Leto lir., štev. 204 PoiStfflBa patSaftraria. V L.JuDfJanf, torek dne 29. avgusta 1922 DanaSnJa siew. stane 75 par Izhal« ob 4 zFutraf. Stane mesečno 10"— Din, za inozemstvo 20*— a Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. j Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ul. št M. Telef. St 36. Podružnice: Maribor, Barvarska nHca štl. Tel. št 22. Celje, Aleksandr. eesta. Račun pri pošta, čekov, zavoda štev. 11.842. Ljubljana, 28. avgusta. Sfavga v trboveljskem premogovnem revirju je končana tako, kakor je bilo pričakovati, s popolnim porazom onih, ki so hoteli delavstvo politično zlorabiti. Še pred koncem pogajanj sta rs.spravno dvorano zapustila narodna poslanca Brandner in Gosar z izjavo, da s Štefanovičem ni mogoče skupno delati, tik pred zaključkom pogajanj na je odložil vodstvo pogajanj sam Štefanovič, nakar je delavstvo de-sauiralo pretirane zahteve tega gospoda ter podpisalo sporazum. Tolmačiti se da te dogodke tako, da poslanca Brandner in Gosar, ki sta prevzela le nalogo, s pametnim posredovanjem skrajšati nastalo _ gorje, nista mogla več prenašati Štefanovi-čeve demagogije, Štefanovič sam pa je do zadnjega upal, da se mu bo posrečilo razbiti pogajanja. Šele, ko je videl, da mu delavstvo do skrajnosti ni hotelo slediti, je vrgel puško v koruzo. Postopanje gg. Brandnerja. in Go-sarja ter Štefanoviča se pa da razlagati tudi tako, da so se vsi trije gospodje z zvijačo odtegnili podpisu protokola ker iz politične špekulacije niso hoteli prevzeti zanj pred delavstvom odgovornosti!. Zato so pa vso odgovornost odrinili na rame samih delavskih zastopnikov. V tem slučaju fo bili delavski delegati rudarjev grdo izigrani, postopanje omenjenih treh trospodov pa je bilo vse preje kot častno. Bližnja bodočnost nam bo razkrila kakšni motivi so jih vodili. V vsakem slučaju je politična smer stavke skrahirala. Blamirani so s Šte-fanovičem vsi njegovi mandatarji in zavezniki od Stjepana Radiea do čire Kamenaroviča. Ne vemo sicer, kako je delavstvo sprejelo sporazum, gotovo pa je, da bi ta uspeh rudarji lahko imeli že 25. julija, da ni takrat gosp. Štefanovič lahkomiselno razbil pogajanja. Čisto po nepotrebnem jo nato pognal delavstvo še v stavko. Škoda, ki jo ima delavstvo radi tega na izpad ku celotedenske mezde za časa stavke ter na izpadku mezdnega povišanja za cel me.sec avgust, znaša najmanj 15—20 milijonov kron. S pametnim, previdnim in preudarnim vodstvom bi si rudarji te lepe denarje prav lahko prihranili. Sedaj, ko se mirneje presoja položaj, vsakdo uvidi, kako prav smo imeli 'mi, ko smo z vso odločnostjo nastopili proti političnim agitatorjem, ki so nameravali z rudarsko stavko zanesti nered tudi še med železničarje in druge industrijske obrate. Čim delj časa bi trajala stavka, tem večja nesreča bi bila za rudarje ter njih rodbine, še večja opasnost bi lahko na-itala za ostalo javnost Na koncu konca bi najkasneje čez dva meseca, ko bi rudarji na mezdah izgubili zopet novih 80 milijonov, moralo priti do pogajanj, katerih rezultat bi morda bil šo manjši kot današnji, ali oni od 25. julija. Rudarji danes že uvidevajo, da niso bili njih dobri prijatelji oni listi, ki so z lažmi zagovarjali njihove interese ter brezsmiselno_ podpihovali že itak razburjene strasti. _ S kolikimi klevetami se je ob priliki rudarske stavke vrglo _ izveštno slovensko časopisje na ministra dr. Žerjava in njegove pristaše! Rudarjem in celemu svetu se je malone oznanjalo, da je minister za socijalno politiko trospodar čez »Trboveljski premogovnik* ter da dr. Žerjav kakor krvoločna zver preži na delavstvo, da bi mu pil kri. Minister dr. Žerjav je deputa-ciji delavstva že 14. avgusta izjavil, da po zakonitih določbah mezdni spori v rudnikih ne spadajo v njegovo kompetenco, pač pa v področje ministra za šume in rude. Zvest svoji_ co-Ijubi, da bo interveniral kot minister socijaln© politike v interesu delavstva pri pristojnem ministru, je to tudi storil. Agitatorji pa so zagnali nanj ogenj in žveplo ter oznanjali njegovo intervencijo kot korupcijo. Bolj ostudni gonji še nikdar noten slovenski človek ni bil izpostavljen, kakor je danes minister dr. Žerjav. Šele zadnje dni stavke je »Jugoslavija* razodela. da stoji Štefanovič tudi v službi bankarskega ravnatelja g-Kamenaroviča ter da se tudi dela-ski mezdni spor v Trbovljah zlor .F1a v osebne gonjo proti dr. Žerjavu, vse je Mo izkrivljeno, vse izmišljeno, kar se je podtikalo nemonlnega ministru Žerjavu. Ne dvomimo, da si je pri tem mezdnem sporu delavstvo več škodovalo kot koristilo, ko je v svoji preslepi jen osti valilo kamenje na ministra socijalne politike, mesto na plačane politične agitatorje - zape-Ijivce. , Stavka v Trbovljah ter ves potek ieaa mezdnega spora znači brez dvo- Pofek praških posvetovanj Male antante in Polfske POPOLNO SOGLASJE V VSEH VPRAŠANJIH. — SKUPEN NASTOP NA ZBOROVANJU ZVEZE NARODOV. _ AVSTRIJSKO VPRAŠA- NJE V OSPREDJU. Praga, 28. avgusta. (Izv.) Češkoslovaški tiskovni urad objavlja o praških posvetovanjih naslednji komunike: V nedeljo ob 10. uri dopoldne se je pričela konferenca držav Male antante in Poljske; konference so se udeležili jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič, munrki zunanji minister Duca, pooblaščeni minister Piltz kot zastopnik poljskega zunanjega ministra in ministrski predsednik ter zunanji minister dr. Beneš. — Posvetovanja so se nadaljevala v nedeljo popoldne in v pondeljek. Obravnavala so se vsa politična vprašanja, ki so na dnevnem rsdu prihodnjega zasedanja društva narodov in ki interesirajo na konferenci r.astopane države. Doseglo se je popolno soglasje v naziranju in je tako glede postopanja, kakor glede rešitve posameznih problemov prišlo do odločitve. Sklenjeno je bilo, da bodo pri zasedanju društva narodov ostale vse 4 države v tesnem kontaktu. Odločitve v nekaterih vprašanjih so se pridržale za Ženevo, da se tam rešijo, kakor bodo zahtevalo razmere. Zelo natančno so ministri razpravljali tudi o položaju Avstrije in Srednje Ev rope ter o splošnem mednarodnem položaju. Z ozirom na po zadnjih dogodkih v Evropi nastali politični in gospodarski položaj se je iznova ugotovila potreba skupnega postopanja vseh na konferenei zastopanih držav, ako bi bili ogroženi njih skupni interesi. Posvetovanja so se vršila in končala v znamenju absolutne solidarnosti in prijateljstva in se ie dcsegel popoln sporazum, ki se izraža v zagotovilu, da bodo vse štiri države postopale tudi nadalje po isti taktiki in v najtesnejši zvezi v interesu miru Srednje Evrope in Evrope sploh. Posvetovanja so se končala v pondeljek. ZASTOPANIH JE 24 DRŽAV. — RAZPRAVA O SVOBODNEM GO« SPODARSKEM PROMETU. Dunaj, 28. avgusta (Izv.) Danes se je ©tvorilo 20. zasedanje interparlamentar-ne unije, kateremu prisostvuje približ- praškim novinarjem USPEH PRAŠKE KONFERENCE. — ŠKODLJIVO MADŽARSKO RO- VARENJE. no 300 poslancev iz 24 parlamentov Evrope, Amerike in Azije. Priglašenih je bilo med drugimi 15 Angležev, 26 Nemcev, 15 Madžarov, 20 Bolgarov, 24 Dancev, 15 Švedov, 4 Estonci, 15 Norvežanov, 11 Nizozemcev itd. Udeležba je skoraj polnoštevilna. Otvoritvena seja se je vršila v znamenju Avstrije. Za predsednika kongresa je bil izvoljen predsednik avstrijske delegacije krščansko-socialni poslanec dr. Mataia, ki je z ozirom na svoje znanje angleškega in francoskega jezika za to mesto prav primerna oseba. Po njegovem pozdravnem govoru je pozdravil zborovanje imenom vlade avstrijski državni kancelar dr. Seipl. Nato je poročal bivši holandski finančni minister dr. Trotih o gospodarskih in finančnih vprašanjih. Zahteval je vzpostavitev svobodne trgovine in odločno zavračal nacionalizem na gospodarskem polju. Potrebno je. da se odpravijo vse carine za življenske potrebščine. Predsednik nemškega državnega zbora Loebe je opozarjal na to, da pomenja svoboda trgovine v državah z dobro va-luto vse kaj drugega kot v državah s Praga, 28. avgusta. (Izv.) Jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič je snoči sprejel novinarje, da jim poda pojasnila o uspehu svojega potovanja in o zunanjepolitičnem položaju. Minister dr. Ninčič je bil v svojih izvajanjih zelo rezerviran. Ugotovil je predvsem, da se Je v Pragi dosegel popoln sporazum v vseh vprašanjih, ki interesirajo na konferenci zastopane štiri države. Glede avstrijskega problema je izjavil dr. Ninčič, da so zastopniki Male antante in Poljske pripravili v Pragi praktične podloge finančnega in splošnogospodar-skega značaja za rešitev tega vprašanja s tem, da se izboljša gospodarski položaj Avstrije. Ker so velesile prevzele iniciativo v avstrijskem vprašanju, se bo skušala najti definitivna rešitev šele v Ženevi. V tem oziru je tudi Poincare že dal svojo privolitev. Najbolj obširno je dr. Ninčič govoril o razmerju Jugoslavije do Madžarske. Povdarjal je, da je Madžarska vsled svojega zemljepisnega položaja nujno navezana na svoje sosede, vkljub temu pa vodijo gotovi madžarski krogi hudo agitacijo proti Jugoslaviji; ta agitacija si cer za Jugoslavijo ni nevarna, vendar pa povzroča nepotrebno razburjenje med prebivalstvom. Glede privolitve, da se Madžarska sprejme v društvo narodov, se v Pragi ni sklenilo nič definitlvnega. Glavni pogoj za sprejem je, da bo morala Madžarska popolnoma izvesti pogoje trianonske mirovne pogodbe in da bo v vsakem oziru respektirala to mirovno pogodbo. Po obnovitvi pogodbe s Cehi Ugoden vtis v Beogradu. Beograd, 28. avgusta. (Izv.) Vest o podaljšanju češkoslovaško-jugoslovanske zveze je izzvala v tukajšnjih političnih krogib splošno zadovoljstvo. Vsi listi naglašajo, da je podaljšanje pogodbe najboljši odgovor našim nasprotnikom, ki so že dolgo lansirali v svet tenden-clozne vesti o nesoglasju med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Fiss&o nemškega Šovinista v Ees^i Beograd, 28. avgusta. (Izv.) Nemški «Kulturbund» je sklical za včeraj v Vr-bas v Bosni veliko manifestacijsko zborovanje nemških kolonistov v Bosni. Pričakovalo se je, da bo navzočih najmanj 10.000 nemških kolonistov, prišlo pa jih je največ 1500. Zborovanje je bilo popolnoma mirno. V krogih nemškega «Kulturbunda» je mala udeležba izzvala veliko poparjenost. Smatra se namreč, da bosanski Nemci niso več dostopni za šovinistično politiko »Kultur-bunda*. NACIJONALISTIČNE IN FRAN-KOVSKE DEMONSTRACIJE V SENJU. Kraljeviča, 28. avgusta. (Izv.) Radi neprestanih napadov frankovcev na nacionalistično napredno mladino, so omla-dinci iz vsega Primorja priredili včeraj skupen izlet v Senj, kjer so potem manifestirali za narodno in državno jedinstvo in za nacijonalistične Ideale. Frankovce ie veličastna manifestacija tako bodla v oči, da so priredili protidemonstracije, napadli končno z orožjem nacijonaliste in enega iz Sušaka težko ranili. PRVI OBROK AMERIŠKEGA POSOJILA V DRŽAVNI BLAGAJNI. Beograd, 28. avgusta, (Izv.) »Tribuna* poroča, da je Blerova skupina izrodi danes vladi prvi avans posojila v znesku 15 milijonov Din. ma mal donesek k iztreznjenju našega delavstva. Ča tudi polagoma, vendar mora priti zopet enkrat čas, ko bo delavno ljudstvo poslušalo pasove Doštenih. izkušenih in nreudarnih mož. Obnova parlamentarnega dela Beograd, 28. avgusta (Izv.) Predsednik zakonodajnega odbora Marko Trif-kovič namerava sklicati zakonodajni odbor za 8. ali 12. septembra. Na prvi seji se bo vršila volitev novega podpredsednika, ker je dr. Svetislav Popovič kot član državnega sveta resisrniral na svoje odborniško mesto. Sledila bo razprava o uradniškem zakonu, Id pride potem 20. septembra pred narodno skupščino kot prva točka dnevnega reda. Povratek ministrov. Beograd, 28. avgusta (Izv.) Minister za narodno zdravstvo Omcrovič se je vrnil danes iz Sarajeva v Beograd. Jutri se pričakuje prihod poljedelskega ministra Puclja, dočim se je notranji minister Timotijevič vrnil že včeraj. AMERIŠKI PARLAMENTARCI V JUGOSLAVIJI. Beograd, 28. avgusta. (Izv.) Dne 1. septembra posetijo našo državo 3 ameriški senatorji in 3 poslanci, ki prisost vujejo sedaj interparlamentarni konferenci na Dunaju. Obiskati nameravajo Za greb, Sarajevo, Beograd, Skoplje ta Ljubljano. V Beogradu se pripravljajo na čim slavnostnejšl sprejem ameriških parlamentarcev. Narodna skupščina jim priredi svečan banket. S parlamentarci sprispejo k nam tudi njihove dame in več novinarjev. NAŠA VOJNA ESKADRA V KVARNERU. Kraljeviča, 28. avgusta. (Izv.) Danes je plula mimo Kraljeviče naša prva vojna eskadra, obstoječa iz 6 mtaonosccv. Eskadra bo imela tri dni manevre v Kvarnerskem zalivu. Opoldne je priplula eskadra v Bakar, kier le bila sprejeta od prebivalstva z velikim navdušenjem. Komandant so se podali takol v Kralje vico, kjer so poročali admirala Kochu. NAŠ GENERALNI KONZULAT V BERLINU. Beograd, 28. avgusta (Izv.) Generalni konzul Slavo Ramadanovič je odpotoval v Berlin, da otvori naš tamkajšnji generalni konzulat, ki je bil zaprt že od izbruha svetovne voine. Zasedanje inferparla- menfarne unije slabo valuto. Kot nujno potrebo je označil. da se zmanjša uvoz vseh luksuznih predmetov. Proti poročilu dr. Treuba .so govorili tudi angleški delegati Foster, Amerika-nec Burton, eden najuglednejših članov ameriškega kongresa, ter Danec Owe Ro de, dočim je Belgije Lafontaine zagovarjal Treubovo stališče. Na popoldanski seji je avstrijski de-legat Otokar Czemin apeliral na parlamentarce, naj pri svojih vladah podpirajo Avstrijo v njenem prizadevanju za priklop^tev k eni sosednih držav. Francoski delegat Monter je priporočal stališče dr. Treuba ter izjavil, da so mirovne pogodbe s svojimi napakami krive sedanjega položaja v Srednji Evropi. Francoska delegacija je pripravljena za vsako sodelovanje, ki bi moglo doseči vzpostavitev mirnih odnošajev. Po zaključni debati je bil izvoljen redakcijski komite, ki naj z vpoštevanjem Treubovega predloga in iznešenih proti-predlogov sestavi resolucijo. Na jutrišnji seji bo razpravljala inter-parlamentarna unija o manjšinskem vpra šanju. ki tvori eno najvažnejših, a tudi najkočljivejših točk delovnega programa. Za glavnega referenta je določen biv ši švedski minister Adelsward. v ^ Madžarski sfrah pred Cehi in Jugoslovani OPOZICIJSKO HUJSKANJE IN BORZNA ŠPEKULACIJA. Budimpešta, 28. avgusta. (Izv.) Budim-peštanski listi objavljajo očividno iz uradnih krogcv inspirirane članke o avstrijski krizi, iz katerih se vidi. da postaja kljub pomirjevalnim izjavam od strani Avstrije in antante, nervoznost vedr.o večja Položaj za Madžarsko se označuje kot zelo resen in se primerja s položajem pred izbruhom svetovne vojne. »Večerni list*, ki stoji blizu vlade objavlja na vidnem mestu informacijo iz krogov interparlamentarne konference, po kateri so Čehoslovaki in Jugoslovani sklenili vojaško konvencijo, ki ima za cilj zasedbo Avstrije in ustvaritev koridorja med obema državama in po kateri bi se nameravane vojaške operacije vršile tudi na madžarskem ozemlju. List pripominja k temu, da je Madžarska za vsak slučaj pripravljena in da opazuje z veliko opreznostjo nadaljnji razvoj te zadeve. Te in slične vesti so v občinstvu izzvale veliko razburjenost, ki je povzročila že vesti o izbruhu vojne. To ni ostalo brez vpliva na borzi. Kakor javljajo listi, je madžarska vlada ponovno prosila za pojasnila o stanju avstrijskega vprašanja. Wirth o položaju v. Nemčsse Berlin, 28. avgusta. (Izv.) Državni kancler je v soboto ob 4. popol. sprejel zastopnike amsterdamske interna-cijonale Jauhausa, Shawa in Fimena, ki so ga prosili za pojasnila glede nekaterih vprašanj. Dr. Wirth jim je radevoljno dal vsa zahtevana pojasnila. Zlasti so se zanimali za to, ali je varnost republike in demokracijo v Nemčiji dovolj zajamčena, tudi z ozirom na to, da se je zakon o zaščiti republike po pogajanjih z Eavarsko omilil. Dr. Wirth je izjavil, da je republika ne glede na grozečo gospodarsko nevarnost pooplnoma za^igurana. Obrazložil je nato reparacijska pogajanja ter izjavil, da Nemčija no more dati zahtevanih jamstev, ne da bi se gospodarsko popolnoma uničila. LLOVD GEORGE NA ZBOROVANJU ZVEZE NARODOV. London, 28- avgusta. (Izv.) Kakor se doznava, odide Lloyd George 30. t. m. v Ženevo na zborovanje Zveze narodov. Na dnevnem redu tega zasedanja bo v prvi vrsti avstrijsko vprašanje._ Šport Zunanje nogometne tekme v nedeljo. Zagreb: Gradjanski : Rapid (Dunai) 2 : 2 (1 : 2), Ktoisi (Bukarešta) : Hašk 3 : 1 (0 : 1). _ . , , Dunaj: Amateure : Union Zlzkov 2 : 1 (1 : 0). Zelo ostra igra. V pondeljek je Union Žižkov igral svojo drugo tekmo na Dunaju ter premagal Slmtnering s 3 • 2 (1 : 1). Hakoah : Bratislava 2 : 1 (0 : 0). Rudolishiigel : Varwarts X 2 : 1. Bochum: Wiener Spcrtklub : Bochum 3 Gradec: Sturm : OAK. (prvenstvena) 4 : 3 (2 : 1). t „ _ e NOrnberg: L Nurnberger r. C. r Sparta (Praga) 3 : 2. Pražani so iztfedali zelo Izmučeni. 30.000 gledalcev. Kristijanlja: Češkoslovaško kombinirano moštvo je 28. t. m. podleglo reprezentanci Kristijanlje s 4 : 3. Deset mir.dt pred koncem le bila igra H neodlečena s 3 • 3, Borza Zagreb, devize: Dunai 0.0925 — 0.11. Ber'in 5.50 — 5.90, Budimpešta 5.20 — 5.30, Bukarešt 70, Milan 392 — 401, London 400 — 410, Pariz 675 — 700, Varšava 1.15 — 1-25, valute: dolaT 84 — 87.50.. avstrijske krone 0.10, češke 335 — 340, marke 6, leji 70, lire 392.50 — 395. Trg. obrtna banka 61 — 62. Brodska banka 75 — 77. Hrvatska eskomptna banka 169 — 170. Jadranska banka 425. Jugoslovenska banka 105 — 110. Ljubljanska kreditna banka 217.50. Praštediona 1120 — 1125. Srpska banka 152 — 152.50. Eksploatacija drva 125. Slavonija 126 — 127. Ljubljanske strojne tovarne 202.50. Trboveljska premog, družba 300 — 310. Dunaj: Zagreb 217.35 — 217.65, Beograd 869.40 — 870.60, Berlin 49.35 — 49.65, Budimpešta 47.21 — 47.29, London 352.000 — 352.200, Milan 3440.50 — 3443.50, Newyork 78.675 — 78.725, Pariz 6015 — 6021, Praga 2699 — 2701, Sofija 454.50 — 465.50, Varšava 9.22 — 9.2S, Curih 14.993 — 15.007; valute: dolarji 78 300 — 78.400, levi 434 — 436, marke 40.75 — 50.25, funti 351.600 — 351.900, franc. franki 5955 — 5965, lire 3408 — 3412, dinarji 864 — 866, poljske marke 9.15, — 9.23, leji 617.50 — 618.50, švic. franki 149.40 — 149.60, češke krone 2688.50 — 2691.50, madž. krone 47.19 — 47.31. Pra^a, devize: Berlin 1.80 — 2.00, Curih 518.50 — 521.50, Milan 116 — 117, Pariz 205.75 — 20725, London 122.25 — 123.75, Newyork 27.05 — 27.45, Beograd 28.50 — 29, Sofija 14.55 — 14.95, Dunaj 0.C425 — 0.0475, Varšava 0.265 —0.365, Budimpešta 1.50 — 1.60, marke 1.80 — 2, švic. franki 516.50 — 519.50, lire 115 -« 116.50, franc. franki 204.75 — 206.25, funti 121.25 — 122.75, dolar 2710 — 2750, levi 1455 — 1495, dinarji 28.50 — 29, avstrijske krone 0.0425 — 0.0525, poljske marke 0.2650 — 0.3650, madž. krone 1.50 — 1.60. Curih: Berlin 0.34, Newyork 524./5, London 23.46, Pariz 40.50, Milan 23.15, Praga 19.70, Budimpešta 0.28, Zagreb 1.4750, Sofija 3, Varšava 0.0650 Dunaj : 0.0050. avstriL krone 0.0075. *enzaciiona!na rasMa © nacionalizaciji Trboveljske družbe Prejšnji teden sta glasilo Jadranske banke »Jugoslavija* in za njim glavni organ SLS »Slovenec* prinesla članke o nacionalizaciji Trboveljske premogokopne družbe, na katere meritorno nismo takoj odgovorili iz enostavnega razloga, ker nam transakci-in raznih bank niso znane in zanje ne nosimo nikakršne odgovornosti in tudi v slučaju ne, če je pri teh transakcijah udeležena n. pr. »Slavenska banka*. Nasprotniki pa iz našega molka izvajajo, da se njihove laži potrjujejo. V današnji številki našega lista pri-občuje gosp. ravnatelj Praprotnik pojasnilo, katero dokazuje, da je ravno nasprotno resnica, to je, da obrekuje-jo tisti, ki b! se morali trkati na lastna prša. Prva »nacionalizacija". Prva nabava delnic od 6trani jugo-sfovenskih interesentov se jo izvršila za časa vlade gg. Protič - Laeinja-Brejc. Gosp. Brejc je vzel to stvar v roke in je diktiral, da mora priti 30 tisoč delnic v jugoslovanske roke. Kakor je videti, je sodeloval tudi pri razdelitvi teh delnic. Kajti klerikalna &anka (Zadružna gospodarska) Je sama dobila celo četrtinko delnic in blokaška banka (Hrvatska eskomptna) v Zagrebu nadaljno četrtino. Razen tega pa so delnice dobili različni gospodje, kateri sedaj podpirajo Kamenarovičevo »čiščenje*. To so gospodje okrog Upravnega sveta Jadranske banke. Gosp. Ivan Knez, podpredsednik Jadranske banke, bo lahko postregel z imeni, sicer je pa tudi pravnima zastopnikoma jadranske banke dr. Kuh-lju in dr. Ažmanu znano, koliko sta zaslužila. Krivda SLS je v tem, da je pač sebi in svojim ljudem z izsilje-njem priskrbela delnice, da pa je opustila klavzulo, ki je bila dosedaj pri nacionalizacijah običajna, to je zaporo delnic. Te klavzule se interesenti vedno Tjranijo. Klerikalno - blokaška vlada je ni niti zahtevala in je potem čisto naravno, da so srečni delničarji porabili prvo priliko, da so prodali delnice z dobičkom naprej. Jadranska banka t izdajstvom zaupnih knjig ^edaj priobčuje, kdo je delnice kupil in kdo jih je prodal. Iz njenega poročila se vidi, da so izključno le mali delničarji svoje delnice zadržali, drugi pa so »zaradili*. To je v naš mi slučaju »Zadružno - gospodarska banka* v Ljubljani in »Hrvatska eskomptna banka* v Zagrebu in številni Ka-menarovičevi pomagači. Mi smo zelo hvaležni za vsa ta odkritja, zlasti »Slovencu*, ki ima sedaj priliko vprašati gosp. dr. Brejca, poverjenika Serneca in druge člane blo-kaško - klerikalne vlade, zakaj so dopustili, da se ni izrekla zapora delnic. Ce je bilo torej kaj »zarade* pri delnicah »Trboveljske*, naj se blagovoli »Jugoslavija* s »Slovencem* vred s svojimi članki in računi oglasiti pri klerikalni banki, pri svojih strankarskih eksponentih, blokaških zaveznikih in pri prijateljih gosp. Kamenaroviča. Sedaj šele, iz pojasnila gosp. Praprotnika. se vidi, da je bila sedanja vlada pri drugi, oziroma pravzaprav prvi pravi nacionalizaciji »Trboveljske* mnogo previdnejša. Pritisku demokratske stranke se ima Ljubljana zahvaliti, da bo sedež Trboveljske premogokopne družbe zares prenesen v Ljubljano, da je tu že pod streho njena velika palača in da bo tukaj trajno živelo par sto njenih uslužbencev. Demokratska stranka pa je zahtevala tudi v tem slučaju, da morajo delnice, ki jih nabavijo jugoslovenski državljani, vsai pet let ostati pod zaporo STENDHAL: Vanina Vartini (Dalje.) Vanina le bila z njim zelo zgovorna. Savelli je bil najodličnejši človek in imel najlepšfe konje; toda dasi so ga smatrali za zelo bistroumnega, je slovel za tako lahkomišlj enega, da ni bil pri vladi nikdar na sumu. In s tem je Vanina računala. Če ji je uspelo, zmešati mu glavo, ga je prav lahko uporabila za marsikaj. Njemu nečaku monsinjora Savelli-ja Catanzara, mestnega poveljnika in policijskega predsednika Rima, se ni upal približati noben vohun. Potem ko je Vanina z galantnim Livi-jem več dni ravnala kar najbolje, mu je izjavila, da noče nikoli postati njegova žena da ji je namreč prelahkomiseln. «Če bi ne bili popoln otrok* mn je dejala »bi uradniki vašega strica ne skrivali ničesar pred vami. Morda veste, kaka usoda čaka karbonare, ki so jih nedavno ujeli v Forliju?* Čez dva dni je prišel Livio povedat Vanini, da so vsi v Forliju ujeti karbo-nari ušli. Vanina ga je presunljivo pogledala s svojimi velikimi črnimi očmi,, se bridko smehljala, neizrečeno zaničlji-vo in ves večer ni ž njim spregovorila uiti besedice- -Slavenska banka* je na to zahtevo pristala. S tem je zagotovljeno, da delnice po klerikalno - blokaškem vzorcu ne pojdejo v Inozemstvo, ampak ostanejo v jugoslovanskih rokah. Do leta 1927. ee namreč sploh ne smejo prodati. Kamenarovičevo časopisje nekaj pripoveduje o majoritetnem sindikatu Trboveljske družbe. Ta sindikat ima samo dva člana, »Slavensko banko* in pariško »Banque de Pavs de 1' Eu-rope Centrale*. Neumna laž je torej, da bi bil dr. Žerjav bodisi predsednik ali član »Trboveljskega sindikata*. Kamenarovičevi vazali to vedo čisto dobro, vendar bi jim stvar ne teknila, če bi ne primešali kakšno laži o doktor Žerjavu. »Jugoslavija* je vsa potrta, ker je izračunala, da je razlika med kupno ceno jugoslovanskih delnic Trboveljske in njihovo današnjo vrednostjo 170,000.000 kron. To je nekaj več ko polovica tistega, kolikor je upal go: spod Kamenarovič »zaraditi* pri znani tržaški slepariji pri izmenjavi kronskih terjatev za lire. Mi pa temu računu ne moremo slediti, ker se delnice ne prodajajo in torej kurzna razlika ne prihaja na dan. Vendar če bi bilo tudi kaj resnico na visoki kurzni diferenci, moramo le čestitati, da se je domačemu zavodu posrečilo delnice dobiti po 350 kron. Ali naj morda želimo, da bi šlo v tujino raje _ mnogo več denarja kot kupnina delnic? Da pri tem žalujeta gosp. _ Kamenarovič in njegova »Bankoslavija*, nam _ je razumljivo, zakaj pa naj bi žalovali ž njima vsi drogi Jugoslovani, nam ne gre v glavo. Če bi takšne delnice imela v portfelju »Jadranska banka* ali pa »Zadružna gospodarska banka*, altro che! V tem slučaju bi bilo seveda tudi zanje vso v redu. »Jadranska banka* je, — a ne po zaslugi Kamenarovičevi — v prvih dveh letih po prevratu dobila podobnih delnic^ za milijone, vendar bo tozadevni dobiček gosp. Kamenarovič kmalu zapravil, če bo še naprej vzdrževal cele dnevnike v vseli glavnih mestih za pisanje pamfletov in če bo plačeval mastne račune za članke proti dr. Žerjavu. Odgovoren za vse to lopovščine pa nam le upravni odbor »Jadranske banke* in vsa klika, ki se redi okrog nje. Senzacija s Trboveljsko družbo je nrišla na dan, pa je padla nazaj na obrekovalce. Od Peskove afere dalje se »Bankoslaviji* godi povsod in vedno enako. Le enega še nismo doživeli: Da se pri nas silijo v ospredje ljudje, za katerimi je izdana tiralica radi sle-parstva. Nekateri, leta 1921. v Dobrni slučajno zbrani arheologi so pokrenili misel, naj se priredi čim preje kongres jugoslovanskih arheologov in zgodovinarjev. Letos se je sestavil poseben pripravljalni odbor, čigar člani so bili gospodje Leon Ružička, posestnik in arheolog v Dobrni, Viktor Skrabar, konservator v Ttuju in podravnatelj muzeja v Splitu, dr. Mihajlo Abramič, ki biva že mesec dni v Ptuju ter sestavlja vodnik za ogledovanje starinskih spomenikov v Ptuju in okolici. Razposlali so poziv vsem jugoslovanskim arheologom, zgodovinarjem in pokrajinski upravi za Slovenijo na sestanek, ki naj bi se vršil od 26. do 28. avgusta t. 1. v Dobrni. Povabljeni so bili kot gostje tudi oni arheologi in univerzitetni profesorji na Dunaju, ki so si pridobili posebnih zaslug za ar-heološko-znanstveno raziskovanje jugoslovanske zemlje. Dočim so zgodovinarji izostali, prišli so znameniti arheologi v znatnem številu, in sicer msgr. Frane Bulic in dr. Mihajlo Abramič iz^ Splita, univ. profesorja L. Vulič in dr. Vladimir Petkovič iz Beograda, univ. prof. dr. Zagreba, kustos bljanskega muzeja dr. Josip Mantuani, šef etnografičnega oddelka na istem muzeju dr. Niko Zupanič, konservator dr. Franc Štele iz Ljubljane, Leon Ružička iz Dobrne, konservator Viktor Skrabar in dr. Balduin Saria iz Ptuja, gimnazijski ravnatelj A. Jeršinovic kot zastopnik muzejskega društva v Celju, okrajni komisar Herbert Kartin kot zastopnik ptujskega muzejskega društva Iz inozemstva so bili navzoči: slavist in etnograf univ. prof. dr. Matija Murko iz Prage, 841etna častitljiva grofica Uva-rov, ki je po smrti svojega soproga slavnega arheologa , predsednica arheološkega društva v Moskvi in je tekom 40 let že petnajstkrat predsedovala kongresu vseh učenjakov iz Rusije, nadalje predsednik avstrijskega arheološkega instituta na Dunaju, univ. prof. dr. Emil Reisch, ki šteje med jugoslovanskimi arheologi mnogo svojih najboljših učencev, član istega instituta, univ. docent dr. Rudolf Egger in 7Sletni Franc Ferk, gimnazijski profesor v pok. iz Gradca, ki je ustanovil ptui,'f -rizej. Udeležnikom je p. i m priredil g. Leon Ružička v svo; gostoljubni hiši sprejemni večer, v nedeljo dopoldne se je pa vršilo zborovanje. Otvoril ga je načelnik dr. Frarc Skaberne, ki je v svojem nagovoru zborovalce v imenu po krajinske uprave iskreno pozdravil, izrekel željo, da se nameravani kongres v istini priredi, ter poudarjal, da so vsi dosedanji, precej številni kongresi služili v prvi vrsti medsebojnemu epozna-vanju zastopnikov ujedinjenih plemen in pretre3avanju stanovskih zadev, dočim bi bil arheološki kongres prvi zbor, ki bi se posvetil znanosti. Končno je ob navdušenem pritrjevanju udeležnikov predlagal, naj se naprosi msgr. Frane Bulič, da prevzame predsedstvo na današnjem zborovanju. Po vsem kulturnem svetu znani in spoštovani naš nestor arheologov, ki pa je mladeniško čil in delaven, je izrekel mnenje, naj se kongres na vsak način vrši in predlagal, naj se priredi v letu 1924. v Splitu ob slovesni otvoritvi arheološkega muzeja, ki bo dotlej gotov. Razvila se je živahna debata; vsi govorniki so temu predlogu pritrjevali, ali izražali so tudi misel. da se mora skupno delo arheologov in zgodovinarjev že prej organizirati. Temu naj služijo sestanki (rčur.ions), ki ne bi imeli značaj oficielnih in reprezentativnih kongresov in na katerih naj se pretresajo zakonski načrti (o državnih muzejih, o varstvu davnin in izkopanin itd.) in vrša predavanja za javnost. Zlasti univ. prof. Vulič ja v temperamentnem govoru vabil na tak sestanek v Beograd. Sklenilo se je, da se 1.) priredi še letos v pozni jeseni v Beogradu sestanek domačih arheologov, muzejskih funkcionarjev in konservatorjev, 2.) da se priredi v letu 1924. v Splitu L kongres jugoslovanskih arheologov in zgodovinarjev, in sicer ob priliki otvoritve arheološkega muzeja, oziroma kasneje, ako bi muzej do leta 1924. še ne bil dovršen. K tej slavnosti in na kongres bodo povabljeni tudi znanstveniki iz inozemstva. 3.) Končno se je sklenilo, da se store koraki za ustanovitev saveza vseh društev za arheologijo in za zgodovino v naši državi. Prireditev sestanka v Beogradu je bila poverjena univ. prof. Vuliču in dr. Petkoviču, za izvršitev drugih sklepov, zlasti za prireditev kongresa sta bila izvoljena po en širši in en ožji odbor. Ožji odbor in zaeno predsedstvo širšega odbora tvorijo gg.: predsednik msgr. Frane Bulič (Split), I. podpredsednik dr. Mihajlo Abramič (Split), II. podpredsednik univ. prof. Vulič (Beograd), tajnik in blagajnik: kustos dr. Ljubo Kazaman (Split).' Predsedstvo jc pooblaščeno, da v širši odbor povabi še zastopnike zgodovinarjev. V širšem odboru bodo Slovenijo zastopali: ravnatelj dr. Mantuani, dr. Niko Zupanič, prof. dr. Franc Kovačič (Maribor), Viktor Skrabar (Ptuj). Po zborovanju se je vršil skupen obed, na katerem so se izpregovonle nekatere pomembne in prisrčne zdravice priredilo izlet v Vitanje V pondeljek so se udeležniki razšli, nekateri od njih gredo pa še v Ptuj, Celje in Ljubljano, da si ogledajo muzejske zbirke. Da se jc ta sestanek tako lepo izvršil v krasni zeleni Dobrni in so se zlasti udeležniki iz krajev izven Slovenije in iz inozemstva izvrstno počutili, gre za<-hvala pripravljalnemu odboru in zdravstvenemu odseku v Ljubljani, ki je dovolil udeležnikom posebne ugodnosti, pjsebno priznanje pa upravitelju zdravilišča, g. A. Jankoviču, ki je z izredno pazljivostjo reprezentiral zavod in skrbel za vso potrebno udobnost. tisoči Čeških Sokolov, k! so prišli v Ljubljano na zlet, potem pa šli na izlete po Jugoslaviji? In končno, ali ja šlo onih 600 jugoslov. Orlov v Brno — brez beliča v žepu? Viktor Boffiller iz ......----- r—--..... .. ,__ Vejsil Curčič iz Sarajeva, ravnatelja lju- ! popoldne pa je upravitelistvo zdravilišča Politične beležke ,- Shod SLS v Pobrežju pri Mariboru, ki ga je sklical za soboto zvečer posl. Žebot v Tončičevo gostilno, se je kljub spretnemu manevriranju z draginjo in davki popolnoma ponesrečil. Zebot je imel komaj eno omizje svojih pristašev, sosednja soba pa je bila polna pristašev drugih strank. Komaj je pričel Žebot udrihati po vladnih strankah, češ. da so samo one krive vsemu pomanjkanju in da. je odrešitve pričakovati samo, ko pridejo klerikalci na krmilo, so se začuli klici: »Ven s klerikalci'.* Zebot je takoj, ko je uvidel situacijo, izjavil, da je užaljen in se je umaknil. Nato je kljub protestu govoril neki socijalist, ki je vehementno napadal pogubonos-no delovanje klerikalcev med ljudstvom. Shod v Pobrežju je dokazal, da tamošnji socijalni demokrati odločno odklanjajo paktiranje s klerikalci, ki so je spravili njihovi voditelji v mestih v modo. Včerajšnja »Straža* kljub vsej polomiji seveda poroča, da jo shod v Pobrežju dobro uspel. Samo toga ne pove natančno, za koga. -f- Tragikomičen izid ofenzive. Ze več mesecev je gosp. Kamenarovič na delu in priobčujo vse mogoče izmišljotine, da bi umazal ugled raznih demokratskih voditeljev. Ogromen aparat mu jo pri tem na razpolago. Najetih ima "pet dnevnikov (v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu), da sistematično bruhajo blato od sebe. Poleg njih pomagajo še kot naivni ali pa zlobni dobrovoljci razni strankarski nasprotniki in osebni zavidneži. Smola pa j da je doslej še vselej padlo blato nazaj na obrekovalce. Veliko zabave nam je nudila pred dvema dnevoma izjava Kamenarovičevega adjutanta in glavnega informatorja gosp. dr. Až-mana, ki je naenkrat začutil dolžnost, da pove resnico radi nakupa Bambsr-govo tiskarne. V »Slovenskem Naro dn* je namreč podal izjavo, ki postavlja na laž drugega Cirovega eksponenta, obenem komunista Štefanovima. Emil in Josip sta prijahala na iskrih koniičkih na turnir, da zabode-ta hudobno »Jutrovce*. Stefanovič je ponujal svojo glavo, ki je pa »Jutro* ni hotelo sprejeti, temveč jo je-prepustilo — dr. Ažmanu, ki jo je z junaškim sunkom »fental*. Podobna stvar se razvija s »senzacijo* Trboveljske premogokopne družbe*. Zopet so pri-jahali »bankoslovani* na turnir in spremljali so jih kot sekundanti gospodje iz Kopitarjeve ulice. Po kratkem boju se je pokazal čudovit izid. Kakor včasih pri nemških menzuraa, kjer je bil najhuje ranjen glavni se-kundant, tako tudi tu. Doktorjem Brejcu, Slokarju, Kersniku, Kuhlju, Ažmanu in drugim ni bilo treba prav nič mešati se v celo stvar in vendar so prišli na spregled kot izvrstni »na-cijonalizatorji*. Ostane pač resničen nregovor: »Kdor ima maslo na glavi, najine hodi na solnce*, pa tudi obenem: »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.* Na ta pregovor noč in dan misli gospod Ciro, ker ve, da je za njim izdana — tiralica . . . -f- Sedaj pa vemo, zakaj se dviga češka krona, ker nam je to povedala brihtna »Straža*: zato, ker se nahaja v Marijanskih Laznah naš kralj s kraljico in nekaj ministrov, ki morajo kupovati češke krone za dinarje! Tega rta »Straža* ne pove. koliko so ^prinesli v Jugoslavijo čeških kron češki le-toviščarji, ki jih je polna Dalmacija in Prosveia Operni pevec g. Julij Betetto se preseli s 1. septembrom z Dunaja v Ljubljano, kjer ostane stalno. Sprejel je an-. gažma na slovenski operi. Prijatelji gledališča bodo imeli tekom prihodnje sezone irredno priliko, poslušati na domačem Cufu enega izmed prvih slovenskih opernih pevcev. _^^ Sporf Izbirna tekma tim A : tim B reprezentanc LNP. 4 : 1 (2 : 0). Tekma, ki se je v nedeljo popoldne vršila na prostoru S. K. Primorja na Dunajski cesti, nam ni dala mnogo upanja,; da bomo svoja zadnja dva poraza proti zagrebški reprezentanci uspešno popravili. Podsavezni kapetan je imel pač tež-ko nalogo, da je sestavil ti dve moštvi. Največ težav so mu delali igralci sami. Dva med njima sta kratkomalo odklonila eden s prazno utemeljitvijo, da ie bil prepozno obveščen. G. Nemec (Atletiki Celje) je bil na vsak način še bolj pozno obveščen, vendar pa je kot pravi športnik prevzel poverjeno mu nalogo. Tekma je zlasti v prvi polovici pokazala premoč A moštva, čeprav tudi to ni pokazalo bogvekaj. Sploh pa je neugoden teren slabo vplival na igralce. Tu se je zopet videlo, ka-t ko neumesten je bil zadnji objavljeni sklep LNP. glede igrišča. Tekma dne 10^ septembra se mora igrati na ilirijanskeiri igrišču in bi bila vsaka druga določitev popolnoma napačna. Za »popularizira-, nje* primorskega igrišča bo še dovolj drugih prilik. Kakor smo slišali, je L^P. že izpremenil svoj zadnji sklep in določil, da se vrši odločilna tekma na igrišču Iliriie. Časopisje o tem še ni oiicielno obveščeno, upamo pa, da odgovarja ta vest resnici. Pri definitivni sestavi reprezentanca se bodo pojavile težkoče zlasti glede obrambe. Zelo dobro se je držal Skrabar (Maribor) in bi se moralo eventuelno računati z njim. Zalibog ne pride vsled poškodbe na roki v poštev g. Beltram (Ilirija). Ostanejo le še Diirrschmidt in Schallecker, (oba od celjskih atletikov) ter Pretnar. Mnogo bi koristil Durr-schmidt kot leva zveza, vendar pa se bo vprašanje leve zveze lažje rešilo kot vprašanje branilcev. Kot leva zveza bi prišel v poštev zlasti Vogrinec (Maribor). Glaser kot vratar je lepo branil, o Nemcu, ki ga še ne poznamo, ne moremo izreči sodbe, ker je ime! premalo dela. Pc tem, kar smo videli je napravil zelo ugoden vtis. . . Sodil je g. Vodišek, v drugi polovici precej slabo. Lahko bi bil bolj vesten ^n ne bi stal skoraj vedno v sredini igrišča. V tem oziru bi se bil lahko kaj naučil od g. Lichtenberga. Tekma se je podaljšala za 10 minut, v katerih sta padla dva gola, zadnji iz očitne of side pozicije. * Svoboda Moste : Svoboda Ljubljana 2 : 1 (1 : 0). Prvenstvena tekma v kateri je zmagala proti pričakovanju mo-ščanska Svoboda nad ljubljansko. Sicer pa ie zmago zaslužila, ker ni tratila časa z prerekanjem kakor nasprotnik. Drugi gol Svobode Ljubljana je bil avtogoL Sodnik g. Klemenčič kot začetnik dober. Ailciiksportklub Celje : S. K. Svo-boda Celje 8 : 0 (4 : 0). Prijateljska tekma, igrana v nedeljo v Celju, je iztekla tako, kakor je bilo pričakovati. Svoboda je igrala zelo slabe., zlasti njena obramba je bila skraino nesigurna, tako da atleti-ki niso imeli preveč težkega posla, ako-ravno se tudi oni niso posebno odlikovali. Atletiksportklub je nastopil s štirimi rezervami, Svoboda kompletna. Koti 5 : 0 za atletike. Sodnik g. Ochs dober. S. K. Primorje.Redna seja poslovne-« ga odbora se r.e vrši danes dne 29. avgusta, ampak v petek dne 1. septembra v gostilni pri »Novem Svetu* ob 20. uri, Tajnik. Dva dni kesneje se je Livio zopet javil in priznal, da je bila ona novica napačna. »Zdai pa,* je začel, »sem si preskrbel ključ v pisarno mojega strica. Akti, ki sem jih pregledal, so me poučili, da je komisija kardinalov in odličnih prelatov na neki tajni seji razmotrivala, kaj je bolje, ali naj se obravnava proti kar-bonarijem vrši v Ravenni ali v Rimu. Devet zarotnikov in njihov vodja, neki Missirilll, ki je bil tako prismojen, da se je Javil sam, tiče sedai v trdnjavici San Leo.,.» Pri besedah »je bil tako prismojen* je vščipnila Vanina mladega kneza z vso močjo v roko. »Sama hočem pogledati akte. Peljite me v pisarno vašega strica! Prav gotovo ste se zmotili pri čitanju.* Livio se je smrtno prestrašil. Vanina je zahtevala, da naj izvrši naravnost nemogoče stvari. Toda njeno zagonetno vedenje Je še podvojilo njeg 'O zaljubljenost. Čez nekaj dni Je mogla Vanina, ki je bila preoblečena v dvorjanika, pol tre dolgo brskati po najtajnejših listinah policijskega predsednika. Ko je čitala dnevno poročilo o Pietru Missirilliju, je čutila dih sreče. Komaj so mogle njene tresoče roke držati listino. Čitajoč ime liubimčevo se ie skorai onesvestila. Ko sta zopet zapustila palačo policijskega predsednika, jo je smel Livio poljubiti. »Prav dobro izvršujete izkušnje, ki Vam jih nalagam,* \s izjavila Vanina. Ves vzhičen, ker ga je Vanina tako pohvalila, bi mladi knez najraje zazgal ves Vatikan. Zvečer se je vršil v francoskem poslaništvu ples. Vanina je mnogo plesala in skoraj vedno z Livijem, ki je bil pijan te prevelike sreče. Vanina mu ni dala, da bi se zavedel. »Moj oče Je včasih prav čudaški* mu je rekla nekega dne; »danes zjutraj ie zapodil dva svoja uslužbcnca, ki sta prišla objokana k meni. Prvi me je prosil, naj mu preskrbim službo pri vašem stricu, poveljniku mesta Rima, drugi, bivši Napoleonov topničar, bi pa bil rad nastavljen v Angeljskem gradu.* »Oba vzamem jaz v službo,* Je vneto odvrnil mladi knez. »Ali sem vas tega prosila?* ga Je vprašala Vanina ošabno. »Dobesedno sem vam ponovila prošnjo obeh revežev. Naj dobita kar želita in nič drugače!* To pa je bila prav težavna stvar. Mon-sinjor Catanzara je bil nenavaden posebnež in samoljubnež, ki je jemal v svojo službo le dobro znane osebe. Sredi vseh teh tisočerih zunanjih za- bav je občutila Vanina kliuvanje vesti. Bila je brezmejno nesrečna. Ta počasni razvoj dogodkov jo je moril. Bančnik njenega očeta jo je oskrbel z denarjem. Ali naj zbeži z očetovega doma, odide v Romagno in skuša oprostiti svojega ljubimca? Kakor je bila ta misel nespametna, bi jo bila izvedla, če se je ne bi usmilil slučaj. Livio ji je naznanil: »Missirillija in njegovih devet zarotnikov prepeljejo v Rim, ko jih bodo v Ravenni že obsodili. Toliko je dosegel mol stric nocoj pri papežu. Ti in jaz sva v vsem Rimu edina, ki veva za to tajnost. Ali ste zdaj zadovoljni ~ menoj?* »Mož ste da!* je odgovorila Vanina, »podarite mi svojo sliko!* Dan. predno bi imel dospeti Missirilll v Rim, se je Vanina odpeljala v Civita Casteilana. V jetnišnici tega mesta so bivali vedno ujetniki, ki so jih odpeljali iz Romagne v Rim. V resnici je videla Vanina svojega Missirillija, ki so ga odvedli iz Ječe. Sedel je ves v verigah na nekem vozičku. Zdel se Ji je zelo bled, a vendar ne strt. Neka stara ženica mu je vrgla šopek vijolic, za kar se ji je Pietro z nasmeškom zahvalil. Ko je Vanina videla svojega ljubimca, se je čutila okrepljena ia na novo pogumno. 2e dolzo časa ie bila znana z župnikom Carijem, ki je bival v Angeljskem gradu, kamor so zaprli zdaj Pietra. Župnik je bil dober človek in njen spovednik. V Rimu ni namreč brez važnosti, če je kdo spovednik kneginje, ki je njen stric mestni zapovednik. S karbonarji iz Forlija so napravili kaf na kratko. Nazadnjaki so bili zelo jezni, da je vsa stvar prišla v Rim; zato česar so poskrbeli, da so komisijo, ki naj bi izrekla razsodbo, tvorili najčastihlep-nejši prelati. Predsedoval je policijski predsednik. Zakon proti karbonarstvu ja čisto jasen in določen. Upornikom iz Forlija ni preostajalo nikako upanje več. Kljub temu so branili svoje življenje na vse načine. Sodniki jih niso samo obsodili na smrt, temveč so zanje pripravili vrhu tega še marsikako grozno kazen, kakor: odrežejo nai jim roke itd. Policijski predsednik, ki ni potreboval nobenega »štreberstva* več (tej službi sledi samo še kardinalski klobuk!), ni bil željan odsekanih nog. Ko je predložil obsodbo Njegovi Svetosti, je prosil, naj spremene vse kazni v zapor. Le z Mis-sirillijem so napravili izjemo. V tem mladem možu je videl policijski predsednik nevarnega prenapeteža. Poleg tega Je ra^ di uboja obeh karabinjeriev zaslužil smrt. (Dalie prihodnjič.) Domače vesti * Veličastno slovo zadnjih češkoslovaških gostov v Ljubljani in Mariboru. Z ogromnim posebnim vlakom, ki je štel 40 velikih vozov, so se v nedeljo ob 13. uri odpeljali češki Sokoli in Sokolice, ki so se po sokol-ekem zletu mudili skoro 14 dni na naši rivijeri, iz Ljubi jane. _ Bili so_ vsi izrfvino veselo razpoloženi^ polni šo navdušenja iz sokolskih dni. Na kolodvoru se je poslovilo od dragih če-gkih bratov in sester precejšnjo število Sokolov in občinstva, M je neprestano rokovalo ž njimi. Naše narodne ženo in dekleta pa so prinesle češkim sestram svežih cvetlic. Pred odhodom je br. Dvoraček stopil pred zbrano množico in se v iskrenih besedah zahvalil za bratsko ljubav, ki jo je izkazal naš narod češkim Sokolom in Sokolicam. Med viharnimi Živio! Na zdarl in Na svidenje! - vzkliki je vlak oddrdral proti severu. Okoli 18. ure je prispel v Maribor, ki je pokazal pri tej priliki, da so njegove simpatije odiočno na sokolski strani. Občinstvo je bilo pravočasno obveščeno o po vraž ku severnih bratov. Zato se je že pred prihodom vlaka zbrala na kolodvoru ogromna množica ljudstva s pevskim zborom »Drava* in godbo na čelu. Viharni pozdravi so zaorili češkim bratom v pozdrav. Čehi so takoj izstopili, sledilo je stiskanje rok, naše fcenstvo pa je drage goste obsulo s cvetjem. Približno dve uri je bilo na kolodvoru pravo rajanje. Večina Čehov se je kmalu pomešala med občinstvo, končno pa se je vse zgrnilo okoli »Drave*, ki je neprestano prepevala naše' narodne in umetne _ pesmi. Čehi so krepko pomagali in jugoslovanska in češkoslovaška himna sta v kratkem mogočno odmevali po kolodvoru. Sledili so navdušeni vzkliki kralju Aleksandru in predsedniku Masarjrku, Jugoslaviji in Češkoslovaški. M ko je godba zasvirala «Ko!o», so Ge iz skupno z našim občinstvom zapledihi čez železniške tračnice. Pred odhodom vlaka se je imenom COS zahvalil br. Dvoraček za presenetljivi pozdrav ob jugoslovanski severni gra-nici in končal svoj govor z vzklikom; »Zvestoba z zvestobo!* Gromoviti bratski pozdravi so zaorili v odgovor. Imenom mariborske župe se je poslovil od Čehov in Čehinj br. Novak, za češki klub pa br. Bureš. In ko se je okoli 20. ure vlak pričel pomikati proti avstrijski meji, se je stegnilo na tisoče rok in kolodvor je zavaloval v belih robcih. Iz vlaka so še dolgo odmevali klici: »Na svidenje v Pragi! Živela Jugoslavija!* * Smrt odličnega hrvatskega rodoljuba. V soboto je umrl na Šušsku v 55. letu svoje starosti veletržec Dušan Vilhar, poleg Frana Supila, Ružiča in Bonetiča eden najagilneiših narodnih delavcev v hrvatskem Primorju. Pokojnik je za časa balkanske vojne na lastne stroške vzdrževal vojaško bolnico na Cetinju. * Mal spomin iz velike dobe. Bilo je leta 1915., greben je našim sovražnikom še bujno rastel. V Ljubljani smo se le nekateri, ki smo 6e dobro poznali, med seboj menili o svojih mislih. Pred drugimi, ki smo jih tudi dobro poznali in ki so bili _ takrat v večini, smo morali svoje misli dobro prikriti. Takrat smo nekoč sedeli v družbi v Khunovi ulici, v stari hiši sedaj rajnke gospe Žerjavov®, mame g. dr. Žerjava. Bila je ona, obe njeni hčeri in jaz. Bil sem suh infanterist, njen sin pa je baš sedel v šentpetrski vojašnici in nismo vedeli, ali mu ostane glava ali ne. Ugibali smo zlasti mnogo o položaju in se bodrili z dobrim izidom vojne. Starejša njegova sestra Ema — včeraj popoldne smo jo spremili k poslednjemu počitku —; je tačas izjavila: »Ne vem, če bo moj brat to še vse doživel, niti jaz, vj pa boste, gosp. doktor. Otresli se bomo te more, doživeli bomo, da se bo vse to porušilo, svobodni bomo in združeni s Srbi in Hrvati v veliko državo. Tako sem prepričana o tem, da mi je vse to, kar delajo sedaj z nami, vseeno. Le da bi še tudi Groga to videl! On, — on ima glavo polno načrtov!* Pozneje 6va se včasih videla pri njem, do pred nedavnim, in dasi razven takrat nisva govorila po 20 besed, sva se vendar spominjala trdne vere, ki je bila tako bogato poplačana. Včeraj smo spremili k počitku eno redkih vernic iz dobe, ko se je stari svet rušil in novi pripravljal. Takrat ne ona, ne jaz ne menda nikdo drugi nismo mislili na to, da bo smel danes nje-neo-a brata vsak strankarski fanatik oblajati, in vsaka kača brizgniti Danj nekaj kapljic iz prepolne golide svojega strupa . . . * Pogrebni zavod v Ljubljani. Na našo notico pod tem naslovom smo prejeli z druge strani sledeče pojasnilo: Mestni pogrebni zavod je sedaj nastanjen po peterih poslopjih, večinoma po tujih hišah. Da je zato njegovo uradovanje zelo težko in dosti dražje, je razumljivo. Z novim letom pa so zavodu odpovedani seiAtiji prostori za hleve in re-mizel Občina, ki mora plačevati visoko najemnino po tujih poslopjih, je torej prisilj*** gradili Bi praktično razdeljeno poslepje, v katerem bodo imeli prostora vsi rajlifoi oddelki in pisarne tega podjoijs. P»febni zavod mora stati ca prostoru, ki je za prihod in odhod vozov lthko uporaben. Poslopje mora ležati kolikor maino v zatižiu. da se ne prepeljavajo vozovi opetovano po mestu; ležati mora torej na strani pokopališč. Edini tak zadovoljujoč prostor je občini na razpolago v Kotnikovi ulici, ki je dovolj skrita in dovolj široka, lo sedaj so bile tožbe, da je šola na Ledini preblizu elektrarne; da bi se gladilo novo šolsko poslopje tik elektrarne, je torej nemogoče. Pač pa bo novo, vsem modernim predpisom odgovarjajoče poslopje pogrebnega zavoda, stoječe med sedanjo šolo in med elektrarno, odstranilo ali vsaj izdatno omililo elek-trarnični hrup, ki je doslej motil šolski pouk. Prostori za konje bodo urejeni po predpisih najstrožje higijene, kakor to zahteva stavbni red; torej se ni bati, da bi imel mestni zavod hleve, polne gnoja, smradu in muh. Kolarna pa bo lepa shramba lepih in dragih vozov, ki so osnaženi vsak večer. * Opcijske prošnje. § 3, odstavek 2, opcijske uredbe i dne 25. novembra 1920 (»Uradni list* št. 147) določa, da teče opcijski rok za tiste, ki imajo domovinsko pravico na ozemlju, zasedenem po Italiji, šele od trenutka ko se reši vprašanje naše državne meje proti Italiji in ko Italija izprazni dotične naše krajine. Ker Italija ni še izpraznila tretje cone v Dalmaciji, definitivna meja med Jugoslavijo in Italijo tudi kar se tiče Slovenije do sedaj ni urejena in tudi ministrstvo ni še izdalo v § 3 previdece objave. Opcijski rok za one osebe, ki imajo domovinsko pravico na ozemlju, ki pripada Italiji, ni še niti pričel teči in se razpis ministrstva z dne 26. februarja 1922 SL 6t 1945 na te osebe ne more nanašati. Zato se sprejemajo do nadaljnjega opcijske prijave onih oseb, ki imajo domovno pravico, na ozemlju, ki pripade Italiji. Za vse druge opcije je rok z dnem 26. januarja 1922 potekel. Konferenca gospodarskih krogov s pomočnikom finančnega ministra. To dni se je vršila na zagrebški borzi konferenca zastopnikov gospodarskih krogov s pomočnikom finančnega ministra gosp. Dušanom Plavšičem. Na konferenci so bili med drugimi prisotni predsednik borze gosp. Antič, za Savez industrijalcev pa gosp. Alexander._ Zastopniki gospodarskih krogov so^ izrazili gosp. Plavšiču svoje želje. Konferenca je bila soglasnega mnenja,_ da se z umetnimi sredstvi in intervencijami ne da doseči trajni uspeh, ampak da je neobhodno potrebno, da se stvorijo predpogoji za normalno gospodarsko življenje, kar je šele baza za zboljšanja dinarja. Gospodarski krogi so g. Plavšiču obljubili, da bodo podpirali vsako njegovo akcijo. * Mariborski trgovski gremij je imel ta teden izredni občni zbor, na kater-m je bilo sklenjeno pravila v to'il o «Pomeniti, da se ustanovi še drugo mesto podpredsednika ter dveh odbornikov in dveh namestnikov, tako da bo imel gremij v naprej 12 odbornikov in 4 namestnike. Nadomestna volitev se bo izvršila na novem izrednem občnem zboru, ko bodo potrjena spremenjena pravila. — Glede odpovednega roka za trgovske nastavljence se je sklenilo zaradi dosedanje nejasnosti sledeče stanje: Ako ni posebnega dogovora, velja v vsakem slučaju enomesečna poskusna doba brez odpovedi, potem pa šesttedenska odpoved L in 15. v mesecu brez ozira na kvartaL To je za vse člane gremija obvezno. Vsled popolnega zastoja poštno paketnega prometa bo gremij opozoril inozemske trgovske zbornice, naj trgovci do nadaljnjega ne pošiljajo k nam poštnih paketov, poštna uprava pa se naprosi, da ustavi nadaljnji dotok paketov iz inozemstva do izboljšanja razmer pri carinjenju. * Sprejem v vojno akademijo. Kakor nam poročajo iz Beograda, je termin za vlaganje prošenj za sprejem v vojno akademijo podaljšan do dne 15. septembra. Na ta način bodo mogli prositi za sprejem v akademijo tudi oni učenci šestega razreda gimnazije ali realke, ki imajo ponavljalni izpit iz posameznih predmetov. * Zvišana mostnina na dravskem mostu pri Marenbergu. Gradbena direkeija za Slovenijo je marenberški oVSini dovolila, da sme pobirati zvišano mostnino na dravskem mostu. Vojaštvo, vojaška in državna vozila so pristojbine prosta-. — * Deželni most čez Savo v Št. Jakobu bo zaradi pleskanja od 30. avgusta dalje do preklica za promet zaprt, * Oskrbnina v celjski javni bolnici znaša počenški s 1. sep. dnevno za in. razred 18 Din, za n. razred 70 Din in za I. razr. 100 Din. Za inozem^e dvoma pristojbina. V I. in n. razredu je plačati poleg dnevne oskrbnine še enkratno pristojbino za porabo operacijske dvorane in instrumentov v znesku 100 Din; za zdravila, obvezila, rentgenske preiskave in slike, električne kopeli, solnčenje pa faktične režijske troške, zvišane za 20 odst. za uporabo aparatov in drugih predmetov. * V četrtem letu osvohojenja. Prejeli smo: Se vedno trpe na križišču, kjer se odcepi ena cesta v Novo mesto, druga pa v Kočevje, nemški napis: »Landstras-?e nach Gottsc.hee*. Ko so jih izletniki na to opozorili, se je eden odrezal: »Ali vam je kaj na poti*. Mogoče se bo le našel kdo. ki bo po tolikem času uvidel, da je nemški napis navadna malomarnost. * Prepovedan zemljevid. Ministrstvo notranjih del je prepovedalo uvoz in razpečavanje nemškega stenskega iem-ljevida »Karte des Sfldslawi«chen Sua-tes SHS*, katerega je izdala tvrdka Freytag & Berndt na Dunaju, ker so meje na tem zemljevidu netočno zarisane, kar je na škodo interesom države. Drobne vesti Skozi okno je vlomil neznan tat v stanovanje Franca Erjavca v LjubljanL Tat je odnesel 15.000 kron katere je imel Erjavec spravljena ped b!a»ii.o. — V dolenjskem vlaku je b:'o Fraieu Pavliču iz Trebnjega ukradenih 3000 kron. * Požar v Poreznu. Posestniku Obidu pred Poreznom je uničil požar te dni hišo in gospodarska poslopja. Kakor nam poročajo iz Železnikov, je začelo po polnoči goreti v kozolcu, odkoder se je ogenj razširil na ostala poslopja. Rešili so samo živino in golo življenje. Škoda je ogromna. Kdo je zažgal, še ni znano, domnevajo pa, da so po neprevidnosti zažgali tihotapci, ki so se mimogrede ustavili v kozolcu. • Nesreča v Triglavskem pogorju. Nad 2000 metrov visoka Ponca v Triglavskem pogorju je v Planici zahtevala te dni novo žrtev. Vojaki postavljajo tamkaj obmejna znamenja med našo državo in Italijo. Taka vojaška četa je šla dne 23. avgusta v Planico in od tam na Ponco. Dva vojaka, ki sta nekoliko zaostala za drugimi, sta zašla na napačno pot. Nenadoma je eden zdrsnil po gramozu ter padel čez 150 metrov visoko steno v prepad, kjer je obležal mrtev. Tovariš je hitel v Rateče po pomoč. Večja družba je naslednje jutro našla mrtveca in ga prinesla v dolino. Ponesrečenec je 221etni vojak Anton Mali, bivši tovarniški delavec na Javorniku. Pokopan je bil na Koroški Beli. • Otrok zgorel pri požaru. Pred nekaj dnevi je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Breznika nad Ploderšnici pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah z vsemi poljskimi pridelki in hlevi. Ogenj je zanetil štiriletni otrok, ki 6e je igral v listnjaku. Ko je začelo goreti, je dete najbrže uteklo pred plameni pod mlatil-nico, kjer so po požaru našli samo okostnjak. * Zvit goljuf. Neki Jakob Bcvc je pn ljubljanskih tvrdkah Lenasi & Gerkman, Šinkovec, in Švab & Bizjak izvabil različno. blago, na ta način, da se je izkazoval z vizitko Karola Čeča, ravnatelja Jugoslovanske tiskarne, češ, da ga on pošilja po blago, oziroma da zanj jamči. Obstoji sum, da je na ta način izvabil blago še pri drugih ljubljanskih tvrdkah. Prizadeti se pozivljejo, naj se zglase pri deželnem sodišču v Ljubljani, soba r Natffonafizatfja »'frboreljsft Sntfber 1922. se je pa in to ne malo zaradi skušenj iz leta 1920. izvršila v glavnem ta- ko-lc: Delniška glavnica se je dvignila od 48 na 100 milijonov jug. kron z izdajo 260.000 komadov novih delnic po 200 K nominale. Od teh 2C0.000 delnic eo prevzeli stari akcionarji 80.000, ostalih 1S0.000 delnic pa sta prevzeli »Slavenska banka* in »Banque de pavs d'Europe centrale* v Parizu in sicer pod vodstvom »Slavenske banke*. Pri tem pa je »Ban-| que de pavs d'Europe centrale* odsto- Gospodarstvo LJUBLJANSKI VELIKI SEJEM. II. Ljubljanski veliki sejem bo dostopen splošnemu obisku od sobote dne 2. septembra od 12. ure naprej. S sejmom je združena tudi historična razstava slovenskih slik v Srednletehnični šoli. Vstop na obe prireditvi je dovoljen proti isti dnevni vstopnici, ki se dobi za ceno 40 K pri sejemskih blagajnah ali pa proti sejmski legitimaciji, ki upravičuje tudi enkratne polovične voznine do Ljubljane, qne de pavs a r>urol,c u«,™- in nazaj ter do poljubnega vstopa na sej-: pjla p]asovajno jn odločevalno pravico mišče in se dobi za ceno 160 K pri de-; pri ^Trboveljski premogokopni družbi> narnih zavodih v vseh večjih mestih ali ^venski banki* ne samo glede svojega deleža na omenjenih 180.000 delnicah marveč tudi glede 135.000 delnic drugih francoskih delničarjev, 20.000 švicarskih delničarjev in še sicer 100.000 delnic drugih delničarjev, ki imajo svoje delnice pri njej v depoju. »Slavenska banka* ima tedaj pod svojo kontrolo od 500.000 delnic ogromno večino od 435.000. Kdor pozna razmero mi mora priznati, da se več ni dalo doseči, pa tudi ne provesti na našem denarnem trgu. Kako težko je bilo spraviti v sklad različne interese vseh mogočih inozemskih činiteljev, se lahko sklicujem kot svedoka na biv- pa neposredno pri uradu Ljubljanskega velikega sejma. Permanentne sejmske legitimacije prodajajo sledeči denarni zavodi: Na Bledu Zadružna gospodarska banka, v Brežicah podružnica Ljubljanske kreditne banke, v Celju Ljubljanska kreditna banka, Jadranska banka, Občeslovensko obrtno društvo, I. hrvatska štedionica in toba-karna Kovač Aleksander, v Črnomlju Mestna hranilnica, v Hrastniku tovarna kemičnih izdelkov, na Jesenicah Podružnica špedicije »Balkan*, v Kočevju Mer-kantilna banka in lesna industrija Hein-richar, v Konjicah hranilnica za Konjiški richar, v Konjicah hranilnica za Kor.iiSKi d5ednika deželne vlade g. Josi okraj, v Krškem ob Savi Leopold Knez, = i k| bu ,avzog pri vseb trgovec z mešan.m blagom, v Litiji Le- " ^ Va ,e pereči odtujitev del-binger, Gerkman, v Mariboru Ljubljan- ^f J Sporaz,m,:o dciočena zapora del- nie do 30. junija 1S27., kolikor časa traja doeovor. Poudarjam še enkrat, da je nacionalizacijo »Trboveljske družbe* izvedla »Slavenska banka* in da je samo on3 odgovorna za ta posel. Zaradi popolne jasnosti dodajam še, da niti »nekemu 'sindikatu*, niti sindikatu »Slavenske banke* ni bila dodeljena nobena delnica »Trboveljske družbe*. Konstatiram tudi, da gospodje, katerih imena se vlačijo po časopisju, brez izjeme niso imeli niti nimajo z dodelitvijo delnic niti najmanjšega opravka, _ Res je kurz delnic »Trboveljske družbe* dane s nad 1300 kron, dočim jih je »Slavenska banka* kupila po kurzni ceni 350 kron. Ta visoki kurz je dokaz zaupan ia javnosti v vodstvo »Trboveljske premogokopne družbe*. Vendar delavstva z nobenega stališča ne zadene zaradi njega nobeno breme. Dividenda se računa od nominale. »Zarade*, ki sta jih izračunala »Jugoslavija* m »Slovenec* ni in je ne more biti, tem man?, ker delnice niso na proda;. Ljubljana, 28. avgusta 1922. Avgust Praprotnik, ravnatelj »Slavenske banke*. ska kreditna banka, Jugoslovanska Uni on banka, Trgovska banka in špedicija Balkan, v Marbregu glavna tobačna zaloga Ivan Prodan, v Novem mestu Slovenska eskomptna banka in anončna pisarna Strola ter Mestna hranilnica, v Ormožu Okrajna posojilnica, v Ptuju Ljubljanska kreditna banka, Mestna hranilnica in tvrdka Snoj & Urbančič, v Rogatcu Okrajna hranilnica, v Rogaški Slatini Slavenska banka d. d., v Radovljici Mestna hranilnica, v Ribnici Tajništvo posojilnice, na Rakeku Balkan in Slovenska eskomptna banka, v Slovenjgradcu Okrajna hranilnica, v Slovenski Bistrici Okrajna hranilnica, v sv. Lenartu Okrajna hranilnica, v Škofji Loki Lesna industrija F. Heinricliar, v Višnji gori Mihael Omahen in v Zagorju ob Savi tvrdka Rudolf Ahčin. = Predaja konj v Ljubljani. V sredo dne 30. avgusta bo komisija za prodajo živine, dobljene na račun vojne odškodnine, prodala ob 10. uri dopoldne na javni dražbi v Ljubljani, V Trnovem v Nušakovi vojašnici 49 konj došlih iz Nemčije. Pogoji se razglase ob pričetku dražbe. Objave * Abiturijenti, kateri iščejo vslužbe, nal se zglase pri akademskem Naprednem društvu »Jadran*. NaTodni dom, Arena, kjer dobe pojasnila. * Maturantje leta 1892 v Ljubljani se snidejo dne 6. septembra ob 9. uri dopoldne na magistratu. Program: poset velesejma, izlet in skupna večerja. Prijave sprejema za VIII. a in b razred ma-gistratni svetnik Fr. Oovekar. * Sestanek ljubljanskih maturantov iz leta 1897 (raz. prof. Voduška) se bo vršil dne 5. septembra v Ljubljani v salonu restavracijo Mrak na Rimski cesti. Sestanek ob 7. uri zvečer. Prijave sprejemata do 2. septembra mestni fizik dr. Rus in mestni katehet Ign. Zaplotnik, oba v Ljubljani. * Zahvala. Slovenska eskomptna banki v Šelenburgovi ulici v Ljubljani je podarila tudi letos »Društvu vpokojene-ga učiteljstva Slovenije* lepo vsoto 1000 K. Za plemenitost se iskreno zahvaljuje Društveni odbor*. * Stanovanja za obiskovalce ljubljanskega velikega sejmnja. Prejeli smo: Mnogi posestniki stanovanj, ki so prijavili stanovanja za vsesokolski zlet, mislijo, da velja njih prijava tudi za ljubljanski veliki semenj. Te je napačno mnenje. Kdor je pripravljen dati na razpolago stanovanje za obiskovalce ljubljanskega velikega semnja, se vabi, da izpolni zopet neve prijave. Prijave se sprejemajo v pritličju nove palač« ljubljanske kreditne banke nasproti hotelu Slon od 8. do 12. in ed 15. do 18. ure. * Pomočniški zbor Gremija trgovcev v Ljubljani vabi tem potom vse svoje člane trgovske nastavljence na zborovanje, ki se bode vršilo v četrtek, dne 31. avgusta t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Na sporedu ie: Nadaiini ukrepi v zadevi naših zahtevkov glede ureditve in povišanja plač trgovskim nastavljencem, ker je Gremij našo zahtevo odklonil. Ker je zadeva zelo važna ln nujna, se pričakuje zanesljiva in polnoštevilna udeležba. * Društvo stanovanjskih najemnikov, za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 30. avgusta eb 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta St 12 pritlično, desno. * Radi odmere hišne najmarine za dobo 1923-24 je podati do konca avgusta 1922 pri davčni administraciji v Ljubljani običajne napovedi najemninskega donosa s hišnimi popisi vred. Hišni lastniki v Ljubljani se opozarjajo na to, da se izognejo neliubim zakonitim posledicam. * Izgubljena ali morda ukradena je bila pred iedr.om dni v Ljubljani srebrna cigaretna doza z monogramom L. P. Pošten najditelj »e prosi, da odda dozo proti dobri nagradi v upravništvu »Jutra*. Zlatarii se svare ored nakunom Pojasnilo na pamflete „Slovenca" in ,,Jugoslavija" o nacijo-natizaciji Trboveljske družbe. Ni navada o gospodarskih zadevah polemizirati v dnevnem časopisju. Znano je, kdo je v zadnjih mesecih uved»l take polemike na podlagi podatkov iz bančnih knjig, katere se sicer smatrajo kot absolutno zaupne. Ker pa »Jugoslavija* in »Slovenec* še nadalje izzivata, češ, da se njihove trditve potrjujejo, če ni podrobnega odgovora, sem prisiljen v zadevi nacionalizacije Trboveljske premogokopne družbe pojasniti sledeče: Leta 1920. je »Trboveljska premogo-kopna družba* sklenila zvišanje delniške glavnice za 120.000 komadov delnic. Tedaj je takratni predsednik deželne vlade g. dr. Breje zahteval za jugoslovenske interesente 30.000 komadov, na kar je družba po njegovi zaslugi pristala. Pri razdelitvi jo bilo, razen »Ljubljanske kreditne banke*, ki je dobila man je število, dodeljenih največ delnic Hrvatski eskomptni banki* v Zagrebu in »Zadružni gospodarski banki* v Ljubl.ani. Samo ta dva zavoda sta dobila prilično polovieo delnic, ki so bile rezervirane Jugoslovenom. Razen tega je delnice dobil konzorcij, kojega člani so bili tudi gC- dr. Josip Ažman, odvetnik v Ljubljani, dr. Janko Kersnik, ravnatelj »Kra«tsk« posojilnice* v Ljubljani in dr. Karel Kuhelj, odvetnik v Ljubljani Kaker vidimo iz podatkov »Jugoslavije*, hi jih pa8 črpa iz zaupnih knjig •Jadralske banke*, «• nahaja v posesti Jugeslovenov samo 5550 delnic, iz česar sledi, da j« gori navedena gospoda prodala svoje delnice, kakor pravi »Jugoslavija*, »dunajskim čifutom*. Iz tega se tudi vidi, kje je iskati »zarado*, o kateri piše »Jugoslavija* na podlagi služ benih podatkov »Jadranske banke*. Da preprečim razno govoričenje po raznih zlobnih jezikih o mojem zakonskem stanu zaradi nujnega zdravljenja v zdravilišču, citirala bom na sodisčo brezobzirno vsakega, ki bi in bo kaj slabega govoril napram meni. oziroma mojemu soprogu. Anica Kavčič, soproga mag. pis. nadoficlala. * Za vsebino tega poslanega ie uredništvo odgovorno le toliko, kolikor pred-pisuje zakon. ____________ Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. zahtevate pri trgovcu, strežete, testenine .1, kjer se 42 /v So najodličneji in najbolji izdelek te vrste, in zato jih zahtevajte povsod. a mke iščemo ra Ljubljano in "kolien zanaso zmožne dunajsko tovarno in veletrgovino električnih in elektrotehničnih predmetov. Samo pridni gospodje, kateri so zmožni nemškega jezika v govoru in pisavi - kristjan - naj se blagovolijo ponuditi s sliko pod ,Tab3elelrtro na nnravo »Jutra«. gumijev podpetaiki ^jtajata Mi otalo 1 Jfpslna in ili-^Jet?. iMf Dobi se 7 vseh boljlih trgovkah za ko23 ter cH veliko pri BEESON-KAUCUK. d. d, Zftgreb, UTilsoaov trs 7. Mano). d. 20 besedi Din. 3"—, wak(h , Celje. 2845 Proda ee fcrasno, arondirano posestvo, hiša, hlevi, v dobrem stanju. Isto je v lepi legi, sestoji iz črez 15 oralov lepega gozda, 12 oralov njiv, travnikov, velikega sadonosnika in prikladnega prostora za vinograd. Tik hiše je vodnjak z izvan-redno dobro pitno vodo, ki je tudi v najhujši snši no primanjka. Izrabi so tudi lahko vodna moč. Istotam so proda 500 m® lepili borovih in smrekovih hlodov. Natančneje se i/v6 pri Ivanu Pav-iiču, Oplotniea. 2817 Gostilna se da v najem takoj z vso gostilniško pripravo. Natančneje se izve v gostilni Kele, Unec pri Rakekn. 2831 Dobrega inštruktorja, visokošolca ali osmošolea iščem za dobo enega meseca za latinščino in francoščino. Javiti se je takoj pod «Po-navljalni izpit* na upravo »Jutra*. 2857 Išče ae učiteljica v pokoju za poučevanje v italijanskem jeziku. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje prosto. Zglasiti se je pismeno pri Francu Arhu, industr., Vila Burja, Bled II. Uradniška rodbina sprejme dva do tri dijake v popolno oskrbo. Naslov pove uprava »Jutra*. 2858 Ponudba! Uradnika soproga na deželi sprejmo v nemudno izdelavo po zmernih cenabv sakovrst-na ročna dela, razen kvačkanja. Izdelava bode točna in prvovrstna. Naslov povš uorava »Jutra*. 2829 Sila d gospod 2S31 želi korespondenco z inteligentno, živahno gospodično. Le neanonimne ponudbo pod «18—24» na upravo »Jutra*. Želim stopiti v stik z lesnim trgovcem v svrho dobave lesa. Prostor v bližini kolodvora na razpolago. Ponudbe pod „Trgovec" na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica 5. 2790 mo^ni Rakšt, vsa petireb-šlins za SiviSJe in krojač® pn 43/111 LJu&Siana, Mestni trg 19. Sa svim atrakcijama franeuske Riviere 1 o it "sr o j? o ^Me^ssOo Upute daje Uprava Cercle des Etrangers, Crkvenica. od 3LO. cl.© 2.S. septembra 1922. Najugodnejša nakupne priložnost za vse stroke. 4000 razstavljavcev iz tu- in inozemstva Oddelek za -sirovine in polizdelke, 34,111 Vsa pojasnila izdaje Wiener Messe A.-G., Wien VII., Messepalast, In častno zastopstvo v Ljubljani a Avstrijsko zastopstvo, Turjaški trg 4. Posestvo na Kranjskem, v bližini Novega mesta, v obsegu pribl. 27 ha, polovica gozd, vseskozi sečeno r.is oče lesovje, druga polovica njive, vinogradi, sadni vrtovi in senožoti, se proda skopaj ali pa posamezno. Vprašanja je nasloviti na gospoda Viljema Gebauerja, nadučitelja, Smihel, pošta Novo mesto, Dolenjsko. 2851 !9 trgovina sena, slame, drv, ovsa, koruze, sadja in drugih deželnih pridelkov. 2775 Brzojavni naslov: Andrej Oset, Maribor, Telf. 88. Velika izbira oblekin raznega perila Vam nndi konfekolja FELIKS TRATNIK. Pridite in ogleite si izbiro na II. Ljubljanskem velesejmu v Ljubljani od 2. do U. septembra, paviljon Stev. 521. 2863 V sredo 39. t. m. b de komisija za prodajo živice, dobljene na ra-un vojne odškodnine, prodala ob 10. url dopoldne na Javni dražbi v Ljubljani, v Trnovem, v Naiakovi vojašniol 49 konj, došlih iz Nemčije. Pogoji se razglase ob pričetku dražbe. 2860 LJubljana, dne 28. avgusta 1922. Komisija za prodaja sloke dobljene od nspr!-jaleijsli!!! država pri ekr. g'avarstvu s Mani. Pozor! Najmodernejše obleke po najnovejšem kroju izdelujem od K 1000'— naprej. Na željo cenjenih naročnikov prihajam k meri tudi na dom. Jafeob Smer>ajo krojač 2839 Ljubljana, Opekarska costa 31. ako množino 2842 klanih, 1 m dolgih, kupi tvrdka PATERNOST & REMI Ljubljana, Slomškova ulica II, na katero je poslati ponudbe. Brzojavi: „Parema. Telefon 589. In Ir. Miroslav Kasal oblastveno poverjeni stavSni Inžaner In mestni stavbenik Ljubljana, Gradišče 13. Stavbno podjetje in tehniška pisarna ia betonske, železo-betonsfce in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke zgradbe. 1555 M I p p I i i fl li« Prvi spstijia trpi s pisalnimi stroji m piriii poihii Maribor, Slovenska ulica 7 Telefon 100. Samoprodaja pisalnega stroja ,,CONTINENTAL", pomno-ževalnega aparata „RAPAX", „VELOM A"-luknjača (Loch-apparat) in rednika pisem, sistem „INDUS". 2806 Lastna delavnica za popravila pisalnih strojev vseh sistemov ljubljanski velesejem, paviljon H, koja 291. Kosrnecični preparati! Kemično-tehnični izdelki! Cs KOT « UVoifova ulica 3 Telefon 402. 2849 II, Ljubljanski veliki sejem, paviljon K štev. 455. za dame, gospode In deco priporoča tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana, SSestni trg št. 10. lib H pqfij m Za nad 50 let staro, renomirano in daleč znano trgovino rezanega gradiva, z letnim prometom do 50 vag. v svrho razširitve podjetja, s primernim kapitalom, išče se sposoben družbenik. Prednost imajo tej stroki vešči, v prvi vrsti Slovenci. Po dogovoru more sodelovati tudi tvor-niško podjetje, ki se bavi z rezanjem lesa. Natančneja pojasnila da VILHO BHU1HEESTER, Brod ob M 2833 poštni predal 21. Najzanimivejši ljubljanskega velesejma bode brez dvoma oddelek št. F 123—124 trgovskega paviljona in razstavišča Vse najpraktičnejše, n.ja *pše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki šivalnih strojev do sedaj iznašla in preizkusila, razstavi svetovna tvrdka Singer-šivalni stroji Bourae Sc Co. v svojih paviljonih. Na ogled najmodernejše šivalne stroje bo gonila električna sila, kar prihrani čas in denar To ni življensko vprašanje samo tvornic, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. Obisk teh paviljonov Vam bo donesel več koristi In zabave kot vse senzactjonalne kino-predstave! 2782 Jermenarji, sedlarji, tapetniki, kolarji, košarji in torbarji ne pozabite pogledati J" tta m od tvrdke 2846 " d. d. za trgovino jermenarskih, sedlarskih, tapetarskih, kolarskih, plete- ničarskih in torbarskih okovov, pribovov in orodja. Duga Ulica 12 ZAGBEB Telefon St. 14-96 se • Celokupna fotografska oprema, ki sestoji iz: 1. prvovrstnega salonskega fotografskega aparata, sistem Gold-mann (ki se more s pomočjo zavoja od poda do stropa kretati) | 40 cm Zeiss Tessar 1:4, F: 400 cm (1:4*, F: 400 mm) z objektivom, I opremljen z Grunderovim momentnim zapiračem, in 8 kaset 18X24 cm. 2. Velikega stroja za sekanje kartona, malega stroja za sekanje papirja in dopisnic. 3. Okvirov za kopiranje, velikih 18X24 in 13X18. 4. Tacen za kopel, mize za delo in pulta za retuširanje. 5. Skled iz emajla in porcelana, od najmanjših do največjih. 6. Menznre in porcelanastih avančičev za mešanje. 7. Modernih, gladkih, temnih in jasnih ozadij, reflektorjev itd. 8. Manjše opreme in steklenic za kemikalije itd. Cena po današnjem kursu 500.000 madž. kron. Zainteresiranim daje pojasnila „KURIR" zavod za razprodajo časnikov in za oglaševanje Subotica, Wišsonova ul. 31. 2848