64. številka. Ljubljana, v petek 20. marca. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MRI
Izhaja vsak dan svecer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogersk e dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld.. za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedon mosec 1 gld. 10 kr. Za pcSiljanjo na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za o z n a n i 1 a'plačnje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvolfi frankirati. — Rokopisi se ne vraCaJo. — Uredni'tvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah it, 12. OpravniStvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Kedar koli namreč vladni organ, stara „Presse", kaj piše o slovenskih poslancih, vselej preseneti neljubo slovensko ljudstvo.
Take notice so bilo na primer:
„Poljski in slovenski poslanci so že obljubili, da ne bodo v nobeno dotiko stopili z Mladočehi!"
„Grof Taafte obravnava z voditelji različnih strank in narodov, ter si je Že osiguril Hohenvvar-tov klub". — „Slovenski poslanci pojdejo gotovo z vlado" i. t. d.
Mi smo že naprej popolnoma prepričani, da pravi slovenski poslanci — h katerim grofa Hohenwarta ne štejemo, od vseh teh po vladnem organu raztrobljenib pogodb ali dogovorov nič ne vedo, in da niti jeden naših slovenskih poslancev še ni obljubil, ogibati se Mladočehov in da nobeden še ni naše kože prodal tej sedanji vladi, katera je preje na mivlo postavila dr. Pražaka, odstavila Dunajevskega. ter se skuša naslanjati na nam najsovražnejšo nemško liberalno Btranko — vender mora Slovence vznemirjati takšno brbljanje vladnega glasila, in mora se ulegati v naše srce sum, da morda plemeniti groi Hohenwart dela nekako prevelike ali prenagljene obljube proti vladi!
Kdo more še danes govoriti o kakšnem „Hohen-wartovem" klubu, — Baj Se poslanci hibo vkup prišli, da bi ga osnovali, — in prav resno bode pretresovati poslancem slovenskim, ustopijo li res v kakšen klub pod tem imenom, in, ako bodejo to konečno vender storili, bodo vsaj prej morali si osigurati popolno svobodo v vseh narodnih in gospodarskih uprašanjib, katera zadevajo Slovence, in za taka uprašanja izgovoriti si samostalnost, in da ne bodo v svojih zadevah majorizirani od drugih članov kacega „Hohenvvartovega" kluba, morajo vender na vsaki način napraviti svoj lastni slovenski klub.
Saj imajo Trentin^i, Coroninijeva stranka, tudi svoje klube, akoravno imajo manj poslancev, nego je slovenskih — in le zato, ker so organizovaui kot klub, to je kot posebna, stranka, se govori o njih in se jemljejo vender v pošte v!
Slovensko ljudstvo nikakor ne zahteva od svojih poslancev, da bi na vsak način stopili proti novo pobarvani Taaffejovi vladi v opozicijo, a naše ljudstvo zahteva, da naj naši poslanci varujejo na Dnnaji svojo narodno individualnost in s tem i n -dividuvalnost naroda slovenskega, — naši poslanci naj osnujejo kot prvi čin, kadar na Dunaji vkupe stopijo, slovenski klub in ta slovenski klub naj potem pretresa, če se pridruži kot takšen in pod varstvom svoje samostalnosti kakšnemu druzemu klubu. Bodo li tako slovenski poslanci sprva složno združeni mej seboj, potem se nam ni bati, da bi se njihova večina dala odpeljati na kakšna napačna ali celo kriva pota, potem bodejo tudi oni sami svoji voditelji, — ne pa kaka druga večina, zlasti pa ne grof Hohenvvart!
Če je tudi grof Hohenwart bil izvoljen od slovenskih volilcev, in če tudi ga Slovenci spoštujejo in zaupajo v njegova patriotična načela, vender ga nihče na Slovenskem ne smatra za voditelja slovenskega naroda ali njegovih poslancev, zatorej se pa nikakor ne smejo naši poslanci pustiti voditi od njega, nego po sklepih, storjenih v slovenskem klubu, in prečaBtiti grof Hohenwart tudi ne Bme imeti imena voditelja slovenskih poslancev, — kar bi se zgodilo, če so Slovenci le člani „Hohenwartovega" kluba, sami za sebe pa nič !
Konečno imamo še željo, da bi vsi slovenski poslanci na Dunaji stanovali prav blizu drug od druzega in da bi gledali, da bi bili tudi hrvaški in dalmatinski poslanci prav pri roki, tudi bodo imeli d o I ž n o t , prav pogosto bo pogovarjati z Mladočehi. Mi ne smatramo, da bi bili Mladočehi slabi Avstrijci, mi jim moramo hvaležni biti, da niso dopustili tako zvane češko-nemške „sprave" in /lasti ne na takšni podlagi, da bi ta sicer jako kočljiva pogodba veljala le za kroaovino Oeško, ne pa za Slovensko in slovanske manjšine v drugih deželah.
Naši poslanci naj pazijo na nušo narodno čast,
Ina naš obstanek, da se ne bodo bre/.pogojno udali vladi, katera Še  vedno uadkriluje nemški „Scbul-
Slovenci pozor!
Slovenski narod ima gotovo zaupanje na svoje poslance, vender jih zmatra le kot svoje pooblaščence, kateri seveda morajo vedno zastopati resnično voljo svojega ljudstva.
Vsakdo razumi, da je današnji politični položaj jako kritičen, — vlada je naglo razpustila držav nizbor in to le pol leta prej, nego bi se ta bil sam razsel, katero djanje je moralo osupniti celi svet — še bolje osupnilo je pa to, da je bil pri isti priliki odstavljen najbolje zasluženi vseh ministrov, namreč Dunajevski, kateri je našemu cesarstvu priboril,— če tudi z hudimi žrtvami avstrijskih narodov — gospodarsko jednakotežje in s tem nadi državi pridobil toliko v let pogrešani občni svetovni kredit.
Vsak vrabec na strehi čivka, da je Dunajevski padel, ker je Poljak, da je ministerski predsednik to storil na pritisk nemške „liberalne" levice — to je najbolje zagrizene protislovanske stranke — in njegov naslednik je tudi pravi privrženec uprav te stranke, sicer duhovit pravnik, ter bi bil menda sposoben kot profesor prava na kakem vseučilišči, kateri pa nikoli ni služboval v finančnih strokah.
Naši slovenski poslanci so pred vulitvijo poudarjali, da političen položaj ni jasen, da ee bode še le takrat videlo, kaj vlada namerava s slovenskimi in druzimi Slovani avstrijskimi, kedar se snide novi državni zbor — in da menda vlada sama thčas pred volitvijo ni vedela, kaj bode imela storiti, ker še tudi ni mogla naprej izračuniti uspeha nove volitve.
Naši poslanci so zatorej pred volitvijo v obče obljubovali, storiti svojo državljansko dolžuoat, vender so dobili od volilcev letos tako rekoč „carte blancbe" — ko so poslani bili v negotove, za navadnega Človeka nesprevidne razmere.
Državni zbor se tudi danes še ni sešel in vender je slovensko ljudstvo že vzuemirjeoo, ker prihajajo z Dunaja ti ko čudne veBti!
LISTEK.
Rimska kočija.
Kdor se je le kdaj že vozil po naših neukret-nih poštnih kopijah in v njih pretrpel vse muke trdega sedenja, sključenih nog, smrdečega dima in pomanjkanje zraka, premišljeval je gotovo že o tem, ali so bili ljudje vedno tako malo praktični in ali se tudi drugodi poslužujejo tako primitivnih voz. Da obmorskim prebivalcem ni treba takih muk prenašati, to bode vsakemu koj jasno. Kako pa so si Btari ljudje po suhem dalje pomagali, to morda ne bode še vsakemu znano.
Arheologi so dognali, da so se ljudje že v broneni dobi posluževali kočij. Stari Egipčani, Asirci in drugi omikani narodi na vzhodu so rabili vozove in kočije za najraznovrstnejše potrebe gospodarske in vojaške, za prevažanje in potovanje; nikoli pa ne za vožnjo po mestu ali po sprehajališčih. Egipčane so potem posnemali Grki in Grke Rimljani, tako, da se rimske kočije prav malo razločujejo od grških in egipčanskih.
Vender pa so Rimljani v začetku s posebnimi zakoni določili, kdo in kdaj sme rabiti kočije. Dolgo časa so se imele rabiti samo za bogočastne namene in pri javnih svečanostih, posebno pa pri imago-
dobitnib sprevodih. V prvih dveh stoletjih po Kr. neto smeli niti članovi cesarske rodovine rabiti kočij za privatne namene brez dovoljenja senato-vega. Še le proti koncu 11. stoletja bo začela ob-lastva v tem popuščati, ko je c. Septimij Sever (193—211) dovolil svojim namestnikom po pokrajinah, da se smejo posluževati kočij. Od začetka je cesar to dovolil le osebam, ki so bile v njegovem spremstvu in najvišim uradnikom v Rimu, kmalu pa so si tudi senatorji prisvojili to pravico, ker jim je c. Aleksander Sever (222—235) malo pozneje dovolil, da smejo rabiti posrebr njene kočije. In še od sedaj naprej so se le pojedini stanovi in uradne osebe smele posluževati kočij na svojem potovanji, ne pa tudi navadni ljudje, ki seveda tudi stroškov neso zmogli za tako drago potovanje.
Rimljani bo rabili muogovrstoe kočije in vozove. Višji uradniki z naslovom „častiti" (bonorati) so se posluževali dvoprežnih kočij'z imenom „cai-rucaM ali „carucha". Njih glavni del je bil ali po-lokrogli obod ali pa štirioglate neške, v katerih so osebe Bedele. V prvem slučaji stopalo se je v kočijo od zadej in sedelo v njej ob straneh; v drugem slučaji pa je bil uhod od spredej in sedelo se je v zadnjem širšem delu. Zunanje lice oboda ali nešk je bilo z razuimi podobami in ploakastimi kipi nakrašeno. Pod obodom je btla navadno jedna os, pod neškami pa dve in torej so imele rimske ko-
čije po dvoje alt pa po četvero koles. Na obeh koncih osi so bile pričvrščeue različne bronaste glave, da se neso mogla kolesa sneti. Kolesa so imela navadno samo štiri špice, včasih tudi pet ali Šest, redko osem, in so bila z debelimi železnimi obroči okovana. Oje* od debelega in trdega lesa je bilo pod podom nešk pribito, navzgor malo zaokroženo in se je na sprednjo stran vedno bolj tanjšalo. Koncem ojesa je bila zojiet bronasta glava različne oblike, predstavljajoč navadno ali levovo ali pa ov-novo glavo.
Ostanke tako kočije so našli lanskega poletja v Petrovni blizu Jaške na Hrvatskem in ravnatelj deželnega muzeja v Zagrebu, znani arheolog Širne Ljubic, jih je popisal ter narisal v prvi številki letošnjega „Viestnika hrvatskega arkeologičkoga družtva". Železni obroči merijo 90 cm v premeru ter so 4 cm široki in 2 cm debeli. Dve glavni osi sta od brona, vsaka po 300 <jr teške in sta podobni drsalnicam. Glava ojesa se pa še ni našla. Posebno mnogo je nakrasuinskih podob, ki so bile na zunanjem lici oboda ali nešk pribite. V to vrsto spada bronasto poprsje neke moške, precej žilave osebe, potem dve skoro popolnoma jednaki poprsji ženske osebe; jeden bronasti kipič nagega mladeniča; dva po dolgem raztegnjena psička; dve izrezljani koluti in še mnogo drugih obročkov, žrebljev, kapic itd. — Po delu in unanji podobi kipov soditi kočija
verein", katera je nastavila zopet za Slovensko Štajersko Slovencem neprijaznega deželnega šolskega nadzornika itd. itd., — sicer bi gotovo narod slovenski sam začel reagirati proti svojim poslancem isto tako, kakor je vrli češki narod poka/al pri novi volitvi svojo krepko voljo in zdrav razum za svoje interese in za interese vseli drugih avstrijskih slovanskih narodov.
Bog daj našim pridnim in skrbnim poslancem srečno pot na Dunaj, naj se tam krepko združijo med seboj, in naj se kot jeden bliščeč kristal pridružijo potem prijateljem, potem jih bodemo ponosno gledeli, potem pa bodo mogli' izdatno koristiti svojemu ubogemu narodu!
Politični razgled.
Voli«! II <- (Icžclc
V Ljubljani, 20. marca. O notranjem položaji govorijo mnogo vsi listi. Levičarski organi se precej očitno in jasno izražajo in kažejo svojo jezo, da se grof Taaffe ni hotel udati zahtevam vodij te stranke, katera je že mislila, da je prišel nje čas in da bode skoro prišla na krmilo. Dozdaj je to preprečilo korektno zadržanje Poljakov, kateri so nikakor ne naadtlšujejo, da bi preveč u|diva pridobila nemška le v»ca, katera bode pač morala morda še nekaj časa potrpi? t i.
O Mfadovelt iH in njih hlubu trudijo se nemški listi razširjevati raznovrstne nepovoljni vesti, kakor da bi se kazalo že zdaj, da v njem ne bode složnega postopanja. Omenjali smo že zadnjič glasove o ustanovitvi mladočešue kmetske stranke. Zdaj se zopet razširja vest, da namerava poslanec Vašatv osnovati v miadoćeškem državno-zborskem klubu, ki se bode imenoval „Narodni klub", manjšo radikalno skupino, kateri bi pripadali poleg njega še dr Gregr Ed., dr. Ettgel, Ti 1-Ber, Purghart Iti dr. Dyk, katera bi imela zabra-n jeva ti, da ne proderejo zmerneji nazori. Zdi se nam, da so vse te vnsti le bolj „pia desideria". Xa rodno-f/ospod<f rskc stvari, O naroduo-gospndarskih predlogah, ki se bodo predložile prihodnjemu državnemu zboru se čuje, da se bodo tikale podržavljenja gališke Albrehtove železnice, dalje je načrt zakona o preosnovi avstrijskega Llovda in o Dunavski parobrodui družbi. Trgovinska zveza z Nemčijo pa se ne bode mogla predložiti pred, ko v jeseni, ker je vsa stvar se nekako zavlekla in je ugodna rešitev še dvomljiva. Novi tovorni tarif za državne železnice avstrijske pa se ne bode predložil, ker ni potreba, da bi državni zbor razpravi j al o tej reformi.
'Nove ot/crsko-ramutiske železnice.
Te dni podpisala se je od obeh za to delegiranih komisij, ogersko-rumunska železniška konvencija. Dve novi progi Gymes-Palanka soteska in Crvena veža se imata takoj pričeti graditi in dovršiti najdalje v šestih let h. Bržkone pa bodeta že prej gotovi. Kar se tire carinske in mejne službe na Predealski črti, se je določilo, da ostane vse pri dosedanjih običajih.
V n a n. j t* dr/are.
frunvozi in  livrolitiska razstava.
Društvo Parifikih arhitektov odklonilo je m najuljudnejži način poziv Berolinakega društva arhitektov, da bi se francoski arbitekti udeležili Bero-linske umetniške razstave. Ker se je v krogih francoskih slikarjev že prej izvršil preobrat in se je ---
ne more starejša biti od druge polovic III. stoletja.
Pred kočijo našli ho ostanke dveh konj, a o Človeških ostankih ni bilo nikakega sledu. Iz tega se da sklepati, da je kočija na begu ali morda ob ponočnem času na močvirnati kraj zašla in se tam pogrezovati začela, dokler ni s konji vred popolnoma v zemljo zlezla. Kočijaš pa, oziroma osebe, ki so v kočiji sedele, so se fie v pravem času rešile iti iz nevarnosti utekle.
Do seduj se je našlo le še malo ostankov rimskih kočij in njih podobe, katere nam podajajo ilustrovaue zgodoviue, ali katere se prilagajo ar-heologiškiin opisom, posnete so večinoma po slikah, ki se nahajajo na pobarvanih stenah rimskih bivališč. Tako ima tudi najnovejše izdanje „Slovarja grških in rimskih starin", katero ravno sedaj prirejata v Parizu Daremberg iu Sagi to, rimsko vozove in kočije posnete deloma po omenjenih slikah, deloma pa po predstavah na starih novcih in po brasrelievih na slavolokih. Lanskega leta pa so našli na Ogerskem več pristnih ostankov rimskib kočij, ki se zdaj hranijo v Peštaimkem muzeji, in pa, kakor povedano, v Petro vini na Hrvaškem, ki se čuvajo v Zagrebškem muzeji. Iz teh ostankov mogoče nam je sedaj že sestaviti skoro popolno sliko rimske kočije. M. L.
sklenilo po veliki večini ne udeležiti se, se vidi, da potovanje nemške cesarice udove ni imelo za-žeijenega uspeha.
V grški zbornici v Atenah namerava se staviti predlog, da se dvigne proti Trikupisu zatožba ter ga pokliče pred državno sodišče.
Jiismarcko va k and i dat ur a. Nacijonalno-libetalni krogi prigovarjajo Bis-inarcku, naj se odpove kandidaturi, da se izogne mogočemu porazu. Mogoče bi bilo, da bi Bismarck utegnil priti v ožjo volitev z kandidatom socijalno-demokratične stranke.
Kdo bode TFindhomtou naslednik v vodstvu katoliške stranke ua Nemškem, o tem se živahno razpravlja po nemških novinah. Imenujejo se razna imena, a teško bode nadomestiti starega parlamentarca, ki je užival splošno eislanje celo od i asprotnikov svojih.
Pravda proti Livraahiju, glasovitemu načelniku italijanske policije v Masavi, katerega so ujeli v Luganu, in katerega izročitev je zahtevala italijanska vlada, pričela se bode početkom bodočega meseca. Zatoženih je kacib 20 oseb, j)rič je nad <30. Trgovci Musaa-el-Akkad, Kau-tibay Hamed in Sadi, ki so bili obsojeni zarad veleUdajStva in so zdaj bili zaprti v državni ječi v Nisidi pri Neapolji, došli so že v Masavo, da bodo zaslišani kot priče v pravdi proti Livraghiju in njegovim pomagačem. Nadejati se je, da bode Švicarska vlada izročila zločinca brez ugovora.
O krrarl ttatnosotibi ti Nen<-Orleansa, o kateri smo že poročali telegrutičuo, se poročajo naslednje podrobnosti: Pred nekaterimi meseci bil je umorjen policijski direktor New-Orleanski, He-uesey, kakor se je govorilo, na povelje neke tajne družbo „Maffia", katere člani so bili Sicilianci, naseljeni v New-Ofleausu. Ta umor prouzročil je strašno razburjenost proti vsem Italijanom. Mnogu je bilo zaprtih in toženih zarad umora. Ko so pa porotniki oprostili šest zatožencev, o treh pa se neso mogli sjediniti o obsodbi, zbudilo je to grozno nevoljo mej prebivalstvom, katero je mislilo, da so za toženci krivi. Napadla je ua tisoče broječa množica ječo, streljala v jetuiške celice, dokler ui ležalo 10 Italijanov v krvi. Dva so izvlekli in obesili na svetiInicah, ter potem streljali v njih trupla. Nekatere ustreljenih obesili so pozneje na svetilnicab. V mestu je bila gro/na razburjenost in Čuli so se pogosto klici: „Smrt vsem Italijanom." Mej izgledni ki bilo je mnogo odličnih oaob, odvetnikov, zdrav nikov, trgovcev, uradnikov itd. Vsega skup bilo je umorjenih 12 v jetniŠnici zaprtih Italijanov. Italijanski konzul uložil je živahno pritožbo pri guvernerji ter zahteval, da b6 energično kaznujejo oni, ki so zakrivili to klanje oproščenih italijanskih zatožencev. Ni še znano, kaj bode storil guverner o tej zadevi.
Pravda Einspieler-Foresti.
Iz Celovca, 15. marca.
(Dalje.)
Zdaj se zasliši tožnik g. župnik Einspieler kot priča.
Predsednik: ,. Katerega leta ste prišli v Podklošter ?
Einspieler: „Leta 1888.11
Predsednik: ,,Ali je res, da je bil pred Vašim prihodom Podkloštrotn mir in pokoj, in da so bili vsi ljudje ene misli?"
Einspieler: ,,To ni res. Vedno sta bili dve stranki, župniku Inckotu so še jedenkrat okna pobili. Pri neki volitvi so konservativci celo zmagali. Sploh pa tudi za mojega bivanja Pudloštrom ni bilo takega nemira. Le ob času volitev so bili dahovi nekaj razburjeni. Ni res, da sem koga Ščuval ; vedno sem se držal postave. Iz prižnice nisem o volitvah nič govoril, samo pastirski list sem prebral, kakor mi je bilo ukazano."
Predsednik: „Ali ste res pod policijskim nadzorstvom in zakaj?"
Einspieler: „Zavoljo nedolžnega telegrama, v katerem smo škofu Strossmajerju iz Ljubljane čestitali (srečo voščili) in na katerega sem se jaz podpisal Jaz ne verujem, kar se Strossmajerju očita, da ne bi bil prijatelj cesarja ali AvHtrije, zato se mi ni nič hudega zdelo, tak telegram podpisati."
Nadalje priča pove, da tisti, pri katerih jo Porasti pozvedoval, kakor župan Grum, notar Itai-ner itd., sami niso bili takrat na Danielovem vrtu, torej tudi ne morejo pričati nič, kaj se je godilo. Priča pove, da se je prepir že prej začel prej ko je on t je prišel. Priča pojasni še marsikatero drugo reč. Zlasti se čudi, da se mu podtika toliko „ščuvanja". V svoji občini ui druzega storil, ko da je slovenskim volilcem rekel: „Le pridite vsi k volitvi!" Da je bil na dveh političnih shodih Velikovškega okraja, to vender ne bo nič hudega, ker je deželni poslauec tistega okraja in mora vender svojim volilcem poročati, kaj so v zboru godi. Da se je pa tudi drugih Bhodov udeležil, to jo naravno, ker je predsednik političnega društva, ki zboruje zdaj tu, zdaj tam.
Dr. Porzer: „Ai ste zavolj politične agitacije že kako večjo kazen dobili?"
Einspieler: „Ne*.
Dr. Porzer: „Če bi bil gospod Einspieler is tako grozen hujskač in nemirnež, kakor piše Foreati v svoj ih listih, potem bi ga bila gotovo že kaka oblast prijela in kaznovala."
Predsednik: Ali je res, da ste rekli: „Dokler so ti nemški psi tukaj, se ne bo pelo. Vsi smo tako dobre volje, samo en par jih je takih, ki nista vredna, da ju zemlja nosi. Naj se pogrez-neta, kjer stojita.1*
Einspieler:  „Tega  nikoli nisem govoril."
Predsednik: „Pri Ulbingovi pravdi ste pa vender na pol priznal', da ste morda kaj tacega rekli, — tako se glasi v zapisniku.'1
Einspieler: „Potem se ni prav zapisalo, kar sem govoril. Jaz sem takrat le rekel, da sem morda svojo nevoljo izrazil nad nepokojneži, ne pa da sem tuke besede govoril."
Predsednik: ,,Zapisniki so uradni akti, katerih veljavo uihče ne sme ovreči,'*
Dr. Porzer: ,,Ali se ni pela neka pesem, katere tekst (besede) bi bila lahko natakarica narobe razumela? 1
Einspieler: „Pela se je pesem ,,Hej Slovenci'', ki pravi na konci: ,,Črna zemlja naj po-grezne tega, kdor odpade.'1
Dr. Por06t; ,,Tedaj je mogoče, da je natakarica le te besede peti slišala."
Zagovornik dr. Abuja upraša pričo, kolikokrat je šel ia Podkloštra na volilne shode? Tudi ga upraša, ali je on (Einspieler) voditelj koroških Slovencev? (Povej nam, ali si ti kralj Judov? — Op. poroč.) Tudi ga upraša, če on ,,Miru pišu in zakaj da vsprejema take članke, ki liberalcem očitajo, da so nasprotniki vere?
Einspieler; „Mislim, da na taka vprašanja nisem dolžen odgovarjati."
Dr. Porzer: ,.Današnja obravnava ni zato, da bi moral g. Einspieler svojo politiko zagovarjati, ampak Foresti naj se zagovarja, zakaj je Eiu-spielerja v listu razžahl."
Foresti: „Emspieler naj rajši oznanjuje krščansko ljubezen."
Predsednik:   „Vi nemate nič vmes govo-
viti!"
Predsednik omeni, da bosta zdaj zaslišana župan Grum iu notar Rainer
Dr. Porzer: ,,Jaz predlagam, da ta dva ne smeta priseči, ker sta nekako sokriva, ker sta Foresti ju dala tiste podatke, na katerih podlagi je pisal tožene članke. Da sta sokriva je jasno, ker je bila iz začetka tudi zoper nju tožba uložena, pa se je umaknila iz uzroka, ki semkaj ne spada.'*
Dr. Abuja: .,Jaz pa predlagam, da prise-žeta, ker s tožbo nimata nič več opraviti; zatožba proti njima se fe umaknila."
Sodišče razsodi, da Grum in Rainer ne priseže ta. (DaU° prih.)
Domače stvari.
— (Pogreb deželnega glavarja dr. P o k 1 u k a r j a.) Včeraj zagiebli Brno deželnega glavarja iz prave kmetske korenine z izredno častjo. Pogrebni sprevod bil je velikansk. Že k odru in pozneje h krsti vrvela je neštevilua množina tukajšnjega ljudstva, a včeraj dohajali so ljudje z dežele v velikem številu. Mej njimi mnogo županov in odbornikov, tako iz Kranja, Radovljice, Gorjau i. t. d., i. t. d. Proti l|35. uri pričelo se je izredno gibanje občinstva po ulicah in trgih. Plinove svetilke prižgale ho se pri belem dnevu na čast državnemu poslancu Ljubljanskega mesta iu deželnemu glavarju in povsod, koder je imel iti sprevod, zbralo se je na tisoče občinstva. Največja je bila gneča na mestnem in stolnem trgu, ob Frančiškanskem mostu, ua Marijinem trgu i u na Dunajski cesti, tako, da je mestno redarstvo, katero je bilo v paradi, imelo jako mnogo posla, da je vzdržavalo red, a svojo nalogo častno resilo. Sprevod pričel se je pred deželnim dvorcem, kjer so po blagoslovljenji združeni pevci »Glasbene Matica" in „Slaven" odpeli impozantni zbor »Blagor mu" in pomikal se je od deželnega dvorca skoz GosjiodBke ulice, Turjaški trg, Ćevljaraku ulice, Prešernov trg, Ilradickijev most in mestni trg v stolno cerkev, kjer je truplo blagoslovil kuezoškof dr. Misija. Na čelu korakalo je gasilno društvo Ljubljansko, kateremu je poveljeval oddelka načelnik g. Josip Gerber, za njim deputacija Postojiuskega gasilnega društva s krasno zastavo, na čelu poveljuik g. Petrič, potem deputacije gasilnih društev z Viča Gline, Št. Vida, Lukovice in gasilno društvo iz Spoduje Šiške pod poveljstvom g. J. C. JuvanČiea Za razpelom pridružil se je Lichtenturuov zavod, poleg njega zavod za odgojitev poslov, učenci iz Marijanišča, Katoliško rokodelsko društvo z zastavo, gojeuci Alojzijevišča pod vodstvom profesorja Zupana, omlu bivajoči bogoslovci, „Sokol" Ljubljanski z zastavo, deputacija „Narodne čitalnice Ljubljanske" z zastavo, Pevsko društvo „Slavec" z zastavo, Čitalnica iz Planine z zastavo, Bralno dru*
štvo iz Gorjao z zastavo, Čitalnica iz Spodnje Šiške z zastavo, Čitalnica z Viča, Katoliško rokodelsko društvo iz Št Vida z zastavo. Za temi nosil je Član Doberletovega zavoda na črni blazini red železne krone, potem vrstili so se oo. frančiškani, gg. bogoalovci, za njimi preuzvišeni knezoškof dr. M is si a v črnem pluvijalu, v spremstvu kanonikov gg. Kulavica in Flisa. Krsto nosili so iz dvorca do stolne cerkve Doberletovi Blužniki, za njo so se vrstili sorodniki, deželni in državni poslanci, njim na čelu deželnega glavarja namestnik baron Apfaltreru z vsemi deželnimi odborniki, kanoniki Ljubljanski, tukajšnji jezuitje, deželni uradniki, generalni major pl. Schilhavsky-Bahn-brUek s svojim adjuta-utom, deželnega finančnega ravnateljstva načelnik g. dvorni svetnik Plah ky s finaučnimi uradniki, vodja tabače tovarne gospod Pajer z velikim Številom uradnikov, deželnega sodišča predsednik g. Ko če var z deželnega sodišča svetniki in uradniki državnega pravduištva, pod predsednik trgovske zbornice g. J. Perdan s trg. zbornice svetniki, župan Grassolli m podžupan V. Petričič z mestnimi odborniki in uradniki, častniki 17. pefipolka na čelu jim polkovnik pl. Ga« ribo ld i in drugi častniki, predsednik nota tske komore tir. Zupaneo z mnogimi notarji, Ljubljanski advokatje, mestni župniki in mnoga duhovnikov z dežele, zastopniki kranjske hranilnice, mnoge deputacije občinskih zastopov, mej njimi dr Pozni k iz Kudolfovegn Itd., in cela dolga vrsta najodličnejših dam iz prvih rodbin Ljubljanskih. V stolni Cerkvi je zopet blago dovljenje trupla, potem pa je združeni pevski zbor zapel Grbičev žalni zbor. Potem prevzel je vodstvo sprevoda stidni prost dr. Klo-iutar. V sv. Krištofa cerkvi se je truplo raujcega deželnega glavarja zopet blagoslovilo, potem pa za-greblo v družinsko rakov Blazuikovo. Združeni zbor je še jako ganljivo žalostinko „Nad zvezdami* zapel iu sprevod bil je končan malo prt d 7. uro z. ečer.
— (Crna masaža pokojnim dr. Poki ukarjem) bila je danes dopoludne ob 10. uri v stolni cerkvi. Prisotna je bila vsa obitelj, stolni kapitel, dež. predsednik baron \Vinkler z mnogimi uradniki, državni in deželni poslanci, deželni odborniki i. t. d. in mnogo občinstva.
— (Na krsto pokojnega d r. P o k 1 u -kurja položili ho vence:) Trgovska in obrtna zbornica — svojemu predsedniku. Zadnjii pozdrav — cestni odbor Ligaški. Z vesten ii prijatelju — r 1-bina Pleško Pakič. Kanonik Klim. Komisija za pogozdovanje Kraaa — vejecenjenemu predsedniku. Državni poslane — svojemu tovarišu. Volezasluž-nemu deželnemu glavarju iu prijatelju — deželni predsednik. Mestna občina Kamniška — svojemu bivšemu poslancu. Slovensko delavsko pevsko društvo ,,Slavec". Familie Hiiuigse.hinied Matica Slovenska. (J. kr. kmetlJBka družba — svojemu častnemu članu. Občina Bled — v sožaljenje d žel-neniu glavarju. Ljubljanska Čitalnica — svojemu članu. Dem UnvergesBlichen — die Schuiigerinen. Briit in sestre — dragemu bratu. Deželni odbor kranjski. Mestna občina Ljubljanska — svojemu državnemu poslancu. Muruik — prijatelju Deželni urudniki — ljubljenemu glavarju. Deželnega zbora kranjskega narodni poslanci — tovarišu. Kranjsko obrtno društvo. Močvirski odbor — svojemu odborniku. Telovadno društvo „Sokol" — svojemu nepo zabljivoimi članu Osebje BInzuikove tiskarni1. .Janko Kersnik. Kmetijska šola na Dolenjskem. Die deutsch* liberalen — Landtagsabgeordneteu z modro rumenim trakom". Staremu prijatelju, uzornomu rodoljubu — Rodbina PIV i fer. Vsi vmei so bili jako lepi, in dokaz napredka   na ib  domačih   v tiiarjov.
— (Volilna agitacija.) Gospodu pri „Slovencu* se, kakor je videti, grozno jezi, da so se nekateri odličui meščani in zaslužni narodnjaki ]>re-drznili imeti svoje mnenje, ter se pri čanu brigajo za volilno agitacijo in ne trobijo, kar slepo v „Slo-venčev" rog. Prav po načinu židovskih „rovolver-Žu m.list'.iv- napadajo take narodnjuke s hinavskim pristavkom, se li bodo s tem prikupili svojim ku-povalcera, — kar kaže jasno, da hote s tem tero-rizovati dotičnike in jih materij elno oškodovati. Bodo li a tem skrajno podlim načinom dosegli svoj namen o tem dvomimo. Povdarjamo Se jedenkrat, da naši agitatorji postopajo pošteno, kar se ne more baš trditi o nasprotnikih, ki so pri lanskih volitvah prišli celo v kolizijo s kazenskim zakonom. To naj si dobro zapamti jo!
. uu'HuJbiJ j? o boi m »c.,        m «iiiuta<Li
— (Gg. okrajne sodnike) vzlasti one, ki so pri zadnjih volitvah stali za kandidata kat. pol. društva, usojamo se opozarjati na listek „kandidat" priobčen v „Slovencu" z dne 18. t. ra. — Primeren odgovor listu in njegovi stranki jim ne bode težak. —
— (Tudi p ob o ž no s t k a-I i?) Nekatere fanatične čestilke glasovitega petršilčka v vseh juhah, kapelana Kalana, po njihovem jedino pravega zaščitnika vere na Kranjskem, sklenile so baje, da vsled imenovanja novega župnika Trnovske fare, prestopijo v krivo vero, češ, ker se je prezrl pri oddaji župnije njihov junak od strani mestnega magistrata Ljubljanskega. Strah in groza, pa menda vendar ne hočejo pristopiti v pravoslavje ? Da se velika večina modrejših in trezno mislečih faranov tacemu, bi skoraj rekli blaznemu početju nasproti nahaja v odločnem odporu, se hvala Bogu umeie f^amo po sebi.
(Slovensko gledišče) V nedeljo dne 22. t. m. predstavljala se bode gra s petjem: „M a t e r i u blagoslov ali nova Choncho n." S to predstavo poslovi se Dramatično društvo od občinstva za letošnjo glediško dobo ua dostojen način. Igra je lepa, in vse osobe nastopijo v finih, novih kostumih. Tudi nam je omeniti, da je naš občeznani skladatelj g. Anton Foer s ter zložil na vabilo Dramatičnega društva dva komada, in Rieer p. uefti, ki jo poje Chonchon v začetku drugega Jejanja, ter moški zbor, ki ga pojo Savojci v petem dejanji, ko vruivši se iz Pariza prihajajo v svojo drago savojško domovino, ter jo srčno pozdravljajo. Ostaie tdeke ostane|o, kakor se pojo oavadno.
i— (Šolski koilCett,) priredi „Glas bena Matica" v Ljubljani z gojenci glasbene šole v soboto, 21. dno marca 1891. I , v redutui dvorani zvečer ob 7. uri. Vspored ima naslednji: 1. W. Mozart: Ouvertura iz opere „Unos iz Se-rajia"; svira orkester Matičine glasbene šole. 2. B. Smetana: „Veltava" j simfonična skladba za klavir; čveteroročuo igrata gospica Iv. Meden in gospod Vid. Ravnikar. 3. A. Nedved: „Dijaška", moški zbor s tenor-samospevom; poje otoški zbor Matičine glasbene šole iu g. J. Pavšek. 4. Amh. Thomas : Romance iz opere „Mignon" j poje gospica F. Ver-hunc s spremljevanjem na klavirji. 5. A. Vivaldi: „Sonata" (Praeludija in Capprieio, Corrente i n Giga) ta gosli m klavir; svrata g K. Pertl in »ospica Ana Luk man. 6. Ant. ilubiusteiu: „ Kusalka", žeuski zbor z alt- samospevom in s spremijevanjem na klavirji; poje ženski zbor Matičine glasbene šole, samospev gospica Fr. Ver nune. 7. a) P. J. Čaj kovsky: „ Vaiček1*, B. Smetana: „Slepička", i/ čeških plesov, igra na klavirji gospica Jos. Čeiešuik. 8. Mendelssohu Bart.: Uvodni zbor iz oratorija: „Athalija", mešan zbor s samospevi, s spremljevanjem šolskega orkestra in klavirja: poje mešan zbor Matičine glasbene šole, samospeve pojo gospice : Fr. Ve rli u nc, Alb. Sar k i u M. Moos. Ust o p je brezplačen. V pokritje t roško v vspreje-m a 1 i s e b o d o z v e č e r p r i blagajni hvaležno radovoljni doneski. N.i koncert vabi najul-ud-neje vse člaue „Glasbene Matice" in druži h narodnih društev odbor.
— (Naš rojak g. dr. Šavs) imenovan je c. in kr. nadzdravnikem in premeščen v Galicijo, v K rakovo.
— (Naš koroški rojak) bivši „Triglavan* gosp. dr. Josip Treiber imenovan je c. in kr. nadzornikom in premeščen iz Gradca v Dubrovnik. V Gradei bivajoči Slovani, osobito Slovenci — „Triglav:« ni" bodo ljubega prijatelja in vrlega narodnjaka „iz tužnega Korotana" jako teško pogrešali. Da mu cvete sreča na bratskem jugu ! — Doktorjem prava promoviran je bil 18. t. in. na Graškem vseučilišči g. F. Kosina, starosta Dolenjskega „Sokola". — Doktor vsega zdravilstva promoviran je bil dne 18. t. m. na Graškem vseučilišči g. Nikola Žy bo rs k i, rodom iz Oseka, slovenskim velikošol-cem drug prijatelj in vrl zastopnik hrvatsko-sloven-Hkega pobratimstva.
— (Šolski koncert „ Glasbene Matice".) Opozarjamo še jedenkrat našo občinstvo na zauimivi vspored tega koncerta, ki ga priobčujemo na drugem mestu. Nadejamo se, da se bodo občinstvo odzvalo prav mnogobrojno, ter z radovoljnimi doneski pripomoglo, da „Glasbena Matica" jiokrije stroške, katere ji prizadeva prireditev tega zares lepega koncerta.-----—.....*   mm "
— (Slovensko gledališče). Včeranja predstava bila je le srednje dobro obiskana, kar je povsem naravno. Da ni dram. društvo izgubilo poslednji čas že nekaj za predstave ugodnih dni, rekli bi, da je bilo umesteno opustiti tudi včeranjo predstavo in preložiti jo, ker je bito pričakovati, da ne bode mogla biti dobro obiskana, kakor bi bila sicer v normalnih razmerah. O igri sami ne bodemo izgubljali mnogo besed. Bi chnfeiferica in njena sentimentalno idealistična dramatiška muza. ki je navduševala nas, ko smo bili še mladici, kaže se nam danes v vsej svoji pomaukljivosti. Naša doba se ne ogreva več. za proizvode one dobe, ki jo Nemci sami imenujejo „Sehmachtfetzen-periodo", kazalo bi torej, da nam tudi dram. društvo le na redko podaje take zastarele proizvode, f*e že mori biti. Igralo se je povsem prav izborno in je občinstvo opetovano prav živahno izražavalo svoje odobravanje izbornd igri naših igralnih moči. V prvi vrsti je imenovati g. Bo rš tn i k o v e - Z v o n a r j e v e in g. Danila. Prva bila je v raznih situacijah svojo težavne, od pisateljice nekako zmedeno risane uloge jtrav izborna kakor .selej. G. Danilo podal je v „Sokol - Tonetu" prav dobro napelo podobo ponosnega Bohinjca, in se je varoval, kolikor mogoče pretiranega seutimen-talizma, kar mu baš v tej igri šteiemo Se bolj v zaslugo. Zeleh bi vedno, da bi vsi moški igralci bili tako gotovi BVojtu ulog, kakor jo bil on včeraj, ker le potem da ae igrati dobro in gladko, (i N igri nova je prav dobro pogodila svojo ulogo in bila jako simpatičnu. (J. Vero v še k ugajal nam je v uiotti trdega gorenjskega kmeta in mu moramo priznati, da prav lepo napreduje in pe kaže uedepolen naslednik Koceljev y tacih uloga.i. Posebno imenovane je obeiustvn večkrat odlikovalo z živahnim odobravanjem. Gg. Borštnik, Perdan, Sršen in Lovšin izvršili so svoje uloge v popolno /udo-voljnost. Prav dobri v maski iu v igri starejih dveh Ženskih ulog bili sta g. Danilova in g. Slavce va, kar je treba priznati posebno, ker i»aš v tej .stroki je tn ba velike požrtvovalnosti od mladih naših igralk. Manjše uloge v enscmhlih bile so vse dobre in smemo predstavo glede izvrševanja igre jiiište-vati mej bolje uspele letošnje saisono, navzlic gori navedeni naši misli 0 igri sami. —i.
— (Preme m ha v posesti.) Jevčevo hišo na Žabjaku kupil je g. Štefan K 1 u n za 3550 gld.
— (Podružnica m v. Cirila in Metoda) v Novem mestu ima svoj občni letni zbor '23. t m« zvečer v poslopji „Nar>» inega doma".
— (Požarno hrambo) ustanovili so v Gradcu poleg Podzemlja na Dolenjskem. Načelnik ji je g. M. Mace le; tajnik župan g. J. S t i |» a n i č , blagajnik g. ,1. Muru. Članov šteje okolu 40.
— (Nezgoda.) Včerajšnji gorenjski vlak vrgel je pri Otočah .Metnoga otroka s tiru, da je pal v vodo. Vlak so takoj ustavili, a otrok bil jo že mrtev.
— (Društvo za 01 ep ž a v a n j e trga in okolice) osnovalo se je v Cerknici. V prvi vrsti bode društvo skrbelo za nasajevaujo drevoredov. Pričelo bode svojo delavnost s tem, da bode dalo nasaditi lipov drevored na .stari cesti i/. Rakeka v (lerknioo.
— (Nesreča) Pretekli teden dogodila se |e v Idriji v tamošnii erarieni žagi za desko nesre. a. Dvanajstletni dečko Janez Brumen prišel je nabirati žaganje. Mej tem, da mu je nek delavec polnil košarico, prišel je dečko preblizo cirkuhtrni pili. ki ga je tako hudo poškodovala, da je četrt ure pozneje umrl vsled teških ran.
Telegrami   Slovenskemu Narodu":
Zader 19. marca. V mostni skupini Splet-Dubrovnik-Kotor dobil dosedanji hrvatski poslanec Borčić 793, italijansko-srbski kompromisni kandidat Matijevič 764 glasov. Današnji volitvi v trgovskih zbornicah bili sta za izid odločilni.
RilIL 19. marca. Pogrebni sprevod Napoleonov bil slovesen. Ceste prepolne. V stolni cerkvi bilo blagoslovljenje upričo prinčev in dostojanstvenikov. Potem krenil sprevod proti kolodvoru.
Hamburg 19. marca, „llamburgischer Correspondent" zanikava vest, da bi se ruskih interesov zastop v Bolgarski v kratkem na-mestu Nemčije izročil Francoski.
Carigrad 19. marca. Zia-bej, doslej v Kunu, imenovan veleposlanikom.
Buenos Ayres 19. marca. General Mitre se je povrnil in bil oduševljeno vsprejet.
Mitre formalno proglašen kandidatom za predsedstvo. Stranki Rocca in Mitre sta se poravnali.
Dunaj 20. marca. Cesar podelil ravnatelju učiteljišča Ljubljanskega, Hrovatu, naslov šolskega nadzornika
Berolin 20. marca. „National-Zeitung" objavlja kot avtentično, da je tast Botticher-jev pred šestimi leti prišel v finančno zadrego. Botticher, dasi neprizadet, ponudil je takrat svojo ostavko, katero pa je cesar odklonil. Cesar poravnal je vso zadevo iz svojega in ni bil Welfski zaklad pri tem nič prizadet. Sedanji cesar, katerega so o tem obvestili, ra-gotovil je BOtticherja svojega polnega zaupanja.
Razne vesti.
* (Zdravljenje b Kochovo mezgo) se je v Dunajski bolnici in na kliniki popolnoma opustilo, ker se je pokazalo, da je brezvspešno. Prvi je bil prof. Weiolechner, Sa njim so profesorji Red-tenbacber, Scholz, Drasche in Scbrotter opustili to zdravljenje. Zadnji bodo izročil najvišjemu zdravstvenemu svetu jako neugodno poročilo. Na ujegovi kliniki poskuša se že kacib 14 dni Liebreichov kantaridin, dozdaj brez vidnega uspeha.
* (S c k I i e m a n n o v spomenik). Pod pokroviteljstvom meklenburško - šverinskega velikega vojvode Bestavil Be je odbor, kateri bode zbiral potrebne novce, da se postavi Schliemannu spomenik rh sicer v rojstnem  njegovem  mestu v Neubuchau.
* (Hitra smrt). Neki madžarski dečko prišel je na vojaški nabor v Lipto-Szent - Mikloš ter ondu pijančeval po krčmah. Stavil je z nekeini cigani, da izpije liter žganja na jeden dušek; izpil ga je res. a zgrudil Be je na mestu — mrtev.
* (Parobrod se je utopil). Angleški parobrod BBay of Panama", na katerem je bilo 163 potnikov, 30 mornurjev in kapitanova rodbina, žena in 3 otroci, razbil bo je blizu Hastingsa, na vožnji v Hamburg Voda plusknila je s tako silo v raz-poklino, da se je parobrod potopil v 5 minutah, in ni bilo moč spustiti rešilmh čolnov. Vsi popotniki in pomorščaki, kakor tudi kapitan in njegova rodbina so poginili v valovih.
Piecoli-jeva esenca za želodec
jo /.i■ I• m 11■ i• krepčujoće, razinehćujoče, zlato žilo (hemoroVde) in gliste odpravljajoče zdravilno sredstvo. Steklenica 10 kr.    2 (ho-12)
! „ljmjmi mr
M t t k I I i «
■a vnc j£l<l. tAlO ; x« pol leti*
gld. 3,80; m četrt letu glil. l.lff. j
'jft & - -- ru+r-i       ru.re       t<j,e>i-c: ---t*i &t
Tujci :
18. luarclja.
Pri MmIIči : Etcli, Felden, H-ller, Meyer, Alnioalino, Schacherl, Schegt*r, Feldman z Dnnaja. — Janka, Leskovic, Kulu p iz Koćavja. — Spiltnan iz Itudolfovega. — BrerKr iz Varaidma. — VVenman iz Peeuha. — 1'lantan iz Radovljice. — Langliot pl. Keichvvald s anprogp iz Gradca. — i'.or* iz Trsta. — Beer iz VVsetina. — Čerych » soprogo iz Mitrovic.
Pri .Slonu: Stnrzeis, Singer, Galic, Gottlieb, Sinek, Griinwald. LOb, Matteru, Fucha, Bttchler z Dunaja. — Atftar, Griin«r iz Gradca. — Jenč iz Pulja. — Vogler \/ Istri je. — Wak»ny iz Litije. — VVoIrab I/ Prage. — Vido i/. Trsta. — Altinan \t Budimpešte. — (iuiger s soprogo iz KrSkega. — Simonieh z Reke.
I ini H  so «   LJubljani :
18. marci j n: Jakob (Jot in-t n, krojač. 21 let, Ulice mi Grad St. 1*2, za jetiko. — Gafipur Hizjak, mestni ubog, 77 let, Kar!ovsk>i r.eMta št. 7, zn gauKrauuoin.
1'.'. marcija: Viktor Oražeiu, pleskarjev sin, 8,'/i leta, sv. Piitra cesta St. 35, i& b<>ijastjo. — Alojzija Utrl, fli-vilja, 41 let, Plorijanske ulice at  32, za jetiko.
20. marcija: Katra Ljubic, delavka, 19 let, Ilradeo kega vas št. 20, za jetiko.
V deželni bolnici:
17. maicija: France Lapajne, gostaoev sin, 17 let, za jetiko.
18. marcija:   France   Gostinčar,  ćrevljar, 48 let, zb
jetiko.
Meteorologično poročilo.
a <s O	Čas opa-EOVanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
S L-<* S oš	7. zjutraj. 2. popol. 9.zvoćer	7i58*7 min. 71114 mm 7;(2'.ri rib.	m)0 C 12 0° 0 8 4° C	si. jzh. si. jzh. si. jzh.	obl. obl. obl.	! 060 mm. dežja.
	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7274 mm. 7-^-7 mm. 720*5 mm.	8-7° C 18 0° C 7-6« G	si. jzh. si. jzh. s! jzh.	obl. jasno jasno	Q 80*, dežja.
■'Oferljiif tre^k« 12. marca.
V Brnu:        61,     78,     32,     39, 9.
ID-u-riaoslra, borza
doc 20. marca t. 1.
(izvirno telegra66uo pore čilo.)
včeraj — danea
Papirna renta.....gld. 92 60 — gl.l. 92'65
Srebrna renta.....„     92 4*> —   . 92 65
Zlata renta......,   111-55 —   B 111-25
5°/0 uiarcua renta ....     „   102 — —   „ 10195
Akcijo narodne banke   .   .     „   983-— —   „ 986 —
Kreditne ahcije.....                      „   311-— —   „ 310-50
London.......                                 „   115'40 —   , 115 55
Srebro........                                   „ —   n    —•—
Napol.........                                     „      9-1 i _   „■     9 16'/,
C. kr. oekini ......     .      :»44 —   . f)-44
Nt 'in sk i * marke......S6-65 —    „ 56-70
4°/0 državne srečke iz I. 1854      250 gld. 131 gld. 75 kr.
Državne srečke iz 1. 1864             100   , 179 „   60 „
8gerska zlata renta 4°/0....... 105 „   50 .
gerska papirna renta 5«/0 ...... 101 ,   15 .
Dunava reg. srečko 6°/0   .   .   .    100 gld. 120 ,   50 ,
Zomlj. obč. avstr. 4,/I70 zlati zast. listi .   . 113 „   40 „
Kreditne sfočke......100 jrld. 185 ,   25 ,
ove srečke.....                           10   „ 20 „   75 „
Akcije anglo-avstr. banke   .   .     120   , 167 ,   4') u
Trainw»y-dniAt. volj. 170 gld. a. v.   .   .   . — n   — ,
Št. 351.
ALOJZIJ LENČEK
(prejo J. SCHLAFFER)
v Ljubljani, na šent Jakobskem trgu
priporoča po iLitjiiižjl o o nI
velikansko peso, večno CLuzerner) in domačo deteljo, mnogovrstna ter zanesljivo kaljiva semena za vrte in travnike. mv)
ki je preskusen kurjač, vaprejme se takoj.
Pojasnila se dajejo v pisarni tovarne za
barvarski les, Frana Josipa cesta št. 5,
pri tleh. (227—1)
3- Z ^ 1 3- S-
(221)
Srednja temperatura 8-8« i u 9-8* za 53' iu 6 2° nad nor tnalom.
m
Za zagotovljenje drv za c. in kr. čete in zavode postaje Celovec s St. Petrom vred za čas od 1. dne septembra 1891 do konca avgusta 1892
bodo pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem maga-
cinu v Gelovci
dne 3. aprila 1891, dopoludne ob 10. uri
javna obravnava s pismenimi ponudbami, izključivši brzojavne ponudbe.
1. Približna potrebščina je mesečno, in sicer:
po letu  100 iw8 mehkih ali   66 w3 trdih ) , „  zimi 400 m»     „       „   266 m8    ,     | '* Torej- je treba na leto 3000 w8 mehkih ali 2000 m9 trdili drv.
2. Drva imajo se zakupnim potom loco Celovec oddajati c. in kr. četam in zavodom in se bode erarično drvišče v magaclnskem etablissementu za 18 gld. letne najemščiue za dobo zakupa v porabo prepustilo onemu, ki dobi zakup.
3. Ponudbe, ki morajo imeti kolek za 50 kr., napravljene po formularji, ki je raz-po'ožen pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Celovci, zapečatene in s 5odstotno varščino, katero mora oni, ki dobi zalaganje, pozneje povišati na 10 odstotno kavcijo, oddati se morajo vsaj do lO. ure <fto;>olii<tiie gori omenjenega dne obravnavni komisiji. Na pozneje ali brzojavnim potom došle ponudbe in na ponudbe, ki neso napravljene po razglašenih pogojih, se ne bode oziralo. Ko bi se v kaki ponudbi nastavek cene v številkah ne ujemal z onim v pismenih, se bode nastavek v pismenih zmatral za pravi.
4. Podjetniki, ki c. in kr. vojaškemu preskrbovalnemu magacinu v Celovci neso osebno znani, morajo preskrbeti spričevalo trgovske in obrtne zhornice, oziroma taki obrtovalci, ki nemajo tvrdke, spričevalo pristojnega političnega oblastva prve instance o njih solidnosti in zalagalni zmožnosti v obsegu ponujanega podjetja. To spričevalo pa mora biti najnovejšega datuma in doiti na prošnjo stranke potom imenovane trgovske zbornice (političnega oblastva) vsaj na dan pred obravnavo pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Celovci. Posledice kake morebitne zamude vsekako zadevajo le stranko.
5. Občine so ulaganja varščine in kavcije vsekako oproščene in se ravno tako kakor kmetijska društva opozarjajo na to zalaganje drv. Te imajo proti drugim podjetnikom pri jednakih ponudbah prednost.
6. Ponudbe, ki obsegajo krajšo zavezanost, nego 14 dnij, se zavrnejo.
7. Zastran prepeljavanja drv v konkurenčni kraj Št. Peter se po članu XVII. zvezka pogojev imajo staviti posebne ponudbe, ker se bode sicer zmatralo, da je prevažanje že obseženo v zahtevanih cenah. Pri jednakih ponudbah za prupeljavo ima oni, ki je dobil zalaganje, prednost.
8. Drva se oddajajo četam začetkom in v sredi vsacega meseca.
9. Ponudniki odrek6 se glede izjave vojne uprave p vsprejetji ponudb spoln^nju v §. 862 obč. drž. zak. in v Članih 318 in 319 avstrijskega trg. zak. določenih obrokov glede* vsprejetja obljub in ponudeb.
10. Natančneji pogoji in ponudbeni uzorci se lahko pregledajo slednji dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludne pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Celovci, kjer je za to obravnavo v dveh jednakih listinah napravljeni zvezek pogojev ddo. v Celovci dne 16. marca 1891 iu od katerega se dobe tiskani izvodi proti plačilu štirih (4) krajcarjev za tiskano p61o, oziroma pošljejo tudi po pošti.
11. V ponudbi se ima izrecno izjaviti, da se ponudnik podvrže pogojem poprej navedenega zvezka pogojev.
12. Za zgoraj navedeno množino drv se vsprejemajo tudi ponudbe na dopošiljatev v oskrbovalni magacin v Celovci. Dotične kolekovane prodajne ponudbe se morajo opirati na zvezek pogojev za pogodbeni kup, ki se tudi v tukajšnjem uradu lahko slednji dan ogleda v zgoraj omenjenih uradnih urah in katerega posamični izvodi dobe se proti plačilu 16 kr.
13. Dobavni obroki so pridržani sporazuinljenju pogajajočih se strank pri sklepanji pogodbe; vender se morata vsaj dve tretjini vse lesne potrebščine vsaj do konca januvarja 1892. leta doposlati.
14. Tudi se morejo staviti ponudbe na prodajo delov razpisane cele množine drv (delne ponudbe) in sicer do najmanj 10 m8. Vojaška uprava si pridržuje, da vsprejme po svojem preudarku od ponudnika vso ponujano količino ali pa le del ali pa ponudbo popolnoma odbije.
15. Skladanje došlih drv (brez navzkrižja) na eraričnem drvišči ima zalagatelj sam preskrbeti in v ta namen tudi sam poskrbeti za potrebne drogove.
Od upravne komisije c. in kr. vojaškega preskrb ovalnega magacina.
V Celovci, dne 16. marca 1891.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J ob i p No lil.
Laitnina in tisk „Narodne Tiskarne*.
0