6. štev.
1. junija. ^
rosinma piacana v gotovini.

VSEBINA:
Odlok o zaplembi majske številke.
Pomoč!
Zadnji mesec za nabiranje članov »Cankarjeve družbe« je junij.
Kongres »Svobode« v Ljubljani dne 12. maja 1929.
Dr. Julius Deutsch: Duhovna vzgoja, telesna kultura in šport.
Plin kot vojno orožje.
Angleški tank pri manevrih. (Slika.)
Ameriški obalni top strelja. (Slika.)
Francoski top na daljavo. (Slika.)
Štukelj: Vojna literatura.
Ameriški vojni zrakoplovi razvijajo zaščitni dim. (Slika.)
Angleški vojni zrakoplovi. (Slika.)
Ivan Molek: Good-by Hunky!
Ciril Štukelj: Kaj ljudje najrajši či-tajo?
Knjige in knjižnice.
Dramatična podzveza.
Skupina telovadcev mariborske »Svobode«. (Slika.)
Telovadba in šport.
EJTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
(ORADSKA ŠTEDIONICA)
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 5
■II......III—!■! I ■■llllllllllllll ■■ lil I lllllll lili llllll I II
USTANOVLJENA LETA 1889
TELEFON ŠT. 16 - POŠTNI ČEK 10.533
Stanje vloženega denarja nad 365 milij. Din
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. / Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, tako da vlagatelji dobe polne obresti brez odbitka
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen!
S V O BO D A
Naročnina za člane Svobode letno . Naročnina za druge letno . .
Din 12— . 3&—
. 18 — . 10—
polletno četrtletno Naročnina za Ameriko letno
Dolar !•—
Uredništvo in uprava za Jugoslavijo: Ljubljana, Palača Del. zbornice, Miklošičeva c. I. Za Ameriko: Chicago, I11. 3639 W, 26 Th. St.
Državno pravdništvo v Mariboru zabranjuje v zmislu člena 19., t. 7. zakona o tisku v besedilu zakona z dne 6. januarja 1929, Služ. Nov. št. 6 in 9 razširjanje in prodajanje majske številke tiskanega spisa »Svoboda« štev. 4.—5. z dhe 23. aprila 1929, izhajajoče v Mariboru, ker so storjena s sestavki in s slikami v tem spisu kazniva dejanja, ki jih, je kaznovati po čl. 3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929, Služ. Nov. št. 6 in 9 in z dne 1. marca 1929, Služ. Nov. štev. 54/XXlIJ.
Zabrana sestoji iz tega, da se zaplenijo tiskani izvodi (čl. 24. zak. o tisku).
Obenem se odreja po čl. 24. zak. o tisku, da je zapečatiti tiskani stavek, plošče in kamenoreze.
' Zabrano izvrši kr. policijski komisarijat v Mariboru.
Sestavki, pesmi in slike v majski številki časopisa »Svoboda« št. 4.— 5. z dne 23. aprila 1929 vsebujejo v celoti propagando, da bi se izpremenil politični in socijalni redi v državi.
Taka propaganda je kazniva po čl. 3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929, Služ. Nov. štev. 6 in 9 in z dne 1. marca 1929, Služ. Nov. št. 54/XXIII.
Radi zaplembe 4.—5. štev. našega lista imamo velike nepredvidene stroške. Kdor hoče, da bo naš list vedno lepši po opremi in vsebini, naj nam pošlje vsaj enega novega naročnika ali pa vsaj 10 Din tiskovnega sklada! Vsakdo lahko med svojimi znanci in prijatelji pridobi najmanj enega naročnika. Vsakdo naj torej izpolni svojo dolžnost!
za nabiranje članov Cankarjeve družbe« je junij. Sodrugi iz večine krajev niso v polni meri izvršili svoje dolžnosti. Trboveljčani, Mariborčani, Ptujčani, Gorenjci, vsi, podvizajte se v zadnjem mesecu in poskrbite, da pridejo knjige »Cankarjeve družbe« v vsako delavsko stanovanje. Imejte blok vedno s seboj in vsakega znanca povprašajte, če je že član!
Razlogi.
Pomoč!
Zadnji mesec
Kongres ,,Svobode"
v Ljubljani dne 12. maja 1929.
(Izvleček iz zapisnika.)
Ob pol 10. uri dopoldne otvori predsednik s. Štukelj kongres, pozdravi navzoče delegate, goste in sodruge športnike iz Beljaka. Kongresa se je udeležilo 25 delegatov iz 16 podružnic (zastopano 952 članov); nekatere podružnice so izostanek opravičile.
Kongres so pozdravile sledeče delavske organizacije in korporacije: športniki iz Beljaka, Strokovna komisija, Zveza gospodarskih zadrug. Konzumno društvo za Slovenijo, Zveza delavskih žen in deklet, Umetniška matica, Cankarjeva družba, strokovne zveze, športna internacionala, Savez radničkih i kulturnih društava za Bosnu i Hercegovini!, Rad-ničko prosvjetno društvo iz Knjaževa, podružnici »Svobode« iz Velenja in Rogaške Slatine.
Predsedniško in tajniško poročilo poda s. Stukelj: Pred desetimi leti smo ustanovili »Svobodo«, ki naj združuje v sebi vse panoge delavske kulture. Spočetka je štela »Svoboda« mnogo podružnic; ko je zašel1 v delavsko gibanje razkol, je začela tudi »Svoboda« propadati. Da bi preprečili njen razkroj, so izvolili Svobodaši za'predsed-nika s. dr. Turno, ki ga je znal tudi preprečiti. Dolgo časa smo uporabili za likvidacijo teh sporov in danes je »Svoboda« zopet konsolidirana. trdna in močna.
Sedanji odbor je izvršili važno nalogo: pomiril je pred vsemi medsebojno podružnice iz ljubljanske in mariborske oblasti. Centralni odbor je stal v tesni zvezi s podružnicami; to je razvidno že iz števila dopisov: prejeli smo jih 917, odposlali pa 1121 (ne vštevši okrožnic).
Sedanji odbor je odredil razne proslave (Maksima Gorkega, Up-. tona Sinclairja, Leva Tolstega in Ivana Cankarja), ki so se izvršile v vseh podružnicah. Najbolj pa je uspela proslava Cankarja z ustanovitvijo Cankarjeve družbe. Njeno ustanovitev je delavstvo sicer z navdušenjem pozdravilo, vendar premalo agitira zanjo. Skoro polovica članov je iz Ljubljane. Zadnji mesec moramo napeti vse moči, da dosežemo čim lepši uspeh — in sicer tem bolj. ker bo izdala družba res dobre in samo originalne knjige. — Poleg Cankarjeve družbe je bila ustanovljena tudi Umetniška matica, ki pa se ni mlogla še prav usidrati v delavske vrste. Govornik apelira na delegate, naj tudi zanjo agitirajo. Njen namen je omogočiti proletarijatu nakup originalnih umetniških slik. — Odbor je dajal tudi inicijativo za organizacijo podzvez. Dobro so delovale telovadne enote, ustanovljeni sta bili knjižničarska in dramatična podzveza. Dosegli smo, da je pristopilo na celjski konferenci v »Svobodo« »Kolesarsko društvo«, ni se nami pa posrečilo radi separatističnih tendenc napraviti sporazuma z Zvezo pevskih društev. — Ustanovili smo tudi svoie glasilo »Svobodo«, ki postaja od številke do številke pestrejša in boljša — S strokovnimi o r g a n i z a c i jami se ie razmerje izbolišalo. Vsak naš član mora biti organiziran pri svoji strokovni organizaciji, strokovni funkcionarji pa bi morali skrbeti, da se tudi vsi člani organizirajo v kulturni organizaciji. — Končno apelira govornik na vse navzoče, naj podvojijo delo v »Svobodi«, da bo res postala to, kar je njen namen, namreč: središče in žarišče delavske kulture.
Blagajniško poročilo poda s. Moretti.
O podzvezi Delavskih telovadnih enot poroča s. Vrho-vec. Zveza šteje 14 odsekov z 287 člani, 145 članicami, 115 moš. naraščaja, 118 žen. naraščaja, 318 moš. dece, 362 žen. dece; skupaj 1180 telovadcev in telovadk. Vaditeljski zbor šteje 33 članov in 5 članic. Zveza je priredila 11 predavanj, 5 akademij, 10 javnih nastopov in 49 izletov ter 2 tekmi. Za prihodnje leto so se ustanovila štiri okrožja, in sicer: ljubljansko, trboveljsko, jeseniško in mariborsko. Podzveza je poleg tega izdala brošuro »Cilj in smernice D. T. E.«. Vsi telovadci in telovadke se pripravljajo za mednarodno tekmo na Dunaju leta 1931. Poročevalec apelira na vse, naj privedejo v naše telovadnice zlasti mladino, da se vzgoji v marksističnem duhu.
O sklepih celjske konference, na kateri je stopilo v »Svobodo« »Kolesarsko društvo«, poroča s. Vampelj. Da se še bolj uredi razmerje med njim in centralnim odborom: »Svobode«, se sklene pozvati zastopnike internacionalnega odbora za kolesarje na Dunaju k posvetovanju.
O razmerju med zvezo in podzveza mi referira so-drug Moretti: Najbolj aktivna je telovadna podzveza, dočim sta bili dramatična in knjižničarska podzveza šele pred kratkim ustanovljeni. Organizacija pevske in športne podizveze je v teku. Poročevalec apelira na delegate, naj ne dopuščajo nikjer prevelike autonomije posameznih odsekov ter predlaga tozadevno resolucijo (štev. 1.).
O razmerju »Svobode« do drugih delavskih in meščanskih organizacij poroča s. Vuk: Delavska kulturna centrala mora biti samo ena. V principu bi moralo obveljati pravilo, da ne sme biti Svobodaš član nobenega drugega delavskega društva. To je sicer težko dosegljivo, a treba je stremeti po tem. Na noben način pa ne sme biti naš član član kakega meščanskega društva. Končno se govornik odločno obrača proti mnogim delavskim društvom, ki se nočeio spojiti s »Svobodo«, sklicujoč se na svoje tradicije, ki so povsem malomeščanske. Končno predlaga resolucijo (štev. 2.).
O »Svobodi« in strokovnih organizacijah referira s. Stukelj. Uvodoma omenja, da je lanski kongres sklenil, da plača vsaka strokovna organizacija za vsakega člana »Svobodi« kolektivni davek 25 p; ta davek plačuje redno samo Zveza oblačilnih delavcev. — Nato je govornik duhovito razpravljal o strokovnih organizacijah, kažoč pred vsem na fluktuacijo njih članstva; ta fluktuacija izvira edino iz premale izobrazbe in zavednosti članstva. Zato je nujno potrebno, da delajo »Svoboda« in strokovne organizacije skupno; odbori strokovnih organizacij naj agitirajo med člani, da postanejo vsi Svobodaši, kajti edino kulturna organizacija jih bo vzgojila v razredno zavedne borce. Govornik predlaga končno odobritev resolucije štev. 3. (Opoldan je bil kongres prekinjen.)
Popoldan se je razvila o predloženih resolucijah živahna debata, v katero so posegli sodrugi: Mihevc, Majdič, Klenovšek, Prezelj, Thaler. Kosmos, Schwarz in drugi. Sodr. Majdič predlaga, da smejo biti Svobodaši člani Slovenskega planinskega društva — kar je kongres sprejel. Po debati so bile sprejete sledeče
resolucije:
1. Telovadni, dramatični, pevski, športni i. dr. odseki ter podzveze služijo temu namenu, da zbere »Svoboda« čim več delavcev v svojih vrstah in jih zaposli v raznih panogah izobraževalnega dela. Zato morajo odseki vedno delovati v sporazumu s
podružničnimi odbori, podzvezni odbori pa z zvezino centralo. V podružničnih odborih in v zveznem odboru naj bodo posamezne sekcije zastopane tako, da je omogočeno trajno skupno delo. Podružnice vodijo skupno blagajniško knjigo za vse odseke, kot je to centrala že doslej delala. Separatizem, t. j. stremljenje po popolni samostojnosti odsekov in podzvez, je poskus izločiti del članstva iz marksističnega izobraževalnega dela in ga tako prepustiti meščanskemu vplivu. Petje, igranje, telovadba itd. ne sme biti namen samemu sebi, temveč mora le dopolnjevati splošno proletarsko kulturno delo
2.	Občni zbor zveze »Svoboda« ugotavlja, da se je zvezin odbor dovolj trudil za zedinjenje vseh delavskih kulturnih organizacij v Sloveniji v enotno zvezo. Žal, je večini društev več za njihovo malomeščansko zgodovino kot pa za skupno marksistično izobraževalno delo. Občni zbor zato sklene, da naj »Svoboda« skuša s svojim delom prepričati člane drugih delavskih društev, da postanejo člani »Svobode«.
3.	Občni zbor ugotavlja, da organizacije Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije z izjemo oblačilnih delavcev niso izvedle sklepa svojega lanskega kongresa, da plačujejo »Svobodi« od vsakega svojega člana po 25 para kulturnega davka. Občni zbor »Svobode« poziva zato vse strokovne zveze in vse delavske organizacije, naj med svojim članstvom, zlasti pa med delavsko mladino, agitirajo za vstop v »Svobodo« in da vedno podpirajo splošne kulturne prireditve »Svobode«. Sodelovanje strokovnih in kulturnih organizacij je nujno potrebno v interesu celokupnega pro-letarijata.
Z več kot dvetretjinsko večino je bilo sprejeto tudi dopolnilo k § 10 pravil, ki se glasi: »Člani ,Svobodi' konkurenčnih organizacij ne morejo biti člani ,Svobode'.« (Kot konkurenčne organizacije se smatrajo vse one, ki gojijo iste panoge kot »Svoboda« in ki ji skušajo nagajati. Organizacije pa določijo kot konkurenčne podružnice v zvezi s centralnim odborom.)
Pri volitvah so bili izvoljeni sodrugi:
a)	v ožji odbor: Ciril Štukelj kot predsednik, Janko Duh (podpredsednik; za marib. oblast), Jože Moretti, Skuk za pevce, Verhovec za telovadce, Kreft za knjižničarsko podzvezo, Jurmanova za dramsko pod-zvezo, Vuk za konzorcij lista »Svobode«, dr. Jelene in Čelešnik; športna podzveza in Zveza proletarskih žen in deklet naj sami delegirate člane v ožji odbor »Svobode«. Ožji odbor se je na svoji prvi seji konstituiral sledeče: Štukelj, predsednik; Vrhove, podpredsednik; Vuk, tajnik; Moretti, blagajnik;
b)	v širši odbor: Viktor Godnik (Celje), Anton Thaler (Jesenice), Ivan Breznik (Trbovlje), Prezelj Štefan in Vidovič Stanko (Maribor), Josip Kosmos (Hrastnik), Franc Gabrijel (Ptuj), Jože Weidl (Mežica), Stanko Sova (Tržič), Ivo Zupane (Zabukovica) in Korenjak (Studenci);
c)v	nadzorstvo: Cvetko Kristan, Ignac Mihevc, Franc Koren. Anton Žagar (Javornik), Leopold Majdič (Trbovlje);
d)	v razsodišče: Filip Uratnik, Stanko Likar in Ivan Mlinar.
Ob pol 16. uri zaključi sodr. predsednik lepo uspeli kongres ter kon-
statira pred vsem njega enodušnost in voljo do dela.
Ciril Štukelj, 1. r.
Bogo Teply, 1. r. Josip Kosmos, 1. r.
zapisnikarja.
predsednik.
Podružnice, podpirajte list z rednim obračunavanjem članarine! Ali so Tvoji znanci in prijatelji že vsi člani »Svobode«?
Dr. Julius Deutsch:
Duhovna vzgoja, telesna kultura in šport.
Dr. J. Deutsch se radi nenadnih ovir ni mogel udeležiti kongresa »Svobode« kot predstavnik naše športne internacionale. Da ga naši člani kljub temu spoznajo, bomo priobčili nekatera poglavja iz zadnjih dveh njegovih knjig, izišlih v nemščini pod naslovom »Šport in politika« ter »Od bojnega rekorda k športu množic«.
Vladajočim razredom zadostuje, če si množice proletarijata pridobe ono mero znanja, ki je potrebna, da jih lahko uporabijo za delavce v kapitalističnem produkcijskem, načinu. Proletarski otroci naj se poduče v osnovnih strokah znanja, naj se nauče citati, računati in pisati in malo naravoslovja in tehnike, baš toliko, da bodo uporabni kot delavci. Kar gre čez ta okvir, je luksus. Ne spoznanja, temveč samo znanja, ne izobrazbe, temveč samo gotove izvežbanosti je treba za zadovoljitev vzgojnih potreb, ki jih kapitalizem odmerja delavcem.
Toda človeški možgani so tako oblikovani, da sami iz sebe streme po duševni hrani. S samo zaposlitvijo z učnimi predmeti, ki so potrebni za vsakodnevno delavčevo življenje, se trajno ne da nahraniti možganov. Zato proletarskemu otroku takoj, koi začne misliti, vtisnejo v možgane določeno svetovno sliko, ki odgovarja interesom vladajočih razredov. Seveda ta vzgoja ne ostane omejena sarmo na otroško dobo. Tudi zrelejši mladini, ki je za splošne ideje še bolj sprejemljiva, skušajo z vso vsiljivostjo vtisniti svoje svetovno naziranje. Časopisi, knjige, predavanja, pesmi, umetniška dela — vsa mogoča sredstva duhovnega vplivanja služijo vzgoji v buržuaznem svetovnem! nazoru.
Posebno velik pomen je v našem času dobilo družabno in športno življenje zrelejše mladine. Kajti mladina živi mnogo bolj v krogu tova-rišije nego v družinskem krogu. Vtisi, ki si jih mladi ljudje dobe v svojih društvih, v športu, na potovanjih in izletih, so večinoma odločilni za smer njihovega duhovnega razvoja.
Med stvarmi, ki največ zaposlujejo moderno mladino, je brez dvoma šport na prvem mestu. Od antične (starogrške in starorimske) dobe sem ni bil šport nikdar večjega pomena, nego je danes.
Skrajšanje delovnega časa, ki si ga je delavski razred1 priboril v zadnjih desetletjih, je ustvarilo zunanje predpogoje za izvajanje športa v množicah. Vsak delovni dan, po dovršenem: delu, hite desettisoči na športne prostore in igrišča; na vse dela proste nedelje in praznike gredo stotisoči meščanov ven na prosto. Šport, prej igračka nekaterih izvoljencev, je postal važna zadeva milijonov.
Veliko razširjenje športnega udejstvovanja pomeni znaten dobiček za ljudsko zdravje. Da pomeni šport — posebno če se ga izvaja na prostem — zdravje in moč, je postalo tako splošno prepričanje, da ni treba o tem izgubljati besedi. Povdarim naj le, da je šport posebnega pomena za ročne in duševne delavce, ki jih njihov poklici večinoma sili v zelo enostransko delo mišičevja in ki so medi delom vedno v zaprtih prostorih.
Športno udejstvovanje je za vse ljudi vir zdravja in s tem tudi povečanega veselja do življenja. Je pa tudi dobršen kos. osvobojenja za
one ljudi, ki jili današnji gospodarski način najtežje pritiska k tlom. V delavcu, ki se podi po športnem igrišču, se šele vzbudi človek, ki ga zatira kapitalistični gospodarski način.
Šport krepi človekove energije, utrjuje voljo in ga sili, da do skrajnosti razvije svoje moči. Uči ga obvladati živce, ohraniti hladnokrvnost in brez strahu gledati nevarnosti v oči. To so vrednosti, ki zvišujejo telesne in duhovne sile in dvigajo vsega človeka.
Ko se je šport razvil v pojav množice, se je takoj buržuazija vrgla tudi na to polje in skušala dati športu oblike in namene, ki bi njej služili.
S tem je seveda šport, ki ga uganja meščanstvo, izgubil večji del svoje moralne vsebine, ki jo sicer ima sam po sebi. Kajti meščanski šport kaže —1 kakor bomo v naslednjih poglavjih pokazali — značilne poteze onega meščanskega kulturnega ideala, ki ga Henrik de Man označuje z denarnim g o s p o d s t v o m, egoizmom: in p o-tvar o. (Op. ur.! Tozadevno H. de Manovo razpravo smo priobčili v 2. in 3. številki našega lista. Deutscheva izvajanja se bodo nadaljevala v prihodnji številki.)
Plin kot vojno orožje.
V	času nasprotij in preobratov živimo. V času, ko je v preobilici marsikatere stvari, katere večini primanjkuje; v času, ko so stavbinski delavci brez stanovanja, ko živilski delavci gladujejo, ko oblačilni delavci ne morejo biti dobro oblečeni, v času, ko se razumna stvar izpre-minja v nepravih rokah v nesmisel, v času, ko postaja tudi znanost usodepolna.
Kemična znanost se je razvila s sodelovanjem najboljših učenjakov vseh kulturnih narodov. Odkrili so kemične sile, ki temeljiteje učinkujejo in izpreminjajo ljudi in stvari, kakor skoro vse druge prirodne sile. Med temi kemičnimi iznajdbami so tudi eksplozivne snovi, ki služijo rušenju in grajenju. In najhujši plini, ki najučinkoviteje delujejo kot zdravila in — kot morilna sredstva. Človeštvo se z napredujočo tehniko lahko povzpne do najvišje blaginje — ali pa bo pokončalo svojo lastno kulturo, ako se da še enkrat zaplesti V vojno, kil bo radi vedno novih iznajdb neprimerno strašnejša, kakor je bila prva svetovna vojna.
V	letu 1774., torej v času pred veliko francosko revolucijo, se je posrečilo v Upsali na Švedskem1 skromnemu lekarniškemu pomočniku S c h e e 1 u, da je odkril klor, eno najvažnejših današnjih kemičnih snovi. Scheele je odkril to snov v navadni soli, s katero solimo jedi; ta zeleni, strupeni plin lahko pridobivamo sedaj z električnimi tokom. Danes izdelujejo klorovega plina na tone, s pritiskom; ga izpreminjajo v tekočino in v močnih jeklenih steklenicah spravljajo v promet. Nemška vojska je prva poskusila uporabo te Scheelove iznajdbe kot morilno sredstvo proti nasprotni fronti. Aprila 1915 so spravili 6000 steklenic klora v prve postojanke na zapadni fronti. Od vsake steklenice so napeljali cev iz svojih strelskih jarkov proti sovražniku. Čakali so le še na ugoden veter. In 22. aprila 1915 — rojstni dan plinske vojne — so napravili Nemci prvi plinski napad pri Ypernu. V paničnem strahu pred strašnim plinom so se spustili v beg Francozi, Marokanci, Angleži in Kanadijci. Bilo je 5000 mrtvih in 10.000 težko zastrupljenih. Nemci so predrli fronto —
samo da tega predora niso dovolj izkoristili. Vojskujoče se države so začele tekmovati med seboj, katera bo izdelala strašnejše pline.
Angleški tank pri manevrih.
Hkrati so pa mislile na obrambna sredstva proti plinom. Tako so dobili vojaki plinskemaskeiz kavčuka ali usnja, ki varujejo dihalne organe pred zunanjim zrakomi, cedilni vstavek (Filtereinsatz) pa je imel
sredstvo, ki naj bi vsrkalo plin: fiksirnatron ali alkalije proti kloru, aktivirano oglje itd. Zato so se zmanjševale človeške izgube pri plinskih napadih, ki so jih od tedaj uprizarjali večinoma za vznemirjenje sovražnika. Najprej obrambna maska se je polagoma izpremenila v1 napadalno sredstvo; vojaki so šli v lastnem strupenem, plinu, zavarovani z maskami, nad sovražne strelske jarke, »zrele za naskok«.
Vojskujoče se države so spoznale, da je klor premalo oster plin. Zato so se poslužile druge iznajdbe angleškega kemika Humphry D e v y a. Ta je že leta 1811. dognal, da se strupeni, lahko pridobljivi ogljeni oksidov plin pod vplivom direktne solnčne svetlobe kemično združuje s klorom. Tako nastali plin je on imenoval »fosgen«, t. j. iz svetlobe nastali plin, ki je mnogo bolj strupen nego klor. Nemci so

Ameriški obalni1 top strelja.
kmalu pričeli mešati klor s fosgenom, ki čez nekaj ur onemogoči človeku dihanje, ker se pod njegovim učinkom izlije kri v pljuča. Angleži so imenovali to mukepolno smrt »utonitev na suhi zemlji«. Ker rabijo fosgen v barvilni industriji itd., ga lahko nešteta tovarn ob izbruhu vojne proizvaja za vojsko. Kasneje so vojske pričele izstreljevati ta! plin z granatami.
Nemci so pričeli s svojimi granatami izstreljevati razne arzenove pline, takozvani modri križ, ki pride skozi vsako masko. Ni sicer smrtonosen, vendar povzroča močno kašljanje, kihanje in vzame človeku vsako voljo. S tem plinom so prisilili sovražnika, da je snel masko, potem so pa na nezavarovane vojake začeli streljati s smrtnimi plini. Toda morilna tehnika se tudi s tem še ni zadovoljila. V letu 1886. je nemški kemik Viktor Meyer opisal tekočino d i k 1 o r e t i 1 s u 1 f i d,
katerega pa ni mogel1 popolnoma preiskati, ker najmanjši dotik človeškega telesa s tem, plinom povzroča strašne poškodbe. Angleži, Francozi in Nemci so ga med1 svetovno vojno ponovno preiskali in ga takoj uporabili. Kajti ta snov povzroča na koži skeleče izpuščaje, ki učinkujejo do kosti. Nemci so imenovali ta plin »rumeni križ«. Nobena četa ni smela preko pokrajine, ki je bila obstreljevana s temi plinom, ki je ležal: nad ozemljem po več tednov; kajti ta plin gre skozi obleko, se oprime čevljev, ogroža kožo in če ga prinese človek v stanovanje, se tam segreje in ovira človeku dihanje. Ko je še Amerika posegla v vojno, je združena ententa v glavnem s plini uničila nemško fronto.
Francoski top na daljavo (meče 30 cm strele 80 km daleč).
In danes, 11 let po svetovni vojni, imamo več nego 1000 strupenih plinov, ki jih mislijo v bodoče izstreljevati iz zrakoplovov. Zato bodoča vojna ne bo več omejena na fronte, temveč bo obsegla vse ozemlje vojskujočih se držav. Francija je zato že uvedla zakon, s katerim se v slučaju vojne mobilizira vse prebivalstvo z ženskami vred. Taka vojna bi uničila vse. Tako pridemo pred alternativo: ali trajen mir ali pa popolno uničenje.	i
Štukeij:
Vojna literatura.
Barbussov »Ogenj« je bila prva knjiga o vojnih strahotah. Postala je slavna in znana že ob koncu svetovne vojne. To je bil krik iz strelskih jarkov, prvi, edini krik proti klanju, za mir med narodi. Zato so nekateri očitali Barbussu, da ni umetnik, temveč — »politični agent«. Tudi v slovenskem prevodu, imamo to silno, pretresujočo knjigo. Kdor je še ni čital, naj jo čimprej vzame v* roke, kdor jo je prečital enkrat, naj jo bere še drugič, tretjič.
Njej dolgo ni sledila nobena. Ali .je svet hotel pozabiti vojno? Šele sedaj, deset let po končanju vojne, izhajajo zopet knjige o tej doslej najstrašnejši vojni.
Remarque »I m W e s t e n nichts neues« smo ocenili in jo priporočili že v zadnji številki našega lista.
J\ c n n » K r i e g« (Verlag der Frankfurter Societatsdruckerei) je izšla pred Remarquovo. To je knjiga, pisana v tempu in slogu fronte: kratki stavki, besede trde kakor streli, gole kakor trupla. Renn piše, kako ie navaden vojak doživljal »juriše«, umike, strelske jarke, lakoto, življenje v zaledju. .Brez literarne ambicije. Suha resnica nam bije v obraz. Marsikdo smatra to Rennovo knjigo za boljšo od1 Remarquove. Jaz sem jo čital najbolj verno izmed vsehj vojnih knjig.
V r i n g, »S o 1 d a t S u h r e n«, je izšla1 že lani. Tudi globoko resnična knjiga. Ta vojak Suhren doživlja ušivo vojaško življenje, pride na francosko fronto, in ko bi moral v strelski jarek, pride povelje: na rusko
Ameriški vojni zrakoplovi razvijajo zaščitni dim.
fronto! Ob koncu romana doživi Suhren prvi naskok — brez romantike. Nihče ne ve, kam1 in čemu.
G 1 a e s c r »J a h r g a n g 1902« (Verlag Kiepenheuer) popisuje vojna doživetja mladine, ki ni doživela drugega, kakor da je zrastla med vojno. In vendar v temi globoko doživljamo vojno, kakor srno jo občutili tudi mi v' Avstriji. V začetku patriotično navdušenje, potem pa obup in želja, da se vojna konča kakorkoli, samo da se neha. Vojna, to so žene, ki so ostale brez mož in se udajajo dečkom. Ljudje so uživali »Ersatz« v življenju, jedi, ljubezni...
P a s s o s d on John »D r e i Sol dat en« (Malik-Verlag) je ameriški vojni roman. Iz daljnje Amerike čez morje so prišli vojskovat se z Nemci, češ, da ti ogrožajo kulturol in demokracijo. Obsojen radi veleizdaje konča eden od teh ameriških vojakov. Čitajte ta roman!
Sinclair Up ton »J i mm i c Higgins« (Malik Verlag) ameriški socialistični vojni roman. Vsak proletarec ga bo bral1 z največjim užitkom.
Mottram »D e r spanische Pachithof« (Insel Verlag) je angleška vojna trilogija, nedavno prevedena v nemščino. Prvi del popisuje doživetja francoske kmečke deklice tik za flandrsko fronto. Njen ljubljenec je šel v vojno, nikakih vesti o njem, njihova hiša1 vedno polna vojakov, ki odhajajo v fronto. Ona misli le na njega, pusti domačijo, gre v Anriens in v Pariz v službo, da tami dobi vesti oi njem. V Parizu ga sicer najde, on odide čez tedenl dni zopet v fronto in tam pade. Dekle se vrne domov, ko prebivalstvo pravkar zapušča rodno vas, kajti Nemci so prodrli fronto. Njen stari oče je šel z begunci. Ona pa ostane doma v ognju granat in šrapnelov, ker se po ljubljenčevi smrti sama1 ne boji več smrti. Sama obdeluje njive, polne granat, do konca vojne. Drugi del
Angleški vojni zrakoplovi.
popisuje doživetja angleškega častnika v fronti. Šel je v vojno z upom, da bo tam počel junaštva. Ko pa pride v fronto, pa vidi, da tudi častnik ne pomeni nič. Vse sledi nekemu višjemu povelju: v strelske jarke, zopet nazaj v zaledje in zopet v strelske jarke do popolnega živčnega uničenja. Obljubljenega pohoda na Berlin ni. Kjer so stali ob začetku vojne, do tja se povrnejo, ko Amerikanci pripomorejoi k predoru1 fronte. Še malo naj bi trajala vojna, pa bi mendk obstala s porazom obeh strani. Zadnji del orisuje čustvovanje Francozov in Angležev po vojni.
Nedavno je izšel vojno-sanitetni roman »D i e P f l a s t e r k a s t e 11« in roman vojnega ujetništva »Prisonnier H a I m«.
FgonErwin Kise h »S o Ida t i mi PragerKorps« je površen dnevnik vojaka avstro-ogrske armade: mešanice narodov, krivice in sovraštva. Le eno je skupno: medsebojno nezaupanje in prepričanje o nesposobnosti vodstva. Vendar knjiga ni na višku.
Dobri vojak Švejk — to je prava knjiga avstrijske armade. Ker imam,o v slovenščino prevedena že dVa dela, jo lahko čitajo najširši naši krogi.
Za nas imajo vse te knjige vrednost v tem, da podžigajo človeka' proti vojni. Vsaka teh knjig prispeva nekaj k temu1 namenu. Ali pa je dosežen ta namen samo s knjigami?
Ne, vse to treba doživeti! Nova doraščajoča generacija tega ni doživela. Ljudje pa, ki so bili v vojni, so jo večinoma že pozabili: Kajti človeštvo živi, da pozabi in pozablja, da1 živi.
Ivan Molek, Chicago:
Good-by Hunky!
(Konec.)
Našli smo ga v Minnesoti.
Druga stavka. Rudarji v velikem okrožju železne rude so bili v težki borbi za svoje pravice, Jakob je pa nosil šerifsko zvezdo na prsih in puško na rami. Pomagal je streljati stavkairije — Fince, Italijane, Hrvate in drage rojake — ki so stražili rudnike pred stavkokazi in za ta krščanski posel je prejemal šest dolarjev dnevne plače.
Stavka je bila udušena in rudarji raztirani na vse štiri vetrove, 011 pa je ostal v središču rudniškega okrožja kot zaupnik rudniške družbe, kot vohun, ki je moral paziti, da se več ne pokaže tja noben Hunky unijaške barve. Dobro je izvrševal svojo pasjo službo. Rudarji v Minnesoti še danes niso organizirani!
Jacku se je pa zahotelo! po velikem kupu zlata. Izbral si je najstarejšo pot, ki je tudi najkrajša. Sugestirala mu, jo je bivša služba s puško. Takrat je bil on zakon; vse postave, pravica in svoboda je bila y nabojih, zataknjenih v njegovem pasu. Kdo' mu more kaj? Skratka: organiziral je veliko družbo za letovišče ob jezeru. On sam je bil predsednik, blagajnik in agent za prodajanje deležev. Dajte, dragi rojaki! Vsakdo, ki vloži sto dolarjev, bo milijonar v nekaj letih! — Mnogi so dali stotake in nekateri tisočake; neki gospodi župnik je dal tri tisočake in neka stara vdova je dala vse svoje premoženje. Tekli so meseci, tekla so leta in letovišča ni in ni bilo. Nekega lepega dne pa ni bilo niti Jackai več...
Župnik je umrl žalosti in sirtamote in vdova je izvršila samomor. Jack je medtem — letoviščil v Montani.
*
Montana je sloveč kraj. Tam so prišla bogastva čez noč in čez dan jih je pozcbal hudič. Kmetski sin iz Bele Krajine je tam postal milijonar in bivši kozji pastir iz Črne gore je odprl največji teater v večjem mestu in se poročil z bakersko princeso, hčerjo rudniškega magnata, bivšega ribiškega tatu na Škotskem. Vsak kiravjek na preriji je nuget zlata — če ga znaš pretopiti. V Montani je malo nebosežnikov, je pa dosti nizkih hiš in hišic ...
Jack Hunky je razvil svoj šotor v onemi mestu, kjer je največ nizkih hiš in največ visokih cerkva. V družbi z nekimi Črnogorcem, je odprl bordel in igralnico za denar. Dobro jima je Bog pomagal. Rumeno zlato je padalo kakor mana Izraelcem. Jack je seja! blato in žel zlato. Take
božje sreče še ni bilo, odkar je angel Gospodov z zlatim ključem odprl novi paradiž za sinove in hčere ljudi, ko se je pripeljal s Kolumbom čez morje ...
Toda s Kolumbom je šel tudi stari hudič. Neko soboto zvečer je šel mlad slovenski delavec »k svojim«. Revež je mislil, da se zabava z vlačugo, ko je začutil nekaj živega v žepu. Pogledal je in našel vlačugino roko, v roki pa svojo denarnico. To ga je tako ujezilo, da je telebnil vlačugo po zobeh; umazana blazina je bila vsa krvava. Ženska je vpila, kakor da jo kdo dere na meh in v hipu je bil ves bordel pokonci. Jack, srdit, da tak smrkolin moti mir in businessi v njegovem svetišču, je sunil fanta po stopnicah, ta pa, ki je bil še bolj jezen, je potegnil revolver in ustrelil. Krogla je obtičala v steni. Tedaj je Jack zbesnel. Preden je mogel mladenič drugič sprožiti, je že bilo orožje v Jackovihi rokah, počila sta dva strela in mladi rojak je sklenil vse svoje lepe nade pod stopniščem v bordelu. Odnesli so ga mrtvega, zadetega v srce. Ni se Jack zastonj vadd v privatni armadi železarskih baronov!
Afera je pa ubila njegovo karijero v Montani. Škandal je bil prevelik. Jack je bil sicer oproščen, ko so vsi pričali o silobranu — za umorjenega ni bilo nobene priče — toda bordel so mu zaprli.
»Z našimi ljudmi ni nič,« se je opravičeval, »preveč so zeleni in še divji... Naša mladina je nekaj groznega; ne zna se amerikanizirati in na Boga je pozabila ...«
*
Na naši pozornici je bil tudi med vojno.
Tiste dni se je naš Hunky udomačil v Kansasu, kjer je »butlegal«, to se pravi; fabricral in prodajal prepovedane pijače. Rojake in druge Avstrijce je zalagal z »belo mulo«. V Kansasu — kakor v Minnesoti- — se je Jakob izdajal za Avstrijca, ki govori avstrijski jezik in poje avstrijske pesmi ter moli avstrijske molitve in litaniije. Bil je član avstrijskega podpornega društva, lotil se je čitanja avstrijskih listov, svoje otroke je pošiljal v privatno avstrijsko šolo in njegova »bela mula« je bila avstrijska špecialiteta.
Razume se torej, da je Hunky ob izbruhu vojne navdušeno prisegal na Franca Jožefa im Avstrijo. Takrat je našel svojo domovino in domovina je bila Avstrija. Amerika je bila mačeha, Avstrija pa mati! Vsak dober sin ima rajši mater kot mačeho! Mati Avstrija kmalu namlati vse svoje sovražnike in potem se Amerika preseli v Avstrijo!
Tako je donela pesem dan za dnevom — do dneva, ko je Amerika res šla v Evropo, da namlati Avstrijo in njene zaveznike ter zavaruje posojila in zagotovi bodoče trge svojim denarnim1 sinovom. Mila nam majka! To ni bila šala za bratce avstrijske. Čudo vseh čudes, ki se je godilo tiste dni! Živ krst še danes ne ve, kdo ima patent na oni čudoviti stroj, ki je takrat čez moč preplodil, prerodil in prelevil avstrijskega l~lunkyja v — navdušenega ameriškega patrijota! Nihče ne ve, ali stroj je bil, ki je delal bliskovo...
V petek zvečer je Jack slekel avstrijsko pelerino in zakopal tablo Franca Jožefa v gnoj in v soboto zjutraj je že plahtal naokrog v stric Samovem fraku, mahal okoli sebe z zvezdami in progami ter deklamiral:
»Tis country this of tliee--Oh, cam't youi see ...« Zdaj je bila Avstrija
grda, stara mačeha in Amerika dobra mati! Kateri dbbri sin naj ljubi grdo, staro mačeho? V prah z njo! Živela majka Kolumbija! —
Tiste dni je tudi slovenski župnik Tone sfilozofiral: »Ameriškemu Slovencu je stara domovina njegova mati in Amerika mu je žena. Katera mu je bližja? Vsak dober mož bolj ljubi svojo ženo kakor mater! Ce se bosta obe potapljali, bo skušal' rešiti obe, toda če more rešiti samo eno, bo prej rešil svojo ženo...«
Tako je tudi bilo. Živela mlada žena!...
Hunky ni šel v armado; bil je že prestar, daroval pa je svojega sina. Vojakom je prodajal »belo mulo« in dobiček je delil s stricem Samom. Posodil mu je več tisočakov, ki se še danes dobro obrestujejo. Vstopil je v ameriško republikansko stranko in trobil hOzano ameriški republiki ves čas vojne, sovražil pa je agitacijo Slovencev in Hrvatov za jugoslovansko republiko. Jugoslovani tam v Avstriji miiso zreli za republiko! On, Hunky, je bil zrel!
»Ce bi bili vi, dragi rojaki, tako dobri republikanci za Ameriko kot ste za stari kraj, bi lahko mene izvolili za sodnika — in kolika čast bi. bila za vse Jugoslovane.«
»Lep sodnik na beli muli!«
»K vragu mula! Zdaj je beseda o ameriških republikancih in sodniški kandidaturi. Zakaj niste ameriški republičani? Kaj boste z republiko v starem kraju? Kam jo boste djali? Ali ne vidite, da stari kraj še ni zrel za ameriške razmere? Zakaj ne bi mene volili za sodnika?«
»Zato, ker še nismo zreli za ameriško republikansko politiko, in drugič, ker nisi ti zrel za sodnika!«
S tem je bil argument izčrpan. Čez osem dni so zvezni detektivi poizvedovali za rojaki, ki »niso bili zreli za1 ameriško republikansko politiko«. Izprašcvali so -sosede, kaj delajo in kam spadajo Hunkyji, o katerih je prišla pritožba na justični department, da so nevarni boljševiki in prckucuhi, ki so se zakleli, da mora »še letos vihrati krvavordeča zastava na kapitolu v Washingtonu« ...
Sosedje, nebodiga leni, so se začeli krvavo spogledovati. Ta je imel sina, oni brata, ki je padel1 za demokracijo na fronti; ta je dal toliko in oni toliko za bonde svobode. Mar naj dajejo in padajo zastonj? Ali naj trpe v svoji sredi preklete hunkyjske boljševike, da bodo rušili Združene države? Not by damn sidie! Po njih! Vrv, vrv, vrv!!! —
Drhal je vpadla v slovenske in hrvaške društvene prostore, razbila pohištvo in sežgala na cesti vse knjige in papirje. Drhalska množica je šla od hiše do hiše, terorizirala ženske in otroke in stikala po sobah, kleteh in podstrešjih za orožjem, bombami in »sovjetskimi« tiskovinami. Vse, kar ]e pisano in tiskano v nerazumljivem »hunkyjskemi« jeziku, je bilo »boljševiško«. Gorje siromakom, ki so protestirali!
;>Poljubite zvezde in proge!«
Kdor ni poljubil — javno, skesano in ponižno poljubil prašno, umazano platno — je »priznal krivdo«.
Jack Hunky se je pa zadovoljno smejal v pest...
*
Leta medvojne in povojne histerije so srečno zatonila. Po njih žalujejo le kruki. Jakob pa ni kruk — o ne, za ves svet ne!
Stroj, ki je čez noč tako spretno izpreminjal prepričanja in mišljenje majhnih ljudi, je odlriomal v shrambo, kjer čaka prihodnje vojne za demokracijo, oslokracijo ali kar že pride. Našemu junaku je bilo hudo, do črne duše hudo, ker ni bilo več stroja na razpolago. Kako lepo se je bil
navadil skakati z osla na konja in s konja na osla! Zdaj pa — vsi načrti so odšli po hrbtu k maši.
Ne samo to. On, ki je bil vse svoje žive dni navajen nizkega, je bil zdaj poririjen v štirinajsto nadstropje nebosežnika! — Povojna prohibicija je brcnila njegovo »belo mulo« v Kansasu in business je crknil s kopiti vred. Prohibicija ni bila kriva direktno, pač pa konkurenca večjih'krukov, ki je dobila v. prohibiciji, svoj največji razmah. Prej si je Jack na tihem želel prohibicije, zdaj pa je vidiel," da se je opekel; premalo je bil lisičji, da bi mogel tekmovati z lisjaki, ki so začeli kuhati »fino žganje« iz koruzr,ice, pomešane s! kačjimi kožami, in variti »okusno pivo« iz listja in želoda. Ne, Hunky ne more biti kos tem' mojstrom, ki so perverzirali apetit slavnemu pijočemu občinstvu in navadili celo dojenčke,.dla se krem-žijo, ko ugledajo steklenico mleka in se veselo režijo, če jim vtakneš v usta prst, pomočen v »benediktincu« iz posladkanega strupa — vse to po milosti naše blagoslovljene prohibicije.
Ogoljufan po velikih krakih, srdit-na demokracijo, ki ni vlekla vojne za svojo rešitev vsaj trideset let in polit kot kužek, ker niso ameriški republikanci na mestu pobesili jugoslovanskih republikancev, je Jack Hunky dal slovo rojakom in odkuril jadru i h nog v1 džunglo divjega Chicaga. Tu, kjer se mešajo človeške zveri vseh kontinentov, je končno našel primerno zavetišče. Sicer se je ustrašil ogromnih brlogov, ki štrle predrzno v božji zrak kot ledniki nevtralne Švice, zazeblo ga je ob pogledu na divno grdega velikana, ki čepi v blatu in si pere noge v jezeru, z glavo pa sili gor med jazbece v šum ah Wisconsina, toda tolažil se je, da je masa vode na nizkem, in1 masa čikaških dvonožcev tudi ni mentalno dosti na višjem ...
Po kaj je prišel Hunky v Chicago? Mar je zaslutil, da bo tu nekega dne evharistični kongres z vesoljnimi odpustki? Bog, kateremu je Jack nad vse vdan, ne razsvetljuje več na ta način svojih črvov, katere tepe, ker jih ljubi. Ne, Hunky ni slutil nič takega. Šel je instinktivno kakor leopard, ki beži v najgostejši kot goščave, kadar posije solnce na pleše džungelskega sveta. Skratka: Jack je zbežal in se skril pred vsemi in pred samim seboj. Skril se je v štirinajstem nadstropju nebosežnika v Clarkovi ulici.
Nebosežnik je mesto v mestu, mesto zase z eno samo streho, pod katero stanuje — in sam:® stanuje — ali gara — in samo gara — tisoč do pettisoč ljudi. Včasi je vsemogočni Jehovai mogel ustaviti zidanje do neba s tem, da je ljudem zmešal jezik. Tako stoji v svetih bukvah. Dandanašnji ne bi zmogel tega — kajti v ameriškem Babilonu se zida tolikanj višje, čim bolj so ljudje zmešani po jeziku in veri. Ta zmešanost — za l$atero pa vlehova ni odgovoren — je temeljni kamen, na katerem stoli moderni Babilon in raste v nebo. Prebivalci nebosežnika so vsi mogoči stvori. Dobiš jih vseh polti, vseh jezikov, vseh ver in vseh temperamentov, ampak vsi imajo samo eno ambicijo: Kako z najboljšim uspehom oropati svojega bližnjega!
Jack je najel svoj kot v centralnem svetišču petrolejskega božanstva. Takih1 kotov je na tisoče v nebosežnih templjih. V teh kotih je vse nd' bakra, masla, grozdja itd. do prvih sedežev v nebesih. Olje je lahko kie v Oklahcmi, Texasu ali sto čevliev pod' morsko gladino in pet milj južno od Palm Beacha v Floridi, toda če hoče kdo videti olje. mora priti v omenjene kote v čikaških nebosežnikihi — predvsem; pa v .Tačko v kot. kjer je olje vrelo dan za dnevom na vse strani dežele v debelih in tankih
curkih — — ■ kolikor je že obratno privrelo dolarjev za lepo poslikane delnice, ki jih je Jack pošiljal dragim rojakom v imenu bogate družbe Golden Slepe Driffing Comlpany. Tako je šla ta stvar. Vsa bodočnost in vsa sreča ameriških rojakov je zdaj bila v tem olju; zatirani delavci so si lahko kupili svobodo v treh dneh — v treh dneh in treh nočeh je bil proletarec magnat — če so poslali vse svoje prihranke na lepo doneč naslov v čikaškem kotu. Kje je olje? Kdo ga je videl? Ni treba vedeti, kje je, ni ga treba videti — samo verjeti je treba, trdno vero imeti, da je nekje, pa je vse dobro. Saj tudi čudodelnost ameriških Brezij v Le-montu nc zahteva drugega kakor dobre vere, vse drugo pride samo od sebe kot štorklja s culo v kljunu!
Tako je šla ta stvar — nekaj časa. Vsaka vera je dobra nekaj časa. Jack Hunky je bil srečen kot še nikoli. Tako lepo skrit na visokem — oh. zakaj ni že davno prej pomislil na olje v nebosežnikih? Nič ni bilo treba mučiti se, nič pričkati se s tepci — oglas in pošta sta opravila vse, dokler je bilo kaj vere...
Nekega povojnega dne je pa izginil oglas iz listov in izginila je Golden Slope Drilling Company iz svojega kota v nebosežniku Clarkove ulice. Samo zlat napis je še ostal nekaj časa na zaklenjenih vratih! kot rumen spomin na lepe zlate novce, ki so bili, pa jih ni več — na olje, ki ga ni bilo.
»Prokleta vlada nam je posušila olje... Vzela nami je pošto,« je' pisal Jakob zaupno svoii stari v Kalifornijo.
»Le hitro pridi! Tukaj je topla in zdrava klima kakor v Dalmaciji,« mu je odpisala stara.
*
Naposled — ko se je odgrnila zavesa zadnjega dejanja — vidimo Jacka v čisto novem ameriškem mestu.
Ljudje so sploh čudni stvori, čudnejši kot je bazilisk, ampak star slovenski očanec v novem, deviško mladem tujem mestu je najčudnejši stvor pod solucem...
Pa naj je prišlo še to. Vsega smo že navajeni — vemo, da udarec zlate palice najbolj boli in kdor hoče biti izveličan, mora biti predrzen kot komar. Eno satisfakcijo pa le imamo: Jack Hunky je doigral in v novem mestu mu odbije zadnja ura.
Da, dokončal je nesramno igro. Dovolj je dolgih dejanj, ki se vlečejo-od Tretje ceste ali Hunkyjske ulice v Pennsylvaniji preko nizkih bajt v Ohiu in Michiganu, blata Rajske doline, šerif ske puške v Minnesoti, bordelskih tatvin in umorov v Montani, »bele mule« v Kansasu, avstrij-ščine in špijonstva med vojno do nebularnega olja v čikaškom nebosežniku; — dovolj je sramote in ponižanja za vse trezne garače slovenske krvi ir, pekoljenja, ki so morali trpeti pečat hiunkyjstva zaradi njegove črne preteklosti in polpreteklosti. .
Da, stric Hunky leži na smrtni postelji — in mi srno veseli. Stric Hunky umira — in mi vriskamo radosti. Stric Hunky se od'pravlja za starim Billy Bryanomi na dolgo cesto pozabnosti — in mi mu ne postavimo spomenika. Pošteni zanamci ne smeio niti vedeti, kje bo njegov grob.
Nova generaciia — njegovi sinovi in hčere — ki pozabi na nižine svojega izvora in katera koraka s časom, izbriše njegovo prekleto ime in z imenom bo izbrisan tudi spomin nanj.
Good by, Hunky! — Počivaj, kolikor si vreden počitka! —
Ciril Štukelj:
I/ • 1* 1*	* • V • v'| • O
Raj ljudje najrajši citajo r
Pod tem naslovom so priobčili časopisi statistiko, ki sem1 jo napravil z namenom, da ljudje o njej razmišljajo in svoja razmišljanja tudi izrazijo. Oglasil se ni nihče. Marsikaj bi se dalo o tej statistiki spregovoriti. Danes se hočem omejiti le na eno: na čitanje socialno-znanstvene literature. Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani ima tako lepo zbirko knjig iz socializma, sociologije, socialne politike, delavskega gibanja in narodnega gospodarstva, da prekaša v tem' gotovo vse naše javne knjižnice in da se lahko kosa tudi s podobnimi knjižnicami v inozemstvu. Toda žal večina teh lepih knjig dolgo časa1 čaka na svoje čitatelje. In med redkimi čitatelji.še redkeje najde prave. Poznami tajnike in centralne odbornike strokovnih in drugih delavskih, organizacij, zaupnike, toda malo jih vidim prihajati v knjižnico. In če kdo pride, si navadno izbere kak lažji roman.
Tudi sam rad čitam romane, da razberem iz njih resnico, da ugibam, kaj je človek in kaj1 sem1 jaz sam. Nisem torej proti čitanju romanov. Toda človek, ki se udejstvuje v delavskem gibanju, človek, ki govori o socializmu, se mora zanimati za ta socializem, mora vendar vsaj površno poznati nove pojave v narodnem gospodarstvu, socialnem gibanju itd. Kako naj nekdo presoja in odloča v gibanju, če pa je edina njegova duševna hrana inseratni in senzacionalni del »Jutra«? (Tako med nami povedano, izhaja v Sloveniji razven »Jutra« tudi še »Svoboda«, »Delavec«, »Del. Politika« — ali to so za nas predolgočasni listi.)
Vsakdo se izgovorja, da ne utegne citati. Ta izgovor seveda ni odkritosrčen. Nam ne sme biti merilo najslabši delavec, ki v tednu vdano gara svojemu podjetniku, v soboto in nedeljo pa; zapije ves svoj zaslužek. Vzemimo si za merilo in ideal delavce, ki so se s svojo lastno voljo do izobrazbe najviše povzpeli. Če hočete nekaj imen, evo vam jih: Maksim Gorki, Jack London, Avgust Bebel. in pri nas doma: Ivan Mlinar, urednik; Rudolf Golouh, pisatelj itd. Sami delavci, ki so našli po svojem tovarniškem delu dovolj časa ne le za čitanje knjig, temveč tudi za pisanje.
Res je, da fizično naporno delo ubija človeka. ReS pa je tudi to, da alkohol še bolj ubija nego dobra knjiga. V o 1 je je treba do sam o izobrazbe, pa se že najde časa tudi za knjigo-.
Občudhjemo Avstrijce, Nemce, Ruse, Angleže. »Tam bodo že nekaj napravili, kaj pa hočeš pri nas Kranjcih«, tako žalostno navadno zaključijo sodrugi podobne diskusije. Mesto da bi pomislili na to, da se je tudi tamkaj razvilo mogočno gibanje iz prav tako surovihl, neobdelanih ljudi, kakor so pri nas. In da danes tam delavci vztrajajo v organizacijah, ni pripisovati temu, da vztrajajo zato, ker so Nemci ali zato, ker jih je mnogo. Temveč socialistične vzgoje imajo. Sama revščina še nikdar ni iz ljudi ustvarjala socialistov. Tudi sami dnevni gmotni interesi ne obdrže dolgo časa velike množine ljudi v organizacijah. Potrebno je, da se ljudje zaveda jo, da so proletarci in da njihov boj še ni končan z enim, mezdnim, pogajanjem1 za 10-odstotno zvišanje plače. Socializem je nekaj več: boji strokovnih organizacij za zboljšanje delovnih pogojev so pač boji za zboljšanje našega življenja, v kolikor je to v kapitalističnem peklu mogoče; toda končni nam,en je odprava plačilnega sistema sploh in temeljita preobrazba vsega družabnega
življenja. Ko ima človek to prepričanje v sebi, ko spozna, kam družabni razvoj nujno vodi, ga ne bo oplašila nobena stvar, da bi samo za trenutek zadvomil v končni uspeh delavskih organizacij. Kjer pa prepričanja ni, kjer se ljudje kot zmešana čreda love le za dnevnimi senzacijami, tam seveda ne more biti resnega gibanja.
Navaden delavec pride v strokovno organizacijo, ko sliši, da bo ta delavcem plače zboljšala. Če pa temu delavcu ne dopovemo, da je en mezdni boj le majhna praska v veliki gospodarski vojni, če mu ne razložimo vsega, bo to strokovno organizacijo zapustil ob prvem porazu. In poraze pa moramo zopet doživljati, dokler se bodo ljudje tako sprehajali po organizacijah, kakor so se vsa zadnja' leta. Ne mislim, da bi morali delavcem1 kar vsiliti knjige na prvem strokovnem shodu, ne, ker delavci niso šolarčki. Ampak zaupnik, ki hoče obdržati delavce v organizaciji in jih podiučevati, mora sam. nekaj znati. Iz praznega lonca se ni še nikdar nič skuhalo.
Pa da ne bi kdo mislil, da hočem, tu očitati nekaj samoi strokovni-čarjem. (Pri nas, kjer se ljudje opredeljujejo večinoma le po simpatijah do raznih oseb, mora človek vedno dopovedovati, da je tako mislil, kakor je zapisal in ne drugače.) Isto velja1 n. pr. tudi za našo »Svobodo«. Vsa njena dosedanja zgodovina je večno padanje in naraščanje članstva, mesto da bi šla pot stalno navzgor. Zberejo n. pr. neki športni klub in si stavijo ideal, da postane to prvi športni klub. Ustanovitelji sami previdno zamolče zbranim športnikom, da ima »Svoboda« še druge višje namene, kakor zbijati žogo, ker mislijo, da bi vsaka beseda o socializmu razgnala mlade fante, ki jih1 kar srbe noge ob! misli na to, da postanejo prvi nogo-brci pod solncem. Take športnike druži nekaj časa veselje do žoge, pri prvem nesoglasju se pa porazgube po raznih meščanskih klubih. Dokler bomo taki oportunisti, da bomo zbirali ljudi po njihovih slabostih, dokler se ne bomo trudili, da iz ljudi iztrebimo napačnoi mišljenje, ki so si ga pridobili v mladosti, toliko časa bo naše gibanje laviralo.
Tako se bo zgodba nadaljevala, dokler ne bomo imeli zaupnikov, ki bodo znali ljudi vzgajati. Takih zaupnikov pa zopet ne bomo imeli, dokler se bodo naši sodrugi dosledno' izogibali vsakemu koristnemu čtivu.
Lenin je sredi revolucije zaklical: Učite se! Učite se! Učite se! Mi živimo v miru, ko se lahko poglobimo v knjigo.
Zato vabim vse p. n. zaupnike, tajnike, predsednike vseh »rangov«: Potrudite se na leto vsaj z eno dobro knjigo! In če utegnete, se vpišite še v »Cankarjevo družbo« in — pozimi prečitajte morda vsaj kako brošur ico z dobro vsebino!
Delavska žena! V kateri organizaciji so Tvoji otroci? Kaj si v tem mesecu storil za »Svobodo«?
Knjige in knjižnice.
Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani
jc imela v mesecih januar-april t. 1. sledeči promet:
Mesec	obiskoval.	novih članov	knjig
Januar	2298	141	4844
Februar	2144	146	4716
Marc	2182	103	4874
April	1992	82	4183
Skupaj	8616	472	18617
Lani je v istem času izposodila 13.G41 knjig, torej lep napredek. Znanstvenih knjig je izposodila 2933, lani v istem času 1208.
Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru
je imela v tej sezoni sledeči promet: Mesec obiskoval, novih članov knjig Januar	974	58	1535
Februar	894	55	1475
Marc	777	50	1390
April	737	47	1442
Skupaj 3382
210
5842
Delavske knjižnice na Dunaju
hitro napredujejo, dočim meščanske nazadujejo. Dočim so meščanske knjižnice včlanjene v »Zentralbiobliothek«, izposodile so pred vojno v enem letu 10 milijonov knjig, so jih lani izposodile le še 4,600.000. Delavske knjižnice so lani izposodile 1,377.528 knjig. Da bo vsakdo videl, kako napredujejo delav. knjižnice, navajamo nekaj številk iz prejšnjih let: Izposodile so knjig 1910. 1. — 151.091, 1919. 1. — 177.407, 1920. 1. — 521.413, 1926. 1. — 887.250, 1927. 1. 1,089.271.
Dr. Fr. Bradač: Češko-slovenski slovar. V založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je nedavno izšel Učbenik češkega jezika, ki mu je sledil sedaj Bradačev Ceško-slovenski slovar. Bradačev slovai bo brez dvoma prav dobro služil tistim, ki se bodo s čitanjem hoteli natančneje seznaniti z bogato češko kulturo, pa tudi tistim, ki bodo potovali po češki republiki. Mora se reči o njem, da je dobro in vestno sestavljen. Čeprav je moral avtor z ozirom na prostor izpustiti tiste češke besede, ki so si s slovenskimi po obliki in
pomenu docela enake, obsega vendar slovar preko 16.000 različnih besed, pri čemer niso všteti številni istodebelski izrazi. Tako že po svoji obsežnosti nadkriljuje Zavadilov češkoslovinsky slovnik, ki je vrhu tega tudi okoren v slovenskem izra-zovanju in zastarel. Oprema slovarja, ki ima žepni format ter šteje 315. strani, je prav dobra, notranja uredba zelo pregledna in praktična. Delo zasluži najboljše priporočilo.
Conan DoyIe: Izgubljeni svet. Roman. Ljudska knjižnica, 31. zvezek. Ljubljana, 1929. Založila Jugoslovanska knjigarna. Strani 233. Cena broširani knjigi Din 24, v celo platno vezani Din 32. — Conan Doy lejeve povesti, detektivske zgodbe pozna ves svet in prevajajo jih vsi narodi, saj je malo pisateljev v svetovni književnosti, ki bi znali že na prvih stra-. neh vzbuditi tako živo zanimanje in razvijati nato zgodbo tako napeto, kakor ravno ta znameniti Anglež. Slovenci ga imamo prevedenega že precej. Vsi se ga gotovo že spominjajo po »Znamenju štirih«, vendar najde vsak nov prevod takoj najširši krog interesentov v vseh slojih. Prav posebno zanimanje bo gotovo vzbudilo še zlasti to delo, ki nas vodi v svet, slovenski književnosti doslej še nepoznan, a zato tembolj zanimiv. Opisuje nam znanstveno potovanje prof. Challengerja in tovarišev v srce Južne Amerike, v področju gornjega toka Amazonke, kjer preiskujejo sredi neizmernih pragozdov ozemlje, na katerem žive še prazgodovinske pošasti. Že potovanje samo je popisano velezani-mivo, a bivanje v kraljestvu prazgodovinskih nestvorov je risano t uprav neverjetno domišljijo, živahnostjo in barvitostjo. Sredi veleromantičnih doživljajev, čudovitih naključij, smrtnih nevarnosti in nečloveških naporov ter junaštev vstaja pred bravcem prazgodovinski svet s svojim živalstvom in rastlinstvom, kakor si ga predstavlja duhoviti pisatelj. Strašni dinosavri in pterodaktili, ogromne povodne kače in slične pošasti, hudobne človeške opice in jamski ljudje, vse to se vrsti kakor v filmu pred strmečim bravcem, ki knjige pač ne bo odložil, dokler ne obrne zadnje strani.
Dramatična podzveza.
Občni zbor dramatične podzveze
»Svobode« 14. aprila t. 1. je zbral delegate naših dramatičnih odsekov 'u Trbovelj, Jesenic, Ljubljane, Celja, Šoštanja, Do-brunj, Lesc, Ptuja, Velenja, Tržiča in Za-bukovce, da se pogovore o enotnem načrtu, po katerem bi v bodoče z uprizarjanjem iger vzgajali delavce. Dnevni rec občnega zbora je bil:
1.	Poročilo o stanju in delovanju dramatičnih odsekov.
2.	Bodoče naloge dram. odsekov in ' dram. podzveze.
3.	Pravilnik dram. odsekov in podzveze.
4.	Volitev podzvezinega odbora in razno.
K prvi točki dnevnega reda so poročali s. Majdič iz Trbovelj, Škerij iz Jesenic, Godni k iz Celja, Bolh ar iz Šoštanja, Terčič iz Dobrunj, Hančič iz Lesc, Jagusič iz Ptuja, Ule iz Velenja, Smole iz Tržiča, P i u k o v a Dora iz Maribora, S p r a j c iz Zabukovce in Kreft iz Ljubljane.
Najbolj agilna dramatična odseka sta v Trbovljah in na Jesenicah, ki s svojim pridnim delovanjem krijeta tudi finančne potrebe drugih odsekov. Dramatični od seki v Celju, Dobrunjah, Lescah, Ptuju Velenju, v Mariboru in v Ljubljani delu jejo pravzaprav šele od lanskega leta. Dra matični odsek v Tržiču od leta do leta na-preduje. Težave ima, ker si je nakopal precejšnje stroške s preureditvijo odra. Na pritožbe raznih delegatov, ki so poročali, s kakimi težavami se morajo boriti, odgovarja s. Majdič, da so morali tudi Trbovelj čani premagati velike težave, preden so se dvignili na sedanjo stopnjo. Poleti so kar na prostem postavili nekaj desk in se na tako sestavljenem odru vadili. Število obiskovalcev je polagoma naraščalo, tako, da je sedaj pri vsaki predstavi polna dvorana. Z dobro voljo in idealizmom se mnogo doseže.
5.	Kreft je reasumiral posamezna poročila, iz katerih je razvidno, da nekateri odseki trpe radi pomanjkanja odra in dvorane, drugi pa zopet radi pomanjkanja režiserja ali igralcev, posebno ženskih moči. Vse te težave se da premostiti le z največjo energijo režiserja in vodilnih članov odsekov. Nikjer drugod ni potrebne toliko vztrajnosti in energije, kakor ravne
pri dramatičnem odseku. Pod istimi težko-čami, kakor jih tu navajajo delegati za razne dramatične odseke, trpi samo državno gledališče. Mi bomo lažje premagali vse težave, ker nas druži gotova ideja. Delavski oder mora uprizarjati le take igre, s katerimi manifestira delavstvo idejo. Od slovenskih iger priporoča vsa Cankarjeva dela, Kraigherjevo »Školjko«, Cer-kvenikovo »Roko pravice« i. dr., Remčevc »Kirke« in »Užitkarje«, Leskovčeva »Dva bregova« in večino iger, ki so izšle v zbirki »Oder«.
Občni zbor sprejme njegov predlog, da naj vsi odseki v treh tednih javijo centrali, katere igre imajo v svojem arhivu, da bi vedno vedeli, kje je kaka igra, akc bi jo kdo zahteval. Seznam vseh iger se nato priobči v »Svobodi«. (Do danes še nismo prejeli takega seznama, op. ur.)
Občni zbor je nato sklepal, da bi se \ Ljubljani organiziral enoten režiserski tečaj. Podzvezin odbor naj izdela proračun in naj pretehta, kako bi se to dalo uresničiti.
Nato je občni zbor sprejel pravilnika odsekov in podzveze. Oba pravilnika pri-občujemo na koncu tega poročila.
V podzvezin odbor so bili soglasno izvoljeni ss.: Skuk, Jurmanova Julka ir Šeško. Delegat Škerij posebej apelira, naj vsi skrbe za to, da dramatična podzveza ne bo več zaspala, temveč da bo s stalnim pridnim delom napredovala.
Pravilnik dramatične podzveze »Svobode«.
§ 1. Vsi dramatični odseki »Svobode« tvorijo dramatično podzvezo »Svobode«.
§ 2. Dramatično podzvezo vodi tro-članski tehnični odbor, ki ga voli podzvezin občni zbor.
§ 3. Podzvezin odbor:
a)	daje nasvete odsekom v izberi iger;
b)	odsekom preskrbuje igre in razne pripomočke za njihovo vprizarjanje;
c)	sprejema poročila odsekov in potom svojega zastopnika v centrali »Svobode« vzdržuje stike z zvezo.
Svoje seje sklicuje po potrebi.
§ 4. Vsako leto pred zvezinim občnim zborom sklicuje podzvezin odbor redni občni zbor podzveze, ki
a) zaslišuje poročila podzvezinega odbora in odsekov;
b)	določa splošni program za prihodnje leto;
c)	sklepa o vseh zadevah, tičočih se dramatične podzveze;
d)	voli podzvezin odbor.
Izredni občni zbor se skliče na pismeno zahtevo najmanj dveh tretjin včlanjenih odsekov in ima iste pravice kot redni občni zbor.
Sklepi občnega zbora postanejo pra-vomočni po odobritvi s strani centralnega odbora »Svobode«.
§ 5. Dramatični odseki so dolžni:
a) poročati podzvezinemu odboru, katere igre mislijo uprizoriti in kako so posamezne prireditve uspele;
§ 3. Odbor odseka sestoji iz 3—5 članov, med njimi mora biti eden odbornik podružnice »Svobode« kot zastopnik iste. Režiser sodeluje na vseh sejah s posvetovalnim glasom.
§ 4. Naloge odbora so: Skrbeti mora. da se odsek tehnično razvija: sprejemanje članov, prirejanje dramatične šole, tei vzdrževanje zveze s podružnico.
§ 5. Naloge režiserja so: sestaviti po možnosti mesec dni pred sezono spored iger (repertoar), katere pridejo v sezoni -v poštev, ter istega predložiti odboru odseka in podružnice v odobrenje in razdeliti vloge. Določiti dan in uro skušenj, ter voditi vse vaje.
Skupina telovadcev mariborske »Svobode«.
b)	odračunavati za dramatično pod-zvezo na centralo »Svobode« 5% čistega dobička od vsake prireditve;
c)	pošiljati na podzvezine občne zbore delegata in mu plačati vozne stroške, dočim skrbi za prehrano podzveza s pomočjo centrale »Svobode«;
d)	izpolnjevati vsa navodila podzveze. § 6. Pravilnik podzveze more izpre-
minjati podzvezin občni zbor z dvetretjin-sko večino.
Pravilnik za dramatične odseke »Svobode«,
§ 1. Odseki niso samostojna društva, temveč samo odseki že obstoječih podružnic »Svobode«.
§ 2. Vsak odsekov član mora biti obenem član podružnice »Svobode«.
§ 6. Člane sprejema in predlaga podružnici v potrditev. Ako odbor kakega priglašenega člana odkloni, ima isti pravico predložiti tozadevno pritožbo odboru. Določiti podružnice »Svobode«.
§ 7. Člani odseka so samo redni člani.
§ 8. Dolžnosti članov so: Vsak po svoji možnosti podpirati odbor. Vedno in povsod se obnašati dostojno in pokazati, da so člani proletarskega društva. Redno hoditi k vajam in nastopom, brez ugovora sprejeti od režiserja odkazano vlogo ter varovati v vsakem oziru disciplino. Z vstopom v odsek se vsaki član častno zaveže, da bo spolnjeval določbo pravilnika.
§ 9. Redni občni zbor odseka se ima sklicati vsako leto pred občnim zborom podružnice »Svobode«, na istem se ima:
a)	predložiti poročilo o preteklem poslovnem letu;
b)	izvoliti odbor;
c)	staviti nasvete in predloge.
Poročilo o občnem zboru se iina predložiti podružnici »Svobode«.
§ 10. Odbor mora imeti vsaj 1 krat na mesec sejo, pri kateri je voditi zapisnik.
§ 11. Vse odsekovo premoženje je last podružnice »Svobode«. Ce se isti razpusti oziroma razide, ga odbor podružnice upravlja do nove ustanovitve odseka.
§ 12. Vsi dramatični odseki društev, včlanjeni pri zvezi »Svobode«, si morajo medsebojno pomagati z nasveti, izposoje-vanjem iger ter v vsakem oziru iti drug drugemu na roko.
§ 13. Kjer je dramatični odsek sestavljen iz članov več podružnic, izpolnjuje
vse svoje obveznosti napram okrožnemu odboru »Svobode« tako kot podružnični odseki napram podružničnim odborom.
§ 14. Za odnošaje dramatičnih odsekov napram dramatični podzvezi je merodajen pravilnik podzveze.
Delavski oder in člani »Svobode«.
Po pravilniku dramatičnih odsekov »Svobode« mora biti vsak član dramatičnega odseka tudi član »Svobode«. V delavskem odru v Ljubljani je mnogo nečlanov »Svobode«. Skrajni čas je že, da se to vprašanje v ljubljanskem delavskem odru reši. Prepričan sem, da se bodo vsi še neorganizirani radi organizirali. Treba jih je le k temu pozvati in jim dati pristopne izjave »Svobode«. Odbor del. odra naj to dolžnost opravi.
Telovadba
Villacher Athletik Sportklub, Villach — S. K. »Svoboda«, Ljubljana 1 : 4 (1 : 2).
Za nedeljo 12. maja je povabila ljubljanska »Svoboda« v goste Villacher Athletik Sportklub iz Beljaka. Avstrijski so-drugi so prispeli v Ljubljano v soboto ob 9. uri zvečer; na kolodvoru so jih sprejeli naši nogometaši. Po skupni večerji v Ljubljanskem dvoru so jih odvedli »Svobodaši« na svoja stanovanja k počitku. V nedeljo dopoldne so si sodrugi iz Avstrije ogledali naše mesto in bili med drugim tudi na Gradu. Popoldne ob treh pa so nastopili na igrišču Ilirije k prijateljski nogometni tekmi.
Beljaška enajstorica je nastopila v belih dresih z rdečim pasom, Ljubljančani pa v novih živordečih majcah s črnim ovratnikom. Beljačani so bili vsi izredno močnih, atletskih postav in so napravili na občinstvo, ki je nenavadno v lepem številu posetilo to tekmo, zelo dober vtis.
»Svoboda« Ljubljana je nastopila v naslednji postavi: Fugina, Zore, Gašper-šič, Habiht, Gabršček, Boncelj, Breznik, Potrato, Koser, Vrtačnik in Ozebek.
Obe moštvi sta se pred tekmo prisrčno pozdravili, točno ob 3. uri pa je za-piskal savezni sodnik gospod Betetto k pričetku.
Takoj se je opazilo, da so Ljubljančani boljše moštvo, ki goji lep kombinacijski
nogomet kratkih pasov po tleh. Gosti nasprotno so igrali visok nogomet.
Po menjajočih se napadih pade kmalu prvi a tudi edini gol za Beljak. Igra je sicer ves čas odprta, vendar se opazi, da obvladuje situacijo »Svoboda«, ki doseže v prvem polčasu po Vrtačniku in Potratu dva gola. Polčas konča z 2:1 za »Svobodo«.
Med pavzo se je nadaljeval koncert delavske železničarske godbe »Zarja«. Tudi so se gostje skupno z ljubljansko enajstorico fotografirali.
Drugi polčas pričenja in konča s premočjo »Svobode«, ki pošlje žogo še dvakrat (po Potratu in Habihtu) v mrežo. Končni rezultat 4:1 v prid Ljubljančanov.
Igralci ljubljanske »Svobode« so pokazali precejšnjo tehnično izvežbanost. Največja njih slabost je premala odločnost pred nasprotnim golom in vse predolgo zadrževanje žoge pred vrati nasprotnika. Najbolj je ugajala half-linija ter desni branilec. Obnesel se je tudi levi back, ki je to pot prvič nastopil za črno-rdeče barve. Napad je pokazal mnogo smisla za kombinacijo, vendar mnogo premalo strelja. Od gostov sta se odlikovala levo krilo ter desni branilec. Po tekmi se je vršil prijateljski sestanek z gosti v restavraciji »Reininghaus«, ob sedmih zvečer pa je vlak odpeljal avstrijske sodruge zopet proti domu.
IZ DELAVSKEGA ŠPORTNEGA GIBANJA V JUGOSLAVIJI.
Ljubljana: 1. V.: S. K. »Svoboda«. Ljubljana : S. K. »Grafika«. Ljubljana 2:2 (2:0), Slaba igra moštva »Svobode«, v katerem je nastopilo več rezerv. V predtekmi sta se srečala S. S. »Grafika«, rez. : S. K. Natakar 3:0.
9. V.: S. K. »Svoboda«, Ljubljana : S. K. Slavija, Ljubljana 2:1 (2:0). Prvenstvena tekma, s katero si je priborila »Svoboda« nadaljni 2 točki. Opaziti je bilo lep start »Svobode«, ki je igro obdržala tudi ve* čas v svojih rokah, le premali odločnosti napada »Svobode« se ima Slavija zahvaliti, da je odnesla zanjo razmeroma dobet rezultat. Napadalci »Svobode« vse preveč zadržujejo žogo in se spuščajo pri teir, mnogokrat v prav nepotreone hiperkom-binacije, pozabljajoč, da je glavni efekt nogometne igre vsaj v prvenstvenih tekmah gol.
9. V.: S. K. »Svoboda«, Ljubljana, rez. : S. K. Slavija, rez. 7:0 (4:0).
12. V.: S. K »Svoboda«, Ljubljana ju-niorji : S. K. Grafika, rez. 6:2. Lepa in koristna igra najmlajših igralcev »Svobode«.
12. V.: S. K. »Svoboda«, Ljubljana, rezerva : S. K. Grafika I. 3:1 (l:i). Rezerva ljubljanske »Svobode« je v prav dobri formi. Iz nje bo mogel črpati klub svojčas gotovo še mnogo dobrega materijala.
Maribor:'7. IV.: S. K. »Svoboda«, Maribor : S. K. Rapid, Maribor 1:12 (0:7).
28. IV.: S. K. »Svoboda«, Maribor: S. K. Železničar, Maribor 0:9 (0:3).
Celje: 14. IV.: S. K. Amater, Trbovlje : S. K. Celje, Celje 1:5 (1:2). Prvenstvena finalna tekma, s katero si je S. K. Celje priborilo prvenstvo celjskega okrožja.
Trbovlje: 7. IV.: S. K. Amater, Trbovlje : S. K. Celje, Celje 2:7 (0:6). Semifinal-na tekma za prvenstvo celjskega okrožja.
1. V.: Amater, Trbovlje : Olimpija, Zagreb 2:8 (1:5).
Hrastnik: S. K. Zora, Hrastnik : S. K. Trbovlje, rez. 0:1 (0:1).
Zagreb: 7. IV.: S. K. Železničarski, Zagreb : Hašk, Zagreb 0:1 (0:0).
14^ IV.: S. K. Železničarski, Zagreb : S. K. Šparta. Zagreb 6:0.
21. IV.: S. K. Železničarski : S. K. Croatia, Zagreb 1:2 (0:0).
Osijek: 28. IV.: S, K. Grafičar, Osi-jek : S. K. Slavija, Osijek 0:2.
Split: 28. IV.: S. K. Hajduk, Sarajevo : S. K. Hajduk, Split 2:5.
Novi Sad: 28. IV.: S. K. Radnički, Novi Sad : N. A. K., Novi Sad 2:1 (2:0).
5. V.: S. K. Radnički, Novi Sad : S. K. Radnički, Vel. Bečkerek 3:1.
6. V.: S. K. Radnički. Novi Sad, rez. : S. K. Poštarski A. K. 0:0.
6.	V.: S. K. Radnički, Vel. Bečkerek : S. K. Vojvodina 1:4.
Sarajevo: 1. IV.: S. K. Hajduk, Sarajevo : Sašk, Sarajevo 3:1.
7.	IV.: S. K. Hajduk, Sarajevo : S. K. Slavija, Sarajevo 0:2 (0:1).
14. IV.: S. K. Hajduk, Sarajevo : S. K Osman, Sarajevo 18:0.
16. IV.: S. K. Hajduk, Sarajevo : S. K Borac, Sarajevo 9:0 (3:0).
5.	V.: S. K. Hajduk, Sarajevo : S. K Sašk, Sarajevo 3:2.
6.	V.: S. K. Hajduk, Sarajevo : S. K Slavija, Sarajevo. S. K. Slavija, Sarajevo : S. K. Železničar, Sarajevo 4:0.
Subotica: 28. IV.: S. M. T. K. : Sub Električka Centrala 4:1 (1:0).
Gornji Milanovec: 5. V.: S. K. Železničar, Beograd : Takov 5:1 (2:0).
6. IV.: S. K. Železničar, Beograd : Takov 4:2 (2:1).
Vel. Bečkerek: 24. III.: Radnički : S K. Kodnina 2:0 (2:0).
5. V.: Sportklub : Borac 2:2 (2:0).
Vrbas: 1. IV.: Radnički, Novi Sad : Vrb. S. K. 6:1.
Beograd: 28. IV.: Železničarji : Srpski mač 1:0 (1:0).
28. IV.: Grafičar : Balkan 2:2 (1:1).
Podgorica: R. S. K. Lovčen, Cetinje : J. S. K. Crnogorac, Cetinje 2:1.
Najboljši mednarodni uspehi v delavski lahki atletiki. Tehnični odbor Socialistične telesnovzgojne Internacijonale je priznal sledeče najboljše rezultate v mednarodni delavski lahki atletiki: Možje: Tek na 60m 7 sek., Etholen (Finska); 100 metrov 10.8 sek., Rupp (Nemčija); 200m 22.5 sek., Etholen (Finska) in Weller (Nemčija); 300m 36.1 sek., Wall (Finska); 400 m 49.9 sek., Virta (Finska); 500 m 1 minuto 07.1 sek., Salojarvi (Finska); 800 m
1	min. 57.1 sek., Bothas (Finska); 1000 m
2	min. 33.7 sek., Bothas (Finska); 1500m 4 min. 3.2 sek., Bothas (Finska); 3000m 8 min. 37.7 sek., Virtauen (Finska); 5000 m 14 min. 48.3 sek., Virtauen (Finska); 10.000 metrov 31 min. 51.5 sek., Jokela (Finska) ; 15.000 m 48 min. 49.7 sek., Rotko (Finska); 20.000 m 1 ura 7 min. 11.9 sek., Rotko (Finska); 110 m zapreke 16.2 sek., Mehwald (Nemčija); 200m zapreke 28.6 sek., Kaa-rainen (Finska); 400 m zapreke 57.9 sek., Kaarainen (Finska). — Štafeta 4 X 100 m 43.7 sek., »Kullervo« v Helsinkih (Finska); 10 X 100 m 1 min. 54.1 sek., »Jyry« v Helsinkih (Finska); švedska štafeta 2 min., 4.2 sek., »Kullervo« (Finska); švedska štafeta 4 X 100 m 3 min. 27.9 sek., »Kullervo« Finska). — Skok v daljavo z za-
letom 6.96 m, Etholen (Finska). — Skpk v višino z zaletom 1.86 m, Etholen (Finska). — Skok ob palici 3.70 m, Mehvvald (Nemčija). — Troskok z zaletom 1-4.45 m, Takkinen (Finska). — Skok v daljavo z mesta 3.27 m, Wuorenpaa (Finska). — Skok v višino z mesta 1.53 m, Mutikanen (Finska). — Troskok z mesta 9.68 m, Wuo-renpaa (Finska). — Met kopja 62.21 m, Viran (Finska). — Met diska 45.30m, Su-katnick (Lotiška). — Met žoge z vrvico 56.10 m, Hummel (Nemčija). — Met kladiva 46.41 m, Laiho (Finska). — Met krogle (TA) 14.29 m, Franze (Finska). — Petero-boj 565.02 točke, Takkinen (Finska). — Deseteroboj 1085.03 točke, Wall (Finska).
—	Žene: Tek 60m 7.7 sek., Hipplerova (Nemčija). — 100 m 12.6 sek., Dittmarova (Nemčija). — 200 m 27.3 sek., Stibitzova (Nemčija). — 1000 m 3 min. 29.6 sek., Dan-kova (Nemčija). — Štafeta 4 X lOOm 53.5 sek., »Fichte« v Berlinu (Nemčija). — Skok v daljavo z zaletom 5.20 m, Oliveova (Nemčija). — Skok v višino z zaletom 1.44 m, Giselerova (Nemčija). — Skok v daljavo z mesta 2'375m, Toini Granathova (Finska). — Met kopja 33.82 m, Drivinova (Lotiška). — Met diska 27.61 m Drivinova (Lotiška). — Met žoge z vrvico 36.72 m Šiilova (Češkoslovaška, Zveza D. T. J. Č.).
—	Met krogle 10.13 m Wiistova (Nemčija).
—	Troboj 294.5 točke, Jaaskelainen (Finska).
Socijalistična telesnovzgojna Interna-cijonala za razorožitev. Izvrševalni odbor Socijalistične telesnovzgojne Internacijo-nale, v kateri je združenih nad 2,000.000 članov, je razpravljal o pripravah komisije Zveze narodov za razorožitev in sklenil pozvati vse včlanjene zveze, da naj se pridružijo v imenu svojega članstva k protestni peticijski akciji, ki jo je začela Socijalistična telesnovzgojna Internacijonala. S tem izpolnjuje Internacijonala enega od svojih visokih ciljev, ki jih je sprejela na svoji prvi konferenci leta 1920. v Luzernu.
Deset let delavskega skautinga v Češkoslovaški praznuje, Udruženje socialističnih skautov in skautinj. Februarja leta 1919. je bil ustanovljen v Pragi prvi skaut-ski oddelek, iz katerega je nastalo pozneje Udruženje, organizacija, ki je hotela začetkoma ostati nadstrankarska, danes pa je to udruženje v komunističnih vodah. V Delavskih telovadnih jednotah so začeli
uvajati skauting tudi leta 1919., nekoliko mesecev pozneje, kot je bil ustanovljen prvi oddelek Udruženja socijalističnih skautov in skautinj.
Holandska delavska športna zveza priredi svoje slavnosti julija t. I.
Telesna vzgoja in država v Belgiji. Centrale delavskih, meščanskih in katoliških telovadnih in športnih zvez so predložile vladi skupno zahtevo z ozirom na finančno podpiranje posameznih organizacij iz državnih sredstev. V kolikor se do-znava, ta zahteva ne bo brezuspešna.
Švica proti komunizmu in za sodelovanje v socijalni demokraciji. Na konferenci švicarske Delavske telovadne in športne zveze, ki se je vršila februarja v Aarau, je bil sprejet z 32 proti 12 glasovom predlog zvezinega odbora, da naj se preneha z nevtralnostjo napram socijalno - demokratični stranki in naj se izdelajo smernice za sodelovanje Zveze le s socijalno-demo-kratično stranko in strokovno komisijo, pri čemer pa naj bo ohranjena neodvisnost Zveze. Nevtralnost je bila pravzaprav agi-tacijsko sredstvo za komuniste, ki so se je zelo posluževali v svoje strankarske svrhe in najpravili v tem gibanju mnogo škode. Danes so torej po Zvezi v Ustju in Nemčiji tudi Švicarji proti komunizmu. Konferenca je sprejela nadalje s 34 proti 4 glasovom predlog, da se stavi v Zvezina pravila, da deluje delavsko telovadno in športno gibanje na osnovah socialističnega svetovnega nazora.
Lotiško delavsko športno gibanje šteje 4150 pripadnikov V 99 društvih in 9 okrožjih. Telesnovzgojno delovanje je razdeljeno na 14 panog, od katerih so najmočnejše lahkoatletična, nogometna in telovadna. Najživahnejši športni stiki so bili leta 1928. s Finsko in Estonsko. Letos februarja se je vršil kongreis Zveze, na katerem se je zlasti povdarjalo, da trpi gibanje predvsem vsled pomanjkanja igrišč in tehničnih vodij. Sklenjeno je bilo prirediti tekom leta 1929. tečaje za tehnične vodje. Pri visoki ljudski šoli v Rigi je bila lani na jesen otvorjena zvezna športna in telovadna šola. Skaliti »Rdeči pionirji« so organizirani v 68 skupinah. Kongres je sklenil nadalje udeležiti se slavnosti v Nurnbergu in II. Mednarodne Delavske Olimpijade na Dunaju leta 1931.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Zastopnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Izdaja v imenu konzorcija in urejuje: Josip Ošlak v Mariboru.
Knjigarna KIeinmayr & Bamberg f§
||	Ljubljana, Miklošičeva cesta 16. Telefon štev. 31-33	j|j
Csj	najstarejša	Kj
g	v Jugoslaviji, priporoča	gj
jlj	svojo bogato zalogo strokovnih in	7;;
jgj	zabavnih knjig v vseh jezikih, kakor tudi muzikalij za	jgj
19	petje, klavir in druge instrumente. Knjige in časopise,	I|j
jlj	v zalogi se ne nahajajoče, dobavlja iz	j!j
®	inozemstva v najkrajšem	ipj
gj	času.	kj
^	Delavskim knjižnicam nudi pri večjem naročilu znaten popust,	!gj
jfgS^ r^Sg^ r^SSj	j Tcj^ža} {c^sfej ^cSTg}	^gjj
gc^Tg} (g>Vtoj
e*3ietf3ie*3I<aK> g)
Razmnoževalne aparate: Original Opalograph, naj-	{g
boljši razmnože valeč posebno za note, risbe i. t. d.	GJ
Jamčim za brezhibno delovanje.	Jgj
Pisarniške potrebščine, strojepisni, oglejni, indigo, sesalni	S
papir. Zvitki za računske stroje in blagajne.	«
Pisalni stroji: Sftoewer veliki in srednji, Under-	§
wood. Rabljeni, dobroohranjeni stroji.	H3
Lastna špecijalna popravljalnica za pisalne, računske in	rsj
šivalne stroje!	g!
Točna postrežba! Cene nizke! Cenike brezplačno I	Bi
LUP. BARAGA - UUBUANA	1
Šelenburgova ulica 6. Telefon štev. 2980.	|
Splošno kreditno društvo
r. z. z o. z.
v UnbUanl. Miklošičeva cesto il 13
sprejema hranilne vloge od 1 Din naprej in obrestuje najugodneje.
V načelstvu in nadzorstvu zgolj zastopniki strokovnih in gospodarskih organizacij.
zna i
v Ljubljani Miklošičeva cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo knjig, zlasti: Železno peto, Golgoto, Povesti L. Kuharja, Idejne predhodnike socijalizma, Kari Mars, V Ameriko, O zgodovini del. gibanja na Slovenskem.
v Uarnianl, Hlklolireva c. 13
se priporoča za vse denarne posle (devize, valute) za vsa denarna nakazila v tujino, za naložbe gotovine, za nakup in prodajo vrednostnih papirjev, srečk --itd. itd.--
Obračajte se
kadar rabite ma-nufakturno blago vsake vrste na
Produkcijo
Ljubljana, Tržaška c.
ali na njene prodajalne na Gllncah (Rožna dolina), Maribor, Stu---denci.--
Vsak zaveden delavec in vsaka zavedna delavka mora biti članica
Konzumnega društva za Slovenijo r.z.zo.z.
če je njegova zadružna prodajalna v njegovem okolišu. Dolžnost je kupovati vse v zadružni prodajalni.
Slovensbo Narodna Podporna Jednota
največja slovenska gospodarska in dobrodelna zadruga v
Severni Ameriki.
Najboljša zavarovalnica za življenje, za bolezen, poškodbe itd. - Posluje v Zedinjenih državah, Kanadi in Mehiki. - Ima nad šeststo krajevnih podružnic po raznih krajih Amerike.
■■ Premoženje 3,500.000 dolarjev, Mi
Za nasvete in informacije se je obrniti na:
(Murni IU J.,2653-59So.Laundale A»e.,CMciiio, III