudje iznašli izmenjeval-no sredstvo — denar.
J?, stari socialni organizaciji je nastal kaos. Primitivni komunizem, ki je vodil človeštvo skozi Htotisočletja, se je pričel drobiti
' ^ts '	^ialiUii ail.
Vpllvm poedinci, voditelji dru Šin in zadružnih bratovščin, ki so bili izvoljeni za svoje službe, so namah postali tirani in zatiralci. Vastali so privilegirani sloji, iz katerih so se ^pozneje razvili ple ruiči'. Čim je prišel v Veljavo denar, so takoj nastali razredi kakrtfni so Se 4anes. Prejšnje svobodno ljudstvo se je razdelilo bogatine in berače, v posestnike in Hiižnje.
Barbarska doba je sla h konci. Nove razmere so zahtevale več dela, skrbi in boja za obstauek, za premoč, bogastvo. Treba je bilo zakonov. Prej ko so bila v veljavi H nekatera družinska pra vila, so se taka pravila ohranila od roida do roda z ustnim izročilom. Mati jc povedala hčeri in la zopet svoji hčeri in tako dalje. Takrat je imel spomin čudovito moč. Ljudje so si zapomnili dogodke, ki so se izvršili pred «1 letji. « Na diugi strani je bu' cvetelo pesništvo, posebno božno'. Verstvo ae je razvilo I kor še nikdar poprej. SNahiesto prirodnih prikazni in šivali no ljudje zdaj oboževali svoje pred nike, i/, katerih so kmalu naredi I i bogove. Vsak predni^ ali pred niča, ki je imela kakšne posebtie zasluge za rod, je bila bogiuja ^ bodoči generaciji.
Vse to je zahtevalo več apomi na ih ljddje so si pričeli pomaga ti na drugi način. Izumili ao pi
HS VO.
Ampak pisava ima tudi svoj razvoj. Kakor se je jezik razvi iz gestikuliranja (znamenja z ro kami), tako se je pisava razvila iz naslikanih znamenj. Slikar stvo, primitivno Seveda, je bilo prej kot pa pisanje. Pisanje! znamenji, katerim pravimo hije roglifi, je bilo v navadi več ti-soč let predno je bila iznajdena moderna abeceda. Pri starih K gipčanih se da slediti kakih de vet tisoč let pred Kristusom iu ravno tako pri Ani-eih in Babi-'"»eih, lorej spada še v srednji stadij barbarizma. pisali «0 na tabliee iz »line iu pozneje na ko-vihske tablice in f^ieer tako, da > vnako znamenje ali sličica prtme-nila celo besedo ali več be«ed skupaj. Razume se, da je bila pisava te vrste silno težka in ma lo jih je bilo, ki so znali pisati in čilati na ta način. Kljub temu so posebno Egipčani zapustili na '' "če takih tahlie. Kitajci imajo ne danes t h prlsTein pisave, katero m ohranili iz barbarske dobe; oni še vedim plBcjo s hijeroglifi ali z znamenji, katerih imajo o krog 10,000.
P%po<led je neki rod — pravijo. da Feničrfni, za gotovo ae pa ne re, kdo je bil - iznašel forte-lične črke, katere so osvojili «t«. '•i <irl<i in jih pričeli prvi rabiti. Začeli ao tapisavati zakone, stare pravljice, ljudske pesmi, slav-na dela svojih prednikov, jnna kov in bogov. Ilomerove grške INumi, poMcbno llijada^ spadalo v to dolM», to je proti korteu barbarizma. rivilizadja > bila na pra-(Pt-
Sistem «tare družbe je umiral. ampak kapitulirati p« ai ho-tri zlepa Dve «0 let je trajal boj
na.s n je »A.
Omo>m 'pot ora n ju "vstan • domo- i uČ™^™!^"' (^kora vino poročam, ko dmpem na za "	j FiiaHlViki demo
B. Socialna or^aniaadja 8 ire dmlbe.
Človeštvo je imelo do ^an^ )e
tva sistema vlade, ki se funJa. icntalno ra/liknjeta drug od nigega. Prvi, to je stari aintem ki je padel kmalu po prihod,, n-Vilfzacije, je bi! organizacija ljU(j ste v v rodovinakih sadrugah-dmgi, to je sedanji sistem, je or! gantzaelja narodov v državah Iiazmei*je vlade napram ljudm atarem sistemu je bilo osebno-razmerje vlade napranf ljudmi v sedanjem sitemu je teritorijalno V stari dfnižbi je bila «adW kar -je danes občina. TY ' Danes si ne moremo misliti vi a de brez teritorija, to je brez deže-le. Občina je enota državne organizacije. Vsakdo mora spadati v gotovo občino, kjer ae je rodil ali kjer se naseti. Ako ima vlada o-praviti s posameznikom, tedaj ga išče v njegovi občini, kjer stanu-je. To se pravi, da je razmerje rlade napram posamezniku teri-torijalnb. To je politični sistem rl*le.
V stari družbi ni bilo tega. T»-•krat je bila vlada — ako se sme takratna institucija iineteovati v smislu te Besede — brez dežele, brez teritorija. Teritorij ni bii podlaga organizaciji, temveč u-dftiga, <to jc organizacija sorodni-kov ene krvi po materi in Še 1« proti koncu barbarske dobe po 0-Četu. Zadnji šotor, koča ali votli-na, v kateri je stanoval sOrodovi-ncc enega plemena, je bila meja dotične rodovne organizacije. Teritorij je bil laatnina organizaei-je le toliko Časa dokler jfe rod bival na njem ; kakor hitro se je preselil drugam, je teritorij ostal brez gospodarja dokler ni prišel drugi rod tja. Razmerje vlade na-proin posamezniku se ni ravnalo po občinah, (temveč po zadrugah. Takrat Me ni Vprašalo: Iz katere občiHe M prHM. kara spadaš? -iharVeč: V katero zadrugo sorodnikov spadaš. To je bil stari soei-niti i sistem vlade.
floclalna organizacija človeStva pO zadrugah je prvotna, najstarejša in je bila splošna po vsem svetu. Cvetela je v Aziji in Evropi pri rodovih, iz katerih so ii-Šli sedanji civilizirani narodi, na-šli so jo pri vseh Indijaneih po vaeli teritorijih ae verne, srednje in južne Amerike in nahaja ne »e Planeš pri barbarih in divjakih v Afriki, centralni Aziji, Avstraliji in na Pacifičnih otokih.1
Kdor misli, da ni mogoče, da je bilo pri predrtikih naših '^etov ravno to, kar je danes pri divji kili, se grdo moti. Stavno narobe je res: Sistem sedanje politične države in aiatem družine bi bil nemogoč, ako ne bi imel za podlago omenjene organizacije, iz katere je tzrastel. Vsi pogoji Življenja današfije drufbe so bili položeni že v barbarski dobi.
Hiatem stare družabne organizacije ni bil enak po vsem svetu le po glavnih načelih, temve. z nekaterimi izjemami —- precizno enak do zadnje enote. Zakort razvoja je Človeku že v dlvjaštvu začrtal pota, po katerih mora ho-dlti, ako se hoče obdržati in razviti do države, in to se je vršilo % čudovito natančnostjo. Zadruge starih Grkov, Rimljanov, Germs nov (talcev, Slovanov, narodov v Aziji in severni Afriki so bile ms Ione dO oičice enake zadrugam a-miTiskih Indijancev, ko ho Še li-Vele nekaj stoletij po odkritju A-merike v nepretrgani celoti in li-ve še danes kolikor se je ohranilo 1 dečekožnega plemena!
Zadruga sorodnikov po materi je bila prva Ko je Število teh *>-rodni kov narastlo do gotove ffle j«. «ts narfafl iz ene zadruge dv. v.znejp tri in štiri itd. Toda za Irugc Horodorineev se nis*» loči-e. temveč so se organizirale v bratovščine, vel bratovČin skupaj je tvorilo rod in več rodov skupaj je bila federacija rodov ali Uud st^-o ene ali j>t*t«2»e krvi. teko ao n««ul« narodi
(Kaplja vanje.)
šeljeni ellj. — fnudE
(Pripomba uprav _ ^ !«f | jik didiaoati ki aa organuiriU x;domovin* )
l racijo in rodovinako organkllei 1 jo ter med v«taja.iočo politično j državo in privatno lastnino. Do
ItaUJi c Milan. — Socialistični poslane«-Vmbrho Bi«nebi. je izjavil tfld|

dobi.
• cionaliziranje

BOJI MED KITAJ-
W' tt m mwmi.
uporni 90 M polastili vzhodne kitajsko ialainioa; ententne ^ Mli na Kitajskem.
• ••i&Sf" • ■ ■'* • 1". ■ 1
PLAČEVANJE ODlKODKIHE RUSKIM BEGUNOM.
Harbin, Mandšurija, 18. spr. — Med japonskimi in kit a jskimi- četami ho izbruhnili krvavi boji ob Jele/.niei zapatino od 11arliina. Japonci ao okupirali več železniških postaj severno od vangeuna. General Vojcehavskij se je pridrulil JiiporteOin z ostanki Wv8e KolCa-kove armade; general »Semenoy so je tudi pričel gibati v Mandžuriji. Medzavezniftka železniška misijs pod nafelstvom ameriškega inženirja Stevensa je 'brez moči in vezave.
|Sangaj, Kitajska. —"Japonci ko pričeli osvajati vzhodno sibirsko Jeleznicb, ki teče po kitajskem ozemlju v Mandžuriji. Njihov izgovor je, da hočejo zavarovati Korejo "prod boljševiki"/toda pravi vzrok je, da se polaste dragocene železnice, po kateri se jim cede sline že petnajst let. » ■ Nedavno tega je sovjetska Ru sija poslala mirovno poriudbo kitajski vladi, v kateri je obljubila Kitajski, da ji odstopi omenjene leleznieo in vse druge koneesije, ki jih imela stare Rusija na Kitajskem, med katerimi je tudi znana boksarska odškodnina. Takoj ua-io je kitajska vlada prejeja smešno tinto starega rerskega poslaniku v Pekinga, ki tamkaj se vedno "zastopa" Rusijo. "Poslanik" je obvestil kitajsko vlado, da se ne sme ozirati na ponudbe sovjetske vlade.
Istočasno je francoski poslanik v Pekingu sporočil kitajski vladi, da obljube sovjetske Rusije ne veljajo nič in da naj Kitajska nadaljuje s plačevanjem boksarske od&kodnine. Pod pritiskom zsvez-nikov Kitajska,res plaSuje že dve leti odškodnino "ruskemu poslaniku" v Pekingu in s tem denar jem se vzdržujejo ubežni ruski ca rinti na Kitaisfeem in v Tokiju.
Kvka na Daiufcom jfcs traja
penhagen frUrisnia^itf dt*-
lovci in pekovski pumomiki, ki »o se udeležili gop^r*' atSVke proti kralju, se ie danes niso vrnili na delo, Čeprav je bila stavka odpoklicana. V mestu je veliko pomanjkanje kruha in prteta-nišča so zabasana z materijalom. katerega nima kdo odstraniti.
Švedski delavci odhajajo v Rusijo.
StoMbholm. Več kot 4000 delavcev se je prijavilo za odho.l v sovjetsko Rusijo. Gibanje za rese! je vanje delavcev vodijo komunist i, ki so izgubili zadnji kovinarski štrajk in priporočajo d, lavcem,

PftOSVBTA
AiftAmtXlfA %	gorindol. Ko je Izbruhnila stavka,
/IIDKIkHHC VvSDo "»J^J prmitt frfctmrfJ
KAKO LJUDJE POSTAJAJO • MILJON A* Ji!
i Ali i delom?
Ohioago, IU. — Oeorge A. Ro-berts. Žitni špekulant v OmShi, je lani napravil dva mi)jončka dolarjev profita s prekupovanjem koruze. Letdi se je pa spravil na rž in ]>omnoiil je avoj imetek za en miljon*dolarjev. Seveda al Ro berta.hodil za plngom. oral, sejal Tn mlatil r|. Tako delo on prepu šča farmarjev, ker se zaveda, če
. <1« nšj gredo v Rusijo, a ■ . _ , l<jer bodo bolje plačani in delov- bl Nnm ^i«1 »" "»latil rž, da
ne razmere so boljše. Švedska socialistična vlada je zadovoljna, da delavci poskusijo v* Rusiji iii Je aranžirala posebne odbore, ki pojdejo v Rusijo in poizvedo, /koliko inozemskih delavcev* potrebujejo sovjeti, da ne bi nekateri šli stonj tja.-
\r
RuaijA odklonila pomika premi-T7\ roma pogoja. Varšava, Ruska vlada je v onnMtt ,. . ... ... .	zadnji noti' sporočil« Polj-
800,000 kitajskih dijakov se ^ skl, da se mora mirovna konferen-(>rga)uziraU» za revolucionamb ^ y ^^ in da ge mora
akcijo proti Japonski. Dijaki za btevajo, da kitajska vlada razveljavi vse tajne pogodbe z Japon »ko in preneha s pogajanjem zaradi ftanttinga.
:J H ■	I I. I . .	r-
- -
Francozi sopet tepeni t Mali Asiji
Carigrad. —Dne 14. aprila m s francoske križarke izkrcal* trije bataljoni infanterije, nekaj kavalerije in topniških baterij v Mesini na cyhaTi Kale Azije. Armenski prostovoljci so krili izkr-cavanje, toda Francozi ne morejo nikamor naprej z obrežja vpričo vročih napadov, ki jih izvršujejo nanje turški vstali.
prej skleniti premirje na vsej 'rontji predno se odpre konferenca. Ako Pdljska ne sprejme teh pogojev, bo odgovorna za nada-jeva nje vojne.
Položaj r Nemčiji.
Curich, 19. apr. — Iz Berlinn poročajo, da bo nemška narodna »rarda izpraznila nevtralno ozemlje v Runru do 24. aprila. - Policijski šef v Berlinu je pričel raz oroževati meščansko gardo. — N* meji Bavarske j« bil aretiran Ma% Hoelz, vodja komunistov na Sak sonskem, ko je mislil prekoračiti mojo. Zaprt je v Egerju.
40,000 natakarJU ▼ Berlinu na
r < štrajkn. Berlin. — 40,000 organiziranih natakarjev in strežarjev v hotelih restavracijah in gostilnah je r.a-»•trajkalo. Brez malega vsi hoteli so zaprti.
-c. -
lfemttja J« plačala prvih 90
• miljard Berlin. — NemMja j« pla*ala t" vi obrok rojilo odškodnin«* v ^oti 20 miljard mark v zlatu, ki zapade 1. maja.
Revolnotjft r Mehiki ta Uri.
Merico City, 19. apr. — Bor <"ir«. miniater notranjih zallev, J 'lune« izjavil, da ho mehiška ■zna vlada nastopila* "ŽeliM Pastjo'M proti vstafceoi in seresio-"•»tom. Minister zanika' poročilo, - osmerava vlada izlepa po-ni i rit i / rebeli
nsneg poročajo, ds se je revolucija razlirila Uz tri ali štiri dr '"v. (Joverifor drla ve Zaen* ^ > dvignil proH vladi Taresa 'e In z njim je potegnilo devet MM? vojaštva, fcverne «*t# ▼ '	katerim > bilo nalolmo,
•le najdejo vstaše v Honori. se prUNd puntati hi mnoga vojakov J" deaertiralo.
Dr. Kapp aretiran na Švedskem.
Kopenhagen. — Dr. Wolfgang Kapp, vodja ponesrečene mooar hističue revolucije v Berlinu, je bil aretiran v Stockholmu, kamor je bil pobegnil. Kapp je uš<>! iz Berlina v eroplanu čez mejo iu potem je potoval preoblečen in nepoznan Čez Dansko na ftvedsko. Aretirale so ga švedske oblasti in ker ga nemška vlada zahteva za radi veleizdaje, bo najbri depor tiran v Berlin.

V Nemčiji bodo dalali denar is poroalana.
Dresden. — V vladni tovarni za porcelan v Meissenu delajo poizkus s porcelanastim drobižem, ti ima nadomestiti bakreni in ni-kelnasti denar. Pravijo, da j«- fi nanČni minister zadovoljen s po-skušnjo, kajti porcelanast denar bo imel to prednost, da bo lahak, da se lahko umije iu vsledtega bo higijeničen in zavarovan proti po-narejenju, kajti izdeluje se s po-
sebnim tehničnim aparatom. -
ht- včasi ne zaalužil rlenega kruha m iWi. On je ta miljon^ek poba sni s veliko manjaim trudom.
V februarju je pokupil rl, ko je imel« še nizko eeno. Plhčal je bušelj po $1.4«. Rž je pustil ležati l«Tto v skladMČih in jo odtegnil t*ko od trga. logično je uastalo pomanjkanje r« ns trgu. V začetku ae jfc to pomanjkanje malo občutilo. Ali Hm dalj je njegova r| ležala v skladiščih, toliko bolj ob flutno je bilo pomanjkanje rži na trgu. Ko je to pomanjkanje r*i postalo ie precej občutno, je sklenil, da je prišel Čas, da rž proda. Prodal je rž, toda ne z enim alf dvema eeatoma dobička pri buš-lju, ampak prodal j«- buŠelj rži no dva dolarja. Pri bušlju rži je napravil po štiri in petdeset centov profita, ne da bi mu bilo treba ke-daj prijeti za plug ali pa mlatiti rž. In če Robertsa vprašate, kako je prišel do enega miljoua dolarjev profita, bo odgovoril, da je miljon plod njegovega poštenega dela. >
Tisti, ki jih nikdar ne sreča pamet v njih življenju, iu tisti, ki se pečajo s takim delom kot Ro-berts, bodo rekli; "Glejte ljudje, kako ' kunŠten' je ta Roberts," in zavidali ga bodo zaradi mil jončka, ki ga je pobasal z žitno špe-
kulacijo. Pametni ljudje bodo rekli, zopet je dokaz tukaj, kakd neumno je urejen današnji gospd darski sistem, ako je mogoče, da človek pobaše en miljon dolarjef/' ker je nekaj časa držal rž v skW dtitiih. In tak sistem je treba sp#'-> meniti tsko, da \w služil blagostA1-
da bodo dobili stavkokasov na kose. Ali dogodki govore, da gre ma-lo vere bt^cdain bahavih privatnih interesov, kajti kljub njih izjavi ni bilo zaŠeljenih stavkoka-aev. Zdaj so se privatni interesi ohrniii do dijakov na newyorški univerzi, da upravljajo stavkoka ško delo iu pridobili so pet in štirideset dijakov, ki so se prijavili, da bodo Obratovali dvigala v hiši zavarovalne družbe, poznane pod imenom 'Kquitable."
KAKO JU PADALO AU PA NA RASTLO PAKBIVALSTVO RAZNIH MESt
Washington, D. 0. — Zanimiva ■w Uorofala o ljudskem štetju, ki porknatijejo, kako se je prebivalstvo v raznih mestih zadnjih deset let pomnožilo ali pa padlo. Ken-more, tualo predmestje Akmna, O., je bilo majhno gneedo v letu 1!H8, i.mIh Statistika kaže, da se Jt iz lil«lega mesteca razvilo mesto, ki obeta postati veliko, kajti Kenmore šteje zdaj 12,683 prebi-v al cev. . Prebivalstvo se jo torej pomnožilo za 712.5 odstotkov.
Naslednja tablica kaže, kako se je prebivalstvo v rasnih mestih [»omnožilo ali p* padlo.
Pr»bly,	famn.
N»w OrUM* . ...a«7,IO»	4«,U«
ruMM. ah«. ...,. f.in	i, •«• "1m««U*. MUh.. 11.111
ji«ka, Cftl. ..•.., la.tlt
udlmrtui. Mlch.. a.Mis
G«......16.74«
rtu«, O. ... 1K.H1I
___M, .....10,»17
Sanfovd. M«............11).Ml
M»iru«4- e«rk. III. .	f,!4«
MvUt«. Ind. ..	4.441
•on. WL.	4,ai»
Wii. ...	4.116
gibeiil, U............6
MsdU
Ufn»nburf,
?lXfl.M
l(«W 1'hHu'pMs. p. n«*«utl«, P». ,t. (4,111 «,«6* ttS.a Ma.k.fon, Mlch.. 14,670 II,BOM ft*.0 «r«K*til, d« »K J# pr«blvkUtvo Bnttal«.
Winetka, malo predmestje Chi-caga ima le enkrat toliko prebi-val cev kot pred desetimi leti.
I ,w»w
UK
0.4	»t t.ttft« 1,641
a, «41 1.666
1.aaa
1.6HS
■HJ
v^s-
•OH. 14,1 l»,l 10.« lis M ii.a ii» at.6 iii 46,7 . ai,4 iii 61.
•t
, Wi». ... 4,116	1.6.1»	61.4
I«...... 6,664 II«	JI
JU-:: m	'f?!	;?:S
•rnon. O., 1,311 110	1,7
nc« Jas '	'''S
t»'pkk O. 10,716	1,171	16.6
Sk? euka Narodu
^tdptfii ^cdfioti.
OLAVm STAN t IM74I SO. LAWNDALB AV«, ONIOAOO. ILUNOM.
GLAVNI ODBOR ZA DOBO lttMN*
Irrrfotnlni	i '
ueaAVNi onatK.
^ »i	»Ulk TwrS. ujath
Tto+m, «pgUtU m^
rj^^ASi. eoaoTm
^	a«. 4U, smhum.
iATADNO
C7 •
Nadzorni odbor.
^	——. «oai» w«MriM na.---
*u	iK J«. Kak«, iset a. vsia ss
[.T'" TUkovni odbo^
M« U60r«Mi h M»N NmN. ,
™	Zdniiit¥ini odUr.
eaZDaaONIKi Piwk A M, tis« K CmrM av*. P	Mkm TM,.J, IM l«l, UvmH, P*.
HOvm, Ml Upl«N< 0**%, Jm. fkuk, 1101 I 41 It. ClMlw
| ________U^«*. i as« n. «m«M A«^ a
VRHOVNI ZDRAVNIK, Dr. f. j. Kww< um gt. ODGOVORNI UREDNIK. HraoSVBTKMi Jtš»

eo/oR. - .....I ... , ^ ukmnM. M
a t, e. j, Msr-m u. u««mi a««., csimm v*t /adfvl SOLNllRB pooforb «
Sc	m.
OBMHM roftUJATVB in stvari, m m «m*j« fll hiihiHB« m mm*mm l^lilv« t. n. f. j„ ssst-os U. unui a«^ vu, zadbvb v ivbzi t blaoajnlikimi pobu m a n. r. assr-as s. umj« a*^
o vrniti m*
le«r mirt |a
i v.i pritm m ,1.	.m m ml	m
••TMt, S»H««IM4 IU.
^IfSSftT!?	•• ^ BrtS|s»s sa
J.. SSST^BS k, tiwl.li An* ttiMN. UL
s. n. r. j.
'»r
ODPOR PROTI POVIŠANJU i sta y 3NT 0 A V N1W YORKU
mM"
*ow Tbrk, T. — Na vjshodnl strani SfeM- Torka je do pet in klvajftet tiso* strank*sklenilo, da •pi^lieliH1^ plačevanjem stanarin«
Večni isgredi na Iriksm.
Duhlin, Irska. — V nedlljo po-no^i jeHtiri nre divjala bitka med vojaki in civilisti v Londoil^ftrju. 200 vojakov se je sa-barikadiralo n odbijali so napade, dokler niso dobili pomoč od ziinaj. Čira s«- je lK>j polegal, je zavriela nova bitka na družin koneu mesta. Enajst ranjencev ao odpeljali v bolnifi-
nieo. •
V Kilkenu sta bila ubit* policijski narednik in neki civilist, trije so pa ranjeni. V West Clare-jn je bil tndi boj ,v katerem je bil nbit vojaiki saržent.
njiT vsega amer!«kega IjudstVa.>M	** ^ito« posestniki
ie jnviirhajo t iiHvijsnjem Mami-rine. D6*dsj je obljubo napravilo do petnajst tisod strsnk, da pre-uehajo s plačevanjem stanarino,! [J^osf[t|tiHoili strank se pa do prve-ga maja najibri prldruli temu gi-ban^n. J
STAVKA TOBAČNIH D1LAV 0IV V FLORIDI.
Tampa, Fla. — Tukaj so stavkali delavci v :K) tovarnah ki iadelujejo smodke. Delavci W htevajo priznanje organizacije lit' NHIIhUK mezde. Na stavki j* trinajst tisoč delavcev.
Delavci lahko pomagajo* do /mage, <'e povsod zahtevajo nnij site amodke.
Nemčija mora raaoroiitt armado.
•fariz. — tlada je v petek dovolila objaviti, da so se Francija, Anglija, Belgije in Italija dogovorile, da bodo takoj nastopila proti Nemčiji, da mora biti nem-Mka armada rasorožena, kakor zahteva pogodba. Ako se bo Nemčija branila, bodo zavezniki prekl-nHi diplomatične stika z Berlinom in v slučaju nove militarističi* vstaje bo Nemčija zopet blokirana Dogovor bo formalno sprejet prihodnji teden na aeji vrhovnega •veta'v San Renu.
Predsednik ^n^male js p*
Havana, Krf*. - Tukaj P«™-čajo, da je Ifanuel Bstrada Cabra-ra, predsednik Gvatemale, proti katerem« j« izbruhnila revolneija zadnji teden, pobegnil iz deiet* in se vkrcat na parnik, ki ga odvede na Kuho.
Winnipof, Oan. — Kanadski delavci nameravajo, vprizoriti splošno stavko zaradi obsodbe fieat tovarSev, ki so vodili Adnjo KDlolno stavko v Winnipegu. W ditalji stavke so bili spoznsnl kri-ViA porotnikov *e dne 27. marca, toda sodba jO bila odloftena do 8. aprila. Zagovornik je napravil več protestov proti dokazom dr-lavnega pravdnika, ki niso bili v zvezi z afero, toda sodnik je srečno odločil proti obtožencem.
V kanadskih delavskih ktogih jo obsodba povzročila veliko raS* btirjenje, kajti delavci sodijo, da fr vlada hotela prizadeti jnaviei delavcev do organizacije hud «-dsree. Strokovno organizirani de lavei v Korit realu bodo glasovali o protestni stavki. Namen stavke je, da se izpuste obsojeni voditelji iz zapora.
RSARSTOV PROTS0T PROTI PRODAJI LADU VZDRŽAN OD0OMMJA,
AmariAko žganja jo "kaiji pik na
i^POZOR ROJAKI!
Sedaj lahko »Ml potalate dlroktao v litri kraj pni«
BASELA, TRSTA ali DIBROVNIKA.
P.rubroda. I« v.«aj. IUIIm doMt. pri bs« Ii N«w Y«rks
lr< . iv^fc imki^nSsjMi Ibs«I O JagmMMpf<: A ,
Vm pota« MtrehlllB« Ib d*velje«j« se vasi »raskrfee lakaj kilr«, teiaan hHm Im
MESARJI OBTOtim KOV»OA MOKOPOLA
Ml »6« pratkrbimo vale drsllae Ib «erBdaltis Is itoNfa kraja v Amarlko, Ur iipinliijama VBB
OhllajM Ib braejavBe 4mrs« p^lljalve m taplaSajele sedaj v aaJUpiarn rHa Ib bltr«, kar •• klvU aspvahs •d6lr*bjonb.
■HVHHflRBPI '
~ j.<; (v.j;;--
Washington, D. 0. — Mesarski
trust je potlobeti dvanajst glavi kači, kateri tjrkoj zifste nova glava, če se ji odseka ena glava. Po najnovejših poročilih hočejo tvrd-ke Hwift k Co., Llbby, KoKeiU k Jiibbjr in McNeiil k Lifbby mono. polizirali banane na Havajsken^ o* toč ju. Zvezna obrtns koinisljs je pozvais .pmenjene tvrdke, da se zagovarjajo na to (HifoUbo. 0Mol> niča prari, da so omenjene tvrdke spinvile s poti pet konkurenčnih tvrdk na omenjenem otočju.
"M
BrsoJavni itrolkl snalajo od $2.60 do «8.84 od vsak« peHljatvs, se glade na to, kolika jo svota.
NepMradaa svssa s nsjutflsdnajftlml ssvodt v domovini, kakor
a	s«
KmMu baalae MlMsalee (DrafU) daae«, da si M|M«vll« buim (•■• bb pmaajel
—si i	,
NaJabllraajU Mvedlla I« M«vell i vseh otlrih lahko dobila t|sssli aku sa obrnete osebno ali pismeno na mmmii
im___I i-«---«— -.J_______-	lf
■IMTIIP BMlMIlTrn 6NI«|66I IVNMI	W
D. O. — Plovbeni odbor Je vloHl totbo m rasveljaf-1 jen je SV dli srn Hearstovega pred loga, da se Izda trajna sodnijsk« prepoved, ki naj prepove prodn>> devet in dvajset nemikih parni kov Vajviljl distHktul s<jdnlk Bail<-y je odlomil, da ima llearsl pHivieo kot i»svkflf>la«evalee sa h te vati tiko sodni j«ko prtpoved, Plot***i odbor bo apeUr«!^ jo inilaneo.
TATOVI SO ODVBSU BOOAT PLBK.
tfow Torti, V. Y. - Tolovaji ao vlomili ponoči v dve trgovini a ko Jfohovino in odnesli za »to tisoč dolsrjev dragoecm? koAuhovine.
FRAVOOfKI 0RITI T1R0R V PORI*JV.
[ (Nadaljevanje s 1. strsni.)
Ti zlotini so imvzročUi nep«»pls no sovraAtvo Nemcev v okupiranih krajih ne samo do francoskega vojaštva, temveč tudi do francoskega IjndatfS, ki je pri tem nedolžno. Lahko si je misliti, kaki ni bodo odnoAaji med Nemci in Praitaosi » dolgo dobo v bo. nosti zaradi teh beatljalnostl. To priznavajo nekateri Franeorl sa-mi.. Neki častnik mi je dejal pi* votnOj "6a M Ml jas VomM, M
odpnstil vsa. toda toga. kar zdaj dogaja, ns bi odpustil nikdar, flraaota sa Franoljo in vas savas BlUd svat, ld j« bil takb vottnn pn
On^noek. Akotska. - Policijski orjrani na Akotakem se prltoinjejo mk smeHIkamo Iganju. katere-gB uvaiajo na Aaolako v ogr«»mnl množini, odkar je P™hibiei£ J
Mr^tiih driavah .
kon&tablerski načoloik pran. da se ljudje obnašajo kot norel, k« bb Miro ameriškega Iganja. kadar se
pernlio ao silno nervoznU/astavkall aeiavei. bi om^rr> ^k^n Jsnju pravijo tukaj dvigsla v ^okih ^
"košji p*k"» —-
Vew Tprk, T. ailur a*.
/stavkali delavei. kf obratuje^)
EMIL KI SS BANKIR t
193 Saeond A*«., Comer flth S»., N*w Yorlc, N.Y. I
U.u.wljM. IHa IM, ipnfrm* fUf m ¥h rtmt •
Hlooooooooo-ooooooooooooo
Izplačevanji denarja i starem kriji.
g t*m (taja«o sa ss«sja vaisi saMai pHjatalJaai la sbssssbi, da le* aar( ki J« bil po«laa brso^avao da« JI. jasasrjs, je Ml v stave« kraja Is-
pls4Ba da« IS, fabmarja.	'	^ iHmb
Da taai viij« sadov al jima ssSa odiaiasl««, nas sdf>rtl «vaj laatst a rad v »tarna krsj«. To imr daje prilika, ds lahka totae pla*a> jamo denar v «tar«Bi kraju ia v a«jlir«jlsiB dasa. PeSlaftlta aa t« prilika, la pdMjita daasr v «tari kra| potom nt »a bsaka, kjar dobile ssjfeoljle pntlivfbo ia najaiA)o k •
psMjita denar sa branitao vlogo 4 »lavo defBerise. (Vsa krtinam rsaf«, tavaj ravno aadaj je •« sgedos «sa doklav js seaa aifka. Ml va« preskrbimo violo« kajlliae v ssjkrsjAeai daas.
frod.jeo.o tudi "BKKCHK C%m" (I)raft«) as vsa vdljs bsaka a JBgaainvIji. Osi asftlk rojakov, kateri essierBvie potovati f stsH kraj ns j «* obraejo do ss«. Vsi lf vrat na u raja« i "PAHOHBODNI OD-WIXK" aaatopa vae drolba la ja astasja bltr* Is seaa praSkrbitt #a aajbitrajliaU parobrodl wu odvaditi t «tsrt kraj. ,
Pr*«krbimo vam tsdt vala corodatka Is smvBfs kraja v Asurrtko. Vss p»>ji.»»illa aa dajejo toSaa Ib bfeapl«/aa.	. - • » »» *
NEMETH STATE BANK
IS M. »4 Str.
laka VSm*fc fteaJ
ljudje hoditi pel
Da, araainta! Ponavljam: ^riil fM^1" MMiat W. f. I, Mn-teror, ki U	VranHja je Man iada pot knjig, kakor hitro at
dovoljen v mirovni p«go«lW Tam oglas! iratfaSl nar^nikOf, nflU' ja MpUmn r raaj nagoti In ne ^ »f amnoatl z očitnim namenom, da imJfU za mi* nji, degradira, razk'»-na in požene v nsjglobokejl pre imd obupa In |>onllanjB nesrečno ljudstvo lM 1
~mX m
\ ><ii i
▼ PO/AOTOO. ss odgoranU Is
m bi mM m	j , --i-m	,
roovna « pnnopsiss rna m M prtih pM knjig js trt dolarja AVo ni
ni zastopnika Mati* v va« na- «s
m
ff
i .uV
T«'Vi r
PROSVETA
NOVICE IZ JU-GOSLAVI JE.
OBČINSKE VOLITVE V ZA OKEBU.
Najmočnejša »tranka—komunisti
Zšgrrb, 21. marca. V Zagrebu so bile dane« občinske volitve. Agitacija je bila velika. letakov je bilo do «0 vrat. Volitve se j«' udeležilo 77 odstotkov volilcev, to je od 23.2U<) volileev jih je Iflaitovalo 17,950. Bilo je deset li-Mtin. Dobili so: soeijalni demo-krat je J zastopnika (JSH4 fiasov,) nestrankarska listina j« dobila e-enega zastopnika, hrvatska pttč-ka stranka dva zastopnika (790 komuniettfna atrankn 20 zastopnikov (7011 glasov), fran-kovei tri zaatopnlke (#55 glasov), aeljalka etflUika (Kadile v«) e-ncga zastopnika (449 glaaov, iz voljen Radii), radikalei nobene-ga, zajednira 15 zastopnikov (5491 glasov), demokratska stranka 5 zastopnikov (J88fc! glasov), c ion isti dva zastopnika (494 glaaov.)
Na večer ko le je izvedelo za izid volitev, so komunisti ibrali ve^je število ovojih pristašev, ki napotili v »prevodu t rdečo »Kastavo na 9M Jelalilev trg, ■ kjer je imel vodja komunistov dr. Ksdošcvlš daljši govor.
RUSKI uBi&raa
kujemo, da j« prišlo, v Mloveui jo več Ruainov, ki so pribežali k nam i* strahu in slabe vesti pred sedanjo rusko sovjetsko vlado. Baje pa jih pride večja kolonija, ki bi se rada začasno ali pa tudi xa stalno Inaselile v Sloveniji. "Slov. Narod" je še priobčil čla-nek, v katerem ho javno*! ihizIv-Ija, da is človekoljubja pomaga tem ubešnikom, ki «o sedaj brez vsake streha. M t bi sieer rajše i meli, ko'bi se izvestui krogi zav-' xeU za	trpine vojne ujet-
nike, revna delavske otroke, hrea-poselne in druge, ki so«-brc/. vsakršnih sredstev in ki jih bo v Slo veiiifi na tinoče in tisoče. Ru^ki u bešnlki so pa več ali »nanj imovlti ljudje in i m ovite ruske burfcuje IMHlpirati menda nikakor ni na mestu. Dosti so ti elementi mreva-rili ubogo rusko Jjudstvo v Času earističnega relimn. in prav dobro
ko nam te ruske iucšeat»«ke kapaciteti* grofov in generalov v spo-uitnu \/:/m časov našega ujetništva.
Na tisoče primerov bi lahko na-vedli, kako ttu ti ruski gospodje ravnali z našimi ujetniki,, jih iz-*t rada vali, bičali, vezali in morili ter ugonabljali z najtežjim prenapornim delom v * rudnikih in tovarnah, med tem ko so si nem ški ujetniki služili eelo po d in pol rublja na dan. Kar je bilo inteligentnejših ujetnikov a šarža-mi, m* jim od vseli te oznake, da HO jih porabljali za najslabša de la. Navedem le še en primer: V meatu Cariein v ftaratovaki gu-bemij) je nekega dne prišel po veljnik ujetniŠkega tabor« kape taii Zima Ivanovi* in za pasli ujetnika starega 45 let, ki se je čistil. Takoj je zarjoveti nad njim: H— sin, uhai K aičas ze iz barake, svinja prokletaja. Kičas le teb je' ponadim !»od arest, jesli zdjea uši ubirat budcš. (P— sin, takoj iz barake! Ako bo« tu iskal uši, dam te zapreti.) Mož prestraŠen pote gne mi ramo srajeo, ki si je preje ni mogel popolnoma sle&, ker je imel zvezane roke. P<* Mirih dneh l»a je umrl iu doma pa ga jv. pri« čakovala ž« na s sedmero otroki. Uuskih ubežnikov se, umiljivo, nikakor na veselimo v nafti sredi in že vnaprej protestiramo proti temu, da bi jih eeutralna, kakor tudi deželna vfada kakorkoli podpirala. Ruskih kontrarevolu-eijonareev nočemo v naši »redi, kaj šele, da bi jib itak bogata državno podpirali, ko država ne nkrbi niti za najrevnejša domače sloj^! 1	W J—
TRGOVSKI KUC IZ JUGOSLAVIJE.
Sodrug dr. Perič je poaetil pri svojem povratku iz Amerike fikotske in anglefcke delavske ko-operative tr OUuiftfvu iri Man-ehestru. ker ga Je "Nakupovalna zadruga" pooblastila, da skuša doseči u post a vite v trgovskih zvez z omenjenimi kooperativami. Ob tej priliki se je oglasil tod* v u redništvu' lista "The (Werati ve News" v Manehestru, ki piše dne 21. februarja 1920 o tem in-terviewu sledeče. "Poziv za trgo-vanje iz Jugoslavijo. Pred par dnevi nas je posetil dr. Ljudevit Perič, zastopnik vlade po vojni novoosvobodene države .lugosla
■m i»
vije, obsegajoče kakih 13 mitfjo-nov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od vlade je bil poslan na "Mednarodno delovno konferenco" v Washiugtonu. V Veliko Britanijo je došel z namenom, da akuAa vzpostaviti trgovake zveze angle •kih in škotskih velenaknpnih zadrug z "Vojno ZvezoH iz Ljiib Ijane. On pravi: "Pri nas je veliko pomanjkanje vseh snovi, obleke, obutve Ju hrane ter znam. da wo Vate zadruge sila razvite in možne kriti naše potrebe. Bila bi tudi mogoča zamena blaga med nami. Naia zemlja je bogata na pšenici, ima mnogo gozdov, živi-ne, krompirja in sliv." Dr. Perič je ponosen na svojo rodno zemlj«> in poMtane zgovoren, popisujoč njene dobre in slabe* strani, Jugoslavija, ki je mnogo trpeja vsled vojne, je bila pred vojno razdeljena in podrejena ve« vladam. Dr. PeriČ podpira zahtevo avoje države po Reki, ko jo luko, »poje-no s srcem zemlje, smatra za bistveno potrebno za razvoj Jugoslavije, dočim im# Italija mnogo pristanišč ob svoji obsežni obali. "Danes *n»o mal narod," pravi t.afi Jugoslovanski prijatelj, "ali jutri bomo tudi mi nekaj) pomenili. Mi želimo zvez z zapMdnimi narodi, Nemčija je naš hajbližji sosed in ona trguje z nMoi. Ona pride k nam, prouči naše ]M>trebe pa pošlje svoje trgovce in izdeluje stvari tako in take, k^t jih na: ro.d potrebuje. AnglešM, frapco-*ka in italijanska trgovina ima pa manj volje, prilagoditi ae našim potrebam. T9 je znattia razlika med načinom trgovattjft ^Nemcev in zapadnih držav. Ta lekcija nam ni čisto nova. Bomo li hoteli profitirati sedaj, ko mladi narodi naravnost prosijo za blago?
...... . * -v «<
PISMO IZ bjlorada.
• ■ * V v 13. marca.
Parlamentarni položaj pftstaja vsak dan bolj zapleU?n.6«oslanci iz tzv. okupiranega ozemlja, čr nogo rak i poslanci iti nehaton di-sidenti iz demokratskega^ ^ so ustanovi« svoj klub, kojcmu predseduje dalmatinaki jK^huiec dr. Smodlaka podpredsednik mtt je Črnogorec Marko D&Bvlf V klub je pristopil tudi	Hr-
vatake Jovan Baujapiu. Ta Klub daje vladi aedaj - kvrtjjb. I*. Smodlaka je sicer v goW«. ki ga je imel pri razpravi o ' {jMtf*; —-i-1 " .'.T
mu" vlade izjavil, da hoče drugo vlado, močnejšo kot j< Prpti^-Ko-
...............................
.	.t	1
POTOP.	Zgodovinski .-•romnn'-.
Spise! H. «Mikiewtcs.—Poslovenil Podravslrf.	
♦...................MM......
(Nadaljevanja.)
"Mogofo ovira ta megla tudi one v streljanju," odvrne Kordeeki/'4medtem pa si popravimo škodo."	i
"Megla Jih iu* ovira, kajti top je naravnan In lahko nadaljuje selo v temi uničevanje; tu pa ae na rit obzidje le kruši in kruši."
"V Boga in presveto Porodnico stavimo vse iitiše upanje."
"Tako je, tako. Toda kaj, ko bi napravili izlet . . . Ko bi tudi izgubili nekoliko ljudi, da bi le temu peklenskemu zmaju zamogli zamašiti žrelo."
Medtem le*prikaže v megli neky bitje In Babi nič stopi pred naša ananca.
"Dober večer, častitljivi oče P ju pozdravi. "O č»m ta pogovarjata!"
"Pogovarjava se • onem topu. dospod Cariniki nasvetuje napravili izlet . . ."
"častitljivi oče!" odvrti Kmltie, "od onega čatt«, ko nam oni top razbija obzidje, mislim neprestano nanj in že mi je nekaj šinilo v glavo ... Izlet bi sedaj ue koristil nič ... Toda pojdimo v ««Ihi, da vama ondi irnvem. kaj mislim."
"Pravi" odvrne prednik, "pojdita v mojo "»»Meo."
"I»let bi tu ne bil uspešen." reče Kmltie, ko «ede za jelovo mizo v, revni prednikov! eeliel. "To mora izvršiti en sam Človek."
"Na kak načlnf vpraša farncekt.
" Kden sam mora iti tja In mora top s smodnikom razstreliti, a to je mogoče izvršiti samo sedaj ko leši tako gosta megla. Najlmlje je. da gre prertblečeu. Tukaj imam švedski podobno opravo. V tej obleki ae lahko izmuznem, ako ae poareči. skozi njihove vrste. Ako se pokaže, da ni na tej »truni nasipa atraše, je še bolje."
"No, kaj zmore Izvršiti to en sam Človek!"
"Potrebuje samo Škatljfeo s smodnikom, ks-tt-ro tnn utakne v žrelo r nitjo vred. kataro prižge Ko «e smodnik vname, se top razlotil"
" Kj. fant. kaj vse govoHle! Ali mar ne Imše-jo dokaj aaMtdnUl* vanj, pa vendar no poči!"
K m It ta at Mameje ter poljubi« duhovnikov rokav,	.	-i '*
"Oh, iMftlftlJhri oče. veliko in junaško mm i mali, toda vojak vandar niste In topov na poana-te. Vsa knj dmgega Je. ako se smodnik vname na dna topa. kajti takrat Izvrže imbojt ako ae pa a «in odnikom zamaši žrelo tar prižge, pa ga ni topa. ki bi Vfdržal napoAko«lovan takšen str*l Povprašajte ). 0«m«cke«a In on vam lato pove . * „ Ako
uj
se pri puški cev zabaše s snegom, »e tndiucov pr»() strelu razleti. Kaj še le takrat, ako se pviodnil vname pri koncu cevi!"	'"'i1' '
"Babinič ima prav!" se oglasi Carneqltf, , u "Treba je samo razstreliti ta top," nadaljnje Kmltie, "ker takrat so vsi ostali za nič!"
"Meni se zdi ta nakana neizvršljiva," povzame Kordeeki. "sicer pa, kdo bi se lotil kaj takega 1"	■
!*Hamo en lopov m« more lotiti tega," odvrne Kmitic. "in ta lopov je — Babinič."
"Ti!" zakilčeta obenem prednik in Cameeki. "Da. čaatitljM oče! Bil sem pri vas pri izpovedi, kjer sem vam odkril \tic svojf grehe, vsa svoja podjetja. Bfla so mnoga še dokaj nečim-nejša od (»nega, na katero sedaj mislim; Itako to-rej morete dvomiti, da bi se tega ne drznil? Ali me
m*| ne poznate!*',	vvjgVMm
' ■ j / <
neeki
roščeva, ali obenem je zelo nolepo napadel prejšnjo Davidovieevo vlado.
Po Hmodlaki se je ogla«il za lieaedo Marko Dakovič, tedaj tovariš njegov in namestnik v pred-sedništvu, in je izjavil, da je iia-eelho in strankarsko proti sedali ji vladi, ker so atranke, ki so napravile sedanjo vlado, vodile ob-strnkcijo proti prejšnji vladi in jo sabotirale. Sedanjo vlado on in njegovi somišljeniki ne bodo podpirali. i*;'
Kako bo dalje, bomo tideli Sedaj drži ta klub Protiča. \
V parlamentarnih krogih se govori, da ae sicer izvrši v najkrajšem *asu rekonstrukcija kabineta Protič-Koroščevega. Stari Ri-barac, misJi že odstopiti, njegov port/elj Ministra trgovine naj bi prevzel — Ninčič, za ministra prax4c P* »aj pride bivši Ribar čev adv. pisar Ljuba Jezdič. Nekaj fea le na tem regnice, kel- jc poslanec Mihajlo Skorič, advokat iz Sabca in član RibarČevc parlamentarne skupine	ia.
ib^e^vega l^luba Iii od-
Poročila o sejah dobivat^ iž o-fi^ijelnega korespodenčnega bi roa. Razume se, da jih inspirira vlada in da jih morajo vaši čitatc Iji vzeti kot take. V parlamentu ftgmcm jc vedno boj radi pravil nosti zapisnika, ki ga vodi mož temne preteklosti, radikalec Pera .ToVanoVič, ki ima nasloy "Pera Komite**. Tega moža so v parla mentu na Krfu odstavili od p osi h zapisuikarja, ker je "preveetno' opravljaj svoj posel. 8edaj ga et nako vrši. Da bi se ga ne moglo kontrolirati, bere zapisnike tako tiho, da se sploh ne sliši. . . Po-slanci, ki hočejo vedeti, kaj skrpucal g. komite, morajo I prav k njegovi mizi da čnjejo.
j t Te dni sc je zopet zvedelo javnosti nekaj zelo nelepega o e nem Protičevih ministrov, kar Hovp meče čudno luč na to mini l^trstvo. Dnevniki V Bel gradu »o objavili izjavo miniatra za nafo dno zdravje g. 8. Milc^a^a/ ki je podal 1. 1914 v mestnem svetu v Vršen. Ta izjava se glasi: "da ))i odklonilo izvestne nesporazu jne* koji su u .poslednje vreme izbili, osečam se pobudjen, da izja flfim, da VrŠčnnu srp»ke narodno •fi bez obzira na strančarsko* ob Jpžje u, oyim težkim danima ne 4»oznaju drugu polifku, več. samo u, da tradieionalnom bczuslov-inom i nepokojebljivom vernošču Hvpjom prema presvetloni tronu izdraŽc pored zajedniČke madžail ako državi sa opom ljubavlju privrŽnošču koja se nikakvih žr-ta^ ne odriče." Vsled te izjave je dobil sedanji minister dr. Mi-letič celo — mesto glavnega me« »dnega fizika v Vrficu. , i ^^M Knj — lepa družba v dej Pro ti(-KnVoščevi vladi
Ali ste se ža navajali seliti sc iz enega na drugo delo in zgubljati (lenar?	'
GOODYEAR
vam nudi stalno delo in dobro plačo, sicer delo za 200 ŠK NK ZtTČENIH delavcev za gumijevo tovarno. DOBRO DELOVNO STANJK PRILIKA ZA NAPREDEK PLAČA ZA-ČAS UČENJA. >lavci morajo razumeti angleški jezik, moraja težati nad 145 funtov. .Zahteva se tudi zdravniška * .
preiskava. Oglasite se osobno ali pa pišite na Factory Employmejit Office.
THE OOQDYEAJt TIRE RUB BER COMPANV,
AKRON, OIUO.
Mesto, v katerem je napredek.
.ie it
oprivi. Znano vama je, da mi teše nemški jetik jdem." rcee Kmitic, "toda adi se mi, da tc«ko kaj kakor baratačem v Odanskl In da imam *$mo obleko, pa me niti ne spoznajo. Mislim ai>a tudi. da nihče ne stoji ondi topovom pred žreli, da torej U vršim svoj posel predno me aapazijo."
"(lospod Carnecki, kaj rečete na to!" vpra-ša na k m t prednik.
"Izmed sto moš ae komaj jeden vrne od tik-Šnega podjetja," odvrne Čarneekl, "toda pogumnim pomaga areča!"
"Bil sem že v hujših zagatah," pripoved^* Kinitie. "toda nič ae mi ni igodilo, ker imam le svojo srečo! Kj, častiljivl oče, in kakšna razlika je to P Prej sem šel v razne nevamdeti samo radi tega; da si pridobim )*r!š*e puhle slave, sedaj pa se »o zgodi na čast najsvetejši Dmiei. Ko hi bilo treba tudi izgubiti glavo, kar pa ae mi težko zfb-dl, imvejte sami. ali si Je mogoše želeti ftValelirj-še smrti, nego jeona za takšno stvar! , , ^
Prednik mol« dolgo, napoaled reče: ;
"V takem slnšaju ta ne bom pridrševal A. Pojdi z Bogom! . . . Naše molk ve pojdejo za teboj."
"V takšni druibl po jdem pogumno. Če trebo. na oni svet I" zakllče Kmifle.
"Ali se ne Htt prej hp«ive«lati. moj sin!" vpraša prednik.
"Kako drugače! Brez tega ne bi šel. ker HI skuAnjavrr imel ši> večjo oblast do mene." * IVter Čarneeki odide U eeliee in Kmltie poklekne pred itnkgrnHm t« ae izpove pripravljat na pot. P« končani izpovedi vstane vesel ter ae gro pripravljal na pot. Dve ari poznej potrka Kopal na vr%ata pretlnikovo eeliee. kjer ga je le čakal Čarneekl. Kftfipri loči pogledala, sto ga prednik In ('arneeki komaj apoanala. tako se je bil prekrojil v Šveda.	^
Ptgaviea v Dalmaciji. V. selu
Kostanje, občina Poljiea, je ugo-
ClrnifM AivtrtlseaMti
POTREBUJEMOl
25 DEKLET
ZA DELO PRI 8LADCICAH. HLADITI "KEKDI". DOBRA PLAČA, 44 URNO DELO NA Tt DEH. VSOBOTAH 8E NE DJ. LA. MOBEKE SKUŠNJE SE NE ZAHTEVA. OGLASITE SE PRI:
E. J. BRA0H SONS 311 E. ILLINOIS STREET FACTORY No. 1 OHIOAOO, ILL.
i
POTREBUJEMO
DKLAVCB za delo v kuhinji. Do-)ra plača. Ob nedeljah se ne dela. Oglasite se pri:
HABMONV OAFETERIA,
31 8. Dearborn St., Ohicago, IU.
POTREBUJEMO
DELAVCE za lahko tovarniško delo. Oglasite se pri: NAT% STAMPINO A ELEC.
WORKS, 434 S. Clinton it, Chicago, HI . ■ ..i. .. .i ■
' POTREBUJEMO
DELAVCE ZA DKILL PIJKSS in pri navijačih in strojnike. NATIONAL STAMPINO ELEC f .	W0BK8,
434 S. Clinton 01, Ohioago, M
T
—
RAD II NAZNANIL
ai želim posloviti od njega predno zapustim Ameriška tla. Prosim ga naj ac mi priglasi do 1. >fA.J A 1920, imam mu sporočiti mnopo zelo važnih stvari iz starega kraja Moj naslov je: M&h&d Hotko, O. Box 164 Clarksville, Pa.
Naznanilo m zahvala.
8 tuinlm srcem naznanjam žalostno veet vsem znancem in prijateljem, da nam jo nemila Hmrt it grabila iz naše srede brata
JURI STARIHA.
lTmrI je po kratki, mučni bolezni dne 14. marea 1920 v Hteubenvll-le, Ohio. Bil je 38 let star, doma iz Dol nega Huhorja, na Dolenj-«kem. Doma zapušča stariše in e-no sestro, tu v Ameriki pa enega brata in dve sestri. Bil je član društva "Slovenska Slo^a" Stev. 35* HNP.I, kojega članstvo ga je f obilnem iteviln spremilo na mi-rodvor k zadnjemu počitku, za KSr ae najiakrenejše zahvaljujemo. Hvala tudi dmšini Anton fMlevi, ki so mu točno postregli
Pozor rojaki!
*
Kdor želi iti delati na polje sladkorne pese naj pazno čita ta o. glas. Jaz nisem noben agent al i zastopnik, temveč le delam za to družbo enako kot drugi delavci in družine. Zato vam lahko odkritosrčno povem in pojasnim, kak šne razmere so pri tem delu in kaj se lahko zasluži. Nasa družim plača po $30.00 za vsak aker sladkorne pese. Plačamo vam vožnje stroške do dela, damo prosto stanovanje, velik vrt, kurijo in drugo vse brezplačno. Lahko redite l^ravo in prašiče. Kdor želi sprejeti to delo in hoče pojasnila, naj se nemudoma albrne osebno ali pistneno do mene:
matija eorbilč, 1148 X. WcI1h Street (Tel. Superior ««11), Ohicago, III. owosso 8uoar 00., owosso, michioan.
POTREBUJEMO
ŽENE iN DEKLKTA
y.u lahko tovarniško delo. kJ(.r jp dohra primerna plača. Mi potreb®, jemo gotovo število delavk. PH dolu sedite. Itaeuna sc, da je to ca nrijlioljčih prostorov v mestu.
BENJAMIN ELECTRIC M70 C0MPANY,
523 SV Oreen St., Chiea^o, lil.
...... .-- .,-(
POTREBUJEMO
delavca pomočnika u pripravijo-nje slanine. Oglasite se ; J
220 N. Oreen St. Uprafiajtc po Mr. Millcrju.	A
POTREBUJEMO
DEKLETA IN ŽENE pod 35 let starosti, za različno to.' varniško delo v veliki tovarni na zapadni strani mesta. — Dobra plača in izvrstne delavne razmere. •' Jhp-i(I
MECHANICAL RUBBER 00., 289 W. Orand Ave.,
> CHIOAOO/.ILL. .......
m.
POTREBUJEMO
DELAVCE za tovarniško in na. vadno delo v veliki tovarni gn-svojemu bratu Joseph Hotko, da <mijastih izdelkov na zapadni
ai fcllm nnvlnirfti f\A n i/wra ni<a;ln/l .1.__i 1___' Ti
strani mesta. —■ Do^ra plača in izvrstne delavske razmere.
MECHANICAL RUBBER C0. ) ^ 286 Orand At*., v
CHTCAGO, ILL.
.......... ■■

DEKLETA IK ŽENE
/m prijazne tovarniško delo. 1'la.a j# j ♦18 tedensko v unčetku. Nobene »kuinj« * •c ne zahteva. Lahko zaslužijo $20 4» $28 k ii dur m> priuče. Stalno delo. ' Oglasita ao pri: OLSON EUO OO.. 1M8 Monroe St. Chkago, IIL
POTREBUJEMO
Basnovrstne pomoči u delo v p«lr niei. Oglasite •• pri:
Oreat Wast«rn Laaadrj, aise W. Madlaon »t.
POZOR SLOVENKI 1
Iše*e se slovenska kuharica, sprejme se tudi Ženska t enim ali dvema otrokoma. Udova ali tudi omošena s soprojrom. Prosto sta* novanje, pta^a ae $46 meaečno. Za nadaljna ]>ojasnila obrnite ac na naslov:. Anton Rnss, 224 Dakota Ave., VounfrstoM-n. OWo.
•voj1 rojaki edaj eopbt lahko dobiti v
Priseljeniške posta ve oatanejg ša HMTtj ▼ veljavi kol pred rej-ao. Svojo rodbino lahko dobite t
fn pnmaffalt zanaša lK>lexniriehi!	f&TL^^
naš ~bni brat bo<li ..hka	mit.** JZt
ameriška semlja, polivaj mi m«!	Z&lu
Žalnjo^i »Ntali j Matija 8tariha.|«|o Škrate, Javnofa Notarja. o^e: Barbara H^rika, mati; 5«7 Bnttlet Straet, Pittebnrrh. Matija Sianha. brat; Marjr. Pa. Oa Vaai bo atvar nrodU h
llarbara m Katki«; sestre; Bar- pojaanfl. ^---------"
'»ara. sedaj nmotrna Bedenja k.—
POTREBUJEMO
E
Marija, omošena Kuna Marija Kuna, RPD 1, Hal, Pa.
Impr-
Ostri eknsnra na Poljakm
Berlin. — Poljaka vlada je suspendirala do 2®. aprila vae pri-vatne braojsvno drpe*o iz Poljake v tuje dršave.
"Dic sinkerje in trimming die U-delovalce. Strojnike, barvanje, I navadne delavce 414. Dobra pl*' ^a. Stalno delo in prijazna okoli-j ca. Oglasite se pri: A. Myerv delodajalnemu uradnika.!
WHITMAW it BABOTMB MFG
COMPAKV
Morgmn tod lSOth St, J
CinCAOO, ILh.
POTREBUJEMO
delavce f našem skladišču. Dobre plača, izkušenost nepotrebna
shavnros * sawdust co.
23rd k Weatem Af.t>CH*9°< ^
POTREBUJEM
20 delavcev za farmo in za po«»-ganje v.aretličnjakHi (groenhoa-eea). Stalno delo, dobra ^a -Vprašajte na:
pol bloka' severozapadno o.l in flobejr St.