Posamezna številka I Din, inese< 110, če se sprejemu ■ ist v uoravi. naročnina 4 Din, nn dom in fio pošti dostiivijcn isl 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 2" I Jin, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratoni po dogovoru SJO VONEDECJSKI VENEC Uredništvo Kopitar iev u ul. si. b/lll Telefon št 2050 in J9i6 — Rokopisi »e ne vračajo Uprava Kopitarjev« ulica šiev. 6 Poštni črk račun. Ljubljana 15.179. Telefon itev. 2549 Mussolini bi rad Slovenijo Načrt, ki zadnje dni kroži po evropskih listih glede Mussolinijevih nakan o razdelitvi Evrope, je netočen, kolikor zadeva Slovenijo. V njem je bilo namieč nakazano, da dobi morda najmastnej-ii kos Jugoslavije, to je Slovenijo, Avstrija. V resnici je Mussolini slovensko Švico z razvitimi letovišči in bogatimi rudniki prid;žal sebi. Fašistična Italijo hoče vso Slovenijo do Zidanega mosta in 8c višje tja nekako do Pragerskega, kjer bi Italija lahko segla v roko zvesti Madjn-ski. Avstriji bi ostal Maribor in nekdanja Koroška. Ta razdelitev natreza staremu načrtu italijanskega generalnega štaba; saj je znano, da bi bila lada zasedla Slovenijo italijanska vojska že leta 1918. Popolnoma v skladu je tudi z načrti nove imperialistične Ita-li|e. Italija smatra razpad Avstrije za največjo pridobitev svetovne vojne, ker se ji je po razsulu avstro-ogrske monarhije odprla možnost, da sama stopi na njeno mesto in prične igrati važno vlogo nc samo na Balkanu in ob Adriji, temveč tudi v Srednji Evropi. Pri razpravi o Tardieujevem načrtu ra osnovanje gospodarskega podonavskega bloka se je Italija izrecno sklicevala na svoje svojstvo nasledstvene države, ki je po Avstriji podedovala Julijsko krajino in z njo tudi pravico, da nastopa kot nasledstvena država, kakor na primer Jugoslavija ali Češkoslovaška. Takrat |e italijanska diplomacija čutila, da je ozemlje, ki ga je zasedla (Julijska Krajina) vendar premajhno, da bi mogla s njim trdno podpreti svojo zahtevo po prvenstveni vlogi v Srednji Evropi. Niti Trst, katerega vplivna slera je nekdaj segala gori do Prage, ni več zadostna opora za njeno srednjeevropsko politiko, ker se je po italijanski zasedbi velik del prometa iz nekdanjega gospodarskega ozadja Trsta usmeril drugam (proti Hamburgu, Gdinji, Sušaku, Splitu, Galacu in Solunu). Da se Italija zagozdi v Srednjo Evropo, rabi očividno Slovenijo, rabi jo tudi zato, da reSi tržaško prislaniJče pred gospodarsko smrtjo. Eno tretjino vsega prometa je dajala predvojnemu Trstu Slovenija! Toda Siovenija tudi zapira pot Germanstvu na Jadran! Slovenijo potrebuje Mussol'ni toliko bolj za primer, da bi se v P.>d-rožici in za Trbižem po izvršenem Anschlussu pokazale jeklene čelade tretjega nemškega cesarstva. Slovenija je za Germane okno na Jadran, ki bi ga Mussolini rad imel v svojih rokah. (Pri vsej svoji iilogermanski politiki se Mussolini ger-manstva na Jadrani in na Balkanu boji mnogo bolj kakor Slovanov!) Mussolini potrebuje Slove-r, ;o tudi za to, da s'isne Hrvate krepko v italijan-sko-madjarske kle'če. S kontrolo nad Dalmacijo bi jih rad odrezal od morja in v Zidanem mostu bi jim rad zaprl pol v Srednjo Evropo. Hrvatom v objemu teh klešč bi potem lahko priznal brez strahu — suverenost. Mussolini bi rad preprečil Anschluss, zato je pripravljen pristati na obnovo nekakega avstro-a.-jrskega s! rpucala, ki naj bi prišlo pod niegovo kcntrolo, nikakor pa ne na obnov 'ev avstro-c :rske monarhije ali kakršnekoli podonavske konfederacije, ki bi se lahko merila z močjo stare Avstrije in bi bila njemu na poti. To so dejstva, s katerimi računajmo posebno Slovenci, da bi nas ne utegnil doleteti strašen dan, ko bi morali s svojimi brati, združeni v suženi-si v u, klicati: »Ave, Caesar, morituri te salutant!« —ski. Katoliška velika noč v Belgrada Bolerad. 17. aprila. 1. Praznik Kristusovega f lsiiiija so proslavili na slovesen način tudi bel-g i:jsni katoličani. Vse belgrajske katoliške cerkve so priredile velikonočne procesije v soboto ob 4 popoldne. Poleg teh so še posebej vse belgrajske Katoliške cerkve priredile ob 7 zvečer veliko veli-ionočno procesijo izpred cerkve Kristusa Kralja v Kroniki ulici. Procesij se je udeležilo ogromno število belgrajskih katoličanov. Bili so vsi pomešani, od najvišjih uradnikov posameznih ministrstev do preprostih dalmatinskih nosačev. Procesijo je vodil belgrajski nadškof oče Rodič, udeležil se je je pa tudi kraljev odposlanec. Splošno pozornost je ludi letos vzbudila velikonočna procesija slovenskih lazarislov v proletarski koloniji na Ču-karici, ki je bila na veliko soboto ob 8 zvečer. Cerkvica sv. Cirila in Metoda na prijaznem gričku ni mogla sprejeti množice vernikov, katerih se je nabralo okoli dva tisoč. Vsa ta množica se ie lepo s prižganimi svečami uvrstila v dolg sprevod, ki s-.' je pomikal ob zvokih godbe in ob lepih pesmih slovenskih usmiljeni? navzgor po griču med belimi hišicami, katerih okna so bila vsa razsvetljena. -Velikonočna procesija je bila vidna daleč naokoli n so jo opazovali mnogi iz Belgrada in Zemuna. '.a brezpogojen red in vso organizacijo gre brez-fvoma največja zasluga agilnemu in neumornemu g. Tumpeju. Procesijo samo je vodil g. dr. Zdešar. 3 m'irarde - primanjkljaja Rim, 17. aprila. AA. Primanjkljaj letošnjega finančnega leta cenijo na 3 in pol milijarde lir. Državni proračun za leto 1933-34 računan z dodatnim primanjkljajem v znesku 3 milijard in 88 milijonov. Ta primanjkljaj je v zvezi z novimi izdatki in s padcem dohodkov. Del izdatkov bo šel za kritje primanjkljaja železnic, za povečane avne dolgove in za javna dela. Izdatkov bo nad 23 milijard, od lega odpade za službo dolgov 5 milijard in 53 milijonov. Direktnih davkov bo predpisanih za 207 milijonov več, kakor v lan-ikem letu, konsumne davščine pa bodo znižanega 618 milijonov. Japonci izzivajo Rusijo Rusija zelo previdna Moskva, 16. apr. tg. Vladni list »Izvestja« poroča o konfliktu na Daljnem vzhodu zelo rezervirano in stvarno. List izjavlja, da lokomotive in vagoni, katere zahteva mandžurska vlada, izvirajo iz nakupov caristične železniške uprave v Ameriki iz časa svetovne vojne in da nikdar niso bili namenjeni za vzhodno kitajsko železnico. Samo radi vojnih zapletljajev 1918—1919 so oslali na vzhodu in radi intervencije Japonske prišli na vzhodno titajsko železnico. To pravno stanje ic ruska vlada tudi ofiHjelno sporočila mandžurski železniški upravi in Japonski. Vagoni, ki jih zahteva Japonska, spadajo med oni tekoči materijah ki se v rednem sosednem prometu naha|a sedaj na sovjetskem ozemlju, dočim istočasno stoji še mnogo večje število sovjetskih vagonov na progi vzhodno-kitajske železnice. List označuje, da je nenadna sprožitev tega železniškega vpra- šanja jamo izzivanje gotovih japonskih krogov, ki hočejo izriniti sovjetsko upravo z vzhodno-kitajske železnice. List izraža končno upanje, da bo japonska vlada storila potrebno, da bo poklicala take avanturiste k redu, Ginljiva velika noč v Rusiji Moskva, 10. aprila. Ig. V Moskvi je le malo cerkva, v katerih so še vrši služba božja, vse pa so bile te od zgodnjih večernih ur in potem vso noč tako prenapolnjene, da si gneče skoraj ni mogoče predstavljati. Nepregledne množice so stale pred cerkvami, da vsaj od daleč prisostvujejo skozi odprta vrata cerkvenim opravilom, dasi je padal eost moker sneg. Svečeniki o polnoči zaradi silnih množil- niso mogli opraviti običajne procesije s prepevanjem: »Kristus je vstale. Sicer pa se je na Veliko noč vršilo oficielno delo. Sele v torek 18. aprila bo splošni dan počivanja. Nemški škofje za politične aretirance Miinchcn, 17. aprila, tg. Kakor poroča »Ba-yerischer Kurier«, je kardinal Faulhaber v imenu vseh bavarskih škofov prosil bavarskega drjiv-nega namestnika generala Eppa, naj pospeši pi e-iskavo zaprtih tako, da se bodo družinski očet e mogli do velikonočnih praznikov vrniti k svojim družinam, ali pa da vsai aret^rancem dovoli velikonočen dopust. Pristojni ili nister za notranje stvari dr. Vagner |e odgovoril, da se preiska\a pospešuje in da bo do velike noči mogoče izpustiti nad tisoč oseb. Razen tega j« kardinal v imenu brizinške škofovske konterence prosil šefa bavrske državne vlade, da se tako za jetnike ka- kor za jetniška taborišča odredi redna diršnopa-stirska služba, ki nikakor ne bo posegala v preiskavo in kazensko postopanje državnih oblasti. Dr. \Vagner je tudi to prošnjo rešil ugodno. Predrznost Hitlerjaneev Praga, 17. aprila, ž. »Pravo Lidu« javlja iz Mosta, da sta v petek napadla dva neznana človeka v uriformi hitlerjevskih napadalnih oddelkov češkoslovaškega finančnega respicienta Ivana Sehyra in ga ranila. SoSnine v Franciji odpravljene Pariz, 17. aprila, tg. Posladka zbornica je danes na vseh srednjih šolah odpravila šolnino. Pristojbine se bodo odslej plačevale samo ie v šolskih internatih. Francoski sccialisli proti narodni koncentraciji Avignon, 17. aprila. AA. Zastopniki socialistične skupine v parlamentu so v imenu manjšine v odboru za resolucije predlagali resolucijo, ki se opira na težke momente notranje m zunanje politike, na hud primanjkljaj proračuna in na nevarnost vojne po pojavu Hitlerja v Nemčiji. Resolucija, ki so io sestavili poslanci Renaudel, Mar-quet in Deat, pravi dalje, da mora sooialistična stranka preprečiti povratek reakcije in obvarovati Francijo pred političnimi razočaranji. Zaradi sedanjega težkega položaja skupina ni več vezana na pravila stranke, da mora vedno glasovati proti proračunu kot celoti. Socialistična parlamen- tarna skupina bo storila vse, da ohrani večino levice >n da prepTeči kabinete koncentracije in nacionalne zveze. Dollfuss na potovanju Dunaj, 16. aprila, tg. Zvezni knncelar dr. Doll-fiibs se je danes [»poldne ob 5 z letalom vrnil Iz Rima. od koder je odletel dopoldne ob 10. Na letališču v Aspernu so ga pričakovali iiodknncler dr. VVinklor, razni zastopniki ministrstev, policijski I« Ipredsednik dr. Skubl iu mnoge druge osebnosti. Dr. Dollfuss je na kratko orisal svoje potovanje v Rim in posebno navajal, kako ga je sprejel papež kot dobrega katoličana in kako je sv. očeta v tričelrtuniem razgovoru informiral o vseh podrobnostih avstrijskega problema. Poročal jo tudi o svojih obiskih pri državnem tajniku kardinalu Pacelliju in ministrskem predsedniku Mussoliniju, pri čemer je ponovno zagotavljal, da je to potovanje napravilo nanj silen vtis. Končno je še naglašal. da je sedaj gotovo, da ima Avstrija tudi na jugu prijatelja, ki mu ho vedno stal na strani s svojo pomočjo. Po kratkih pozdravnih besedah podkanclerja dr. Winklerja se je nato dr. Dollfuss odpeljal v mesto. Zbogom, gospod Matevž t Pač smo vedeli, d« je gospodu Mateju Suš niku zdravje močno zrahljano. Toda v takem zdravem arnku kol je v notranjskih Rovtah, tam gori nad Logatcem, človek kljubuje in kljubuje... Saj je tudi gospod Matevž kljuboval. Čez 25 let so je brusil po tistih ostrih in strmih trnovskih rov-tnrskih potih, ko je kot pravi dobri pastir reševal Kristusu bolne in zdrave, mlade in stare, vse vsp — samo bogatih ne, ker taikih na njegovi pa S i bilo ni. Tako je neutrgonin tekla njegova nit. Komaj je kdo opazil, kako mu tudi njegove sile ginejo, ! zakaj govoril o tem nikomur ni, le sam je čutil, 1 da peša. In kako ne bi i>ešnl- Dve uri od enega I konca fare do drugega, dve uri pola od ene strani i do druge, 1K<10 duš vsak dan na njegovi skrbi. 3**) otrok in še več v njegovi šoli, njegova s[>ovednica pa vsak teden misijon. Tako zadnja leta. a kje so žrtve onega časa, ko je bila njegova skrb in njegovo srce tudi na Medvedjem brdu, ki ga je »krivična« pravica odtrgala od malerne fare in ga dala tujcu v plen. Takrat so bili časi njegove gorečnosti brez meje, ko je bi! duhovni pastir zidar in kmet in zdravnik: vsem vse! |>o besedi ii|>ostolovi. Takrat si je postavljal spomenike — seveda ponžiri gospod ni mislil na lo! — u stojijo mu, in bodo še |kz/iiiim rodovom pričali o gospodu«, ki bo ostal ljudeci v spominu, kakor nobeden pred njim. »Zadruga« — pravi narodni dom rovtarski — in vodovod stn vrtalna s|iomenika velikega moža in dobrotnika, prelepa nivtarska cerkev, njeni pre-lestni oltarji Bogu |xistavljeni, |>a bodo večen marmornat spomenik tudi njemu, apostolskemu, vzornemu duhovniku, ki jih je postaviti dal, ki je tolikokrat na njih brezmadežno daritev daroval, ki je tolikokrat pred tistim tabernnkeljnom sr z Bogom za svoje duše boril. — O, samo Bog ga je videl, le redko ga je pri tem opazilo človeško oko — vsaj 011 je mislil tako. Nn samo Veliko nedeljo v 54. letu njegovem je prišel Gos|xm1 |>onj s pozivom: pridi. Njegov« volj« mu je bila vedno najsvetejša, njegova ljubezen najmočnejša, zato pa ga je Gos|)od tudi prišel iskat na svoj najlepši, na svoje »mage dan in ga je po|>eljal tja, kamor je bil služabnik božji Matevž Sušn i k vedno živ kažipot, tja k tistim, kn-tere je poslal v večnost, d« mu bodo zagovoril..ki v zadnji pravdi, ki je bil« njemu pač kratka, k.-ikor so mu bik' krntke pred svetnimi sodniki. Ecee Domine, Matheus sacerdos venit! Strašen uboj pri Ptwu Lubljana, 17. aprila Iz Ptuja smo dobili nocoj telelonično poročilo o tragičnem slučaju, katerega žrtev jc postal na Veliko noč lastnik gostilne pri •Suhi vej. v Tur-nišču pri Ptuju. Pri tem gostilničarju jc bila že delj časa zaposlena kot dekla Marija Vrcž. Na Veliko noč se je vnel med gostilničarjem in deklo prepir. Dekla je v razburjenju pograbila velik kuhinjski nož in ga zasadila gostilničarju Emeršiču ' v prsi s tako silo, da je mož v nekaj trenutkih izdihnil. Dekla je po tem dogodku v družbi nekega Konrada Murkota izginila neznano kam. Orožniki je kljub iskanju še do danes niso našli. Truplo pokojnega Emcršiča so prenesli v mrtvašnico pri sv. Vidu, kjer bo v torek popoldne sodno obducirano, potem pa pokopano. Beden položaj zelezničarshega delavstva I)ne 23. aprila se bo vršila v prostorih Delavske zbornice v Zagrebu državna delegatska konferenca delavskega osebja, zaposlenega na državnih železnicah Jugoslavije. Konferenca se bo ba-vila s položajem delavskega osebja na državnih železnicah ter bo sklepni« v ukrepih, k; jih je pod vzet i za zboljšanje položaja in definitivno ureditev delavskega vprašanja. Delavstvo na železji icah je bilo t "kom preteklih dveh let izpostavljeno velikim redukcijam. Na eni strani je bil uveljavljen nov delavski pravilnik, ki predvideva velike obte.gljaje za starostno zavarovanje, lako da mora pretežna večina delavstva plačevati od 100 do 200 Din mesečno samo za zavarovanje. Istočasno pa so bili prejemki reducirani za 10%, skoraj po|iolnoma odpravljene premije ter vso zimske mesece uveden brezplačni dopust po 5 do 10 dni mesečno, v ne- katerih direkcijah pri progovni sekciji celo po 15 , dni mesečno. V želeaničnrskih delavskih družinah je zavladala beda, ki je še hujša, kakor v ruoar- 1 slcih družinah zlasti v zimskih mesecih. Poleti se ; položaj sicer nekoliko zboljš«, ko je odobren novi ; drž. proračun ter se dela nekaj mesecev redno, i Vendar se tudi letos delnvstvo upravičeno boji, da bodo na zimo uvedeni zojiet brezplačni dopusti, ' ki bi pomenili hud udarec delavskim družinam. Pri železnici se tudi ne izvaja ona delavska j zaščita, ki je predvidena |>o socialno - političnih zakonih zn vse delavstvo sploh ter je podaljšana služben« dob« za dosego (Kline penzije 1111 39 let ter znaša ta penzija na papirju 729 Din mesečno, po odbitku raznih dajatev pa znaša kvečjemu 590 Din, kar ne zadostuje niti za golo preživljanje. Zveza železničarjev Jugoslavije bo izdala daljšo spomenico s statističnimi podnliki o položaju jugoslovanskega železuičarskega delavstva. Mariborski šport Dvodrevno gostovanje graškega Sportkhiba V Mariboru Maribor, 17. aprila. Za velikonočne praznike sta ISSK Maribor in SK Železničar nastopila proti renomiranemu I avstrijskemu amaterskemu klubu iz Gradca. Gra-1 zer Sportklub je bil v nedeljo gost ISSK Maribora, danes pa SK Železničarja, obakrat na igri-j šču ISSK Maribora. j Grazer Sportklub : ISSK Maribor 9:2 (3:1) Okoli 500 ljudi je privabila reklama na igrišče. Gotovo ni nihče pričakoval, da bo gostom uspelo tako težko pregaziti domačega prvaka. Moštva ISSK Maribora ni bilo več prepoznati. Taktika, ki je uspela proli šibkejšemu nasprotniku, se proli čvrstejši in povezanejši enajstorici ni obnesla, večno pregrupiranje enajstorice pa se je bridko maščevalo. »Maribor« je ostal preccj dolžen svojim prijateljem in sploh naši publiki. Vendar pa moramo pomisliti, da v nogometu razočaranja niso redki dogodki. Prepričani smo, da nas bo moštvo ISSK Maribora zopet ugodno iznena-dilo, česar si vsi želimo. Vodstvu ISSK Maribora pa bi svetovali, da posveti mednarodnim tekmam večjo pažnjo, da se ne bo več zgodilo, da moštvo nastopi nepripravljeno in nekomplstno. Tako visoki porazi škodujejo ugledu slovenskega športa in razpoloženju publike napram nogometu. Visok poraz je predvsem zakrivila krilska vrsta in ožja obramba, a tudi napadalna vrsta je na neuspehu mnogo kriva. Grazer Sportklub je poslal v Maribor razigrano enajstorico. Že dolgo Gradčani niso servirali Mariboru tako koristne igre kot v nedeljo. Naj- boljši del moštva je brez dvoma napadalna vrsta, ki igra zelo povezano. Napadalci so zelo požrtvovalni in vsak skuša spraviti pogreške svojih so-igračev. Najboljši mož je bil Matejka na levi zvezi, ki je sam zabil 7 golov. Tudi krilska vrsta in ožja obramba sta zelo ugajali in sta nasprotnika prekašali za razred. Branilca se lepo postirata, kar je ena glavnih lastnosti igračev na tem mestu. Vratar sicer ni imel posebne prilike, da se izkaže, vendar je nekatere sicer redke strele odlično branil. Sodil je g. Mohorko. Spregledal je nekaj offsi-dov ter glede faulov ni bil vedno na jasnem, vendar pa je v splošnem zadovoljil. Danes so gostje nastopili proti SK Železni-žarju. Rezultat je bil: GAC:SK ŽELEZNIČAR 8:2 (4:1) Gostje so tudi danes upravičili svoj sloves in so z lahkoto zmagali. Kolika med včerajšnjo tekmo in današnjo je bila le ta, da so železničarji zelo požrtvovalno in pridno igrali. Nič za to, če so podlegli, gavno je, da so vsaj pokazali voljo igrati lepo in fair, kar se jim je tudi posrečilo. Gradčani so nastopili z isto postavo, kakor proti Mariboru. Železničarji so pa deloma preizkusili nove moči, ki so se v splošnem precej dobro odrezale. Gostje so ludi danes predvajali lepo prizemno igro kratkih pasov, in so bili za razred močnejši. Zmaga je bila popolnoma zaslužena. Značilno pa je, da jc Železničar zabil prvi in zadnji gol. Sodil je g. Desnauer v splošnem dobro. V predtekmi je zmagala mladina Železničarja nad mladino ISSK Maribora v razmerju 4:3 (2:1). SK RAPID : SSK CELJE 4:0 (3:0) Na igrišču SK Rapida ae je v nedeiio doool- dne odigrala prijateljska tekma med SK Rapidom in SSK Celjem. Tekma jc končala z zasluženo zmago domačinov. Celjani so sicer zaigrali zelo požrtvovalno, toda nimajo nobenega strelca, ki bi znal izkoristiti zrele pozicije. V polju sta bila oba nasprotnika enakovredna, za zmago pa je bila odločnost Rapidovega napada odločilna. Sodil je g. Bergant. V predtekmi je zmagala mladina SK Svobode v razmerju 5:1 (3:0). Sodil jc gospod Jenko. TABLE TENIS TURNIR HERMESA. Na velikonočne praznike se je vršil v Ljubljani izredno dobro uspeli table tenis turnir, ki ga je vzorno organiziral ŽSK Hermes. Sodelovalo je devet klubov in sicer trije iz Ljubljane, eden iz Celja, štirje iz Zagreba ter eden iz Mir»ke Sobote. Turnir je otvoril s pozdravnim nagovorom predsednik Hermesa gosp. It. Mauri, v imenu gosp. bana pa je spregovoril banski svetnik gosp. dr. Ster. Narvzoč je bil ludi zvezni delegat gosip. Griinfeld. V prvenstvu moštev za prehodni pokal gosp. bana je tekmovalo šestnajst moštev. Igralo se je po Davvis cup sistemu in so sc plasirali v finale Hermes in Ilirija iz Ljubljane ter Poštni SK in Ma-kabi iz Zagreba. Prvenstvo moštvo Makabija iz Zagreba si je osvojito s tremi točkami ter si tako priborilo pokal bana dravskeg banov*,ie dr. Dra.^o Marušiča, drugo mosto si je osvojlia Ilirija (Ljubljana), tretje Hermes (Ljubljana), četrlo pa Poštanski (ZagrebJ. V singlu gospodov je nastopilo 31 tekmovalcev, doslej največ v Jugoslaviji. Najbolj zanimiva igra prvega dne je bila ona med Žižo (Ilirija) in Zornado P. (Hermes). Zmagal je Zižo po petih napetih setih. V finale so se plasirali Antolkovič (Poštarji), Weissbaclier (Ilirija), Horvat (Hermes) in Weiler (Makabi). V finalu s!a dosegla Weilcr in Horvat po 2 zmagi ter sta morala vsled tega odigrati za naslov prvaka o 'ločilno borbo, v kateri je zmagal Weiler. Tretje in četrto mesto si delita po eno z.mago NVeivdiacIier in Amtolkovič Zmagovalec je prejel prehodni pokal tvrdke Spectrum. V singlu dam je od 8 prijavljenih nastopilo 6 tekmovalk. V linale sta sc plasirali Dečman P. (Ilirija) in Cimperman |Mura). Zmagala je sigurno državna prvakinja Dečmanova v štirih selili in si priborila prehodni pokal, darilo prireditelja: krasno vazo, darilo tvrdke Agnole je dobil Hor vat kot najboljši igrač Hermesa. Vsi klubi, ki so se udeležili turnirja, so pre jeli od Hermesa lepe spominske plakete. Prepovedan tisk. »Službene novine« št. 84 od 13. t, m. objavljajo, da je prepovedalo državne tožilstvo v Zagrebu prodajanje in razširjanje tednika »Katolički list« št. 14 od 6, t. m. in časopis »Krug« H. 1 od 5. t. m. Oba lista se tiskata 1 Zagrebu. Ljubljana v praznikih NEDELJSKI ŠPORT Ljubljana, 17. aprila. Kakor kakšno majhno, od vsega sveta pozabljeno podeželsko mesto postane Ljubljana tiha in puščobna v prazničnih dneh. Trg, ki ji daje v delovnih dneh posebno živahno noto, se pogrezne v gluho molčanje, prometa na ulici ni, ljudem se nikamor tako strašno no mudi kakor druge dni — povsem drugačno lice dobi sicer tako živahna Ljubljana. Prav posebno tiha tn puščobna pa postane v praznikih, ki padejo na prag pomladi. V aUih dneh je pravcato preseljevanje iz Ljubljane na deželo. Ti -izseljenci- vzamejo zvrhane koše smehu, mladostnega zanosa in židane volje s seboj, tako da zazija za njimi globoka praznina. Da pa Ljubljana \ takih dneh povsem ne izumre, požrtvovalno in vestno skrbi cestna električna železnica s svojimi ropotajočimi starimi škatljami, ki od ča.-a do časa kakor kakšni predpolopni replili prihrumijo izza voglov in predramijo kimajoče hiše in mimoidoče ljudi i/. težke dremuvice... Kes, hvaležni morajo bili Ljubljančani cestni elek-Irični železnici zu lo nežno pozornost in ginljivo skrb! Tudi v velikonočnih praznikih je Ljubljana ostala svoji tradiciji zvesta. V soboto popoldne-je bila Se vsa polna življenja; številne procesije so jo razvnele in razgibale, da je prekipevala kakor razburkani valovi morja. V nedeljo pu se je žo povsem umirila in je skorajda ni bilo več poznati. Le malo jih je bilo. ki so ji oba praznika ohranili svojo zvestobo in je niso zapustili niti zu hip. Gl-nljiva jo bila la njihova ljubezen to nje, ampak prav nič romantična, nego vseskozi ealna, če po-n talimo, da jo bila v lesni zvezi — 7. žepom. Kdor je imel v žepu žvenkljajoče kovine na pretek, se liožvižgal na v-o ljubezen in zvestobo slovenski 1 metropoli, neknvnlirsko ji jo pokazal hrbet ter jo mahnil na lepše : nu izlet v bližnjo in daljno, kolico, \ hribo nli kam drugam. Vrhovi ljub-I jan »-ko družbe so menda (no glede na strankarsko pripadnost) oddradrali na svojih luksuznih avtih v inozemstvo v bajne Benetke, srednji in mali stan pa si jc izbral znane stare ljubljanske izletne točke: šmarno goro, Golovec, goslilno na Rožniku Id. Do zadnjega dihu so vztrajali v mestu samo oni, ki jim od'dolgočasja zevajoči in žalostno navzdol mehedrnjoči žepi niti tega luksuza niso mogli dovoliti... Tudi ne bi bilo povsf m ločno in nepristransko naše poročilo, če bi polog tramvaja ne omenili -e nekaterih drugih, ki so se požrtvovalno i čudil i da bi Ljubljana ob praznikih ostala v budnem stanju, lako imajo mnogo zaslug v tem pogledu tudi dečki, ki so se v nedeljo in pone-ilelj< k v--e popoldne nemoteno in brez skrbi vodi i ' vagončkom po strugi Ljubljanice. Po enem tiru -o • pripeljali navzgor, po drugem spet ve-■ i.ddrdrali navzdol. Marsikaterega LJubljan-, . ki i.- ,h Irugi -tal in dremal, so zbudili s vojim ropotom in zvonkini smehom .. In inedvcdarjev, ki slu od bogve kod prišla v Ljubljano, ludi ne smemo pozabiti! Saj so bile j n u r produkcije z medvedi žo prava atrakcija zn ,'juMi'iičune. 1 "taborila sta sc s svojima kosma-■ ] ni -1 .verinuma menda nekje v Tivoliju in od-I I delala daljše in krajše poslovne -, izlete na strani. Kupčija pa jima ji šla kdo ve kaj v U,-:'. čeprav slu bila predmet vsesplošnega za-liin-.nia in občudovanja. v.Zn mal denar — malo rauzike - pravi pregovor. Sironiušna medvedarju pa : pregovor prekrojila mizeriji časa primerno in produciraln za mai denar — mnogo muzike. j.aidj-* posebno občudovali starejšega kosma- i. a vi ga orjaka, ki je ob melanholični go-pir ,i vi pesmi in ob spremljevanju na tanibu-in privzdigoval pele tako vztrajno in tragično •i kakor rnv močno čuti ■ cerkvijo. Letošnje procesije nn veliko soboto popoldne iu na veliko nedeljo zjutraj pa so po veličastnosti celo presegle procesije prejšnjih let. /dojili lepa .je bila procesija pri frančiškanih, ki se je razvila v soboto ob jiol sedmih zvečer z Marijinega trga skozi Prešernovo in Šelenburgovo ul. na Kongresni 1rg in jio VVolfovi ulici nazaj v frančiškansko cerkev. V tej procesiji je bilo zlasli veliko mladih križarjev in Irrižark v svojih srč-knnih uniformah. Najveličastnejša pn je bilu med vsemi procesija v stolni župniji, ki Jo jc vodi! sam knezoškof dr. Gregorij Rožman v spremstvu gg. kanonikov. Te procesije so jo udeležilo tudi večje število noj-odllonejših visokih osebnosli, predstavniki najvišjih drž. političnih in vojaških oblasti v Ljubljani. V procesiji smo opazili g. banu dr. Marušiča, divizijoniu-jn generala Cukavca, francoskega konzulu Neuvilla, češkega konzula ing. ševčikn ter celo vrsto drugih predstavnikov tujih držav v Ljubljani. Polnoštevilno jo bil zastopan tudi častniški zbor ter državno uradništvo. Procesije se je udeležila tudi častna četa vojaštvo; prt procesiji je igrala vojaška godba. Že od nekdaj jo znana procesija v Križankah, ki gre vedno po ulicah ob prvem mraku. Tudi letos je bilu križunska procesija med vsemi nnj-slikovitejšu, najintimnejša. Procesija se je razvila ob osmih zvi^čer ob Napoleonovem trgu, Emonski in Cojzovi cesti, jio Bregu in Križevniški ulici nazaj v cerkev. To |>rocesijo je vodil prior g. IJčak. Razen teh so bile zelo lepe tudi procesiji« pri uršulinkah, v Trnovem, pri kateri smo opazili ne-navadno veliko mludeničev in mož, kar jo dalo jio-seben ri Srcu Jozusovem in na Rakovniku. Omeniti moramo seveda tudi jiroce-sijo v šiški ter pri sv. Krištofu, — pri obeli severnih predmestnih turah, ki se zadnja lelu tako lojx) razvijata. Zins-li pri sv. Krištofu je cerkveno življenje i/, letu v leto bolj živahno, kar se je lahko videlo tudi pri tej velikonočni jirocesiji, ki jo je vodil č. p. Zukrajšek po Dunajski, Einspie-lerjevi, Pleteršnikovi In Livarski ulici. Poudarjamo, da je bila pri vseh procesijah udeležba vernikov zelo številna. Vreme je bilo ko nnlašč jirikrojeno zu to slovesno priliko, da so se mogle vse jirocesije v Ljubljani v najlepšem redu razviti. Imenovanje. Z odlokom jirosvelnega ministra ; z dne 21. marca je bil imenovan za privutnegu do- I centa na tehnični fakulteti ljubljanske univerze dr. ing. Riburič Ivo. Novoimenovani docent, sedaj tehnični vodja tovarne usnju Standarde v Kranju, je eden jirvili domačih strokovnjakov iz kemijske tehnične industrije, predvsem specialist za tehnologijo usnjarstva iu kemijo strojih Kot bivši laboratorijski in obratni kemik-inženjer lovom C. Pollak, d. d. v Ljubljani, Kranju in nn Vrhniki so je ing. Itibarič poleg praktičnega industrijskega delu udejslvoval tudi znanstveno; us|)ehi njegovih j>re-uskuv so bili objavljeni v inozemskih strokovnih revijah. Odličnemu domačemu strokovnjaku na zasluženem priznanju iskreno čestitamo. - Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastajanje žolča, bod-ljaje, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz-Josei- grenčico, obenem se pa zmanjša pritisk krvi l.a možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josei« vodo pri ljudeh, ki veliko sede. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljanske vesti Ljubljana, 17. aprila. Nič posebnega se ni zgodilo med prazniki v Ljubljani, samo nezgodna kronika beleži malenkosten slučaj. V bolnišnico so pripeljali nekega brivca z Maistrove ulice, ki je nekje v gostilni tako navdušeno tolkel po šipi, da si je nevarno obrezal roko. Z dežele pa so z vlakom pripeljali v bolnišnico 25 letnega Petra Legata z Breznice na Gorenjskem, ki jo je skupil pri fantovskem pretepu; nekdo ga je z nožem sunil v levo prsno stran. Se v 6oboto popoldne so pripeljali v bolnišnico iz bližnjih Črnuč Franceta Jerkola, ki sc je zaril z motornim kolesom tako močno v obcestni kamen, aa je pri leni (^oškodoval motor, sam pa zlomil desno nogo. V bolnišnici so mu dobro postregli ler jc zdaj menda že izven življenjske nevarnosti. AVTOMOBILSKA NESREČA BREZ POSLEDIC. Veliko se je med prazniki govorilo tudi o avtomobilski nesreči na savskem mostu pri Črnučah. Tam pa se v resnici ni zgodilo nič tako strašnega, nihče ni bil resno poškodovan. Iz Črnuč je vozil prot; Ljubljani svoj avto šofer gosp. Zaje. Pripovedujejo, da jc vozil zelo hitro, bil pa je v avtomobilu sam. Na ovinku pri savskem mostu se je avtomobil zaletel v obcestni kamen; pri tem sc je avtomobil čisto preslikal. Šoferju se ni nič zgodilo, dobil je nekaj malega pTask po obrazu. Pač pa je bil avtomobil popolnoma razbit ter najbrž ne bo več uporabljiv. Med prazniki je obiskala Ljubljano večja skupina belgrajskih akademikov, članov Jadranske straže. Akademiki so prišli v Ljubljano v soboto zvečer. V nedeljo so obiskali Bled in Bohinj, v ponedeljek pa so si ogledovali Ljubljano. V ponedeljek zvečer se je pri Mikliču« vršil prijateljski sestanek z ljubljanskimi člani Jadranske straže, potem pa so gostje odpotovali nazaj v Belgrad. Koroški večer Klub koroških Slovencev v Ljubljani priredi v soboto, dne 22. aprila v veliki dvorani Uniona »Koroški večer« z zelo zanimivim programom. — Prireditev se bo vršila pri pogrnjenih mižali. Vstopnine ni. Na lo prireditev opozarjamo žc danes vse prijatelje naše Koroške! ZADRUGA »DOM UČITELJIC« valili in vsak skuša popraviti pogreške svojih so-četrtek, dne 20. t. m. ob 10 v prostorih sekcije JUU v Ljubljani. III. kougregacijn ima svoj cerkveni shod v torek, 18. aprila ob 3 popoldne. Pridite vsi! Din 1000,— v gotovini znašajo nagrade za Kodak-ov fotografski natečajni razpis. Zahtevajte pojasnila v drogeriji Gregorič, Prešernova ul. 5. Drevi ob 8 izvencerkveni sestanek Križanske moške in mladeniške Marijine družbe. POROKA. Danes popoldne sla se poročila v frančiškanski cerkvi gdč. R n s t a , hčerka uglednega in občepriljubljenegn veletrgovca g. Srečka S i r -c I j a iz Mokronoga in gosp. Ivo Mejač, uradnik ljubljanske tvrdke L C. Mayer. Bilo srečno! GOSTOVANJE MARIJA ŠIMENCA V LJUBLJANSKI 0P12RI Opera in drama ostaneta danes zaprti. V čc-Irlek gostuje v ljubljanski o|>eri g. Marijo Šimenc v DAlberjevi operi Nižava . Ker je to njegovo |ii'VO gostovanje v letošnji sezoni nn unšeiii odru, še |ir:n posebno opozarjamo v.se številne prijatelje odličnega pevca nu njegov četrtkov nastop. Veljajo običajne operne cene. ILIRIJA JE DOSEGLA Z OAK-OM REMIS. — PRIMORJE PODLEGLO S 4 : 3. - IZREDNO DOBRO USPELI HERMESOV TABLE-TENIS TURNIR. Ljubljana, 16. aprila. ILIRIJA : GAK (Gradec) 3 : 3 (1 : 3). Današnja nogometna tekma med Ilirijo in GAK-oin ni privabila toliko publike, kakor je bilo l»ričakovati. Velikonočni jirazniki, zlasti, če je lejM vreme, niso ravno preveč primerni za večje prireditve, ker se tedaj marsikak obiskovalec nogometnih tekem poda na ture, odnosno izlete. Vsakomur, ki si današnje tekme ni mogel ogledati, je lahko žal; kajti gostje so nam v prvem jiolčasu potrdili svoj sloves, ki ga uživajo pri nas. Z igro domačih pa moramo biti popolnoma zadovoljni. Saj so nahi belo-zeleni zaigrali tako kakor v svojih najboljših časih. Ne glede na to, da so gostje diktirali tempo, ki je bil ves čas zelo oster, ter so bili tehnično boljši od belo-zelenih, so jim domači dobro |)nrirali in tempo tudi vzdržali. V jjrveui jjolčusu iil dobro polovico drugega jiolčasa so bili gostje večji del v lahni premoči, potem pa je Ilirija prevzela vodstvo ter je bila v premoči prav do koncu igre. Tekma ie bila ves čas zelo napeta. Igrali so obojestransko zelo fair, kar je igro še bolj dvignilo. Zelja vseh pravih prijateljev nogometa je bila, da bi videli še kaj takih tekem pri nas, ker borno edino s takimi tekmami dvignili naš nogomet in obisk publike na ono višino, ki je za razvoj in napredek našega športu |)otrehna. Točno ob štirih se predstavita sodniku gosp. Schnellerju moštvi v naslednjih postavah: GAK (Gradec): JanschekAVerbanschek, Frisch-Dr. Nemschak, Ltischer, Kovvar-Adamik, Lube, Reiter, Heubrandner, Gaber. Ilirija: Doberlet-Strehovec, Berglez-Unterreiter, Varšek, Pogačnik (Belak)-Ilovar, Lah, Svetic, Košak, Pfeifer. GAK je v prvem delu igre potrdil svoj sloves in upravičeno nosi naslov prvaka Gradca. Je to povezana in vigrana cnajstorica, ki se je vseskozi zelo dobro sporazumevala med seboj, igra lep kombinacijski nogomet kratkih pasov ter se večinoma poslužuje prizemne igre. Iipajo dober staTt ter so zelo hitri. Vratar je imel precej posla ter je reši! nekaj opasnih strelov. Edino za tretji gol je on odgovoren, ker je šel predaleč ven. Ožja obramba je dobro držala nasprotni napadalni kvintet. Half-linija je bila zelo agilna ter je dobro krila napad domačih, /lasti Pfeiferja, da se nikakor ni" mogel uveljaviti. Bila je tako v defenzivnem kakor v ofenzivnem pogledu prav dobra. Na-|iad se ie z lepo in smiselno kombinacijo neštetokrat približal pred svetišče domačih, kjer je ustva-rilril še marsikako nevarno situacijo. Sploh vsi res lepo podajajo in pri njih ni bilo videti tistega nesmiselnega nabijanja, ki napravi igro nezanimivo. Igrajo tehnično in taktično prav dobro. Ilirija nam je z današnjo igro zopet poklicala v spomin svoj nekdanji sloves. Tako lepo in požrtvovalno, kakor so nain ti fantje danes zaigrali, nam že dolgo niso. Sestava moštva je bila liopolnoma posrečena in bi bilo lo formacijo, s katero bodo belo-zeleni dosegli še marsikak lep uspeh, obdržati. V kolikor so tehnično zaostajali za gosti, toliko so iih s svojo agilnostjo in jiožrt-vovalnostjo dosegali. Izredno oster tempo so tudi vzdržali prav do konca igre, še več, v drugi polovici drugega polčasa so belo-zeleni prevzeli vodstvo in so lo premoč obdržali potem prav do konca igre. V splošnem pa to moštvo nekoliko preveč nabija. Malo več smiselne kombinacije in malo manj solo akcij in stvar bo šla še boljše. Doberlet v golu je dobro branil svojo svetišče. Strehovec in Berglez sta bila vseskozi izvrstna čuvarja domačih vrat. vendar sta se dala zadnjih šest minut prvega jiolčasa presenetiti od nasprotnikov, ki so kar trikrat zaporedoma poslali žogo v mrežo. Halfi so bil agilni, le na mestu niso bili vselej, ker so iim krili nasprotnega napada le prevečkrat ušli skozi. Napad je igral zelo uspešno, najboljši del sta tvorila Lah v desni zvezi iu Ilovar na krilu, ki ga je Lah izborilo zalagal z izredno uporabljivimi žogami. Pfeifer se ni mogel uveljaviti, ker je bil premočno krit. Igra ie |X>tckala takole: Prvi udarec ima Ilirija. ki takoj otvori živahno igro, katere tempo pa gostje še |x>ostre. Že takoj prve minute imajo Gradčani več od igre. Zato izsilijo že takoj v šesti minuti komer proti domačim, ki pa jim nič ne koristi. Tempo postaia vedno ostrejši. V sedmi minuti slrelia Svetic na nasprotni gol in žoga obtiči v mreži gostov. Stanje 1:0 /a belo-zelene. V osmi minuti sledi ponovni korner proli domačini, ki ga gostje zopet ne znajo izrabiti. Tudi Ilirija pritiska ter vzpostavi obojestransko enakovredno in odprto igro. Z ozirom na to ustvarijo domači v 11. minuti zelo nevarno situacijo pred golom gostov, a jo nasprotnik razčisti. V 16. minuti diktirani korner proti gostom ustvari nevarno situacijo, a jo tudi Ilirija ni mogla izrabiti. V 18. minuti zopet korner proti belo-zelenim, ki ostane ne-zrabljen. Isto se zgodi s kornerjem, diktiranim 1 >6. minuti proti GAK. V 29. minuti ustvarijo gostje , .jpasno situacijo pred golom domačih, a jim Rt ; prinese nobene koristi. Isto ponovijo gostje v 3£. Slinuti s to razliko, da je šla žoga preko golov--j prečke. Gostje so naenkrat začeli več streljati na gol. V 40. minuti se jim posreči izenačiti. Stanje 1:1. V naslednjih petih minutah so še dvakrat potresli mrežo domačih in sicer postavijo v 41. minuti 2 : 1 ter v 45. minuti 3 : 1 za svoje barve, s čimur je bil prvi polčas zaključen. V drugem polčasu so začeli gostje s prvim udarcem. Belo-zeleni so začeli igrati še z večjim članom ter je že takoj v 3. minuti poslal Ilovar ] z iepim strelom žogo v mrežo gostov ter zmanjšal i rezultat na 3:2 za goste. Igra šc redno zelo živahna in tudi tempo prvega polčasa so obdržali. Domači imajo nekoliko več od igre kakor Gradčani. V 10. minuti se nudi gostom izredno lepa 1 prilika za gol, a jo zaslreljajo. Domači preveč ne-j smiselno podajajo in premalo zaposlijo Pfeiferja. j Gostom se tudi kornerja v 19. minuti ni posrečilo izkoristiti. V 21. minuti se tudi belo-zelenim nudi lepa prilika, ki jo niso znali izrabiti. V 22. minuti ■ izenači Ilovar z lepim strelom na gol ter postavi stanje 3 :3, ki se do konca ne spremeni. Ta gol je zakrivil vratar Gradčanov, ki je šel predaleč iz svojega svetišča. V 26. in 32. minuti sledita še dva kornerja proti domačim, ki ju gostje niso izrabili. V 35. minuti zastrelja Pfeifer zelo lepo šanso. Domači so stalno v premoči in močno napadajo, toda stanje se jim nc posreči spremeniti. Sodil jc g. Schneller dobro. ★ KOROTAN : PRIMORJE (rez.) 2 : 1 (2 : 1). V predtekmi sla nastopila Korotan in rezerva Primorja, v kateri jc Korotan zasluženo zmagal z gornjim rezultatom. Primorje je začelo igro sn-ino z devetimi igralci, ki je kesneje dobilo še desetega igralcu ler je nekoinpletno igralo do koncu tekme. Sodnik g. Kušar je sodil objektivno. GAK (Gradec) t Primorje 4:3 (1:2) Drugi dan pa nismo videli takšnega nogometa kakršen Je jjotreben za propagando med našo mladino. Saino prvi polčas je bil lep, lo se |iravi fair in dotnači so bili ves ta čas v absolutni premoči, lako, kat bi igrali samo na gol gostov, ki so igrail docelu podrejeno vlogo. Moštvo črno-bclili se je držalo izborilo in venomer jc najiadalo v tem delu igre. Ker pa je proli koncu prvega polčasa |5adel gol v prid gostov, so domači po odmoru i/gubili glave. Začelo se je nesmiselno nabijanje, iz tega se je razvilo surovo igranje ler so se nekateri posamezniki na obeh straneh začeli posluževati ostrih faulov, ki niso v čast niti enim niti drugim. Ker tudi sodnik ni znal tega preprečiti, so se taki izgredi ponavljali prav do konca igre. Gostje so v drugem jiolčasu hoteli nadomestiti, kar so v pr-vem delu igre zamudili, kar se jim je tudi v polni meri posrečilo. Kar nekako zamenjali so s Pri-morjem vlogo, ki jo je ono igralo v prvem jx>1-času. Kljub temu pa gostje danes niso naredili lega, kar so nam |}okazali včeraj. Publike je bilo danes več, ki pa gotovo ni prišla na svoj račun, kajti takega nogometa, ki stu nuni ga predvedli obe enajstorici, nredvsem kar se medsebojnega obračunavanju ined igralci tiče, gotovo nihče ne želi več videti. Ob štirih se predstavila sodniku g. Lukežiču moštvi v naslednjih postavah: OAK (Gradec): Brotschneidcr-Werban-scliek, Frisch-Dr. Neinschuk, Loscher, Kowar-Ada-inik, Lube, Reiter, Heubrandner, Gaber. Primorje: Starc-Hassl, lug-Zemljak, So-čan, Boncelj-Slaniberger, Erman, Lujo, Slapar, Ur-šič (Jug Franci). O Gradčanih smo povedali svoje mnenje o priliki tekme z Ilirijo. Glede današnje tekme bi bilo ineniti samo toliko, da se v prvem polčasu sploh niso znašli in so igrali docela jjodrejeno vlogo. Šele potem, ko so zabili prvi gol, so začeli pritiskati, dokler niso črno-bele potisnili v defen-zivo. Kar se j?a faulanja tiče, so nain |ja tudi oni pokazali, da niso ravno novinci. Primorje je zaigralo v prvem polčasu tako, kakor se spodobi liginemu moštvo. Vse je funkci-joniralo, edini slabi točki sta bili levo krilo in desna zveza v napadu. Imeli so absolutno premoč, tako da gostov sploh ni bilo videti in jih takorekoč niso pustili do sape. Bila jc vseskozi živahna igra in oster tempo, ki so ga diktirali domači. Na kratko črno-beli so nam v prvem polčasu predvedli nogomet, ki jc moral vsakogar navdušiti, in so nam v tem delu igre ponovno potrdili, da zaslužijo, da zastopajo naš nogomet v državni ligi. Najboljši mož na polju je bil brez dvoma Slapar, ki je sam zabil dva gola. V drugem polčasu pa je vse odpovedalo, šc celo Starec, ki je bil vedno lako siguren čuvar svojega svetišča. Kakor hitro so gostje napravili prvi gol, je izgledalo, kakor da bi vsi nu mah izgubili glave. Tudi tempo ni bil več listi, ker so se vsi v prvem polčasu izčrpali. Ker pa ni šlo s tehničnim znanjem, so se nekateri začeli posluževati laulov, kar je napravilo na gledalce zelo mučen vtis. Posledica je bila, da sc jc igra razvila v precej surovo medsebojno obračunavanje in se jc ves dober vtis prvega polčasa s takim postopanjem močno zabrisal. Igra pa jc potekala takole: Prvi udarec imajo gostje. Igra sc lakoj močno razgiblje in tempo postane zelo oster. V 5. minuti reši Starec nevarno situacijo. V 9. min. postavi Slapar s krasnim strelom 1:0 za črno-bele. V U. min. sledi korner proti domačim, ki ga pn gostje niso znali izrabiti. V 12. min. sledi prosti strel proti gostom, iz katerega sc izcimi nevarna situacija, toda žoga gre med oblake. V 17. min. zastrelja Erman zrelo šanso. V 18. min. pošlje zopet Slapar žogo v mrežo nasprotnikov in postavi stanje 2 : 0 za svoje barve. Korner, diktiran v 33. min. proti domačim, nc prinese gostom nobene koristi. V 35. min. reši golman Gradčanov nevaren strel, nato pa sledi korner proti njim. ki ga tudi domači niso znali izrabiti. Tudi Starce reš v 36. min. zelo nevarno situacijo. V 43. min nastane ponovno nevarna situacija pred golom gostov. V 45. min. napravijo tudi gostje gol in zmanjšajo rezultat na 2:1. V drugem polčasu ima prvi udarec Primorje, ki takoj ustvari nevarno situacijo pred golom gostov. V 4. minuti diktirani korner proti črno-bclim nc spremeni stanja. Gostje so se naenkrat znašli in so začeli pritiskati. V 7. min. sledi korner proti domačim, ki pa ostane neizrabljen. V 10. min. pošljejo zopet gostje žogo v mrežo domačih in izenačijo. Stanje 2:2. Ta gol gre na račun Hassla in Sočana. Gostje prehajajo v premoč in vedno Dolj pritiskajo, zlasti, ker so domači precej popustili. V 18. min. postavijo gostje 3:2 za svoje barve. V 21. min. pa zopet polresejo gostje mrežo domačih ter postavijo 4 : 2. Stem se seveda niso zadovoljili, ampak so s polno paro napadail. V 28. min. korner proti gostom, ki ga spremene domači v gol. Stanje 4:3 zu goste, ki se do konca ni spremenilo. Ta gol je bil napravljen z roko ter ga sodnik ne bi smel priznati. V 36. min. ponovni korner proti domačim ne spremeni stanja. Igra sc obojestransko precej surovo, dokler ni sodniška piščalka zaključila lega neprijetnega medsebojnega obračunavanja. Sod nik g. Lukežič jc sodil slabo. ILIRIJA (rez.) • REKA 4:1 (1 : t) V pred ckmi je ilirijanska rezerva premagata Reko z omenjenim rezultatom. Sodnik g. Ramovš je sodil slabo. I na Homcu V soboto ob 3 zjutraj je iz neznanega vzroku začelo goreti v šupi posestnika Alojzija Repnika na Homcu pri Radomlju. Gospodarsko poslopje je bilo krito s slamo, vsled tega se je požar z veliko naglico razširil. Pogorela mu je šupa, drvarnica, svinjska kuhinja, skedenj, gospodarsko orodje, seno in drva. Pri reševanju ževine se je vsul na gospodarja ogenj in ga pri tem nevarno opekel po glavi ki rokah. Takisto i njegovega sina Cirila, škode je približno 45,000 Din, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Veter je iz tega požara prenesel ogorek na sosednje gospodarsko poslopje, oddaljeno približno 100 m in ludi tu zanetil požar. Z izredno naglico jc sosedu Primožu Prešernu pogorelo gospodarsko poslopje s senom vred, ter dvojni kozolec, ki je bil naložen s slamo. Skoda lega posestnika se ceni na približno 60,000 Din. Na kraj požara so i tokrat dospeli kot prvi marljivi gasilci iz Ra-domlja in Homca, Vira, Šmarce, iz tovarne Bo.iač, Mengša in Domžal. Požar je trajal kaki dve uri, Nevarne požigalce zasleduje orožnršlvo. Belgrad, 17. aprila. 1. Pod vodslvoin dr. Kuma-nudija je odpotovala s sinočnim brzovlakom v Rim jugoslovanska delcgucija za ekonomsko-finančni sestanek inlerpulauieutarno zuzu. Milit ari z aci j a italijanskega naroda Tudi civilno prebivalstvo se vadi v streljanju s topovi Vodstvo takozvane »Protizračne milice« v Trstu dela po tržaških listih veliko propagando, da bi se vpisalo v to milico čim več meščanov. Listi poudarjajo, da je Trst na meji in da je v primeru zračnega napada v veliki nevarnosti. Zato je ;>otrebno, da se vsi meščani izurijo v obrambi proti sovražnim letalom. »Na eni strani naša slavna armada stremi za tem, da se dvigne bojna udarnost naše države, na drugi strani se pripravljajo častniki in miličniki, invalidi in prostovoljci, nekdanji topnifarji, da bi izvršili svojo nalogo; oko jim je obrnjeno proti visokim smotrom in v vsakem trenutku so pripravljeni pretrpeti najhujše in tudi smrt za zmago duceja, za slavo kralja in veličino Italijel« Tako se zaključuje poziv, ki je bil objavljen v tržaških listih ob začetku strelskih vaj z obrambnimi topovi pri Punta Grotsa. Za ka| gre pravzaprav? Že več let obstoji v Trstu kakor po drugih večjih italijanskih mestih takozvana »Milizia antiaerea« (Milica za zračno obrambo). Njen namen je, da izvežba ne samo miličnike, temveč tudi druge meičane v streljanju z obrambnimi topovi. Zato prireja posebne tečaje, ki se vršijo vsako drugo nedel|o v mesecu v Jutranjik urah. Meščani s srednješolsko izobrazbo se učijo za prave strelcc, ki naj vodijo streljanje z obrambnim topom. Tečaji niso samo praktični, temveč se udeleženci poučujejo tudi teoretično, tako da pri streljanju operirajo z Izpopolnjenimi matematičnimi formulami. Tako je že danes v Trstu vse polno mož, ki se kljub svoji visoki starosti (nad 50 let) vadijo v obrambnem streljanju in lahko vsak bip nadomestijo tudi najboljšega častnika. Militarizacija italijanskega naroda bo kmalu popolna, saj se vojaško vežba že 17 letni dijak, kakor tudi 50 letni mož. Velikonočni prazniki v Mariboru 14 irtev velikonočnega streljanja Pošastni avtobus Po Goriškem se tupatam prikaže v ponočnih urah avtobus, ki se ustavi danes v eni vasi, jutri v drugi. Gorje potniku, ki ga zaloti na sredi ceste. Iz avtobusa skoči več oboroženih detektivov, zgrabijo potnika in ga stlačijo v avtobus, ki ni nič drugega kakor navadna jetniška kletka, namenjena slovenskemu trpinu. Ne pomaga ne sklicevanje na legitimacijo in ne razlaganje nesrečnega potka, da jc šel po opravkih z doma. Peljejo ga na policijo v Gorico, kjer ga temeljito preiščejo in prctipljcjo. Včasih sc še lahko isti dan vrne domov, včasih pa morajo starši potrošiti visoke zneske za advokata. Večkrat sc zgodi, da pride na takšen način v nesrečo fant, ki sc zvečer vra- ča od dekleta. Še na drug način strahujejo deželo. Včasih se nenadoma pojavijo v gostilni, kjer se vaščani mirno menijo, orožniki in tajni policijski stražniki in pozovejo prestrašene kmete, naj dvignejo roke. Policijski stražniki navadno potegnejo revolverje. Ko izvršijo pri vsakem osebno preiskavo, odidejo. Policijskemu avtobusu so kmetje vzdeli krat-komalo ime »koriera« (corriera pomeni avtobus). Če pride kmet srečno iz drugega kraja v ponočnih urah na obisk k znancem, tedaj mu li čestitajo, da jc ušel korieri... Tako bo ustno sporočilo govorilo še poznim rodovom o črnih dneh, ko jc strašila po deželi »koriera«. Trst odrezan od svojega naravnega ozadja Tržaški »Piccolo« od 12. aprila toži, da železniško ravnateljstvo vse mednarodne turistične vlake odpravlja mimo Trsta, to je čez Nabrežino naravnost v Tržič in dalje proti Benetkam. To so vlaki, ki prihajajo iz Avstrije, Jugoslavije, Madjar-6ke, Poljske in Romunije. Nedavno sta tako šla mimo Trsta dva posebna vlaka, na katerih je bilo do 2000 turistov, Madjarov in Romunov. »Piccolo« piše, da je to obžalovanja vredno, ne samo z gospodarskega vidika — v Trstu bi vsak potnik marsikako liro pustil — temveč tudi s političnega in moralnega. Mar je Trst samo kaka velika vas, mar ni Trst lepo mesto, krasno razsvetljeno in urejeno, mesto, na katero so lahko Italijani ponosni. Mar je Trst res samo vas, kjer raste med železniškimi tračnicami trava, kakor bi hoteli škodoželjni sosedi? (Radi verjamemo »Piccolu«, da ne raste trava v tržaškem pristanišču. Vendar moramo pripomniti, da ne raste, ker jo delavci pridno pulijo, ne pa radi prometa. To dokazujejo tudi številke, ki jih sam »Piccolo« navaja o silnem propadanju Trsta v primeri z Benetkami. Op. ur.) »Piccolo« poživlja železniško upravo, naj napravi konec temu ponižanju, Potnik, ki se je te dni mudil v Gorici, nam pripoveduje, da so vlaki na progi Trst—Podbrdo —Bohinjska Bistrica popolnoma prazni. Kmetje nimajo denarja, da bi se vozili z železnico, in prihajajo v mesto tudi iz oddaljenih vasi peš. Radi strogih policijskih ukrepov je osebni promet iz Jugoslavije vedno slabši. Italijanska oblastva nočejo dati potnega lista neštevilnim Primorcem, ki bi radi šli na obisk k svojcem v Julijsko krajino in sploh ovirajo promet z ozadjem Trsta, s policijskimi šikanami. Tako je Trst popolnoma odrezan od svojega naravnega gospodarskega ozadja. Naravno je, da mora radi tega tudi železnica hirati. 600 Sir nagrade miličniku, hi poroči Slovenko Občinski komisar v Matuljah, ki je seveda Italijan, kakor so vsi občinski načelniki v Julijski krajini, je razpisal nagrado za vsakega miličnika, ki je član obmejne milice, 600 lir, ako poroči Slovenko, rojeno v Matulajh. Občinski načelnik hoče pospešiti mešane zakone in s tem tudi poitalijančevanje slovenske občine. Nadalje je ta občinski načelnik razpisal tudi nagrado 300 lir za družinskega glavarja, ki ima že sedem otrok in se mu rodi osmi. Vsaka družina, ki ima štiri otroke, ki so stari manj kakor štirinajst let, bo prejela za vsakega uadaljnega otroka, ki se ii bo rodil, sto lir nagrade. Seveda sc te nagrade izplačajo iz občinskega sklada. Imena izpreminjajo tudi v Furtaniji Iz Romansa poročajo, da je bilo tam izpre-menjenih več furlanskih priimkov, s slovansko končnico. Tako na primer postanejo vsi Fran-covig (izgovori Frankovič) Franco, Maccorig je postal Maccari, Brach Bracco, Fornasarig (For-nazarič) zdaj Fornasari, Burgnich zdaj Burgni. Smrfna nesreča v Gorici V ulici Cappela v Gorici je avtomobil s tržaško zmamko TS 5060 povozil 16 letno Marijo Lev-pušček. Odpeljali so jo takoj v mestno bolnišnico, kjer je umrla. Razbila si je lobanjo. Nesrečno dekle so pokopali na _veliki četrtek popoldne. DUHOVNIK JE UMRL. Na Brgudu je umrl tamošnji župni upravitelj Ar.ton Stadler. Pokopali so ga v torek 11. t. m. Naj počiva v miru! Ogenj v goriški okolici Na veliki pettek je nastal ogenj v seniku Uršule Silič iz Št. Petra št. 258. Zgorel je senik in skedenj s kmetijskim orodjem. Ogenj se je nato razširil na stanovanjsko hišo Štefana Siliča. Sili-čeva trpi škodo 3000 lir, Štelan pa nekaj nad 1000 lir. Drobne Staro mesto v Trstu, ki je bilo doslej razsvetljeno s plinom in le deloma z električnimi svetiljkami, so zdaj razsvetlili s 180 električnimi svetiljkami. Tok so priklopih v sredo s posebno ceremonijo, katere se je udeležil tudi župan senator Pitacco. Aretirana sta bila v Gorici Ana Kodelja, stara 30 let iz Deskel, in Karel Kolman, star 46 let iz Kostanjevice na Krasu. Obtožena 6ta, da sta prekršila policijsko svarilo (difido). Trupla treh italijanskih vojakov so našli pri opekarni blizu starega pokopališča v Gorici, ko so kopali ilovico. Aretiran je bil Josip Volk iz Trnovega v Trnovskem gozdu. Aretacijo je odredila, sodna oblast. Društvo »Tabor«. V četrtek ob 20 bo predaval na realki (Vegova ul.) urednik g. dr. Lojze Kuhar o severnih Slovanih. Člani in prijatelji iskreno vabljeni. — Drevi skupna pevska vaja. Bliža se nastop, zato vsi in ločno! — V nedeljo, dne 23. t. m. ob 9 dop. se bo vršil v dvorani OUZD redni občni zbor. — Odbor. Trbovlje Da sc odpravi mučno postajanje potnikom, ki se vozijo proti Celju, so sklenili avtopodjelniki, da se od ponedeljka naprej zopet upostavi avtobusni promet k celjskemu vlaku. Odhod točno ob 6 zjutraj s trga Trbovlje. Maribor, 17. aprila. Vstajenfcke slovesnosti Aleluja! Praznik Vstajenja Gospodovega. V magdalenski župniji so ga praznovali z vstajenj-sko procesijo Vel. soboto ob štirih popoldne; vodil jo jc ob asistenci kaplanov Cafute in dr. Me-ška magdalenski župnik in dekan Anton Stergar; v procesiji pri očetih frančiškanih so sc uvrstila poleg mnogoštevilnih cerkvenih društev tudi katoliška prosvetna društva iz Košakov in Krčevine ter Krščanska ženska zveza z društvenimi zastavami. Zlasti je zbudila pažnjo številna skupina mož s svečami, katerih je bilo preko 200. Procesijo jc ob asistenci vodd gvardijan p. Scverin Korošec. Sodelovali sla godba Mladinskega doma in vojaška godba. Kakor pri obeh imenovanih procesijah je ludi pri vstajenjski slovesnosti v stolni župniji sodelovala velika množica vernikov; procesijo je vodil prevzvišeni škot dr. Ivan Tomažič ob asistenci kanonikov. Poleg vojaške godbe je sodelovala godba poštarjev, ki je prvokrat s tem javno nastopila v Mariboru. Velikonočno nedeljo zjutraj pa so svečano obhajali Vstajenje pri očetih kapucinih v Studencih. Aleluja! Amerikanski vlom sredi Maribora Naenkrat sc je razvedelo po Mariboru, da so v noči na Velikonočno nedeljo dobro pripravljeni rokovnjači vdrli v pisarno carinskega posredništva pokojnega Josipa Jakliča ter povzročili preko 100.000 Din škode. Na velikonočno nedeljo zjutraj ob osmih je snažilka pisarne opazila, da so pisarniška vrata odprla. Obvestila je o tem takoj policijskega nadstražnika Julija Cigoja, ki sc jc podal takoj na lice mesta, da ugotovi dejanski stan. Tudi je prišel na mesto vloma daktilo-skop Grobin, ki je takoj izvršil posnetje prstnih odtisov. Na podlagi podanih sledov in drugih okolnosti sc je dognalo, da so se storilci prikradli do pisarniških prostorov iz Meljske ceste št. 3; skozi dvorišče so se priplazili do vhoda v pisarniške prostore; na vratih, ki vodijo iz dvorišča v pisarno, so z nekim železnim predmetom s silo odstranili na vratih sc nahajajočo ključavnico in žabico. Odtod so prišli v predpisarniški prostor in nato v pisarno, kjer sc nahaja blagajna, katero so na treh mestih s takozvano » prašičjo nogo« raztrgali, V tresoru je bilo gotovine Din 32.035.75, v ročni blagajni 12.000 Din, razen tega 26.000 Din. Skupno v gotovini Din 70.035.75, katere so ro-kovnjači odnesli; izpraznili so tudi malo ročno blagajno, v kateri so bili shranjeni briljantni uhani v vrednosti 30.000 Din, tako da znaša skupna škoda preko 100.000 Din. Gotovina je zavarovana za 50.000 Din, inventar pa za preko 100.000 Din. Pač pa so rokovnjači pustili ček za 10.000 Din, ki je bil v blagajni. Vrnili so se po opravljenem rokovnjaškem por!u po isti poti, vrata so pustili odprla. Mariborska policija je bila takoj alarmirana in je bila oba praznika s polno par-) na delu. Aretirani sta dve osebi, ki sta osumljen sodelovanja. Dve strahotni smrtni nesreči Velikonočno streljanje z možnarji jc bilo lelos posebno usodepolno v Framu, kjer se -e dogodila na velikonočno nedeljo opoldne strahovita nesreča. Hlapca Aleksander Majhen in Josip Adclstein, oba že zrela moža preko 30 let, sta streljala že v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne z možnarji. Po velikonočnem kosilu sta šla zopet streljat. Bila je zbrana na strelišču večja gruča lantov in mladine, ki so obema pomagali pri nabijanju in prižiganju. Od hudega streljanja pa so se možnarji razgreli, kar je postalo usodno. Ko je Majhen s pomočjo Adelsteina nabijal posebno velik možnar, ki je bil čisto razgrel ter je ravno z vso močjo z težkim kladivom zabijal opeko v odprtino, se je v razgretem železu vnel smodnik. Učinek nenadnega strela je bil strahovit. Oba streljača sta obležala v nezavesti. Majhenu je strel razcefral levo roko ter mu zadal več ran na glavi, Adelsteinu pa jc pognalo naboj skozi desno nogo ter mu je popolnoma razbilo. Poleg tega jc zadet možnar, ki ga jc eksplozija vrgla v zrak, z vso silo Majhenu v trebuh. Takoj so telefonirali po mariborske reševalce, ki so oba prepeljali v bolnišnico. Tu so ugotovili, da za Majhcna ni več rešitve. Udarec, ki ga jc dobil od možnarja v trebuh, je zapustil na zunaj le malo sledov, tem strašnejši pogled pa se je nudil zdravnikom, ko so ga operirali. Radi silnega udarca jc bilo drobovje čisto raztrgano. Le malo časa jc šc živel ter v popoldanskih urah izdihnil. Njegovemu tovarišu Adelsteinu so pa včeraj morali odrezati nogo, da mu rešijo življenje. Druga usodna nesreča se je dogodila pri Zgor. j Sv. Kungoti. Možnar je pri strelu odletel ter zadel v trebuh 22 letnega Dragotina Bajtcka. Tudi njemu je udarec pretrgal drobovje. Dasi so ga takoj po prevozu v bolnišnico operirali, je bila vsaka pomoč zaman ter je izdihnil V silnih bolečinah. 2e dolgo, dolgo vrsto lot ni terjalo velikonočno streljanje v mariborski okolici toliko /.rtov, nakor letos. Prevozni avtomobili mariborskih reševalcev so bili vso velikonočno nedeljo neprestano nn cesti, da so pobirali po raznih krajih nesrečne žrtve lahkomiselnosti. Ranjence pa so vozili v bolnišnico tudi nu vozovih in zasebnih avtomobilih. V bolnišnici so imeli poslu, kakor na kakem frontnem obvezovnlišču. Zdravnikom in osebju je razvada velikonočnega streljanja napravila v bolnišnici hude praznike. Zlasti na kirtirgičnem oddelku so imeli dela preko glave, pa ludi ua očesnem In kožnem so imeli opravka z ranjenci. Samo reševalci so s svojimi avtomobili prepeljali v lxilniš-nico 14 žrtev streljanja, in sicer so oddali 0 kirur-gičnemu oddelku, štirje so prišli na očesni oddelek, in eden, ki je dobil hude opekline na rokah, na kožni oddelek. O obeh usodnih nesrečah v Framu in pri Sv. Kungoti, ki sta zahtevali dvoje človeških življenj, poročamo ua drugem mestu. V bolnišnico so bili nadalje še prepeljani: 22letni Ivan Bučar, delavec in 23 letni posestniški sin Jožo Pliberšek, oba i/, šentovca. Pri basanju se jima je smodnik v vročem možnarju vnel in strel je bušil obema v obraz. Zadobila sla zelo nevarne Iioškodbe zlasti no očeh. V Braunšvujgu se je ob-strelil 18letni Matoja Spaninger. Kazneslo mu je pištolo ler mu raztrgalo desno roko. — V Zrkovcih je dobil 10 letni Mirko Novak, ki se mu možnar ni hotel vžgati, slrel v glavo. — Ivanu Hrastniku, 29 letnemu posestniku iz Korene je možnar čisto razcefral levo roko. — V Krčevlni se je ponesrečil 18 letni ključavničarski učenec Rudolf Bir-ger. Strel ga je oplazil nu glavi. Ves krvav je prihitel sam na rešilno postajo. Pole« molnarjev je zahteval tudi karbid, s katerim strelja posebuo mladina, svojo žrtev. Ho letni tkalec Franc Herzog i/. Pobrežja je opazoval fantiče pri streljanju s kar-bitkami. To streljanje ni nevarno, toda za ller-zoga, ki nu ju iz radovednosti poskusil, je bilo usodno. Kurbidni plamen mu je namreč hudo ožgal obe roki ler je moral v bolnišnico. V KRČIH so našli vnlečega se na tleh v Principovl ulici 1 14 letnega urarja Henrika M. Poklicani so bili mariborski reševalci, da ga prepeljejo v bolnišnico. Vendar jo Henrik M. dvakrat odklonil njihovo pomoč. Ugotovilo se je zastrupi jen je. Vzrok tli 7,111111. Potrti globoke žalosti sjiorocanio svojim članom, da je ustanovitel j naše zadruge, velečastiti gospod duhovni svetnik Matej Sušnik župnik v Rovtah dne 15. aprila 1933 v Gospodu zaspal. Blagopokojnega ohranimo v častnem spominu. Mlekarska zadruga na Vrhniki. Črnec Heywood Patterson, ki je bil s šestimi svojimi brati v Alabama vnovič obsojen na smrt, kar jc bil obdolžen onečaščenja žensk. Ob vprašanju ali je kriv ali ni sc je vsa ameriška javnost razdelila v dva tabora, ko je ženska, ki je nailiujšc pričala proti njemu, umaknila svojo obložbo. 50.000 črncev se z.daj pripravlja na pohod proli Wa-6hinglonu, da izposluje oprostitev svojega rojaka. 500.000 dolarjev odkupnine za kitajskega misijonarja Iz Tokia poročajo, da je prejela gospa Niel-son, žena protestantskega misijonarja dr. Niel-sona, ki je bil nedavno ugrabljen, od tolovajev pismo, s katerim ti zahtevajo 500.000 dolarjev odkupnine za njenega moža. Dr. Nielson je bil ugrabljen v bližini Mukdena. Policija jc v okolici Hsiujena izvršila natančno preiskavo, da bi zasačila roparje. Vendar je bila preiskava brez uspeha. Paul Heyse: Moč ljubezni (Konec) (V prvem delu pripoveduje pisatelj, kako se je Laurella, lepo dekle iz Sorrcnta pod Vezuvom, zarekla, da se nikdar nc bo poročila. S strahom jc opazovala, kako je oče tepel njeno mater, ki jc to strašno življenje potrpežljivo prenašala, ker jc ljubila svojega moža. Latireila je zato sklenila, da sc ne poroči, ker se je bala, da bi tudi ona nc dobila takšnega moža. Zavrnila je že snubitev nekega na-poljskega slikarja in ludi ribiča Antonina, ki jo zasleduje, nc mara. Antonino je peljal več potnikov, med temi ludi domačega župnika, na otok Capri. Nazaj grede pa je bila v čolnu poleg Antonina sama Laurella, ki jo je ribič strastno ljubil.) V čolnu pa sta si sedela nasproti kakor sovražnika in obema je srcc močno bilo. Pol pota sla žc prevozila; nc v bližini ne v daljavi nista videla nikakega jadra. Otok jc bil za njima in nič ni motilo globoke samote. Antonino sc je ozrl okrog sebe. Neka misel mu je zorela v možganih. Zardel je In izpustil vesla. Laurella ga jc nehote pogledaia, v zadregi sicer, a prav nič v strahu. »Treba je napraviti konec,« jc rekel mladenič. »Stvar se predolgo vleče in čudim se, da še živim. Praviš, dn me nc poznaš? Ali nisi opazila, da žc dolgo hodim okrog tebe kakor blaznež in da mi srcc prekipevn od želje, da bi ti to povedal?« »Zakaj bi govorila s teboj?« jc dejala naglo. »Seveda sem opazila, da si sc hotel navezati name. Toda nisem hotela, da hi govorili o naju, ker te ne morem vzeti za moža, nc tebe ne nikogar drugega.« »Nikogar drugega? Vedno nc boš tako govorila. Morda, ker si zavrnila slikarja . . . Bal tedaj si bila še otrok. Nekegs dne se boš čutila osamljeno in tedaj boš v svoji brezumnosti pobrala prvega, ki ti pride nasproti.« »Nihče ne pozna svoje bodočnosti. Morda bom nekoč drugačnih misli. Toda kai tebi lo mar?!. »Kaj meni mar?« jc zavpil in tako naglo vstal, da se jc čoln zazibal. Kaj meni mar? Tako govoriš, ko veš moje misli? Gorje onemu, ki ga boš lepše sprejela od mene!« »Ali sem se zaročila s teboj? Kaj morem zn to, če se li je zmešalo? Kakšno pravico imaš torej do mene?« O, vem, da la pravica ni zapisana, noben odvetnik jc ni zabeležil in midva je nisva podpisala; toda dobro veš, da imam pravico do tebe kakor do deleža v nebesih, če sem živel pravično. Ali misliš, da bi tc mogel gledati, kako bi šla v cerkev z drugim in bi druga dekleta dvigala ramena, ko bi šla mimo mene?« »Kaj mi mar, kaj boš počel. Tvojih groženj sc ne ustrašim. Tudi jaz hočem ravnati, kakor bo meni prav.« »Ne boš dolgo tako govorila,., jc rekel, tresoč sc po vsem živolu. Dovolj moža je v meni, da s nc bom pustil zastrupljati življenja od lake trdo-glavke kot si li. Ali nc veš, da si tu v moji moči in da moraš napraviti, knr jaz hočem?« Rahlo se jc stresla in oči so se ji zalcskelalc. »Ubij me, čc si upašl« je rekla počasi. »Nikakega polovičarstva,« je rekel z milejšim glasom. »V morju jc prostora za oba. Nc morem nič za to, dcklica,« jc dejal, govoreč z nekakšnim sočutjem in kakor v sanjali. .Oba morava iti . . in skupaj... in takoj!« jc zavpil in jo prijel za roke. Toda v naslednjem hipu jc odmaknil dcsni-co; kri jo jc obliln. Neusmiljeno ga je ugriznila. »Ah! moram napraviti, kar hočeš!« S silno kretnjo sc jc oprostila njegove roke. .Bomo videli, čc sem v tvoji oblasti?« Nato je skočila iz čolna in za bip izginila pod vodo. Koj nnto je priplavala na površino in obleka sc ji jc tesno oklenila života; od valov razvezani lasi» so sc ji težko usuli na tilnik. Plavala jc in sc Praška slika Češki Judje zapuščajo germanstvo Praga, aprila. Znani praški očesni zdravnik pripoveduje; »Židom, ki so prišli k meni radi kratkovidnosti, sem predpisal Zeissove naočnike.« »Gospod doktor, ali smem kupiti naočnike kake druge tvrdke? Lahko so tudi desetkrat dražji, ni mi za to. Nemških ne bi rad kupil, ker nc kupujem več nemškega blaga.« To je en primer iz praškega življenja. Praiko Židinjo kličejo znanci na telefon: »Ali bi šli z nami nocoj v kino? Na sporedu je krasen film.« tn kaj odgovori dama? »Ne, ne! To je nemški film, a jaz sem se zarekla, da nc pojdem gledat več nemških filmov.« Takšni odgovori iz ust praških Židov so prava senzacija. Kajti večina praških Judov je prežela z nemško kulturo. V teku zadnjih desetletij so navezali z nemškimi podjetji in z nemško industrijo sploh čvrste zveze. Večina judovskega prebivalstva v Pragi jc vselej podpirala nemške umetnike. Judje so najbolj obiskovali praška nemška gledališča. V mnogih praških judovskih družinah sc je vedno vzgajala nemška miselnost. Po osnovanju češkoslovaške republike se je položaj obrnil vsai nekoliko v prid Čehom. Del praških Judov jc pričel takoj proučevati češko kulturo. Toda večina Judov je vsaj v kulturnem in industrijskem pogledu ohranila stare zveze, stare običaje in stare tradicije. Česar niso mogla storiti ne vojna ne revolucija, je sedaj nenadoma storil Hitler: V miselnosti češkoslovaških Judov je v zadnjem času nastal velik prevrat. Judje »o pričeli zapuščati germanstvo, ker so bili razočarani nad Nemci radi Hitlerjevega postopanja, in se hitro približujejo vsemu, kar je češkega in slovaškega. Na primer: Judje, ki so prej kupovali fotogral-ske aparate nemškega izdelka, so nenadoma opazili, da v bližini Prage žc mnogo let obstoji češkoslovaška tovarna fotografskih aparatov, ki lahko konkurira z nemškimi in je tudi cenciša. Judie kupujejo danes češke aparate. Po Pragi se je tudi raznesla vest, da jc nekaj stalnih mecenov nemškega gledališča iz krogov praške judovske buržuazije sklenilo, da ne bo več podpiralo nemšk ega gledališča. Nemški trgovci v Pragi so v zadnicm času odpovedali mnogo naročil v Nemčiji. V listih nc opaziš nikakih pozivov na bojkot nemškega blaga. Judje tudi niso organizirali hrupnih protestnih organizacij, vendar se naročila iz Nemčije tako odpovedujejo, da da vse misliti na tajno organizacijo. Devizna zapora niti oddaleč ni tako škodljiva nemškemu izvozu kakor bojkot Judov. Nemški listi so pusti V Pragi zdaj mnogo manj berejo liste iz Nemčije. Pri tem pa ne gre morda za bojkot, temveč občinstvo ne mara več nemških listov, ker so preveč enolični in pusti ter so drug drugemu podobni kakor jajce jajcu, odkar so prišli pod Hitlerjevo diktaturo. Ostali bodo samo starci. • • Materinstvo in gospodinjstvo vedno težji bremeni za ženo Še pred 33 leti je bilo v Nemčiji rojenih dva milijona otrok na leto. To število je zdaj padlo na polovico. Toda pred 33 leti jc bila umrljivost v Nemčiji veliko večja, tako da je umrl v kratkem času po rojstvu vsak tretji otrok, medtem ko danes umre vsak dvanajsti. Higiena, sanitetski ukrepi in kulturni napredek širokih slojev rešijo v Nemčiji 25% novorojenih otrok in tako vsaj nekoliko nadomestijo izgubo radi manjše rodovitnosti. Vse te številke lahko opaziš na razstavi »Žena« v Berlinu. Tu so razstavljeni lepi črteži o otroški higieni. Poleg tega ti postrežejo z raznimi brošu- V državi New York so tarmerji (bogatejši kmetje) stopili v mlečno stavko, da bi dosegli povišanje sedanjih cen mleka Vsak dan so na tisoče litrov mleka zlili v potoke ali pa na cesto. Ali bi ne bilo bolj pametno, da bi to mleko darovali neštevilnim brezposelnim, ki se zbiraio okoli nebotičnikov New Yorka? Zahvala. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nepozabne soproge, sestre, svakinje in tete, gospe Irme Felber za poklonjeno cvetje in vence ter za mnogobrojno spremstvo na njeni zadnji poti se tem potom vsem prav iskreno zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 17. aprila 1933. Žalujoči ostali. Več stavbnih parcel po 600 do 1000 m3 s proda tudi proti vložnim knjižicam. Vižmarje 100 Mizarji, pozor! Dospele so jelševe vezane plošče kvalitete BB, katere dobite pri nas po najnižjih konkurenčnih cenah Tvornica „UH0D" Ljubljana. Tvrševa 31. Najnovejši modeli dvokolea, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih trieik-motorjev in šivalnih strojev Velika isbera — Najnižje cene — Ceniki tranko F.B.L, tovarna dvokolea in otročkih voaMko* Ljubljana Kartevska cesta M. 4. IVI šneceriisko in holoniialno blago umetna gnojila cement Ud. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Liubliani Ali ste ie poravnali naročnino? rami, s katerimi bi Nemci radi zavrli padanje roj stev. Doslej ni imela ta propaganda vidnega uspe-ha. Posebno v Berlinu število rojstev neprestano pada, tako da bo število prebivalstva do leta 1955 padlo od štirih na tri milijone in da bo Berlin štel jeta 2000 samo še milijon ljudi, ako pojde ta razvoj v seda, jem ritmu dalje. Še leta 1900 je na vsakega 65 letnega Nemca prišlo sedem otrok, medtem ko pridejo zdaj samo še štirje, leta 1980 pa bo prišlo na vsakega starca samo še po eno dete — če se seveda ne obrne razvoj v drugo smer. Milijarde gredo skozi ženske roke Niso samo gospodarske razmere, ki vplivajo na ta pojav. Dejstvo je tudi, da se žena skuša osvoboditi trpljenja, ki ga prinaša materinstvo. Seveda ne velja to samo za Nemčijo, temveč je bela kuga zajela že vso Evropo in Ameriko seveda tudi. Na eni strani se je žena otresla trpljenja, ki ga prinaša materinstvo, na drugi je stopila na področje, ki je bilo doslej odmerjeno moškemu. Čeprav se žena uveljavlja tudi v moških poklicih, je ostalo na njenih ramenih še vedno vse gospodinjstvo. Tako gre na pr. v Ncmčjii še vedno 65'X vseh narodnih dohodkov, to ie okoli 30 milijard mark na leto, skozi ženske roke. 96% nemškega prebivalstva živi v družini, kjer igra žena gospodinja ali ženski člani družine, ki pomagajo voditi gospodinjstvo, glavno vlogo, V Nemčiji so štirje milijoni žensk zaposlene izven družine kljub vsej brezposelnosti. V Berlinu, kjer pride na vsakih 100 moških 119 žensk, je zaposlenih 475.000 žen nasproti 551.000 zaposlenih moških. Na berlinskem vseučilišču študira medicino 700 žensk, pravo 300, filozofijo, pedagogiko in druge vede 1950 žensk. Na berlinski razstavi priporočajo ženi, naf varčuje s svojimi silami, ker jo delo, ki ga prinaša sedanja gospodarska kriza, vedno bolj tlači. Tako jim na pr. priporočajo, naj nikar ne lika stoje, pač pa naj pri tem delu sedi. Spočetka se jim bo to zdelo čudno, pozneje pa bodo ugotovile, da je to v njihov velik prid. (Cs.) Molk v spomin padlih V spomin v vojni umrlih so v soboto ob 11.58 » vseh državnih in drugih uradih in ustanovah molčali za dve minuti. Predsednik Masaryk je stal gologlav pred spomenikom »ranjenca« pred parlamentom dve minuti. Oglašujte v Ponedeljskem SLOVENCU! Krušno moko io rženo moka vedno cveto, tonite telo okmIdo prt A. VOLK, LJUBLJANA Realte«« ntmi* 14. Tovorno furnirfa Ivan Zakotnih. Ifnbliano Kobaridska 45 (za Bežigradom) nudi MIZARJEM raznovrstni FURNIK domačega izdelka po nizki ceni Ima veliko izbiro iepih OREHOVIH KORENIN za moderna pohištva. Zaloga vezanih plošč in trdega pre-kuhanega lesa. — Telefon 23—7? I DomaČi slovenski zavod te Vzajemna zavarovalnica v Liubliani v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti. Sprejema v zavarovanje: t. Proti požaru: al raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom jjradbe b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo 2. Sprejema v živ I jen s k eni oddelku zavarovanje nn dometie in smrt. otroške lotu Karitas> l. Nezgode (»oedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja Jamstvena in vsa moderna avtomobilska zavarovanja 4. VJom. zvonove in steklo proti prelomu ali razbitju Zavarujte sebe in svoje imetje eoino pn domači slovenski zavarovalnici > i KAR JE RES - DE RESI Najlepše TISKOVINE, naj bodo že za pisarniško porabo ali pa LITOGRA-FIRANE ozir. tiskane v BAKROTISKU za reklamne namene, prav tako tudi KLIŠEJE za naše oglase nam dobavi JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Izvršitev je prvovrstna, materljal brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Telefon 2992 mimo oddaljevala od čolna, bližajoč se obrežju. V strašni grozi ;e Antonino obstal kakor odrevenei. V čolnu stoječ se je pripognil in jo strmeč gledal, kakor da je šlo čudo mimo njega. Tedaj se jc jtresel mrtvila, zagrabil vesla in z vsemi močmi zaveslal za njo, medtem ko mu je kri curljala iz roke in rdečila dno čolna. V kratkem času je dohitel deklico kljub njenim naporom. »Za božjo voljo,« je vzkliknil, »pridi zopet v čoln! Bil sem iz uma. Bog sam vedi. kaj mi je zmešalo pamet. Nekaj je treščilo v moje možgane in mi jih vnelo, da nisem vedel, kaj govorim in kaj delam. Odpusti mi, Laurella, in vrni se v čoln!« Ona pa je dalje plavala, kakor da ga nc sliši. »Ne dosežeš obrežja; še dve milji sta do tja. Misli na svojo mater! Če bi se ti zgodila nesreča, bi umrla od strahu.« Z enim pogledom je premerila razdaljo, ki jo i e ločila od obale. Nato je brez odgovora zaplavala k čolnu in se oprijela z rokami roba. Vstal jc, da bi ji pomagal, na klopi razprostrti jopič je zdrsnil v vodo, ko se je pod dekličino težo čoin nagnil. Deklica se je rahlo dvignila v čoln in sedla na svoje mesto. Ko je mladenič videl, da je deklica na varnem, je zopet zaveslal. Ona ie ožemala mokro obleko in si brisala lase. Pogledala je na dno čolna, zapazila kri in z naglim pogledom ošinjla roko, držečo veslo. »Na!« je dejala in mu prožila robec. On pa je odkimal in dalje veslal. Tedaj je vstala, stopila k njemu in mu z robcem obvezala globoko rano. In preden ji je mogel ubraniti, je vzela v roke eno veslo, mu sedla nasproti ne da bi ga f>ogledala, in upirajoč oči na dno čolna krepko zaveslala. Oba sta bila bleda in tiha. Ko sta se bližala bTegu, so ju videli ribiči, ki so šli metat mreže za čez noč. Vzklikali so Antoninu in dražili Laurello. Toda onadva nista nikogar pogledala ne izprego-vorila besede. Sonce je bilo še visoko, še nad Pro-cido, ko sta prispela k obrežju. Laurella je otre-sala krilo, ki se je bilo med vožnjo skoraj posušilo, in skočila na kopno. Neka stara predica, ki ju je videla zjutraj odhajati, je sedela še vedno na svo-iem mestu. »Kaj pa imaš na roki, Tonino?« je vprašala. »Jezus! Čoln je j>oln krvi!« »Nič ni. Z žebljem sem se ranil. Jutri bo dobro.« »Dcnem 'i trave na rano, boter; počakaj, takoj pridem.« »Nikar, botra. Saj je že dobro in jutri bo vse pozabljeno; imam zdravo kožo, ki hitro celi rane.« »Zbogom!« je rekla Laurella. In naglo je stekla pred njim po bregu navzgor. »Lahko noč!« je zaklical mladenič, ne da bi jo pogledal. Del je iz čolna vesla, pograbil košare in se povzpenjal po kamenitih stopnicah, vodečih k njegovi koči. Roka ga je hudo bolela; sedel je na stolček in odvezal robec. Kri je začela vnovič teči iz rane, roka je bila močno zatečena. Skrbno jo je izpral in jo dolgo močit v vodi. Ko jo je vzel iz vode, je jasno videl sledove Laurellinih zob. »Prav je imela,« je mrmral, »bil sem nasilnež in' nisem drugega zaslužil. Jutri ji pošljem robec po Josipu, ker ie ne smem več videti.« Nadel si jc novo obvezo, kakor je pač zmogel, ter si pri tem pomagal z zobmi. Nato je opral ro-bcc. Vrgel se jc na posteljo in zaprl oči. Lunin svit in bolečina sta ga zdramila iz polsna. Skočil je s postelje, da bi z vodo ohladil kri, ki je močno bila v žilah. Tedaj je zaslišal trkanje na vratih. »Kdo jc?« je vprašal in odprl. Laurella jc stala pred njim ... Brez besede jc vstopila. Snela je ruto 7. glave in položila na mizo ma|hcn košek. »Ali si prišla po robec?« je vprašal. »To pot bi si bila mogla prihraniti, zakaj jutri sem nameraval prositi Josipa, da ti ga prinese.« »Nisem prišla zaradi robca. Bila sem v gori in iskala trave proti krvotoku. Tukaj so.« In dvignila je pokrov koška. »Preveč sc nadleguješ,« je dejal brez osti, »preveč sc trudiš. Roka mi gre na bolje, pa če bi tudi šla na slabše ... Po kaj si prišla semkaj ib tej uri? Veš, kako opravljivi so ljudje, dasi ne vedo, kaj govore.« »Kaj mi to mar!« je rekla. »Hočem videli tvojo j roko in dati nanjo trave, ker sam lega nc zmoreš 1 z levico.« »Saj sem ti rekel, da ni treba.« »Najprej moram videti, preden ti verjamem.« Prijela ga je za roko in mu odvezala obvezo. Ko je videla otečeno rano, sc je zdrznila: »Jezus in Marija!« »Majhno vnetje,« je rekel on; »v štiriindvajsetih urah bo vse zdravo.« Odkimala je z glavo. »Ves teden ne boš mogel čolnariti.« »Jaz pa mislim, da bom mogel jutri ali {>oju-trišnjem. Sicer pa, kaj to tebi mar!« Medtem je ona vzela skledo in vnovič umila rano; pri tem se ii je predal kakor otrok. Nato je položila na rano zdravilna zelišča in bolečina je bila mahoma manj skeleča. Obvezala mu je roko z obvezami, ki ;ih je prinesla s seboj. Ko je končala, ji je dejal: »Hvala ti, pa me poslušaj, ako mi hočeš napraviti uslugo. Odpusti mi današnje blazno počele in pozabi vse, kar sem rekel in storil. Sam nc vem, kako je prišlo do tega. Ti mi nisi dala nikakega povoda za dejanje, ki sem ga izvršil, vedi pa, da ne boš slišala od mene nič takega, kar bi te utegnilo žaliti.« Prekinila ga je: »Jaz bi te morala preiti odpuščanja. Morala bi ti bila drugače in boljše razložiti svoje ravnanje, namesto da sem te razdražila s svojim molkom. In tale rana . ..« »Bil ie pač čin zakonite samoobrambe in bil je čas, da sem se zavedel. Sicer pa je to brezpomembno. Ne govori o odpuščanju. Izkazala si mi dobroto in hvala ti. Zdaj pa pojdi spat. Tu imaš svoj robec, kar vzemi ga.« Položil je robec v košek in poveznil pokrov. Ko pa je dvignil oči in jo pogledal, se je prestrašil. Dve debeli solzi sta drseli po dekličinih licih in ni si jih brisala. »Sveta Marija!« je vzkliknil. »Ali si bolna? Vsa drhtiš.« »Nič ni, grem.« Z negotovim korakom je prišla do vrat; toda jok jo jc premagal. Morala ie nasloniti glavo na vrata, tako se ic jokala in ihtela. Še preden se ji je utegnil približali, se je nenadoma obrnila in se ga oklenila okrog vratu: »Nc morem prenašati tega!« In oklepala se ga je kakor umirajoči življenja. »Ne morem prenesti, da govoriš tako lepo z menoj in pustiš, da odhajam s pekočo vestjo. Tef>i me, suvaj me, preklinjaj me! Ali pa, če jc res, da me še ljubiš po zlu ki sem ti ga prizadejala, vzemi me, obdrži me, samo ne odslovi me tako!« Novo ihtenje jo je prekinilo. Držal jo je nekaj časa v naročju, ne da bi mogel izpregovoriti. »Če te še ljubim?« je končno kriknil. »Za Boga! Ali misliš, da mi je vsa srčna kri iztekla iz te majhne rane? Ali ne čuješ mojega srca, ki bije, kakor bi hotelo ven in se združiti s tvojim? Če govoriš tako, samo da me izkušaš, ali iz usmiljenja, pojdi in sk-.šal bom pozabiti. Toda nikar ne misli, da si mo|a dolžnica, ker trpim zaradi tebe...« »Ne, ne,« je dejala počasi, naslanjajoč glavo na njegova ramena in gledajoč ga z rosnimi očmi. »Ljubim te . . . Že dolgo časa sem se bala ti to povedati. Zakrknila sem v svoji oholosti. Toda moram se izpreobrniti, ker te ne morem več gledati, ko tako hodiš po ulici mimo mene. In objeti te hočem, da si porečeš, če bi tvoje srce zadvomilo: Objela me je in Laurella objame samo njega, ki ga hoče imeti za moža.« Trikrat ga je objela, nato se mu je izvila iz objema. »Lahko noč, dragi! Pojdi spat in pazi na roko. Ni treba, da me spremljaš. Ne bojim se nikogar!« Stopila je iz sobe in izginila v senci. On je dolgo gledal skozi okno na morje, v katerem «0 odsevale vse zvezde. Ko je blagi župnik šel iz «povednicc, pred katero je Laurella še dolgo klečala, se jc tiho smehljal: »Kdo bi bil rekel, da se bo Bog tako kmalu dotaknil tega čudaškega srca. In očital sem si celo, da sem jo premalo oštel zaradi njene trme. Toda božji pota so skrita našim očem. Gospod naj ji podeli svoj blagoslov in mi dodeli, da bi živel do tedaj, ko bo Laurellin prvorojenec prevzel v čolnu mesto svojega očeta .. .c