Požtnina plačana v gotovini. izhaja štirinajstdnemo. Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" (Lovro Pičman). Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15. Narofnina znaša: za celo leto .... 30'—Din za pol leta............15‘— „ posamezna številka . . 1‘50 „ V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh ! Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Leto li. Ljubljana, dne 21. aprila 1333. Štev. 9. Kšt. VI. 22/32 10 V IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA! Deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani je po naredbi z dne 29. 11. 1932, javno razpravljalo dne 13. 12. 1932. pod predsedstvom s. o. s. Kralja Ivana in v navzočnosti s. o. s. Dr. Kobeta Ernesta in s. o. s. Javorška Karla kot sodnikov in o., prip. Potokarja Mirka kot zapisnikarja, o tiskovni tožbi zasebnega tožitelja Lenarčiča Ivana, ki ga zastopa dr. Fran Kandare, odvetnik v Ljubljani, zoper obtoženca 'Pičmana Lovra, zastopanega po njegovem branilcu dr. Francetu Lokarju, odvetniku v Ljubljani, je po predlogu zastopnika zasebnega obtožiteJja, da se obtoženca kaznuje v smislu čl. 56. tiskovnega zak. in po predlogu ob-toženčevega branilca, da se obtoženca oprosti, dne 13. 12. 1932 razsodilo: Obtoženec Pičman Lovro, sin Lovra im Marije roj. Braust, rim. kat. vere, roj. 31. 8. 1893, v Prhnskovem pri Kranju, pristojen v Ljubljano, srez Ljubljana, banovina Dravska, stanujoč Ilirska ulica 15, Ljubljana, kleparski mojster, oženjen, pismen, ima premoženje (hišo in delavnico), nekaznovan., v prostosti, je kriv, da je v „Obrtniku" št. 3, z dne 26. maja 1932, objavil članek sledeče vsebine: „Gospod Lenarčič, Ponikve. Na Vaše neresnično zavijanje in namdgnjene grožnje v „Obrtnem vestniku" št 20. Vam odgovorim in pojasnim vsled moje odsotnosti v prihodnji številki „Obrtnika". Pripominjam pa še danes, da imam sumnjo, da je izšel članek z Vašim dopisom iz rok, kakor najbrže tudi svoječasno, ko ste visoko obremenjevali z Vašo okrožnico uglednega tovariša in člana Obrtnega odseka TOI. Pač se najdejo ljudje, ki so pripravljeni igrati Judeževo vlogo. L. Pičman." Zakrivil je s tem prestopek klevete po čl. 52. tisk. zak. in se obsodi po 61. 56./II. tisk. zak. z uporabo § 71. tč. 5. k. z. na Din 500.— lin Din 300,— skupaj 800.— Din denarne kazni, ki se v primeru neizterljivosti spremeni po § 44. k. z. v 14 dni zapora, po čl. 62, tisk. zak. na Din 300.— kot odškodnino zasebnemu tožitelju, po čl. 63. tisk. zak. na objavo sodbe v izpisku na čelu v prvi izdaji „Obrtnika", ki izide po pravnomočnosti sodbe: po § 310. k. z. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, ki se izrečejo za izterljive. Denarno kazen je plačati v enem mesecu po pravnomočnosti sodbe. Razlogi Glede legitimacije zasebnega tožilca, ki ni v inkriminiranem članku imenovan sicer s polnim imenom, pač pa s priimkom in bivališčem in pa po tem, da ga napada obtoženec radi njegovega članka v Obrtnem vestniku št. 20, je razvidno, da je očitek naperjen proti zasebnemu tožilcu. Razven tega pa ni v Ponikvah nobenega drugega s tožilčevim imenom, ki bi dopisoval v Obrtni1 vestnik in se sploh zanimal za obrtniška vprašanja. Poleg tega sta tudi to ugotovili dvev priči Krapež Milko in Rebek Josip, dva ljubljanska obrtnika. Po čl. 73. tisk. zak. mora obdolženec podati v osmih dneh odgovor na tožbo, v katerem mora priobčiti svojo obrambo ter podati predlog radi izvedbe dokazov, ki jih namerava uporabiti v svoji obrambi. Obtoženec pa tega ni storil. Iz povratnice je razvidno, da m« je bila dostavljena tožba dne 3. 10. 1932, dočim je obtoženec položil svoj zagovor šele 10. 12. 1932. Vsled tega je sodišče smatralo vsak .zagovor obtoženca kot nedopusten in ga je izreklo za prekludiranega. Tudi je odklonilo predlog njegovega zastopnika, da naj se vpošteva njegovo dokazno gradivo. Sodišče je obsodilo obtoženca na podlagi zasebne tožbe z dne 16. novembra 1932, oziraje se na „Obrtnika" z dne 16. maja 1932. in je smatralo vse to kot dokazano in resnično. Objektivno je podan dejanski stan klevete v tenorju navedenega linkriminiiranega članka/, kajti zasebnemu tožilcu se očita, da je neki članek, ki ie izšel v „Obrtnem vestniku" št. 20, da ga je samo podpisal zasebni tožilec, dočim naj bi ga Usodna Tako bi se moral glasiti pravilno uvodni članek v „Obrtnem Vestniku" z dne 7. t. m. v 8. št. pod naslovom „Kdo misli trezno". Pisec pravi: kocka je padla in mislimo, da lahko trdimo, da že stoterič skozi dve leti ponavlja 90% zmago v prid skupnih zbornic. Kakor smo že parkrat pojasnili, tako poudarjamo tudi danes, da je dejanski položaj ravno obraten; kako pa so dobili enkrat 135, drugič 118, sedaj pa menda že samo 104 izjave za skupne zbornice, si ne moremo tolmačiti. Trdili so na zadružnih zborovanjih že takrat, ko se niti 100 zborov še vršilo ni, da so imeli že nad 100 izjav, torej v nasprotju z vsako logiko ter vemo tudi pod kakšnimi pretvezami in načini so si osvojili te izjave. O tem danes na tem mestu ne bomo govorili, povemo pa, ne radi „Obrtnega vestnika" in gospodov tam okrog, pač pa radi obrtništva in čitateljev. Borbo pa bomo vodili toliko časa, dokler obrtništvu v Dravski banovini ne bo dana prilika, da se popolnoma prostovoljno, brez vsakega vpliva nepristransko izreče za svojo zbornico, kjer pa naj bo zajamčena vsestranska kontrola v smishi, kakor smo že predčasno poročali v našem listu, kjer zahtevamo podaljšanje roka o glasovanju zbornic v Dravski banovini za 6 mesecev in prisotnost zastopnika samostojnih obrtniških zbornic na zborovanju. Pisec pravi, da so nas povabili na sodelovanje v njihovem listu in tudi v ostalih dnevnikili Mi se pa vprašamo, kdo ste tisti, kr si domišlju-jete o tem povabilu. Prav gotovo niste izvoljeni od nas, niti od večine obrtništva: posili voditelje pa odklanjamo. Mi smo sodelovali z vami in vam pomagali v dobrobit za splošno obrtništvo, kakor tudi do raznih mest, ki vam jih sicer več ne zaupamo in to radi tega, ker nam niste držali vaših obljub in besed, ki ste nam jih dali ter se niste ravnali tako, kakor je zahtevala ogromna večina. Vprašamo vas: pod kakšnimi pogoji sl vi predstavljate event. prijateljstvo? Jasnega odgovora gotovo ne bo, kajti tega niste vajeni. Povemo vam pa mi danes nai tem mestu, da je skupno delo in sodelovanje mogoče le pr* iskrenih ljudeh, nikakor pa ne pri zvitih in zahrbtnih ter pri ljudeh, ki svoje besede in sklepe menjajo kakor spomladansko vreme. Ml hočemo in zahtevamo, da se da bil spisal drugi, in sicer pisec svoječasne okrožnice, v kateri se je baje obrekovalo ugledne člane in tovariše obrtnega odseka v TOI. S tem je zasebnega tožilca dolžil, da dela skupno z nekom in podpisuje njegove za ugledne obrtnike žaljive članke. Dalje se zasebnemu tožilcu očita, da je obremenjeval nekega uglednega tovariša, mu torej delal krivico, kar se pa seveda ni nikdar zgodilo. Dalje, da je igral zasebni tožilec Judeževo vlogo, da je torej nekoga izdal. S tem je priobčil o zasebnem tožilcu nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njega časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu In pridobitnemu kreditu — torej s tem zakrivil pregrešek klevete po čl. 56. tisk. zak. v vseh prej navedenih primerih. Kazen je bilo odmeriti po čl. 56. tč. II. tisk. zak., ki predpisuje zapor do treh let in v denarju do Din 20.000.—.. Kot olajšiilno je sodišče upoštevalo pri odmeri kazni priznanje in da obtoženec še ni bii kaznovan, obtežilnega ni bilo ničesar. Z ozirom na te okolnosti je sodišče odmerilo kazen na Din 500.— + Din 300,— denarne kazni po čl. 56./II. tisk. zak. z uporabo S 71. tc.5. k. z. Celotna denarna kazen se v slučaju neizterljivosti izpremem v 14 dni zapora. Po čl. 62. tisk. zak. na Din 300— odškodnine zasebnemu tožitelju. Po čl. 63. tisk. zak. na tisk preklica na čelu v I. izdaji „Obrtnika", ki izide po pravomočnosti sodbe. , . Sodišče smatra, da je izrečena kazen krivdi primerna. Ostali izreki sodbe temelje na zgoraj citiranih določilih zakona. Ljubljana, dne 13. decembra 1932. zmaga obrtništvu prilika neprisilnega odločanja ter odklanjamo vsako vmešavanje neobrtnikov v naše organizacije. Zahtevamo, da se nam krivica/, k! se nam je naredila, popravi in da se nam v organizacijah da moč, ki smo jo izvojevali legalnim potom, katera se nam je pa odvzela, da se nam ista nadomesti in povrne, ker le tedaj nam je mogoč sporazum in iskreno sodelovanje. Nemogoče si je pa misliti na kak sporazum in iskreno sodelovanje s sovražnikom, ki te je na vsestranski in zviti način osleparil vseh pravic, ki ti pripadajo ter neopravičeno oropal tvojega premoženja, ker si bil morda premalo pripravljen in brez podpore tehničnega orodja proti sovražniku, ki je imel na razpolago vsa sredstva, topove največjega kalibra, ki jih je neusmiljeno vžigal proti tebi, ne da bi bil upravičen, zato ker si zahteval nič drugega kakor to, kar je tvoje. iKo te je pa s pomočjo tajnih sovražnikov trenotno premagal in oropal vsega, tedaj je pa še tako nesramen. Ja ti nudi roko in ponuja prijateljstvo, katero je pri značajnem in parlamentarnem človeku v tako imenovanih razmerah nemogoče. Znano nam je, da je že mnogo armad trenutno sicer porušilo sovražnika ter mu tudi vzelo marsikaj neupravičenega, toda naravno je, da) pride čas, ko se vse take nepravilno pridobljene zmage maščujejo ter jih sila časa sama privede v stanje, kakor narod zahteva, in proti katerim silam se ni mogoče trajno boriti ter zoperstavljati. Verjamemo, da bi bilo morda gospodom okrog „Obrtnega vestnika" in zbornice zelo po volji, če bi mi ne zvedeli za razpoloženje in izjave obrtniških organizacij vsaj še dve leti, da bi znana volja obrtništva ležala zaprta v predalih Zveze obrtnih zadrug še tako naprej, kakor je ležala od 1. 1928. do 1931., do početka našega odprtega boja za samostojnost, ko smo slučajno zvedeli, da je ležala ogromna večina izjav, in to 56 izjav za samostojno obrtno zbornico kontra 8 za skupno, za katere smo slučajno zaznali po dveli letih. Tako molčanje in prikimovanje bi gospodom še dalje prijalo. Neštetokrat smo že jasno dokazali, da se je obrtništvo v Dravski banovini izreklo ne samo enkrat, ampak že petkrat za svojo samostojno zbornico. V zadnjem času pa so že tako naivni, da kar trdijo, da so se samo 4 organizacije izrekle za samostojno obrtno zbornico. Čudimo se jim, da še sploh priznajo kakšno izjavo in da ne trdijo, da je slovensko obrtništvo cnodušno za skupno zbornico, tako kakor so trdili na vseh merodajnih mCštih od I. 1928. do 1. 1931.. dasi so imeli obratno zahtevo obrtništva v svojih rokah. Izjavljamo, da nam je znano nešteto njihovih izjav, katerih sklepi so bili jasni in odločni za svojo obrtno zbornico, ki pa jih danes prištevajo za skupno zbornico. Ne bomo se podrobneje spuščali, kakšne nepravilnosti so se vršile in pod kakšnimi pretvezami so si prisvajali izjave. Vprašamo jih !e, zakaj vedno taka bojazen pred našo kontrolo, ko vendar ne zahtevamo nič drugega kot nepristranost. Opozarjajo in kličejo nas zelo radi na odgovornost radi posledic? Toda povemo vam pa. da odgovornost nosite veliko in ne bomo mogli pozabiti, kaj ste nam naredili s svojo neodkrito in dvojno vlogo, kf jo igrate ter se pustite od raznih neobrtnikov vplivati proti obrtniškim interesom. G. Rebek se nekako zahvaljuje v „Obrtnem vestniku" z dne 21. marca t. L. kakor tudi ostali drugi gg- v drugih listih obrtništvu, ki so pomagali za propagando skupnih zbornic. Pripominjamo pa, da se nam vsekakor zdi ta zahvala še prerana in precej klaverna, kajti zahvalili bi se lahko samo nekaterim, na žalost zaslepljenim priganjačem, nikakor pa ne večini obrtništva, katero nimajo na svoji strani. Pri tem zelo radi poudarjajo in se spotikajo nad nami, češ, da v teh težkih časih vendar ne gre razbijati skupnih gospodarskih front. Torej še vedno niste prišli na to. da nam je potrebna ravno v teh težkih časih skupna obrtniška gospodarska fronta in ne tako Kdor pošteno misli, je z nami, kdor nima sebičnih namenov se nam lahko pridruži. kakor Vi, ki se naslanjate lokalno v Sloveniji na veleindustrijo in trgovino, od ostalih banovin v državi pa ste popolnoma odrezani in brez skupnega sodelovanja z obrtništvom, kar je Vaš usodni pogrešek ter bo ostal zato nad vami neizbrisen zgodovinski pečat. Znano nam je, da je v I. 1928 g. Rebek, mislim, da na svojo iniciativo in najbrže tudi zato, ker mu delo v zbornici ni bilo po volji, razposlal okrožnico, v kateri je propagiral za samostojno obrtniško zbornico v Ljubljani. Rezultat te okrožnice je bil kolosalen: 56 kontra 8 izjav, kakor smo že preje omenili, kar pa je sicer ostalo zaprto; za širše kroge prikrito. Ne vemo iz kakšnih razlogov, verjetno pa je, da je dobil g. Rebek s kakšne strani opozorilo ali migljaj, da naj s tem ne prihajal v javnost. Po dveh letih, v 1. 1931, po preteku približno 2 mesecev, ko se je to vprašanje skupno z g. Rebekom obravnavalo za osamosvojitev obrtništva za svojo obrtno zbornico, je g. Rebek ponovno dal iniciativo za samostojno obrtno zbornico in dobesedno lastnoročno napisal, v kakšnem smislu naj se razpošlje okrožnica na obrtništvo v Dravski banovimi, s katero se izreka za samostojno obrtniško zbornico. Na tem mestu prinašamo nekaj značilnih odstavkov g. Rebekovega rokopisa, in sicer: Ceniena zadruga! Najvažnejši čas je pred nami! Odločati moramo o naši obrtniški samostojnosti. Vsi tovariši cele države razen nas Slovencev so soglasni o vprašanju obrtniške zbornice. Mi smo edini, ki krhamo enotno obrtniško vrsto. Po 6. januarju 1929 ni več med nami vprašanja separatističnih deljenj. Vsi smo Jugoslovani in poklicani, da skupno delujemo za naše stanovske interese. Podpisani se obračamo na ceni. zadrugo vedoč, da se je i ona svoječasno opredelila na stališče in zahtevo po ločenih zbornicah ter smo trdno uverjeni, da tudi danes od takratnega stališča odstopila ne bo! Ne spuščajmo se pod druge vplive! Govori naj naše lastno prepričanje in naša lastna obrtni- ška vest! Borbo, ki so jo vodili že naši pradedje za našo samostojnost, izpeljimo sedaj mi. Korist od nje prihaja edino na nas! Uverjeni smo, da nas dobro razumete in da cenj. zadruga ne bo šla preko svoječasnlh sklepov. Naše delo je odkrito in nočemo, da se tlači svoboda volje in prepričanja! To je predlog in rokopis g. Rebeka iz 1. 1931 po približno 2 mesecih, ko se je to vprašanje pri nas javno začelo. Poudarjamo, da smatramo gori imenovano za idealno im jako možato besedo in če bi g. Rebek držal tudi to, kar je napisal, tedaj lahko trdimo, da ne bi prišlo obrtništvo v Dravski banovini do nikakega razprtja ter bi bili mi prvi med tistimi, ki bi imenovanega najbolj cenili in podpirali ter bi si šteli v čast njegovega prijateljstva in sodelovanja. Prepričani pa smo tudi, da bi g. Rebek, ako bi držal svojo besedo, bil najbolj spoštovan od vsega obrtništva v državi ter bi ga prav gotovo tudi vabili faktorji obrtništva naše države na vse konference osebno kot voditelja in zastopnika ter hi se ne bilo treba gg. pritoževati, da niso bili povabljeni. Razumljivo je, da če se tako eminentne izjave briskira, je nemogoče biti vpoštevan od najširših krogov ter upamo, da bodo priznali to tudi ostali gospodje okrog ,.Obrtnega vestnika", da je ta pot tam okrog usodna in da so nemogoči uspehi, če so odrezani od sodelovanja z obrtništvom v ostalih banovinah. Zatorej kličemo še enkrat: z nami je mogoče prijateljstvo, toda beseda mora biti res beseda, obljube se morajo izpolniti ter hočemo sodelovanja z vsem obrtništvom v državi, kajti sicer je vsako delovanje zaman in ni pričakovati uspehov. Torej le na taki podlagi je mogoče podati roko in skleniti prijateljstvo med nami. Mi pa bodemo delovali v našem pravcu naprej složno z ostalim obrtništvom v državi do končne zmage, pa če tudi padajo žrtve, kajti brez žrtev ni iskrenih dejanj in še ni bilo nikakih zmag in uspehov, ter tudi mi poudarjamo, da nismo de-fetisti. Obrtni doni v Celju prodajajo Obrtništvo Celja in okolice jc že nad mesec dni skrajno razburjeno vsled dejstva, ker hoče neka skupina obrtnikov, kateri se baje predstavljajo za gospodarje doma, prodati istega zbornici za TOI v Ljubljani. Vsled teh vesti je Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino podružnica v Celju sklicalo v soboto dne 1. IV. 1933 ob 8. uri zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doma v Celju obrtniško protestno zborovanje. Zborovanja se jc udeležilo okrog 80 obrtnikov iz mesta in bližnje okolice. Mestno načelstvo je zastopal g. magistralni direktor Šubic, politično oblast g. Cuk, ter zastopnik „Slovenca" g. dr. Gantar. Uvodoma je g. predsednik Holobar, ki je vodil zborovanje, pozdravil navzoče ter izvajal sledeče: „Današnja obilna udeležba kaže, da se zavedate obrtniških teženj in vprašanj, kar dokumentira zavednost obrtništva, ki rado dela za dobrobit obrtniških interesov ako ni izolirano, kot je to bil slučaj, dokler ni pričelo delovati naše društvo, katero hoče pripeljati obrtništvo na pot medsebojnega razumevanja za dosego svojih ciljev. Tovariši obrtniki! Današnje zborovanje je važno iz stališča, ker gre za dom obrtnikov. V vsej dravski banovini smo si priborili Obrtni dom edino v Celju in to je zasluga vsega obrtništva, ne pa samlo zasluga posameznikov. Marsikateri obrtnik je vložil kako svoto, ki si jo je pritrgal od svojega borega zaslužka, tako, da je polagoma zrast la palača obrtnega doma, v katerem so razni revni obrtniki videli svojega rešnika, kakor to tudi predvidevajo pravila in namen Obrtnega doma. S ponosom smo sc veselili, da je to res obrtniška trdnjava za vse obrtništvo brez razlike ali žal, veliko razočaranje je sledilo našim nadam. Zavladal je teror, ki jc z manjšino hotel nadvladati večino ter z raznimi intrigami izrinil najdejavnejše obrtnike iz svoje srede. In sedaj hočejo ti posamezniki ta dom, ki je last vsega obrtništva, prodati neobrtnikom. Tovariši, naša sveta dolžnost jc, da ta dom ohranimo zase. Zato storimo, kar nam je mogoče, da preprečimo tako nečastno dejanje. (Odobra-van]eT“ Za njim je povzel besedo tajnik g. Bri-šček, ki je izvajal sledeče; „Vsi dragi tovariši se boste še spominjal i na čas, ko smo preživljali političen Rapallo, ki nam je vzel Reko, Trst in Gorico. Z odstopom Obrtnega doma pa preživljamo tragičen, a resničen obrtniški Rapallo. Ugleden obrtniški stan prejšnjih desetletij si je postavil za trezno podlago „Vero, upanje in ljubezen". Obrtnik veruje v svojo obrt, ker se z njo prebije lahko po vsem svetu, on upa v obrt, ker mu prinaša življenjske možnosti in on ljubi obrt, ker mu je vsakdanje opravilo in tolažilo. Tako jo bil tudi Obrtni dom! simbol vere, upanja in ljubezni ter ob enem kip vztrajnosti in obrtniške zavednosti. Ako se celjskim; „Obrtniškim punktašem", ako jih lahko tako imenujemo, posreči ta nakana, so zakrivili Veleizdajo nad obrtništvom ter mora ono na primeren način obračunati s temi elementi. Prodali ali nameravajo prodati za neznatne groše obrtniško trdnjavo, kakor jo sami nazi-vajo. Vprašajmo se pa, kaj bodo strahopetniki počeli brez trdnjave. Vdati se bodo morali zavednemu in nacijomalnemu Društvu jugoslovanskih obrtnikov, ki stremi za združenjem vseh obrtnikov brez razlike vere in dijalekta v vele-trdnjavo jugbslovenskih obrtnikov'cele nam mile domovine Jugoslavije. Mi pa v dravski banovini si snujemo trdnjavo za vso banovino počasi, vztrajno, dosledno na plečih zavednih jugoslovanskih obrtnikov in to bi bila maša samostojna obrtna zbornica. Ona naj bo naša trdnjava, naše pribežališče v težkih časih gospodarske krize. Dalje je bil za Obrtni dom tudi blagohotno naklonjen denar od nekega ministerstva, za katerega-pa ne vem v čigav prid se je uporabil. Odgovorni naj se kličejo na odgovor. Ako mi bil denar uporabljen kakor je bil namenjen, spadajo odgovorni činitelji po vseh pravilih moderne zakonodaje pod paragraf. Obrtni dom je bil ipostavljen iz javnih sredstev, zato je javen simbol obrtništva, ne pa Obrtnega društva. Javnih simbolov se pa ne prodaja nikjer, ker je to tudi zakonsko prepovedano. Ime Obrtni dom predstavlja dom obrti ali dom obrtnikov, zato ga ne snie dobiti v roke nihče drug kot obrtnik. Dalje se ve tudi to, da to delo ni delo odbora Obrtnega društva, marveč delo neobrtnikov (dvignil se je hrup z medklici: „Ven z meobrtniiki iz Obrtnega domja"). Ne bilo bi treba Obrtni dom prodajati, če bi gospodje, kateri trenutno v njem gospodarijo, znali bolj ekonomično gospodariti. Tako se je n. pr. pri otvoritvi Obrtnega doma porabilo samo za banket Din 10.000. Ce se gospodari tako, se ne more gospodariti dolgo. To se razume samo ob sebi. Dalje so gospodje odstavljali člane češ: saj jih imamo že itak preveč. Ce se dela tako, gospoda moja, se pride prej ali slej do katastrofe. Obrtniki in obrtnice, tudi jaz apeliram na Vas, da storite vse, da nas podpirate v našem boju, da bomo v resnici ohranili Obrtni dom za obrtnike, ne pa za neobrtnike." Govoru g. Rriščeka je sledilo burno odobravanje. G. predsednik se je zahvalil govorniku za izčrpni govor ter rekel, da ni bilo za nas v Obrtnem domu prostora. Dali nam tudi niso dvorane za občni zbor. Dalje si je Obrtno društvo na nezakonit način spremenilo naslov v Slovensko Obrtno društvo, kar v času punktacij da tudi nekaj misliti._________ (Konec prih.) Obrtniki, obrtnice! Čitajte, priporočajte in razširjajte naš list, ki zastopa prave obrtniške težnje! Kolektivna ali strokovna obrtniška združenja? Z novim obrtnim zakonom, kateri sedaj v glavnem unificira vso obrtno zakonodajo v dosedanjem raznem tozadevnem stanju po pokrajinah naše države, je stopilo tudi vprašanje ustroja obrtniških združb v ospredje. Predvsem se moramo mi obrtniki dravske banovine ozreti na naše razmere, katerim primerno moramo prilagoditi svoja obrtniška združenja v smislu obrtnega zakona. Izbirati nam je torej med strokovnimi in kolektivnimi združenji. Kolektivna združenja obrtništva so ona, ki združujejo v svojem okrilju članstvo vseh strok, n. pr. na področju sreza, mesta, občine, sodnega okraja i. t. d. izvzemlši one stroke, za katere že obrtni zakon, § 356. t. 2, predvideva strokovno združenje po banovinah. Strokovna združenja so pa ona, katera združujejo v svojem okrilju le članstvo ene stroke. Ta združenja obsegajo običajno področje banovine ali sreza., kar se ravna v glavnem po številu članstva odnosnega združenja. V prvi vrsti se moramo vprašati preje nego so odločimo za sistem združenja, katero bo za obrtništvo cenejše in koristnejše sploh. Upoštevati pa seveda moramo tudi dejstvo, da morajo biti ugodnosti za napredek strok predvsem vodilo pri odločanju o sistemu združenja. V dravski banovini je obrtništvo do izdaje novega obrtnega zakona ustanavljalo predvsem svoja strokovna združenja — zadruge, ki so se večinoma dobro obnesle in katerih ustanovitev je prav Zbornica za TOI v Ljubljani tudi podpirala. Obstojala so pa kolektivna združenja predvsem tam, kjer so bila ustanovljena že v prvih počelkih organiziranja obrtništva v smislu starega avstrijskega obrtnega reda. Od teh so sc polagoma odcepili obrtniki naprednejših strok, ki so ali nastale pozneje ali pa so se tehnično izpopolnile ter v svrho izpopolnjenja in do-vršitve ter uspešnejšega napredka ustanovili lastne strokovne združbe. Cim je stopil novi obrtni zakon v veljavo in so s tem prenešene topogledno ludi večje pravice gospo.dar.skim zbornicam, katero so bile preje pridržane političnim upravnim oblastvom, je nastal drug položaj. Predvsem imajo danes zbornice pravico končnega odločanja o ustanovitvah, delovanju in razmejitvah posameznih obrtniških združenj, kar je bilo preje prosto dopuščeno obrtnikom pri ustanavljanju združenj. Naš namen v tem vprašanju je predvsem opozoriti obrtništvo dravske banovine in pa tudi Zbornico za TOI v Ljubljani, da naj se pri tem deluje strogo po želji obrtništva, katero naj se prosto izjavi za sistem združenj, njih razmejitev in delokrog. To poudarjamo zato, ker se ne sme zanesti v dosedanja združenja pod nobenimi pogoji diktatov od zgoraj, ki bi bili v škodo obrtništvu. Ne zagovarjamo sistema niti enega niti drugega, ker o tem naj se izreče obrtništvo samo, zbornica naj pa tem željam, odnosno sklepom tudi zadosti v zadovoljnost prizadetih. Podčrtali moramo le to, da so kolektivna združenja obrtništva po srezih ali slično gotovo cenejša in prikladmejša za obrtništvo kot pa strokovna. Vsekakor pa imajo strokovna združenja prednost pri izpopolnitvi svojih strok, toda le če so njih uprave agilne ter inicijativne in če zna uprava uspešno zastopati svojo stroko, kakor imeti pravo vez med članstvom, ki je n. pr. širom cele banovine. Apeliramo na obrtništvo, da sc tozadevno samo odloči na svojih občnih zborih, nikakor pa ne odobravamo, da bi se s strani zbornic to diktiralo, ker obrtništvo je že do skrajnosti naveličano takih diktatov in se zato upravičeno boje voditi združbe sposobni obrtniki. Pričakujemo s strani prizadetih polne uvidevnosti v prid in prospen obrtnih strok ter obrtniškega stanu sploh. Obrtništvu je treba dati samo prilike, da pozitivno sodeluje pri reševanju vseh njega se tičočih vprašanj, pa boste videli, ako boste upoštevail njega voljo, da bo tako pravilno. Preko obrtniške samozavesti ne gre! Vsakdo, ki zasleduje pisavo „Obrtnika" in njega pravilno zastopanje v vprašanju obrtniške osamosvojitve, njega jedrnate članke k prebujenju obrtniške samozavesti ter sploh v dobro obrtništva, mora nehote biti vesel, ko vidi, rtnik-u“. Poleg tega je iz prednjega članka razvidno, da želi gorenjsko obrtništvo tudi razmejitev okrožnih odborov obrtniških združenj, kalje gotovo potrebno. Posebno važno za Gorenjsko pa je, da naj se čimpreje ustanovi okrožni odbor v Kranju, ki je bil že od nekdaj središče vse Gorenjske, s čimer bi bilo tildi gorenjskemu obrtništvu ustreženo tako po nepotrebnih potih v Ljubljano, kar je v zvezi predvsem s stroški in pa preveliko zamudo časa. Gorenjsko obrtništvo zahteva svoj okrožni odbor v Kranju, da se bo tako lažje uveljavilo, čemur naj se tudi ustreže, Pred socijalnim zavarovanjem obrtnikov Upoštevajoč veliko važnost in potrebo mojstrskega zavarovanja, s pozornostjo zasledujem tozadevno časopisno polemiko. Umljivo je, da sem postal pozoren tudi na članek pod gornjim naslovom, ki je bil priobčen v št. 8. Obrtnega Vestnika. V tem članku je nanizanih nekaj misli g. Milana Bcložanskiga, katere je baje objavil v Zanatliji. Držim za verjetno, da imajo v članku prikazane ideje g. Beložanski-ga več ali manj pristašev med obrtniki in neobrtniki vseh banovin, mnenja pa sem, da je zlasti med obrtništvom tudi dosti nasprotnih mišljenj, posebno v tukajšnji okolici še do sedaj nisem naletel na obrtnika, o katerem bi mogel trditi, da je pristaš mojstrskega zavarovanja po zamisli g. Beložanski-ga, kar velja posebno še za ideje, navedene v drugem delu predzadnjega stavka in v zadnjem stavku citiranega članka. Izključeno je tudi, da bi oni obrtniki, kateri popolnoma upravičeno zahtevajo decentralizacijo OUZD, mogli istočasno pristati na kako centralizacijo mojstrskega zavarovanja. Obrtništvo ima svoje skušnje z OUZD, ima pa tudi skušnje z bivšimi okrajnimi bolniškimi blagajnami. Na podlagi teh skušenj si je ustvarilo svoje, zdravo in edino pravilno mnenje, od katerega ne bi smelo pri izvedbi mojstrskega zavarovanja odstopiti niti za las, če hoče, da velja za zrel stan, če hoče, da ne bo skoraj uživalo grenkega sadu svoje popustljivosti in prevelike zaupljivosti. Pričakovati bi bilo, da se bo stavbo pričelo graditi pri temeljih, ne pa obratno. Potem šele, ko bo zavarovanje izvedeno pri svojih temeljih, bi se naj mislilo na morebitne banovinske in druge centrale. Ob času, ko nam niti ni znana uredba o mojstrskem zavarovanju in ko nas loči še najmanj leto dni Časa do tega, da bo vplačan prvi dinar zavarovalnih prispevkov, je daleko preuranjeno zgubljati čas z ugibanjem, kje se bodo plodonosno naložili zavarovalni prispevki. Namen mojstrskega zavarovanja vendar ne more biti ta, da se nekje nakopiči večje množine denarja, vendar je pa zahteva obrtnikov, da bi naj dobrine morebitnih razpoložljivih rezervnih fondov bile v korist predvsem obrtnikom in to na način, ki bi koristil obenem celemu stanu, popolnoma upravičena. G. Beložanski meni, da bi naj bilo mojstrsko zavarovanje popolnoma ločeno od obstoječega delavskega zavarovanja. Ta njegova ideja nima med obrtniki najbrže nobenega nasprotnika. Popolnoma pogrešana je pa njegova zahteva, da se mojstrsko zavarovanje ne bi smelo odvračati od predpisanih določil delavskega zavarovanja, kajti kakršna so določila kakega zavarovanja, tak je tudi uspeh istega. Uspeh delavskega zavarovanja je pa tak, da obrtništvo nikakor ne more smatrati citiranih določil za dobra, pa tudi strokovnjake, katere g. Beložanski omenja, more in sme obrtništvo in tudi nc-obrtništvo presoditi le po uspehih delavskega zavarovanja. G. Popovič, direktor zanatskega penzijske-ga fonda, meni v št. 4 Zanatlije, da za sestavo predpisov o organizaciji in izvedbi socijalnoga zavarovanja obrtnikov ni dovoljna samo gotovost državne oblasti, niti odločitev obrtnih zbornic, temveč je potrebno, da si ves obrtniški stan osvoji in obdrži idejo mojstrskega zavarovanja. Temu mnenju se popolnoma pridružujem in sem to na javnem shodu poudaril že prej, preden je g. Popovič zapisal svoje pomembne besede. Do sedaj se sicer se ni pritegnilo k sodelovanju vseh prizadetih. To se bo pa moralo prej ali slej zgo- diti, če se hoče ustvariti nekaj, kar bi naj bilo obrtnikom v korist, zato upam, da se bo skoraj preskrbel združenjem rokodelcev projekt zadevne uredbe z vsemi pripadajočimi tabelami, nakar bodo združenja lahko nudila svojim članom, da na posebnih shodih sodelujejo pri definitivni sestavi uredbe in korigiranju pripada-jočih tabel. Le na ta način sestavljena uredba bi tvorila zanesljivo podlago zavarovanju, ki bi odgovarjalo plačilnim zmožnostim finančno različno trdnih obrtnikov in bi bilo v prvi vrsti v prid zavarovancem. Dokler se j)a tej zahtevi obrtnikov ne ugodi, ne bo imelo obrtništvo pravega zaupanja v snujoče se zavarovanje in bo tudi zbiranje statističnih podatkov smatralo le za . prikrite pristopne izjave k nečemu neznanemu. 1. Gabrič. f Ivan Martinc Zopet je posegla nevidna usoda med naše vrste in nam odvzela nenadno dn nepričakovano tovariša Ivana Martinca, soboslikarskega mojstra iz Ljubljane. Pokojni tovariš Martinc je bil obrtnik z dušo in telesom ter smo ga videli vedno in povsod v vrstah, kjer je šlo za dobrobit obrtništva;. Rojen je bil dne 11. aprila 1881. na Fužinah pri Ljubljani. Samostojno je začel izvrševati slikarsko obrt na Jesenicah 18. marca 1907. Leta 1919. meseca maja pa je pričel izvrševati obrt v Ljubljani, kjer je bil tudi funkcijonar zadruge. V poslednjem času se je tudi vneto udejstvoval v Društvu jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani ter ni bilo prireditve ali sestanka, da se ga ne bi pokojni udeležil. V soboto, dne 15. t. m. srno pokojnega tovariša spremili obrtniki v obilnem Številu k zadnjemu počitku na pokopališču pri Dev. Mariji v Polju pri Ljubljani. Pokojnega tovariša Martinca ohranimo v toplem spominu; preostalim pa izrekamo naše sožalje. Gibanje zaposlitve po statistiki OUZD v Ljubljani Statistika okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani kaže zadnje mesece razveseljive številke, ki nas skoro prepričajo, da je kriza že za nami,. K temu naj služijo sledeči podatki: F.noletni padec Dnevne zav. mezde Datum oz. prirast povprečne celokupne 1932. junij —15.738 Din 1.84 575.000.— julij — 16.625 2.20 620.000.— avgust —18.251 ,, 2.41 681.000,- september —17.687 ,, 2.42 662.000.— oktober — 14.641 .. 2.30 661.000.— november —10.407 2.01 424.000.— december — 7.436 1.75 317.000,— 1933. januar — 6.234 1.72 273.000,— februar — 6.149 1.61 261.000,— marec (pov.) — 2.287 ,, 1.43 157.000,— Še bolj prepričevalno sliko dobimo te slede- čih podatkov: Datum Enoletni padec oz. prirast L 111. 1933. 5.176 10. IH. 1933. 3.502 20. III. 1933. — 1.321 1. IV. 1933. + 898 Radi na novo prijavljenih članov se je odstotek bolnikov zboljšal za 10%. Zato je bilo mo- 1848. so so osamosvojili kmetje od graščakov — 1033. se osamosvojimo obrtniki v neodvisnih obrtnih zbornicah. Koče podaljšati bolniško podporno dobo od 26 zopet na 52 tednov. Pri vsem optimizmu se moramo zavedati, da je sedanja zaposlitev v večini seziijska. Vendar pa številke kažejo, da tako občutnega in katastrofalnega padca, kot je bil avgusta 1932, ne moremo doživeti. Občni zbori in sestanki Redna skupščina združenja brivcev, frizerjev, lasuljarjev, nianikerjev iu kozmetikov v Ljubljani se bo vršila v ponedeljek, 24. aprila 1933, ob 9„ dopoldne v dvorani „Delavske zbornice" v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo načelnika o odobrenih pravilih združenja. 5. Volitev nove uprave, nadzorstvenega odbora, častnega odbora in prisednikov preizkuševalne komisije." 6. Poročilo blagajnika. 7. Poročilo računskih preglednikov. 8. Sklepanje o sistemu zbornic. 9. Sklepanje o proračunu za upravno leto 1933. 10. Določitev zadružne doklade za leto 1933. It. Določitev termina za plačilo zadružne doklade. 12. Morebitne dopolnitve ali spremembe pravil. 13, Raznoterosti. — Ako bi sklicana skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna, so navzoči člani združenja potem, ko so čakali eno uro, upravičeni, veljavno se posvetovati in sklepati o predloženem dnevnem redu (§ 16. pravil združenja). Ker je dnevni red Skupščine zelo obširen, se bo ista to leto izjemno vršila v dopoldanskih urah. Za Združenje brivcev, frizerjev, lasuljarjev, nianikerjev in kozmetikov v Ljubljani Albin Šinkovec s. r., t. č. načelnik. Redni občni zbor Združenja proizvajalcev umetnih rudninskih vod — sodavičarjev za Dravsko banovino v Ljubljani se bo vršil v četrtek, dne 27. aprila 1933, ob 10. ur i d o p. v v rtnem salonu restavracije Ignac Banko, ,