116. številka. Ljubljana, nedeljo 23. maja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Dopiai naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. li gledališka srolba«. o p ra v ni š t v d, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. adininis istrativne Btvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Tisočletnica slovanskega jezika. Prihodnji mesec letos mine 1000 let, od kar je naš slovanski jezik od rimskega papeža veljavo dobil, kakoršne nij imel še tačas nobeden zdaj živečih velikih evropskih jezikov Leta 880 je namreč papež Janez VIII. na rimskej smodi, katera je zaslišala slovan Bkega apostola svetega Metoda in se prepričala o njegovem čistem uku in pravoverji, po trdil, da se sme slovanski jezik rabiti pri cerkvenej božjej službi. Do tačas so namreč trdili, da se sme le v judovskej, grškej in latinskej besedi božja služba opravljati, a ne v družili „barbarskih" jezicih. Ko Bta torej sv. Ciril in Metod, poklicana od slo vanskih knezov Kastislava, Koclja in Sveto-polka, da Slovanom našim pradedom oznanju jeta Kriščevo vero v narodnem jeziku, prišla k Slovanom, podučila jih in ta narodni slo vanski jezik tudi v cerkveno liturgijo uvela, da bi tako Slovane popolnem od vpliva zlih sebičnjakov in gospodstvaželjnih sosedov Nemcev osvobodila, vpili so in hujskali so nemški škofje in nemški duhovniki doma in v Kimu zoper sveta ta dva moža, posebno pa po Cirilovej smrti zoper Metoda, kateri je brez dvonibe poleg cerkvenega namena imel tudi držuvuo svobodo Slovanov pred očmi. Slovanski jezik so Nemci razvpijali kot barbarski jezik, ki ne sme v cerkvi rabiti se. In res so nemški duhovni toliko zmogli v llimu, da je papež 14. junija 879 prepovedal slovanščino v cerkvi rabiti in Metoda v Rim poklical pred se. V liim prišedši je sveti Metod pokazal svete knjige na slovanski jezik prestavljene in posrečilo se je njegovej velikej zgovornosti, ki se je potegovula za stvar svojega srca in razuma, papeža prepričati, da slovanski jezik nij burbarsk, kakor so vpili zloradi nemški duhovni. Papež Janez VIII. je, protivno nemškim klevetnikom, potrdil slovanski jezik in junija meseca leta 800 — torej prihodnji mesec pred tisoč leti — pisal slovenskemu knezu Svetopolku in v pismu rekel sledečo hvalo našemu jeziku: „Literas denkpie slaviniscas, quibus deo laudes debite resonent, jure lau-du m ii s, et in eadem lingua Christi domini nostri preconia et opera enarrentur ju-bemus." Tako je bil slovanski jezik povišan uže ob Času, ko drugi denes mogočni evropski jeziki niti še razviti nijso bili in še nijso imeli svetih knjig, kakor jih so Sloveni uže imeli v svojem jeziku. Pač se je po političnih nesrečah zapadnih Slovanov, po nesrečnem razpadu Metod-Sveto-polkove slovanske države, razdejane vsled prihoda divjih Magjarov in njih zveze z Nemci pod Arnulfom, slovanski jezik pri katolikih moral kasneje večjidel spet umakniti latinskemu, ali ostal je nam! Mesta, države, narodi in njih jeziki so v tem tisočletji poginili in vtopili se v morji pozabljenosti; naš slovanski jezik je pa prebil z našim rodom vred vstrajno to vso dolgo dobo in dan denes, po tisoč leti začenja se ga Slovan zavedati, začenja ga ljubiti, gojiti in braniti bolj nego kedaj! Zatorej smo z veseljem čitali, da misli vseučiliščna slovanska mladež na dunajskej univerzi to tisočletnico prihodnji mesec slovesno obhajati. Upamo, da poleg druzih Slovanov Slovenci ne bodo zadnji. Politični razgled« Polnili )«> <■>£«"■>. V Ljubljani 22. maja Nemško-ustavoverna „izvenparlamentarna" akcija se vrši, t. j. nemško-avstrijsko prebivalstvo se ščuje po nemških novinah zoper vlado in zoper Slovane z vso nesramnostjo, lažnjivostjo in z vso svobodo. Čudno je pa res, da ko je ob svojem času ministerstvo Lasser, imenovano Auersperg, pri nas Slo vani h kaznovalo in prepove davalo občinam peticije na pr. zoper uvedenje direkt nih volitev, češ, da se občine nemajo v politične reči vtikati, smejo zdaj nemške občine svobodno sklepati politične resolucije Gleiches Itecht fiir Alle! Gospodska zbornica državnega zbora je imela v četrtek sejo in deloma ovrgla sklep zbornice poslancev o obdačenji zadrug ali dru žeb, tako, da se davki tudi tem olajšajo in sicer dohodninski in pridobitni davek. Vlada je baje zato, da se obrtski davek nič ne zmanjša pri nobenej zadrugi. — Gospodska zbornica bode imela še dve seji, da potrdi postavo o vojaškej tiiksi in budget. Sprememb ne bode delala, pravijo. Ituslio „Novoe Vremja" v svojem članku od 17. t. m. razlaga kako avstrijski Nemci in Nemci sploh ne znajo nikdar pravični biti nobenemu sosednjemu narodu, kar kažejo ravno zdaj spet v Avstriji, ko vpijejo, kakor da bi se njim krivica godila, ako se Slavjanom malo ravnopravnosti da. „N. Vr." na koncu svojega članka pravi Nemcem ironično: „Pre-blagorodni i prespravedljivi narod!" V obeh angleiklb zbornicah se je pričela adresna debata. V spodnjej zbornici je Gladstone zagovarjal notranjo zakonodajo za Irsko. O Goschenu, ki jo šel kot izreden poslanik v Carigrad, je dejal, da nema posebnih pooblastil, a on bode v Carigradu silil na to, cla se izvrši berlinski dogovor. Goschen je bil pa zato tja poslan, ker pozna nazore angleške vlade. Nadalje je dejal Gladstone: Nujni vprašanji sta grško in črnogorsko, Jza to je dobro, da je šel v Carigrad tak mož, ki je bil z nami skup in more tedaj bolj jasno razložiti turškej vladi naše nazore. Turčija misli, daje Angleški veliko na tem ležeče, da se ona vzdrži in da sme zmirom računiti na Anglijo. Mi nij sm o t e misli. Ta pomota se mora odpraviti in tako tudi mnenje Turčije, da se hoče Anglija dotikati nje pravic v Aziji. Angleška vlada samo hoče, da Turčija izpoine svoje dolžnosti, njenih meja se pa ne bode dotikala. Dasi je tudi Beaconsfield dejal, da je evropsko položenje kritično, temu vendar mi ne moremo pritrditi. Mi se bodemo trudili, da se zdanja sloga in evropski koncert vzdrži na korist vsem." V zgorenjej zbornici pa je dejal Granville, da je mej neizvrsenimi določbami berlinskega dogovora organiški statut za turške provincije, (ilede Črnogore je rekel in priznal, da so Črnogorsko zaseden je novega ozemlja zavirale krajevne turške oblastnije. „Daily Nevvs" poročajo, da Gladstone predlaga v drugej okrožnici, naj se v Berlinu snide mejnarodna komisija, da reši grško mejno vprašanje. V pruftkcm deželnem zboru je vlada predložila načrt zakona o premembi cerkveno-političnih postav. Ta načrt določuje, da n. pr. škofa, ki je bil sodnijski odstavljen, kralj zopet lehko postavi na prejšnje mesto. Ako se je duhovnik pregrešil zoper majeve postave, sme se sodnijski postopati proti njemu samo na ukaz višjega predsednika. Ministra za noti anjc zadeve in prosveto imata pravico, da dovoljujeta usmiljenim bratovščinam naseljenje na Pruskem, tam kjer uže obstoje take družbe. Usmiljenim sestram, tam kjer so uže, je dovoljeno, da podučujejo otroke, ki nijso dol/.ni hoditi v šolo. — S tem torej Bismark hodi nekoliko v Kanoso, „kulturkanipP se oporeka. Vendar ne vemo, da li bodo katoliki s tem zadovoljni. Dopisi. Iz Ljubi Jas i«' 21. maja. [Izv. dop.) (Čuden žurnalist, ki ima dvojno prepričanje na en dan; — in ob je dnem interpelacija do vlade.) Je uže pravj da se v političnej borbi osobe z vida puš 'rajo in da se bojuje za stvar. Ali kjer in kadar osobe stvari reprezentiraj o, nij mogoče, da bi se popolnem na stran puščale. Zatorej innm tudi jaz denes izpregovoriti o jednoj stvari, a se nikakor ne morem izogniti osobi. — V Ljubljani izhajata namreč dva nemška dnevnika, „Laibacher Zeitung" in „Laibacher Tagblatt". Prva je vladna in mora zagovarjati (ali bi morala vsaj) vladno politiko. Drugi nemški list je opozicijonalen, protivladen, in zagovarja one nemške zagrizene©, ki nehčejo o spravi se Slovani in o programu zdaj obstoječe vlade ničesa slišati. Denes zjutraj je „L. Ztg." vlado zagovarjala, a sinoči jo je „L. Tagbl." napadal; obakrat se je to godilo pod isto zastavo. Obema listoma je namreč jeden in isti lastnik, jeden in isti tiskar, jeden in isti administrator, gospod Otomar Bamberg! Na „Laibacher Zeitung", ki dopoludne izhaja in mora vlado hvaliti, podpisan je: „Verantwortlicher Redacteur: Ottomar Hamberg", a na „Laibacher Tag-blattu", ki popoludne izhaja in mora vlado grajati ter psovati, podpisano je: „Verleger: Ottomar Bamberg". Oni isti Bamberg, ki je dopoludne vladen, je popoludne protivladen. Tako na primer piše denašnja „Laibacher Zeitung", tiskana pod firmo g. Bambergovo, dopoludne v Članku „die Thiitigkcit des Ab-geordnetcnhauses", da je nemška ustavoverna stranka grešila, ko je agitacijo zoper mni-sterstvo prenesla v slepo množico ; da ta stranka s tem ne bo nič pridobila; da je ona sama prejšnje Auerspergovo ministerstvo nemogoče storila; da niti po padci Auerspergovem. situ-vacije nij umcla; da je iz neznanih uzrokov proti vojaškej postavi glasovala, ali pa le iz strahu pred časniki; d«, je ustavoverna stranka potlej iz napake v napako padala; da, če se naredi sto resolucij in adres, vendar ne bode skrito ostalo, da je grof Taatte pripomogel ustavi k nje naj lep še j zmagi, naredivši parlament cel in polnoštevilen itd. itd. Tako se piše v Ljubljani pod Bambergovo firmo dopoludne. Ali čujmo, kako se pod isto Bambergovo firmo piše v listu, ki popoludne ali zvečer izhaja. Pod naslovom „Tanffe und die IJngarnu piše „Laibacher Tagblatt" v štev. 113 na prvem mestu tako-le veleizdaji 10 nemško-ustavoverno žuganje vladi: „Dic Stimmung, vvelche aus den Bliittern der Verfassungspartei und aus allen popularen Kundgebungen gegen den Sprachenzvvang spricht, bedeutet das Wiederer\vachen des Nationalbevvnsstseins der Deutschbster-reicher, das durch die reactioniire Politik des Fitrsten B i s m a r c k in den letzten Jahren 80 gltlcklich und erfolgreich gemassigt worden ist". Mit diesen ebenso richtigen als inhalts-schveren "VVorten leitet das Pester Blatt seine Betrachtungen tlber die Stellung ein, welche Deutschland gegeniiber der unleugbar vorhandenen hochgradigen Erregung der deutsehosterreiehisehen Bevblkerung einnehmen kann". Samo mimogrede bodi omenjeno, da je velik itn ska nesramnost, v Ljubljani na Kranjskem z odobravanjem (!!) navajati veleizdajne grozitve z Bismarkovo Nemčijo! Vse Nemce na Kranjskem, ki tako vele-izdajno mislijo in groze, kakor Bambergov „ Tagblatt", pode lehko samo ljubljanski narodni šuštarski fantje s „kneftro" do nemške meje in črez nemško mejo! Pri nas, na slovenskoj zemlji, si upa Otomar Bambergov list žuganje z Nemčijo odobravati! , Mi bi pač lehko vprašali, kateri Bamberg pravo prepričanje Otomarjevo prinaša, ali dopoludanšnji ali popoludanšnji, ali „Laibacher Zeitung", ki vlado hvali, ali „Laibacher Tagblatt", ki vladi žuga? Mi vprašamo: ali nij to skoro komična prikazen, da se vlada in mi nisterstvo izpod iste firme zjutraj blagoslavlja, zvcrer pa preklinja? Ali more to vladno avto-riti to pospeševati, če so njeni glasatelji ali odgovorni rodaktorji kakor komedijanti, ki zdaj igrajo rolo junaka, precej potlej pa rolo pojaca ali tntriganta ? Ali se more še kje kaj tacega najti, kakor v nemškutarskej bi vše-ustavo-vcrnej Avstriji? Kje je rešitev uganke tega s nešnega prizora? Evo rešitve uganke! Vladna „Laibacher Zeitung", ki izhaja brez c. kr. šfmplja, katero aboniratl so vsi uradi prisiljeni, v katero iiifcerirati uradi morajo, nese g. Bambergu črez 3000 gld. dobička. „Laibacher Tagblatt" pa nese g. Bambergu okolo 2000 gld. izgube, nekoliko mu jo pač udje konstitucijonalnega društva povrnejo, a veČino jo sam trpi. Zato vsakej in tudi zdanjej vladi prijazna uradna „Laibacher Zeitung" pokriva deficit „Laibacher Tagblatta" in vlada si tako plačuje sovražnika, ki na njo hujska. Velik anglešk državnik je sicer rekel, da je opozicija tako potrebna, da bi si on sam naročil, ko bi je ne imel. Ali Anglež je to samo rekel, pri nas? v Ljubljani pa si vlada opozicijo v „Tag-blattu" res sama vzdržuje. Zato si usojamo interpelirati jo v vsem spoštovanji: ali je to reč uže premislila in ali se jej modro zdi nadaljevanje te komične, a vendar resne prikazni trpeti ? Wz Kamniha 21. maja. |l/v. dop." Včeraj popoludne so se naši pred tremi tedni voljeni občinski odborniki sešli, da volijo župana. Kakor je bila ondan volitev 18 odbornikov soglasna — nemškutarjev je v Kamniku kar zmanjkalo — ravno tako je bil tudi župan enoglasno voljen, g. dr. Maks Samec. Prejšnji nemškutarski župan, po „ Slovenskem Narodu" znani g. Janez Kecelj je bil tudi prišel k volitvi, kjer ima virilni glas. Ali ker nij bilo njegovo ime slučajno po alfabetičnem redu vpisano, ampak še le zadaj, priporočil se je še pred volitvijo in odšel. — Z izvolitvijo dr. Samca ima tedaj naše staro mesto spet narodnega župana, in, če Bog da, smo se nem-škutarskega gospodstva odkrižali za vselej. — Za svetovalce so bili voljeni gg. Ivan M ur nik, Ant. Janež i 6 in Franc Exler. Drugi odborniki so : gg. Luka Bergant, Ivan Debe-vec, Anton Frohlich, Jurij Golenver, Jame j Grašek, Emil Janežič, Jurij Križaj, dekan, .losip Močnik, Josip Orel, Josip Polak, Josip Potokar, Josip Prelesnik, Gregor Slabanja, Julij Stare* in znani Janez Kecelj je, kakor uže rečeno, kot največji davkoplačevalec, virilec. Takega občinskega zastopa še Kamnik nij imel, kakor je novoizvoljeni, pa je uže tudi precej pokazal da je vnet za narodno stvar. Kajti komaj je „Slov. Narod" naznanil, kako izvrstno, dostojno ter možato sta se potegovala gosp. poslanca vit. Schneid in Klun o Vošnjakovej resoluciji, precej so vsi novi odborniki gg. Schneidu, Vošnjaku in Klunu telegrafično za njih dobri vspeh čestitali. Zato pa zakličemo z navdušenostjo: živeli vrli občinski zastopniki kamniški! Iz Cerknico 21. maja. flzv. dop.] Dne 20. t. m. vršila se je volitev občinskega zastopa. Izvoljen je bil za župana enoglasno gospod Alojzij Pogačnik, trgovec in posestnik v Cerknici, za svetovalce pa gg. Franjo Barko, Josip Milavec, Ivan Prudič iz Cerknice, Andrej Vidmar, Jarnej Debevec iz Begunj in Janez Pe-trovčič iz Dolenjevasi. Izvoljeni so vsi vrli narodnjaki, ter pokazali so uže pri marsikaterej priliki v besedi in dejanji ljubezen do narodnosti in do mile naše domovine. — Zatorej bode naža cerkniška velika občina kakor do/daj zmirom, tako i na dalje vedno stala glede domoljubnosti mej onimi, na katere narodno zanesljivost se more zidati v vsth okolnostih. V tem smislu: Bog živi naše odbornike! Iz IŠ'k•».-■i okraja 20. maja. IIzv. dop.I (Odgovor občine Drašičke na razglas deželnega predsednika) glasi se tako-le: „Visoki razglas od 4. t. m., s katerim ste, prečastiti gospod deželni pred sodnik, občino našo Drašice počastili, prejeli smo 15. t. m, in čitali v našem občinskem zboru. Jednodušno in jednoglasno sklenili amo v vsej udanosti podpisani zastopniki gori imenovane občine zahvaliti se Vam. prečastiti gospod deželni predsednik, za tople besede, s katerimi Rte nas v milej materinščini nagovorili in naša srca z dobrimi nadejami napolnili. Hvala Bogu in presvitlemu našemu cesarju Francu Jožefu L, da nam je dal za deželnega predsednika moža, ki kakor doma-činec ljubi naš narod in ima voljo in vednost pospeševati njegov duševni in gmotni napredek! Srečni smo, prečastiti gospod predsednik, ker slišimo, da nas hočete podpirati z besedo in dejanjem, kajti zares težavna je naloga naših kmetskih občin, in sem ter tja tudi ne-izpeljiva brez dostatne podpore visoke vlade in njenih organov, posebno v našem od kuge in drugih nesreč gosto obiskovanem okraji; zato bodemo pa tudi radi vračali vladino podporo 7. narodovo podporo in hvaležno beležili vsflk čin, ki nam bode po dobroti Vafiej zlnjšal naše vzajemno delo, in potem je doba blizu, ko bode iiam narod z nepopis-ljivim veseljem slavil dan 18. marca 1880. ko Vas je milost presvitlega cesarja poklicala na mesto deželnega našega predsednika. Blagovolite sprejeti prečastiti gospod deželni predsednik izraz neomejenega našega spoštovanja. Občinski urad v Drašičih, dne" 20. maja 1880." (Slede podpisi zastopstva.) Z Bifltre pri Borovnici 21. maja [Izv. dop.] Ko bi kranjska dežela imela mnogo tacih graščakuv, kakoršen je čest. naš gospod Karel Gale v Bistri, gotovo bi 8e našemu ljudstvu bolje godilo. Koliko akrb ima nafi graščinski gospod za blagor svojih sosedov in soobčanov, pokazal je zopet sedaj, ko se je trudil in trudil za to, daje dosegel, da vstaja tudi brzovlak v Borovnici, kar je za naš okraj posebne vrednosti. Kako pripravno je sedaj za tukajšnje trgovce, kateri imajo opravila v Trstu ali na Notranjskem, da jih lekko 8 pomočjo brzovlaka opravijo v 8. urah, z Ljubljano pa imamo tako prijetno zvezo, da si boljše misliti ne moremo. Pa tudi za vas Ljubljančane bode ta naredba pripravna. Za to pa v imenu celega borovniškega in bistriškega okraja izrekam tu vrlemu gospodu K. Galetu presrčno zahvalo, da nam je to dobroto izprosil. Za Ljubljančane bode sedaj v lepem poletnem času kaj prijetno obiskati naš okraj, ki je pač vreden, da si ga ogledajo zarad raznih znamenitosti]'. Vsacega bo zanimalo videti naš velikanski borovniški viadukt, vsacega bo razveselil lep sprehod v Bistro, kjer izvira izpod hriba poleg ceste zdrava bistra vodica, ki goni mline in žage, ogleda si lehko z dovoljenjem gospoda Galeta bistriško graščino in njen krasen park, v katerem se nahaja velik ribnik, ki ima to Čudno lastnost, da je v zvezi s cerkniškim jezerom in če v tem jezeru voda odteka, se tudi v bistriškem ribniku voda zmanjša in narobe. Zraven graščine je elegantna restavracija z velikim senčnatim vrtom in pokritim kegljiščem, tam se dobiva izvrstna jed in pijača, pa tud" stanovanja, če hoče kdo prenočiti. Če se hoče daljši izlet narediti, gre se od Bistre v bližnji Verd, kjer se ogleda izvir L j u b i j e, katera žene precej pri izvirku veliko tovarno za parkete in fouruire, ki je lastnina gosp. Kranja Kotnika, ogleda se dalje izvir Ljubljanice, ki je posebno čudovit ob velikoj povodnji. Na Vrhniki se zopet lehko malo okrepča. Dalje v prilogi. Priloga „Slov. Naroda" k št. 116., 23. Hz I Jutomera 15. maja. [Izv. dop.] V glavne j skupščini okrajne posojilnice v Ljutomeru 9. t. m. bil je račun taiste za čas od 1. januarja do 31. decembra 1870, katerega tukaj razglašamo, od nadzornega sveto-valstva predložen in tudi v vseh stavkih potrjen. Vsled tega so prijemki vkupaj 51.528 gl. 59 kr. in izdatki vkupaj 40.845 gl. 2G kr. iznašali, ostalo je torej koncem leta v gotovini 10683 gl. 33 kr. Udom društva se je mej letom izposodilo na menjice do G mesecev 9523 gld., in črez G mesecev potem podaljšalo 82.8G3 gld. 50 kr. Udje imajo na zalogah uloženo 13.709 gl.88 kr. hranilničarji pa 80.859 gl. 4 kr. Rezervni fond imel je s začetkom leta 333G gl. 47 kr. k temu se je pridejalo na konci leta 1879 iz pridobljenega dobička, potem iz pristopnin in na tekočih obrestih skupaj 438 gl. 98 kr. torej premore začetkom 1880 1. rezervni fond vkupaj 3775 gld. 45 kr. Bilanca o društvenem premoženji kaže sledeče: Imetje društva iznaša: a) Gotovina 10.G83 gl. 33 kr. b) Vrednost menjic 92.0G5 gl. 50 kr. c) Vrednost inventara 350 gld. in d) dolžne obresti 2711 gld. in 25 kr. skupaj tedaj 105.810 gld. 8 kr. — Dolgovi društva pa: a) Rezervni fond 3775 gl. 45 kr. b) Terjatve društvenikov 13.709 gld. 88 kr. c) Terjatve hranilničarjev in Graške hranilnice skupaj 8G.859 gld. 4 kr. d) Podporni fond 523 gld. 19 kr. in e) naprej sprejete obresti 942 gld. 52 kr. Skupaj tedaj 105.810 gld. 8 kr. Društvo je imelo koncem 1878. leta 288 udov, pristopilo jih je tekom leta 11, a odpalo 21, in to deloma po odstopu, deloma vsled smrti, ali ker so bili iz društva zavoljo nciz-polnovanja društvenih dolžnostij izključeni. Opravilnih deležev je bilo koncem 1878. leta 288, priraslo jih je 11 in odpalo 21. Pri občnem zboru se je tudi zaključilo, da se od 1. junija t. 1. počenši od ulog 6% obresti plačuje, kar se ob enem tukaj naznanja. — Kukovec, Žemljic, Gomilšek, načelnik. blagajnik. preglednik. Ljubljanski mestni zbor. Pri seji 21. maja je bilo navzočnih 25 odbornikov. Župan prebere pismo deželnega predsednika g. \Vinklerja, katero odobravajo narodni odborniki z ndobro"-klici. Nadalje naznanja župan zahvalno pismo poveljnika domačega 7. lovskega bataljona za častni sprejem in pogostovanje na kolodvoru o priliki povratka vojakov iz Hercegovine. Odpoved g. L. Schwarza, kateri ima v najemu mestne dace, da ne sprejme dovoljenih mu 250 gld. odškodnine, prijavi se. — Za mestnega živinskega zdravnika nasve tuje vitez Kaltenegger, da naj se izvoli za to mesto dosedanji začasno najeti živinozdravnik J. Kraft, (nek koroški Nemec) kateri je obljubil, da se do konec leta 1881 nauči slovenskega jezika. Na Pavla Skaleta, pravi poročevalec, nij se mogoče ozirati, kajti ta bode do-stal zahtevani živinosdravniški izpit še le koncem oktobra. G. Ilegali pravi, da obljube Nemcev kakor g. Krafta, da se bodo slovenskega jezika naučili so prazne, kakor izkušnja uči, kajti Nemec nema niti sposobnosti niti volje naučiti se tujih jezikov kot Slovan. Ta Kraft je komaj 5 mesecev tu, pa hoče v tako kratkem Času naučiti se slovenskega jezika. Vas gospoda, je mnogo, ki bivate mej nami u£e desetletja pa niti ne znate našega jezika mnogo več, kakor kako kletev. Nalog mestnih odbornikov ljubljanskih pa je skrbeti za sinove naših mestjanov in zato se je v prvej vrsti ozi- rati na sina zasluženega našega me s tj a na g. Skaleta, kateri sin bode imel koncem oktobra vse potrebne sposobnosti, zraven pa je našega jezika popolnem vešč. G. Ilegali predlaga, naj g. Kraft še do konec oktobra opravlja službo kakor do zdaj, potem naj jo dobi g. Skale, ker je domačin. G. dr. Karel BIeiweis pripoveduje, kako se g. Kraft sam smeši pri mesarjih zarad nezmožnosti jezika in pravi, da bi marsikaj povedal o zmožnostih živinozdravniških tega moža, ko bi bila seja tajna, tako pa da nehče. — Dr. Zamik predlaga, naj se stvar obravnava v tajnej seji. Temu predlogu mestni odbor tudi pritrdi. Zaradi plačanja mrtvaške takse v dežel -nej bolnici se sklene, da tisti v bolnici umrli, za katere plačuje občina ali dežela zdra\iiiške stroške, nemajo plačati mrtvaške ogledne takse. Za prostor kjer se bode zidala nova klavnica, nasvetuje poročevalec g. Ziegler prostor g. Predoviča (Židanov), kateri je blizu fabrike za užigalne klinčke in sega do Gruberjevega kanala, meri 4 orale in 5 sežnjev in je na prodaj za 5124 gld., tedaj skoraj za blizu G000 gld. ceneje ko drugi ponujani g. Perdanov. Dežman skuša ugovarjati, da ne bode zadosti vode, a zavrneta ga gg. Ziegler in Regali, kateri zadnji mu očita, zakaj, ko je vendar komisijo srečal, nij udeležil se ogleda, da bi bil tam pomisleke prijavil. G. Ziegler pa pove g. Dežmanu, da je povsod na 8 metrov glo-bočine dosti vode. Potem se sprejme predlog odseka, da se kupi Predovičev prostor in to na račun loterijskega posojila. Hranilnici kranjskej povrne se mestnega dolga iz loterijskega posojila 28.000 gld. Da se odpravijo nerednosti, katere so se akoravno v majhenih svotah, pokarale po smrti g. kontrolorja Denkla, bode se odslej zapisnik, kdo je kaj davka ali pristojbin plačal, vodil od dveh uradnikov in se bode to v mestnej blagajnici strankam s plakati objavilo. Pogostovanje 7. lovskega bataljona o prihodu iz Hercegovine veljalo je 5G6 gld. Deželni odbor je daroval zato 100 gld., drugo plača mestna blagajnica. Dr. Keesbacher poroča o pravilih mestnega zdravstvenega sveta iu nasvetuje, nai se odobre". G. Potočnik misli, naj se stvar odloži, da se odborniki o njej bolj natanko poduče, g. Regali pa pravi, da je cela stvar popolnem nepotrebna, kajti ta ustanova nij za drugo, kot da zmirom „kuge" zasleduje, katerih nikjer nij, in s tem občinstvo plaši. Končno se pravila večinoma odobre. Poroča g. Zhuber o raznih kaznih, katere je mestni magistrat nalovil mestjanom zaradi prezgodnjega izpeljavanja gnoja. G. Ilegali graja, da mestni odbor, oziroma mestni magistrat meščane zaradi enacih malenkostij tako strogo kaznuje, kajti meščanje imajo uže bremen davkovskih zadosti, zdaj se pa Še mestni odbor konstituira za kazensko sodnijo, da jih zmirom kaznjuje in to še v javuej seji. G. dr. Schrei pa hvali to javno kaznovanje tistih meščanov, kateri se pregrešijo zoper zdravstvene naredbe. Potem so ovrže llegalijev predlog, naj bi se kazen odpustila. G. Regali nasvetuje, naj se napravi brv črez Gruberjev kanal, ker je za prebivalce Ilradeckcga predmestja jako potrebna. Predlog se izroči stavbenemu odseku. Predlog g. Itegalija, naj se odpravi mrtvaška ogledna taksa, katera jo veliko breme maja 1880. prebivalstvu, se zavrže. Predlog g. Regalija, naj bi se ukrotilo nepotrebno, res divje in ušesa trgajoče zvonjenje pouličnih prodajalcev premoga po ulicah, izroči se mestnemu magistratu, da potrebno ukrene, ko sta ga gorko podpirala dr. Zarnik in dr. Karel Blei-weis. Tudi predlog g. dr. Derča, naj se prodajalcem premoga po mestnem magistratu ukaže, da mora vsak na vozu imeti tehtnico, da se ne bode občinstvo kakor doslej pri teži goljufalo, sprejme se. Župan odgovarja na interpelacije g. Regalija. Lipe pravi, da se bodo uže pri novo nasajenih drevoredih sadile, zdaj da je bilo pa treba porabiti kostanje iz drevesnice. Ustanova mesta o priliki srebrne poroke cesarja in cesariee, se podeli v znesku 100 gl. to leto meščanskej nevesti, drugo leto pa se razdeli mej štiri pridne rokodelske učence. Da nij general Filipovič kot častni meščan ljubljanski v imenik mestnih volilcev zapisan, to je jako sitna pomota magistratova, katera pa se je uže popravila. Domače stvari. — (G. Kaltenegger.) Dunajska „N. Fr. Presse" ima iz Ljubljano telegram, da bode naš g. finančni prokurator Kaltenegger v Gradec prestavljen. Nam nij nič znano ali je to res ali ne. To pa vemo, da, ako je res, da ga vlada prestavi, bode silno ustregla Ljubljančanom in Kranjcem sploh, ki bodo g. Kalteneggerja prav od srca radi videli iz naše dežele odpotovati, kjer se je kot nemško-politični agitator močno nepriljubljenega storil. Tudi bode vlada 4000 goldinarjev prihranila z njegovim prestavljen)em, ker mesto finančnega prokuratorja v Ljubljani je gola sinekura in g. Kalteneggerju naslednika ne bo treba. — (Gospod deželni predsednik VV in kler) je včeraj obiskal tukajšnjo našo gimnazijo in v prvih razredih poslušal, kako se uči. — (Kranjsko veliko posestvo) voli dne 25. t. m. jednega poslanca v deželni zbor. Včerajšnji uradni list prinaša popravljeni volUni imenik. Narodna stranka se menda volitve ne udeleži; mej velikimi posestniki samimi jej namreč žalibog še manjka moža, ki bi znal in mogel agitacijo z vspehom v roke vzeti. — (Za Kopitarjevo slavnost) ali stoletnico njegovega rojstva, ki se bode avgusta meseca praznovala z vzidanjem spomenske plošče na njego vej rojstvenej hiši v Repnjem, bode se te dni v Ljubljani osnoval odbor. — (Slana) predsinočna je posmodila v ljubljanskej okolici fižol in krompir na polji. Okolo Kamnika je pa uže nij bilo. — (Konfisciran) je bil včerajšnji „Slovenec" baje zarad članka proti ljubljanskemu županu. — (Iz Krapine) poročajo, da je Stre-mavr prišel tja, da se bode več časa zdravil. — (Občinske volitve.) V občinah PeCi, Spodnjih Kosezah, Drtiji in Radomljah so bili voljeni novi občinski zastopi. V Peči je voljen za župana Jaka Barlič, za svetovalca pa M. Barlič in J. Žurbi; v Spodnjih Kosezah: za župana J. Capuder, za svetovalca pa J. Berk in Josip Capuder; v Drtiji: za župana Tone Žurbi, za svetovalea F. Jurjevec in V. Tič; v Radomljah: za lupana Ivan Nastran, za svetovalca pa F. Jerman in M. Jasovec. — (D uhb venske sprememb e v ljubljanskej škofiji.) Župniki so postali gg.: Ant. Hočevar v Št. Lorenci na Temenici, And. RamoveS v Svibnjem, Mat. Kralj v Tuj-nicah. Vikar g. Jak. Košir gre stalno v pokoj in razpisana je vikarija Šembidska v Vipavi 4. maja. Za duhovne pomočnike gredo gg.: Jak. Ferjančič v Trnovo, Leop. Zaletel v Senožeče, Mat. Ferčej v Zagorje, Jos. Močilnikar k sv. Duhu poleg Krškega, Jan. Tiskar v Borovnico; A. Šmidovnik ostane v začasnem pokoji ; g. An t. Žgur za farnega namestnika na Prem. — Škofovsko obiskovanje in birmovanje bode 13. junija v Smledniku, 15. v Št. Jurji, 16. v Velesovem, 17. v Predosljih, 20. v Šmartnu pri Kranji, 22. v Mavčičah, 24. v Zapogah. Dno 6. junija bode posvečena farna cerkev v Bukovšici. — (Slovensk misijonar v Ameriki.) O misijonarji g. Možini naznanja „Dan.u: pBil je ta misijonar v postu prestavljen iz naj-ubožnejšega misijona v enega največjih, kjer je ena največjih rud arij bakrenih na svetu. Preje sta bila dva duhovna, ali o velikej noči je škof zavoljo nereda poklical onega duhovna proč, in tako je na tem velikem misijonu g. M ožin a sam za Irce, Francoze, Nemce, Poljake, Italijane in Kranjce. Toži prav posebno, da pri obilnem zaslužku preveč samo pašno žive, in se kaj malo ali celo nič ne menijo za dolžnosti zatajevanja samega sebe, ker jim obilnost posvetnega premoženja brani skrbeti za to, kar je najpotrebnejše, iskati Božjega kraljestva in njega pravice. Pozdravlja vse Bvoje znance in prijatelje." Razne vesti. * (O vremenu.) Mesec maj nij le pri nas grd, temuč kakor iz časopisov vidimo tudi drugod. Vihar, mraz, veter, sneg in celo toča! Taka poročila so iz Celovca, Zagreba, Insbrucka, iz Češkega, Avsrijskega, Ogerskega itd. Po celej srednjej Evropi je pa mrzlo bilo te dni, a metereologični prorokovalci celd pravijo, da bode še nekaj dni hlad. Fižola in krompirja je mraz dosti uničil, tudi po nekaterih krajih vinogradom škodoval. * (Kužna bolezen.) Čudna epidemična bolezen se je prikazala na Ogerskem v Felso Roni. Na glavi bolnika se narede žleze, vrat, oteče in dotični je v 48 urah mrtev. Za to boleznijo je umrlo uže 10 ljudij. Zdravniki so šli tja preiskavat to bolezen, ki se jej baje pravi „meningitis cerebrospinetis". * (Nesrečen vrvohodec.) V Pešti so občudovali ta teden komedijanta Thomp-sona, ki je znal po visoko razpetej vrvi hoditi in plesati. PredvČeranjem pak je pred gledalci padel visoko z vrvi na tla, in pol mrtvega so v bolnico nesli. * (Brat brata ubil.) Dne" 0. t. m. sta se dva brata Popovica v Marijancah pri ()3j'eku v Slavoniji skregala zarad deljenja nekega zemljišča, stepla tako, da je jeden druzega ubil s sekiro mahnivši ga po glavi. * (Mlad morilec.) V Gmundnu je bil dne" 10. t. m. pri tamošnjej sodniji obsojen 131etni morilec Janez Schonfellner, ki je umoril 11 letnega tovariša. Surovi dečko bode šest mesecev zaprt in zapor mu poostren s postom. POMlUHO. Rožnavsko majevo brinzo (pravi ovčji sir) najboljše kvaliteti, prodaja iz svoje lastne planinsko salaše lekar g. .1. SBichert v kupelji Kožnan. Tujci. 22 mitja: Pri Slona i Lmvinger iz Kani Je. — Jenker, Czerny, Moro iz Trsta. Pri Malici: Kehn, Zimer iz Dunaja. — Blank iz Kočevja. — Grotunan, IloUinger iz Dunaja. — Helluian iz Trata. — Brauner iz Gradca. — Peterka Turnov8ky, Stoppan, Weiss iz Dunaja. Išče se poštenih agentov za blago, ki daje veliko dobička, kateri posel vsakdo lehko poleg svojega poklica opravlja. Ponudbe sprejema pod naslovom »Luorutb Annoncen - Expedition Rotler A Co.9 Uiin, RiemergaMae 12. (223—4) St. 7051, Razglas. (234-2) V ponedeljek dne 34. maja 18SO ob 9. uri dopoludne se bo košnja na seno-žetili pri Tivoli v najem dala. Kdor hoče kaj v najem vzeti, naj se oglasi v zgoraj omenjenem času v Latermanovem drevoredu. v Ljiljani, dne 18. maja 1880. ' Župan: L a s c h a n. Samo pri M. Neumannu, v Ljubljani, Slonove ulice 11. Popolna obleka ffld. 10.— Površnja suknja frld. 13.— IC Velika izber oblek za dečke in za otroke. Toilette za gospe, jagnet-ogrinjala za vspomlad, po najiiižjej coni. Vnanja naročila izvršujć se točno in s poštnim povzetjem in kar nij po všeči, se brez ugovora izmenjava. (150—10) ^BtT^B^ ^k ^b£ '^L< \AS \AS sa^ \A/ \AS ,^L/' '•^S Mr' \L/ Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel v najem gostilnico „pri levu", po domače ,,pri Žvokeljiiu", na celovškej cesti, nasproti „kolizeju", z lepim vrtom, ter da bode točil izvrstno doleiijako in biaelJNko vino in dobro pivo« isto tako postregel bode z dobro Kuhinjo. Tudi prodaja mnogovrstna vina na debelo. Priporoča se za mnogobrojno obiskovanje z obljubo dobre in X hitro postrežbe (2J8—1) se spoštovanjem Matej Otolalc, gostilničar, bivši vinski kletničur pri g. L. Tavčarji W ^ W W SA^ -sA/ 'W W s,v ^/ ^y sA/ \±s vU \AS NA^ lAkOifl I I I O (M O 'C ^ (M I I I t)i ® (N -s bbcbbbbbs 'I* * t- L- oo co co i- ih iti CM .......... 08 " gl :S......... o > -........ * II......... co^ t> t> . j§..... V . JH,» ® . « 1 ■M .§11 • .-g| B đ 5*"? H ? * -5 ^opor Jotilco ! Radgostski Mšnivcjr&uini eni rožnovski maho-rastlinsti celtličti, priporočajo se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za suSieo, želodčevo slabost, za splošno slabost čutnic in začenjajočo se pljučnico! Veliko število prizna-iakih pisem razpolagajo se v prepričanje. Velespoštovani gospod lekar Nelclicrt! Iz lirudiina mi je pisala denes moja prijateljica, naj joj pošljem tri zavitke vašega slovečega Kadg.istskega čaja, ter pravi moj drugim tudi to, da jej je ta čaj prava dobrota. Izvolite mi tedaj, ako mogoče s poštnim povratom, pod m 'jim naslovom poslati tri zavitku čaja in 2 akatljici rožnavBkih celtličkov. Se Bpoštovaninin Marija Riđi, Boproga izdelovalca glasovirov v Nahodu (Ćeška. Vaše b'agorodje! Prosim vas, pošljite mi po poštnem povzetji v poskus j.-deri »avitek RadgostBkega čaja in 2 škatijlci m ah o-rastlinski h celtličkov M n»ko na prsih bolno osobo, ki kri bljnva, Vlansko leto jo to zdravilo tstdj dobro slazilo in bilo vspesno. Naslov: Župnija Kilb, severna železnico postaja Loosdorf. Vaše b-agorodje! Ker Bem večkrat uže ćul vaša zdravila hvaliti, dakle prosim, da ml pošljete breo 2 zavitka Radgostskc^a čaja. Udani Henrik Lene, dvorni puškar, v Beilmu, Friderikov« ulice 112. V Berliuu duč 14. aprila 1877. Čestiti gospodi Kabil aein vas čaj zopor svoj hronički katar v že'odci; ker mi ji pa resnično pomagal, prosim vas prav prijazno, pošjite mi po pri«rpovtetji se 2 zavitka svojega izvrstnega lladgostskcga univerzalnega čaja. Spoštovano (47—2) Math. Rertel, trgovec. Thtirlngen, Vorariberg, dn6 30. jan. 1879. Od toga po zdravniškej razloibi in predpisih pripravljeni čaj, volja za 14dnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. av. v. Jedna originalna A-talija Rožnovolcih maho-rastlinskih ctdničkov SO lir. Zi kolek in zavijanje pa IO kr. posćbe. RlMlROBtNlcl iinitcrtalni eu| in RoŽ-novNki laalio-raNlliiiMki eeltličkl dobivajo se Jedino le v lekarni J. .Seit-lterln v Roinovi na Moravskom), in razpošiljajo so naročila na vse strani proti poštnemu povzetju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge Bledeči lekarji: \V. Af ayr v Ljubljani, W. Kiinig v Mariboru. S. M111 e 1 b a c h in J. C e j b e k v Zagrebu, Barmherzige Brli der in A. Nedved v <»ru«lvi, A. M ar e k in J. Kunforschmied v CelJI, O. Kussbeim v Upnici. C ari Grabauher v .ti u ranu J. llling v ICot-I uiann. \V. T h u r u w a I d v Olovci. Zalog e napravile bo bodo v vseh lekarnah in večjih prodajalnicah materijalnoga blaga. JjfF KoinavHkc uit»|eye brinse (pravi ovtji sir). Ker je podpisani pruvzul na svoje stroške jedno največjih tukajšnjih planinskih salaš, pošilja ovčji sir najboljšo vrste 1 kilo s posodo vred ;'i GO kr. av. v. Pri pošiljanji po pošti (poštnina je jednaka do 5 kilo) velja kolek in zavoj 10 kr več. Naslov: J. Seichert, lekar v Kupelji Itožnau. jjf«y~ RožuoVHki cvet in živce, hitro in trajno zdravlja puiiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitali, Izvirna sUlcnica 70 kr. nv. v., za kolek in zavoj lo kr. več. I'ra\i bo dobi samo narnv-nosi i/, lekarne v Uožuavi > M->r iv.ir;u. Jedna originalna Btekleuica i navodom, kako lok rabiti, Btane 70 kr., za k ».ek in zavoj lO kr. več. Prava takšna voda bo dobiva samo neposredno v lokami rožnovBkej. -'"""i j^HiBiiiifuihmimnmin 6585 August Klisch, (232—2) sat>'. J^lor-ijaiiJL uli c »o A t. O nova, in so priporoča za mnoga naročila K v kotlarskej ali pa kleparskej stroki, * ter zagotovi, da bodo vsa naročila lotu« in veno izvrševal. *X»MX»»«X«»XXXXXXXX»X*XX Fotografičen atelier. Visokočestitemu p. n. občinstvu imam čast naznanjati, da je čisto popravljeni in z elegantnimi čakalnicami oskrbljeni fotograflčni atelier y hotelu „pri Slonu" od it tu' IT', nt; i j ii ili;« odprt. Jaz prevzemam vsa dela, ki spadao v fotografijo, izdelujem portrete in skupine v visitnej, knbinetnej in vsakej velikosti, kakor si kdo leti ; slike človeške velikosti po vposlanili visitnih fotografijah, črno ali pa izmalano in sicer p polnem umeteljniški. Priporočam se za fotografiranje mrtvecev, poslopij, industrijskih rečij, živih živalij, okolic itd. po nizkej ceni. Fotografu je se vsak dan od 8. do 5. are, a pomnim, da je najboljSe oblačno vreme, razen pri tbtografovanji otrok. Cona visitnih slik: od 4 do 7 gld. za 12' komadov. Uljudno prosi obilnih nuročeb (226—2) A. Lobenwein, futograf v Ljubljani, felovci in Beljakn. V Avstro-Ogerskej, Nemčiji, Franciji, Angliji, Rumuniji, Španiji, Holandiji in Portugalci branjen Willielmov antiartritiški antirevmatiški =~ (kri čistilen zoper putlko in trganje po udih) v je za vzpomladno zdravljenje pripoznan jedinim in gotovo u plivaj oči m kri čistilnim q sredstvom. /. • I I I v< ■ 1 l ■■ 11 j < -111 I c. kr. dvor. kuncelijo vhIuiI sklepa Dlllluj, 7. iltiriiihr.i IMS, S ]iutuiituin Nj. c. kr. voliiiniigtvu atojior punurujuiiju ohvumvmio. Dunaj, 12. mujn 1870. Ta čaj sčisti ves organizem; kakor nobeno drugo sredstvo, preišče to vse dele trupla in odpravi z notranjo uporabo vse nečiste bolezenske tvarino iz njega; tudi učinek je trajen. Temeljito ozdravi putlko, trganje po udih in zastarele bolezni, zmirom gnoječe se rano kakor tudi vse spolsko in bolezni na koži, na telesu ali na lici, kite, sitilistiška ulesa. Posebno ugoden uspeh ima ta čaj zoper u vred jeter in ledic, kakor tudi zoper zlatu žilo, r menico, hude bolečine v živcih, kitah in ndih, potem zoper bolečine v želodci, pritisk vetrov, zapretje, zapretje vode, polueijo, možko nezmožnost, zoper ženski tok itd. Bolezni, kakor škroplji, oteklina, se brzo in temeljito ozdrave, W# ako se neprenebom pije ta čaj, ker je milo razpuščajoče in vodo odganjajoče sredstvo. £ j (J Jedino pravi prireja Q O Fran VVilhelm, lekarnar v Neunkirchnu (Dol. Avstr.) O O Zavitek, razdeljen v 8 &opkov9 prirejen po predpisu O tli zdravnika, z navodom za uporabo v raznih jezicih 1 gld., za kolek §in zavoj posčbe 10 novč. s£ S-vetrilo. Varovati seje nakupa ponarejanj, ter naj z itorej VfcJ vsak zahteva vedno le ,.Wilhelmov untiartritUki autirevmatiški kri f% čistilni čaj, ker so priredki, ki sluju samo pod imenom antiartritiških 5£ autirevmatiških kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni, ter jaz vedno ■r •T ! Dober kup sobe za potovalce! rt C/l rsj Pl • > t/i t-i > ti Gostilnica „pri Yirantua! Zahvaljujem se si. občinstvu, osobito svojim cenjenim gostom, kateri so me skozi Jednajat let, kar sem bil v gostilni pri „numero eins" zaupanje skazali s tem, da bo me pogosto obiskovali, in naznanjam jim kakor p. n. občinstvu v oboe, posebno prečastrtej duhovščini, da sinu znano £ o s t i 1 n i c c „pri Virantu" pred par dnevi prevzel, in da je z denašnjim dnem odprt tudi novo opravljeni vrt s kegljiščem. ~mm Posbižil bodem svoje čestite goste z dobrim blzeljskini vinom, pravim Istrijanom. marčnim pivom i/. Mengša, tudi se bode pri metu dobivalo dober zajetiek, tečno kosilo opoludne in dobra večerja. Čedno urejene sobe se rtobč po nizkej ceni. Za mnogobrojni obisk se priporoča sč spoštovanjem (227—2) Anton Mikulinič, po domače Tone, gostilničar. o o-*-t o B o o < o CD IVrt in kegljišče! ■ ■ ■ ■ ■ ■ Gostilnica „pri Lozarji", sv. Jakoba trg. Svojim čestitim gostom, posebno prečastitej duhovščini, kakor hI. občinstvu v obče za dosedanji mnogobrojni pohod so zahvaljujoč, naznanjam, da je od deuašnjega dnč odprt gostilniški vrt Točim kakor doslej izvrstna ttizelJMka viuu, pravega latri-j h n it in okusno Kozlerjevo cai-Mko pivo in pustrežem z dobrim /a)utrkom, koalloui in večerjo. Okusno pripravljeni ter $ H t t* €M hm razne velikosti se dobe vsak dan. Žlahtne ribe vsak petek in postni dan. Vnanja naročila na krške rake razne velikosti 8e proti poštnemu povzetju točno izvrše in se za zavoj jako malo računa. Za mnogobrojni obisk in za mnoga naročila sc priporoča (229 -2) gostilničar. Mi podarimo vsakemu najpotrebniše reči, kakor nože, vilice in žlice. Od konkursnega upravitoljstva nedavno na nič prišlo vidike angeške tovarno za britanija-srebro smo dobili nalog, da podarimo van b ago od britanija-srebra, ki jo imamo v zalogi, g.iino da se plača vožnina in '/< delavsko plačo Ako se pošlje svota ali tudi po povzetji g d. 3.95 aamo kot povrnitev voznih troškov / Angleškega na D.iuaj in kot majhen del delavsko plači* dobi vsakdo naslednji obe oni service od britanija-srebra za G osob, 21 komadov izvrstnega blaga (97—10) zastonj: mm9R 6 kom. vrlo dobrih namiznih nožev, z ročnikom od britanija-srebra, b pravo angleškimi srobrno-jekleniini ostrinami. 6 „ jako finih vili«, britatiija-srebro, iz jednega kosa. 6 teških /M*- za jedi od britanija-srebra. •* n šile za kavo od britanija-srebra, najboljšo kvaliteti. -» kom. Skupaj 21 komadov, kateri s> preje veljali gld. 15.—, velja zdaj skupaj vseh 24 komadov le gld. 3.95. JJ^"~ Vseh teb 24 rečij je izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, katera oatauo večno bela, in se od pravega srebra itidi po 30 letnem rabljenji ne more razločiti, za kar we garautuje. N'ailov in kraj za naročila-. ISEau *V E4«icbb, AVicn, I. Blisabethstrasse Nr. 6. Komur no ugaja blago, dobi ve« dt-nar nazaj, ako jo pošiljanje nazaj plaćano bi'o. " Hranilnici naznanilo. Po včerajšnjem sklepu glavne skupštine društva kranjske 5! hranilnice, se v kranjskej hranilnici z dnem I_ ja.2a.-u.az-3> 1SG1 obresti tako-lo znižajo: a) Od vložitev na knjižice od A*|a na 4.°«», b) Od posojil na hipoteke brez izjeme, to je, tako uže od posojenih, kakor tudi od onih, ki se bodo oddala od 1. januarja 1881 od na £W Vse druge določbe o obrestih od vložitev ostanejo nespremenjene. (23.3—2) Vodstvo kranjske hranilnice, v Ljubljani, dne 19. maja 1880. Cenilnik rudninskih voda lekarne I^icooli & rFa.xxg&ljyk** v Ljubljani, na dunajske j cesti. (i08-ir>) ----- --- Carlsbader Miihlbrunn, 1 sklenica . . . . — gld. 40 kr. Sprudelsalz, „ „ .... 1 w — „ Friedrichshaller Bitterwasser, 1 sklenica . . — „ 35 „ (Hesshttbl - Puchsteiaer Sauerbrunn, 1 velika sklenica............ — „ 40 „ Gleichenberger Constantlnquelle, 1 sklenica . — „ 25 „ Haller Jodquelle, 1 sklenica...... — „ 35 , Marienbader Kreutzbrunn, 1 sklenica ... — H 35 „ Meerwasser - Mutterlauge, za pripravo morskih kopelj, 1 sklenica......... — „ 40 „ Ofner Rakczyquelle, 1 sklenica..... — „ 20 , Preblauer Sauerbrunn, 1 sklenica .... — „ 18 „ Selters - wasser, 1 sklenica....... — „ 30 „ 2J^*~ Naročila se izvršujejo točno proti poštnemu povzetju. Bergerjevo medicinično milo iz smole (Theerseife), priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se na AvMtro»Ogert*kciii, FrancoHkeui, NniiNkriu, IIoIaudNkeiu, v Švici in na Kiiiuuu-skeui itd. uže 10 let se sijajnim vspehoui zopor izpuščaje na životu vsake vrste, kakor zoper vsako nečistost na polti, osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljivo hrasto, tolstni tok, zoper prhljaj na glavi in bradi, pega, žoltino, rudeč nos, ozebljino, potenje nog, in zoper vse zunanje otročje bolezni na glavi. V rh tega bo se vsakemu priporoča kot polt čistoče srodstvo za umivanju. Cena jednega kosa z navodom kako se rabi 35 kr. H«TK«*rJt?v6 milo iz Minole iina 40u/0 koncentr. smole iz lesa, je skrbno narejena ter so stvarno od vse^'a druzega mila iz smole, ki so v trgovini nahaja, razlikuje. (4btf —10; Da se prekanjenju izogne, zahteva naj se v lekarnah ^ ^ ter naj se pazi na selen! določno M^^^^^S:^ ■« vitek in tukaj pona- llergerjevo milo y^.A.B.V. . tiBnono varitveuo ia umole, ^S^;'/ i^r" marko. Jedini zastopnik za domače in tuje dežele: lekarnar Car. H o 11 v O pavu, kamor naj se pošiljajo naroČila ln vprašanja. <l|aiio v lekarnah J. s w oboda in 6. Picuoli; potem v lekarnah v Idriji, v Kranj i, v Novem mestu, v Radovljici, v K a ui e u i k u in v Vipavi. § Čitalnična restavracija. Odpretje vrta. V v v in slav Castitim svojim gostom, posebno visokočestitemu duhovenstvu občinstvu za dosedanji mnogobrojni obisk se zahvaljujoč, ♦~ naznanjam, da sem z dcuašnjim dnem odprl popolnoma novo oprav -Lil Ijeni, jako zračni g -crjrfc s kegljišoera. Kakor doslej se bodem i na dalje trudil poslreoi svojim čest. gostom z dobrim biselskim in dolenjskim vinom, kraškim teranom, originalnim vinom od Retza, Kozlerjcvim carskim pivom, in bodo zmirom pripravljeno dober zajutrek, kosilo in večerja. Na kosilo se sprejme tudi abonement. Vsak dan se dobe pri meni tudi kriki raki razno velikosti in ceno. Za mnogobrojni pohod so priporoča se spofitovanjem m (230—2) gostilničar. T. A. Prčckl kožuhar, tik Ilrutlocltojrn. moMtu v I ^ j ul >1J it n i. Vel lita zaloga raznih klobukov in slamnikov najnovejše far;oue, zaloga raznih lcup tudi za vojake. Podpisani priporoča se si. občinstvu, da ga mnogobrojno obišče in naznanja, da ima odslej tudi bogato wmr zalogo slamnikov ~vi raznih najnovejših oblik po jako nizkih conah. Tudi so kožuhovlna in suknene stvari vzemi') Črez poletje v shrambo. Nadejajoč se mnozih naročil priporoča se s spoštovanjem A. T. Proekl, pod Tranoo. (228—2) 916 8 Prsne in pljučne bolezni, naj si bodo kakeršne koli, odpravi najgotovejšo po zdravniškem ukazu pripravljeni v Avstro-Ogerskej, Nemškej, Francoskej, Angleškej, Španjskej, Rumunskej , llolandskej in Portugalskoj varovani B snežniški zeliščni alop i 1 M M M M M M •K 1 od Fran AVil licima, lekar ja v Neuenkirchiui. Ta sok jo izvrsten in posebno upliven pri bolečinah v vratu in prsih, hripi, hripavosti, kašlji in nahodu. Mnogo jih je, ki potrjuje, da se imajo samo temu soku zahvaliti na prijetnem spanji. Posebno pozora vreden je ta sok kot vračilo pri megli in slabem vremenu. Zavolj svojega vrlo prijetnega okusa koristi otrokom, in je potreba vbchi na pljučah bolnim-, potrebno sredstvo je pa pevcem in govornikom zoper nejasen govor in hripavost. i|lF" Oni p. n. kupci, ki želč pravi snežniški zeliščni alop, katerega uže prirejam od I. 1855., izvolč naj izrecno zahtevati Wilhelmov snežniški zeliščni alop. Navod ee pridoda vsakej sklenioi. Jedna zapečatena izvirna sklenioi velja 1 gld. 25 kr., ter ima zmirom frišno Fran "VVilhelm, lekar v Neuenkirchnu (Nižje Avstrijsko). Zavoj se računa 20 kr. Pravi AVilhelmov snežniški zeliščni alop imajo tudi samo moji gg. kupci: "V LJubljani: I»c»tc»r Lassnilt; Anion I.tltiiu. lekar v Postojni; Karel tiavaik, lekar v Kranji; Fr. i%a«-liit, lekar v Metliki; Doui. Itizzoli, lekar (525—14) v Novem mestu. P. n. olM-iiistto noj zmirom zahteva Onobito 1% lili elmo v sjneinlikt zeliščni alop, ker tcjju kuiuo i a/, pravo izdelujem, iu ker ho izdelki pod imenom Jtilius Iti i luerjei HiiežuiNki zeliNcul alop gamo nevredna posue-manja, pred katerimi jaz pottebno m urim. H-H- Izdatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".