Uk.> ru» a*n
in prasaifcov.
.„ued daily	Saturday^
Sunday« and Holiday
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
fN«M*MNMM#MMNMMNiNMWIfM
Uredniški tn «pravniški proitoH: 1667 8. Lawndals Ava.
Offl«a of Publication t •067 South UwndaU Ara. Tolo phono. Rock wo U 4904
l.K'
,;'10—Y K AB XXIX
Cona lista jo |6.00
Kolere« «a »toad il— nalUr January it. IM«, »i Um poet-offioe
at chimca. Illinois, uaOar Um Act of couirw o I Maroh S, l«7t.
CHICAGO, ILL* PONDEIJEK, 2. MAHCA (MARCH 2), 1D36. Subscription »6 00 Yssrly
&TKV.—NUMBER 43
Aecoptanoa for »ailing at apodal raU of poatago probidad far ia ooctloa 1101, A«i of Oü. I, HIT, aatkariaod oa Ju* Id, tilt.
Kampanja za organiziranje delavcev ne sme prenehati
Takšen je soglasni zaključek Odbora za industrijsko organizacijo. Ta odbor je sklenil, da se ne bo pokoril stari gardi Ameriške delavske federacije, katera bi ga rada likvidirala. Greenov ultimat je bil zavržen. Voditelji Ameriške delavske federacije so danes v defenzivi
Washington. — (UNS)—Člani ()<ll>ora za industrijsko organizacijo so na svoji zadnji seji oglasno zaključili, da tega odbora ne bodo likvidirali kakor zahteva stara garda Ameriške delavske federacije, marveč bodo nadaljevali s tem gibanjem za popolno organiziranje delav-ce\ v industrijah z masno pro-ukciio v smislu principov in-ustrijskega unionizma. To je bila prva seja tako zva-nejra Lcwisovega odl>ora, odkar mu je eksekutiva ADF dala ul-imat. da se mora razpustiti in prenehati s širjenjem "kontro-eize" v vrstah organiziranega stva. Sprejel je več važnih klepov in sicer vse soglasno. S tem je napravil tudi konec go-oricarn. katere so dvignili pri-taši stare garde, da stoji od-
pred razkolom vsled I sine dominacije in akcije ru-arske konvencije. Najvažnejši sklep tega odbo-a |o zaključek glede organizi-anja jeklarske industrije. S to imenitno potezo, ki ni prazna ta, ni Levvisov odbor vrgel rokavice eksekutivi EDF, mar\ir jo je definitivno pritisni) zid. Morala se bo zganiti sprejeti pogoje tega odbora za organiziranje jeklarskih de-a\>''.-v, ali pa bo odprto izpove-''l.i svojo bankrotiranost. Za-l" i'1 še bolj grenka kupa "!'■•: kakor je bil za Greena rr< imk njegov siloviti poraz na riiiiai-ki konvenciji.
organiziranje jeklarskih je odbor ponudil ekse-i pol milijona dolarjev in
1><
K1
km i
M- j.
11 ' '
Italijanska zmaga na severni fronti
Fašistične čete okupirale gorovje Amba Alaji
Z afriške fronte, 29. febr. — Fašistična armada 30,000 mož je včeraj zasedla historično naravno trdnjavo, gorovje Amba Alaji, kamor so se abesinske čete umaknile po porazu pri Amba Aradanu. S tem so se Italijani maščevali za poraz v vznožju tega gorovja pred štiridesetimi leti. V bitki 1. 1896 so Abe-sinci strahovito porazili Italijane in jih prisilili na umik.
Neuradna poročila govore o nadaljnji italijanski zmagi na severu, v okolišu gorovja Tem-bien. V bitki je padlo 3000 A-besincev, ostala armada, kateri je poveljeval ras Seymoun, pa se je morala umakniti. S tem so Italijani dosegli glavni cilj v zvezi s prodiranjem v notranjost Abesinije.
Okupacija gorovja Amba A-laji je rezultirala v popolni de«
moralizaciji armade rasa Mu-lugheta, vojnega ministra, ki je pred dvema tednoma utrpela velikanske izgube v šestdnevni italijanski ofenzivi v bližini mesta Makala. Italijanski letalci so včeraj poročali, da se ostanki armade vojnega ministra še vedno umikajo v smeri proti Desju.
Italijani so prodrli 36 milj daleč od Makala od začetka o-
stcvilo organizatorjev. O- j fenzive. Okupaciji gorovja Am-'-i prispeval«' unije, ki tvo- ba Alaji pripisujejo veliko važ-
"'Hf.r za industrijsko or- j nost, ker so Abesinci smatrali 1 M", osem po številu. To' to naravno trdnjavo za nepre-storiti pod sle-' magljivo.
■npra\ Ijeiu 'i pogoji : 1 'la eksekutiva zbere mili-' pol dolarjev za organiza-kampanjo, od katere vso-1 prizadete unije
"spevati eno tretjino; zagotovi jeklarskim de-industrij.sk«»
Addi.s Abaka. 29. febr. — Cesar Selassie je pozval Ligo narodov, naj poostri sankcije proti Italiji. "Upamo, da Ženeva ne priprav- j j)() 0(j|hAj4|h z raztegnitvijo sankcij." pravi Selassie v svoji poslanici, ki se nanaša na sejo unijo in j „unitcjjgitejfa komiteja Lige na-' 1 nu ce,° k»n'P«nje n)(lov kaU.rH 8C otyorj 2 mar. '"«•ga in energičnega I kater«-ga vodstvo bo-j
"Abcsinska vIh«Ih ne bo pod-j vz« la nol>enega koraka v zvezi z mirovnimi pogajanji, ki ne vr-še \ Evropi," je rekel Selassie. 'Aljesinija ni bila povabljena, naj ««»deluje v teh p«jgajanjih in d«jslej ni bil predložen še noben mirovni načrt, ki bi ga Abesi-nija lahko sprejela."
Domače vesti
Miluauške novice
Milwaukee. — Rojakinja A-na Miler, gostilničarka, si je zlomila roko, ko je izstopila iz uličnega voza in padla na opol-zlih tleh. — Gostilničarka Mildred Goričar je bila obsojena na šest mesecev zapora ali plačilo $250, ker je prodala kozarček žganja pijanemu gostu. Sodnik ji je dal 10 dni časa, da se lahko pritoži na višje sodišče. — Ana Šimenc je prejela žalostno vest, da je v Gornjem gradu v Savinjski dolini umrla njena sestra Antonija Kolenc, po domače "Znidarčkova", v visoki starosti 83 let. Rojena je bila v Gojzdu pri Kamniku. — V Sheboyganu je umrl rojak Matija Rarbornik, star 66 let in doma iz Savinjske doline. V A-meriki je bil 32 let in zapušča dve hčeri, v starem kraju pa o-četa.
Vesti iz Minne*ote
Eveleth, Minn. — Frances Novak, članica društva 130 SN-PJ, se je morala podvreči težki operaciji v Eveleth Hospitalu.
—	V Colerainu je umrla Ana Murnik, stara 63 let. Zapušča sina in hčer.
Nov grob v Penni
Somerset, Pa. — Tu je umrl Frank Parkel, star 66 let in doma iz Mirne peči na Dolenjskem. Pokopala ga je srčna hiba. Bil je član društva 247 SN-PJ In tu uspuWa brata fn sestro, v starem kraju pa drugo sestro. Pogreb je bil civilen.
Stoletnic* umrla
Cleveland. — Jos. Korošec je prejel žalostno vest, da je v Be-zuljaku pri Begunjah na Notranjskem umrla njegova stara mati Marija Merkun v redki starosti 103 leta. Rojena je bila v Rakitni. V Ameriki zapušča dva vnuka in vnukinjo, v stari domovini pa sina in štiri hčere.
—	V elevelandski mestni bol nišnici je umrla Frances Mi-hevc, roj. Nagode, doma iz gatca. V Ameriki je bila 15 let in tu zapušča sina in dve hčeri.
—	Dalje je umrl Fr. Pšeničnik, star 56 let in doma od Brežic ob Savi. V Ameriki je bil 22 let in tu zapušča tri sinove.
Anglija odpravi starodavno desetino
Končanje dolgotrajnega spora na vidiku
lx>ndon, 20. fet^r. — Desetina, ostanek fevdalne Anglije, ki določa, da morajo kmetje prispevati desetino svojih pridelkov angleški cerkvi is samostanom, bo kmalu odpravljena. To je rai-vidno iz vladne odredbe, ki je bila pravkar objavljena.
Vlada je sprejela priporočila posebne komisijo, ki je bila imenovana pred nekaj meseci, da prouči to vprašanje. Na podlagi teh priporočil je vlada sestavila zakonski oanutek, katerega bo v kratkem predložila parlamentu v sprejetje. Ona upa, d« bo načrt postal zajcon že prihodnjo jesen in s teii» bo Bpor glede srednjeveškega sistema financiranja angleške cerkve končan.
Vladni načrt prtdviduje bond-no izdajo v vsoti $350,000,000 za odkup desetine in ustanovitev posebnega fonda za financiranje angleške oerkve. Ta načrt pred vidu je popolno reorga-niziranje sistema plačevanja duhovnikov, ki so v zadnjih letih imeli velike potežkoče pri iz-terjavanju desetine.
¿«upali jeklarski de
"lep toga odbora je prot«\st proti eksekuti-l '•oli -zanikanja indu-- arterja 21 {,000 orga-i adiodelavcem, kate-• ^N'iva "izročila" uniji
•	Odbor pravi, da ji /a«lnje konvencije ni-
1 ukazujejo ali dovo-1 ' 1 delavci pridruži-' " " i kov . kar pa ko že ostali brez besede "i tudi plačevali bi -kc prispevke kakor ' /'nožni. ■ odbor mnenja, da •> 'ama priznava s to 1 treba delavce v tej <■■ pa i držali. Zmot/) • a ker jim ni izdala /a formiranje indu-• in jih namesto te-
•	•« poklicni uniji, kjer i- i ne lx»do dobro za-
' r lirgira «•kiwku-i < i ¡ r a ta zaključek " •« < « ni i/.<ia industrij
4»r«-«*nu\e okrožnice z -arj«, \ kateri sva '' in <«-ntralw unije j • •• deluvuke f«*4eraoi
<l>ti.t ao I. vuial.)
WPÀ znižala število uposlenih delavcev
Stotisoč delavcev bo odstavljenih
Wa»hingti»n. D. C.. 29. f«-br,— Harry L. Hopkins, federalni administrator relifnih del, je te dni odredil, da število uposlenih relifnih delavcev zniža za najmanj 100.000. Redukcija je |x»razdeljena na v« države.
V administracijokih krogih pravijo, da ima WPA "preveč delavcev". Na podlagi programa za relifna dela je imela WPA upoaliti uun«j tri in pol milijona upogljivih delavcev, ki »o prej I vre jemali relif, faktično pa so upoolili 3,662/M rflifarjev.
DELAVSTVO V READINGU V VOLILNEM BOJU
Socialisti postavili kandidate za zvezne in državne urade
HOOPES PONOVNO NOMINIRAN
Nesreče v IMiehiganu
Munising, Mich. — Rojak Matt Pintar je izgubil oko pri delu. Nahaja se v bolnišnici Mar<|uettu. Rojak Louis VVsel se je |>a pobil na rami pri delu v gozdu.
Nov grob v New V«»rku Brooklyn. N. Y. — Kap na m«ižganih je zad«*la rojaka An tona Whiteja. Star je bil 4H let in doma iz Domžal.
Spremem»»a ča*a v ( hiragu
Chicago. — Dne I marca so v Chicagu — in v vetjem d«du severnovzhodnega lllinoisa ter Indiane — uvedli vzhodni ča*, ki ima biti stalen poletu in |m)-zimi. To pomeni, «la se pomaknemo eno uro naprej, železnice no začasno še obdržale stari centralni čas. 7+ osobje v gl. uradu in pri PrDsveti začasno tudi ostane po sklepu gl. upravnega odfteka stari centralni čas.
Roosevelt hoče nove
davke od kongresa
■■
Vlada potrebuje čez milijardo dolarjev
WaKhington, D. C ., 29. febr.— Predsednik Roos^eJ^ je obvestil voditefje kongresa, da vlada potrebuje najmanj milijardo in 137 milijonov dolarjev «lo-datnih doh«»dkov na leto in kongres mora naložiti nove davke. Kako in komu jih naloži, je stvar kongresa.
Roosevelt je pojasnil, da vlada potrebuje denar za izplača-nje bonusa bivšim vojakom, dalje za kritje izgube odpravljenega procesnega davka, ki ga je vrhovno sodišče ubilo z razve-Ijavljenjem farmskega zakona AAA in končno je potrebna vsota 524 milijonov dolarjev za konzerviranje zemlj«» na podlagi novega farmskega zakona, ki je bil zadnje dni sprejet kot na<l«>-niestilo za AAA.
Voditelji demokratske večine v kongresu so v velikih škripcih. ker morajo sami iskati oblik«) novih davkov.
Hitler baje ponudil prijateljstvo Franciji
Pariz, 29. febr —Pariški list "Midi" je objavil razgovor med Bertrandom d<- Jouvenelom in Hitlerjem v Berlinu. V tem razgovoru j«1 Hitler trnje ponudil prijateljsko roko Franciji, če zavrte vojnoobveznl pakt s *o-vjetsko Rusijo. Francoski nacionalisti in fašisti, ki pobijajo ru-
Keading. Pa. — Da v tem mestu in okraju Bergsu tudi v prihodnji kampanji za državno In zvezne volitve ne bo manjkalo ognja in vročega volilnega kon testa, je porok ¿lanska konvencija socialistične stranke, ki jo postavila močno listo kandidatov v vse urade. Udeležilo se je jo petsto članov.
Na čelu liste je Raymond 8. Hofses, urednik strankinega glasila "Reading l^abor Advocate", ki kandidira za kongres-nika. Do 1933 je bil en termin član mestnega šolskega odbora.
George M. Rhodes, predsednik centralne delavske unijo, je bil nominiran za državnega ao-natorja. Delegatje centralne u-n i je so se na eni zadnjih sej soglasno izrekli, naj kandidira v nižjo zbornico, toda člani socialistične stranke so bili mnenja, du bo delavstvu lahko bolje služil, če bo izvoljen v zgornjo zbornico.
Na svoje staro mesto državnega poslanca je bil ponovno nominiran Darlington Hoopes, ki je lansko jesen tudi pri 6aa-, nikarjih v državnem kapltolu 1 dobil priznanje kot najbolj vesten in najboljši poslanec. Hoo pes si je v zbornici v zadnjih štirih letih napravil izboren re kord.
Na mesto Lilith VVilsonove, k je služIla s Hoopesom v niij zbornici, pa je bil nominiran Miles N. Williams. Wilsonova je odkl«>nila kandidaturo rad lH)lezni, vsled katere se nahaja v bolnišnici.
Nominacijska konvencija je postavila kandidate tudi za o-k raj no zbornico (assembly) drugem, tretjem in četrtem dls t riki u, in sicer Cleve Longa iz West Lawna, kjer je šolski dl rektor, Paula Gaaaerta is Wo-melsforda in Rol>erta Schoener ja iz Laureldala, kjer je bil pro-šlo jesen izvoljen za policijske ga načelnika.
Delavstvo v Readlngu in oko lici ne bo podalo v to kampanjo z borbenim duhom zmagovalca Pričakuje, da bo ponovno livo lilo n«1 le obeh poslancev, Hoo pesa in Williamsa, marveč tudi Khodesa v državni senat, Hof-sesH v kongres in ostale kandi-date v okrajne ura«le.
Trockij žigosa Stalinove birokrate
Brutalno zatiranje opozicije
Honefom, Norveška. 29. febr. — lieon Trockij, bivši vojni komisar v Sovjetski uniji, ki se nahaja tu v izgnanstvu, je v razgovoru s časopisnimi poročevalci opisal brutalnosti Stalinovega režima proti političnim .etnikom, ki so se drznili kritizirati vladajočo birokracijo. Trockij je dejal, da o lojalnosti teh irtev napram Sovjetski uni-i ne more biti nobenega dvoma, kljub temu so predmet strahovitemu mučenju in trpinčenju v sovjetskih ječah.
Trockij je omenil slučaj Antona Čilige, bivšega vodje komunistov v Jugoslaviji, ki je pred kratkim prišel is sovjetske oče, v kateri se je nahajal pet et. Sovjetske avtoritete so ga vrgle v zapor zaradi kritičnega stališča, ki ga je zavzel napram comunističnl internacionali,
Ciliga je pričel s gladovno stavko, ker je upal, da ga bodo saradi tega Izgnali ii Rusije, toda ječarji so ga s silo nasičevali n mu tudi preprečili sataomor. Žrtve sličnih brutalnosti so tisoči komunistov, kt so bili izključeni ii stranke in vrteni v ječe, ker so protestirali proti Stalinovemu rešimu. Med temi sta tudi Gregory -Zinovjev in Leo Kamen Je v, Leninova sodelavca v boljševiškl revoluciji. Stalinova birokracija brutalno satira oposicijo no v Interesu sovjetske republike, kakor trdi jo diktatorjovl agentje, temveč v svojem lastnem Interesu, da se vzdrfci na krmilil.
JAPONSKI VOJAŠKI REBELl KAPITULIRALI
Lojalno vojaštvo pregnalo rebele iz vladnih poslopij
PREMIER OKADA NI BIL UMORJEN
ski pakt, s«> padli kakor pe« na kost po tej novici in. zda j krlče, da pogodim z la>ljševiki pomeni vojno z Nemčijo. Nižja francoska zbornica je pakt z Rusijo &«• odobrila in zdaj je pred senatom.
Italijanski baritoništ
Scotti umrl u bedi
Neapel. Italija, 29 febr. — Aele dane« je italijanska javnost izvedela, da je pred štirimi drn -vl umrl nekoč «lavni operni ba-ritonist Antonio Hcotti. ki je »a mo v newyorški o|>eri j»el «kozi 88 sezon «Ur je bil 70 let in u-mrl Je v veliki revščini. Samo štiri osel» »o šle za njefovlm
pogrebom. ________________
Voznina na železnicah je znižana
V bodoče bo vožnja na železnicah dva centa na miljo
Wa«hlngtoA, I). C., 29. fobr — Meddržavna trgovinska komisi ja je včeraj odredila redukcijo voznim« na ameriških železnicah na dva centa na miljo. Sedanja voznim« je 3.6 centa na miljo Znižana voznina mora stopiti v veljavo 2. junija 1936.
Komisija pravi, da bodo že lesnlške družbe t znižano voz nino lažje tekmovale z avtobus ni ml linijami in sploh z motor no transportacijo. Voznina spalnih vozovih Je tudi znižana na tri cente na miljo.
V glavnem bodo prizadet« le-lezniške družin« na vzhodu Združenih držav, kajti linije na cen-
TOKIO, 1. marca.—ftlro No-naka In Teruai» Ančk», vodite-Ja mllltarlatltnega puta v Tu-kiju. nt a včeraj Izvršila samomor a kioglo Is vojaškega revolverja. Veat, da Je vet drugih čaatnlkuv, ki ao kapitulirali na povelje mlkada, Isvrillo baraki-(prereaanje trebuha J., Ae nI potrjena. Ces 20 taatnlkov je lilo aretiranih In prldršanlh v zaporu.
Tokio. 29, febr. — Japonska vlada Je včeraj zatrla vojaško revolto, Premier Kelsuke Oka-da se je nenadoma pojavil šiv n zdrav, dasi so prejšnja poročila, uradna in neuradna govorila, da je bil umorjen poleg treh drugih visokih vladnih u-radnikov. Japonski kabinet je uradno naznanil, da so našli O-kado ftlvega. Rebell so ubili njegovega svaka, misleč, da jo premier.
Fumlo Goto, ki Je previel začasno predsednlštvo vlade po Izbruhu vojaške revolte, se je sedaj umaknil in Okada je prevzel staro pozicijo. (Poročilo, da se Je Okada skril pred voja- . šklml rebell, je v konfliktu s prejšnjimi poročili, ki so se glasila, da so ga rebell ustrelili.) r Glavni stan generala Kašlja, načelnika vojaške garnisije v Tokiu, je izdal komunike, v katerem naglaša, da Je bila re-volta zatrla na vsej Ciril. Vlad-no vojaštvo Je pregnalo rebele is vladnih poslopij, v katerih ao se zabarikadirall. Vsi so kspitu-lirali ali pa so bili ujeti.
Premier Okada se je nenadoma pojavil v Tokiu včeraj zjutraj In Je takoj šel v cesarsko palačo, kjer Je imol daljšo konferenco * mikadom Hlrohltom.
ftanghsj, 29. febr,—Prva vest, da Je vojaška revolta strta, Je bila objavljena včeraj zjutraj, ko so reltell pričeli zapuščati vladna poslopja, v katerih so au utaborili po Izbruhu vstaje. To nssnanllo Je objavil tukajšnji japonski poslanik in baslra na poročilih, ki Jih Je prejel Is To-kia,
Najprej se J« podalo okrog d vest«) Izmed tisoč rebelev, katere Je vladno vojaštvo rsioroftllo, nakar so sMile nadaljnje kapi-tularije. Mikado Je poveril generalu KaAlju nalogo, naj Izže. ni* reliele iz vladnih poslopij in
tralnern za padu in zapsdu so že same nekoliko znižale vojmtrnr pri ^m ttrj rwM v» sredstva.
Razlika med staro in novo vozni no la> precejšnja. Na primer i* Chicaga v New York stane vožnja po železnici $32.70 za osela) v navadnem »vozu, |mi novem tarifu bo pa stala IIH.I7 in v spalnem vosu 927 25. Voznina h chicaga v Cleveland Je po Hturrm $12.M, po novem pa bo Iti Ml. Iz Chicaga v IM rol t |»o starem $9 Ml, po novem $5.45,
Kolombija ustavila
pošto iz Vatikana
Vatikansko me*U>, 2« febr. — Sankcije ao |H>vzročiUt značilen Incident med papeško državico in južnoameriško republiko KolomMjo. Pošiljetev, ki Jo Je na«lovlla vatikanska pošta papeževemu nunciju v Bogotl pred nekaj tedni, je bila vrnjena s pripombo kolombijske pošt m- u-prave, da ne mor« biti dostavljena zaradi izvajanja ekonomskih aankrij proti lUlIJI. Vati-kan Je podal oatmr prot««t ko-lombijakim avtoritetam, v katerem nagla*«, da Vatikansko me
SkvpiM br»*puMrli»Ui ? neke*
t ali J i ii, valed tega bi morala biti pošiljatev dostavljena nun-
relif ne« zavodu r N#w Yerta, sto je samostojna državica y 1- ciju.	„	.—
ki jih ima na razpolago. l'roii rebelem «o bili (nmlani tudi vojaški letalci, ki ao m«l«ll letak« in Jih pozivali na kapitulacijo. Kmalu nato m* Je «na skupina podala in tej «o sledite druge.
Poročila lx angleških virov, ki so bila objavljena sinoči, se glase, ds »o bile v teku vroč« bitkf med rebell In lojalnim vojaštvom, to«la ta poročila ja vlada zanikala. Prav tako Je zanikala vesti o vojaški revolti v Osaki, v japonskem industrij-akem središču.
Večina trgovskih uradov v Tokiu je bila včeraj zaprta Tokijska borza je tudi ustavila aktivnosti, a jih la» dane« obnovila.
Maršal Kohohito Kanin, načelnik armad nega štaba, ki ga jr bokien zadržala v njegovi vili v tokijskem predmestju, se I ¿o dane« vrnil v kapiUil, Stanoval bo v rezidriici ministra dr»
UMij« m 1. «usai-1
i i mi ii .....—
"" V*-11	"
M0ITIT1
PROSVETA
THE ENUGBTKMMBMT I umni U4MMMB MMM
PROSVKTA
Ml 7 M M U«*4»i< i«» C
"Kukumin Domei"
Fašistična pamet je povsod enak«, naj bo zavit* v belo, črno ali olivno kožo. Japonski oficirski faAizem, ki je zadnji teden zbesnel v Tokiju, upijanjen od nacionallstičnegs in pa-triotičnega ruma, in postreljal nekaj ministrov ter večje ¿levilo drujrih vplivnih Japoncev, je bistveno ista utvar kot je nacijski faAizem, ki je 30. junija 1934 postreljal okrog 2000 oseb v Nemčiji; ali italijanski faAizem, ki je zaklal Matteottija in postreljal v hrbet na tisoče drugih; ali katoliški fašizem v A v »tri ji, ki je v februarju 193« streljal in obetal socialistične delavce; ali katerikoli drugi faAizem, ki se je ovenčal — in še to dela — z obilico gnusnih u-moro?.
Fašistična pamet, pijana strupenega ruma avtorltarizma, vzame bodalo ali puško v roke in "rešuje" narod. To je argument te pameti; drugega argumenta ne pozna. Ce kdo takoj ne pritrdi tej džungliAki pameti, ga bri "prepriča" z ricinuaovirn oljem, nožem ali kroglo, da ima "prav".
Japonski mlHtariati, organizirani v mnogih klikah in pijani zmage v Mandžuriji in neverni Kitajski. kjer počenjajo, karkoli ne jim zlju-bi, no histerični na nmrt, če jim kateri trezni japonski civilint ugovarja. Kazumeti je treba, da vsi Japonci niao militaristi in krvižejni vampirji. Japonsko ljudntvo, kmet in delavec, je v ogromni večini trezno, miroljubno in z malim zadovoljno. Militarintov Je le peAči-ca. ali no močni, ker imajo ven vojaAki aparat v nvojih rokah; imajo v nvojih rokah ti/di večino kapitalintov in bankirjev, večino veleposestnikov, rniksda (cesarja) in druge vplivne fmiívfdTJeWorganižačijf: -Nararm* hoéejo imeti v nvojih rokah tudi vlado in ne trpe nobenega ugovarjanja.
Japonci kot celota no toliko napredovali, da-imajo kljub militaristično-faAističiil kaati parlamentarno vlado. Vna ta leta, odkar evrop-nki faAisti raznih barv in znamk pokopavajo parlament in demokracijo, ne to japonnkim bratcem fašizmu Ae nI posrečilo. HaA pred nekaj dnevi no bik* na Japonnkem volitve in volile i no ne izrekli za protimilitarintično, lihe-rnlno vlado in vrhutega no izvolili 2.3 sociali-ntov v zlwtrnico. Nič ni čudu«*gu, če je ta vo-lilni rezultat napolnil mllitarintično-faAintiČn«* klike z zeleno jezo. In takoj po volitvah no ponkusili, da na italijnunko-u«mAko-«vntriJnki način uničijo rezultat teh volitev. Japonsko je treba "oprati * krvjo printaAev liberalizma in demokracije"!
Kar je značilnega pri tem "krvavem čiAč«»-nju" na Japonskem, je to, da vojaAki poveljniki v Tokiju — nlno hoteli z orodjem nastopiti proti morilcem, clasi bi bili lahko zdrobili re-volto v eni uri. Namento tegu no ne (Migajali n pučlsti celih 21 ur in jih pronili, naj bodo pametni in naj odlože orožje!
To je iiujU |iñi dokaz, kako nolidarni no med seboj j a | »< > 11" k i riu litar tMt i in koliko napornega rtrin Ar rttfet» j«tf«m*ko dmnokrm ijn pri'dno UUÍ-< i militariiitičiio kunto in ti pribori rešpekt in onebno varnost \ javnosti.
Organizacija ja|>onskih faAintov imenuje po njihovo "Kukumin Domel". Voditelji te organizacije, ki j«« razpreti na po vsej armadi in reakcionarnih civilnih organizacijah, no večinoma mladi vojaški oficirji, ki zaničujejo v«ako milno ol«la»t in «matrajo. da mikado in armada *ta •«lina oblast na zemlji. Njihova vera Je "NHm-hm ho t><»«lalu niikada (cesarja) nit «vet, ita triu vlada. Mikado iti ji« ustvaril armado, da mu pomaga vladati. Kdor m* upira mikado m njegovi armadi, je hudičev ntvor, ki ne «me Aiveti" . , »..
Primerjajte to ja|K>ni*ko-faAnitično vero z nacijnko vrro o "poganstvu izvoljenega nem-Mva. da vodi uvel", ali z italiJannko-fa*intično vero o"|K>alan«tvu Kima, ki Je nekoč vladal ve* ■vet in ki je |M»klican, da — • katoliAko cerkvijo vrni—tudi itanen in v bodoče vlada ven «vet" ...
Kaj jr v bi nt v u raslike med rjavim faAiz-mom, črnim faAumoni in japonNkim "Ktiku-nun l>om«*i"?
- Ko pišrnm te v rutice (2* fettruarja), v Tokiju A«» vedno kipi. Arogantni "kukumlnjaki" »e objatfjo, kakor da bi ne jim morali mini-ntri, ki no «»«tali ilvi, zahvaliti, da no Ar ftlvl; Morilci diktirajo nvoje |mfnjc za mir — in nič čudnega ne bo, če iz«ilijo zara»no vojaAko diktaturo, katera vrfce novoizvoljeni parlament v rnorje. morili «-m pa |M»d«*li najvftf* odlikosanja za njiho\o "junaštv
Glasovi iz naselbin
Odgovor na poziv
Detroit, Mich. — Znan sUri
pregovor, ki pravi, kadar stopiš
psu na rep. da zacvili, j« Ae vedno na mentu. C i ta tel j i Prosvete in Proletarca ter vsi oni, ki ae zanimajo za napredek, izobrazbo in kulturo slovenukega naroda, so imeli priliko čitati moj dopin o problemih 8ND v naši naseibi-ni. Kar nem zapinal, so bili f akti, resnica. Ce ne bi bili, ne sigurno Kenich ne bi <jglasll, n tem pa obenem potrdil, koga ne je moj dopin največ tikal. Bil sem toliko možakar, da sem zamolčal ime, omenil pa nem» da bom to v bodoče ntoril, nedaj pa mi je on tudi to prihranil in me prehitel ter se nam izdal, za kar mu gre zahvala. Ce bi bil kakšen o-seben prepirač, bi o njem lahko lepe historije pisal, a za naAo naselbino to nima pomena, ker ga lokalni rojaki dobro poznajo po njegovih aktivnostih in delih, bodi ni na kulturnem, gospodarskem ali političnem polju.
V svojem dopinu omenja tudi mojo trgovino, da sem denar
nato in krepkeje. Pa brez zamere. Kenich naj bo na mestu in naj ne oprime dela za uspeh S. N. D. Na ta način bo uspel. s podiranjem in razbiranjem pa bo t* tal ona ml jen.
Anten J ur ca, 121.
Lewi» in Industrijske unije
V trden, III. — Pn i teden pro-šlega februarja ne je v Wa-«hingtonu, D. C., vriila konvencija UMVVA. Do leton so se konvencije rudarske organizacije vedno vrAile v Indianapolinu, Ind., torej na premogovnem polju, kjer je bil tudi nedei organizacije it od pričetka. Predsedniku rudarnke unije, ki prejema letno $12,000 s plačan jem vseh ntroAkov, ki jih predloži organ i-
hajduki za vrat no napadel poltene ljudi, j« vse kapitalintičpo časopisje občudovalo ia slavilo njegovo "hrabroat" in "čudovi< to" nponobnont ter mu na ta način dalo vso brezbrižno maso v področje, z velikim Atevilom znanih radikalcev vred. Približno tako ne je zgodilo v Nemčiji ob nastopu Hitlerja. Kako oblalujeta ta dva naroda danes, ko ni več mogoča takojAnja reAitev, nvojo lahkomiselno«!, si pač lahko mi-nljte. Kaj me je napotilo do tega razmiAljanja, bom pojasnil pre-dno zaključim moj npin; zaenkrat pa se bom vrnil nazaj k zborovanju UMVVA.
Prva poročila s konvencije rudarske organizacije so bila v resnici razveseljiva, napredek v članstvu neverjetno visok, blagajna skrajno natrpana, delegacija pa svojemu *firerju" do zadnjega moža lojalna. Ali more kdo kaj več pričakovati alj želeti? Za temi nrce-razveselji-
zaciji v izplačitev, ne življenje v bližini rudarjev očividno ni več' vimi poročili so »e kmalu poka-dopadlo, v neznatnem mentu, ki ¡^je črne slike v obliki konvenč-
nega poročila.. Naenkrat je na-
ga ne posečajo vsi ameriAki ka-1
pitalisti in politiki. Zato je že na prej An j i konvenciji povedal, da se hoče naseliti v bližini Bele hi Ac* z vnem nvojim štabom vred, zakar je tudi dobil dovo-
* T f « r" h ^ Ijenje ¡.. Uni »c j« prettltf v
d* 1.hiwton. D. C. Iz U*. vzroka .e prod,i« v«komur. ki k. j« ho-'je |)!to«njk konvtncija. UMWA
tel kupiti. Vnak trgovec je odvisen le od odjemalcev in vsak trgovec ne tudi bori za obntanek; torej nem tudi jas bil odvisen od odjemalcev drugorodcev. On dobro ve, da v devetih letih mojega trgovanja je bil namo enkrat v moji trgovini. Hvala vnem onim, ki no mi Ali rut roko. Ne bom Ae enkrat opinaval afere pri SNI); ker me on poziva na dvoboj, bom Ae malo počakal, da bo več municije, potem naj bo pripravljen na udarce, ki ne bodo prijetni. Do danen ni Ae niti e-nega koraka naredil v prid 8ND, ker ga tudi blizu ni. Naj bo kar brez nkrbi, da delo in napredek pri SND gre vneeno naprej po začrtani poti brez njega. S nvojim izzivanjem ne bo unpel. Delal nem za korint in uspeh ter na
vrAila v glavnem mestu Združenih držav, in bržkone bodo vse bodoče konvencije te organizacije v glavnem mentu, dokler bo i. I.. Lewis diktiral. LetoAnja konvencija menda Ae ni zborovala v kongresni dvorani; do tegA morda Ae pride pozneje.
Za potek konvencije se prvi dan nisem nič zanimal. Niti po-minlil ninem, da sem v proslih 37 letih v obliki prispevkov in a-sesmenta tej organizaciji plačal že toliko dolarjev, da bi danes znaAali kapital, n katerim ne bi brez r posebnega pomanjkanja preživel do konca mojih dni. Kadar je kdo radijski prejemnik naravnal na pontajo, ki je ra2l>o-Ailjala vesti o konvenciji UMW., se je vedno nliAalo: "John L. Le-
predek SND in to bom vrAil fe ff-dafdl,ik t*0*00 or^ln,■ nadalje, kolikor mi bonta čan ¡n z,n"llh ™<tarjev (Ae večkrat pa moč dopuAčala. Odnehal ne bom, 160<)'0i)0>' za ¡"dustrijski uni-dokler ne ne bo naAa želja in i- °niVii dek'iatj<i; HO Ji deja uresničila, da ni Aovenci' !,J'm- pe nem vzei v rok» taHfi zgradimo nvoj dom, ki bo simbol om t*™»»' ** i« Ponavljala mta zavednih Slovencev.	|	1,1 haA li »'«vospevi Uf i-
Zaključki, ki no bili sprejeti	^Predramili; pričel sem
na neji delničarjev, no mi dobro	KI,om" 1
znani, in ne ne bojim javnosti, I "f biv^tt »tahjanskeg» anarhl-ker nimam ničesar skrivati.I*	fašističnega duče-
Kdor se pa boji in ima strah, da' a. Munsol.n.ja Vsi vemo, da javnost izve, naj pa to vse sam tttJnu diplomacija je skrajno he-nebi pripiAe. Vedno bom izrazil vLttrna «vetovnemu miru In vsa-nvoje mnenje in miAljenje. Teikemu Mtenemu napredku To-
demokracije in pravice mi ne bo!d*	,n«
nihče zabranil, dokler bom tivJ^ore uspi-vati brez tajne^l.plo-Rojaki, čitatelji Prosvete in df. i racije. Ali mislite, da b, v Al anar.
troitski naseljenci naj se ne o-
hint M us solini ni imel diplomati-
r I rajo na take osebne polemike I *nt'?tt ¿«Koyora " kr»ljem Krna-in prepire, kajti iz tega se ne bolnueKi'n « njegovem korakanju n nihče ničesar naučil, ker nima¡,,ttr Mtü ^nosrajčnikov y Kim
za delavca nobenega |M>mena
, namenom, da ni osvoji vlado?
.........»uM^himnij«!^' j" imc! ,I,0V°M
I. trpijo ,»m. prliranjaktvom pri "H »S
Kurdii potom nWovlh I,„«„v. Si-' Y' ÍÍV "" J"'",kl k!"': "lí"li Kurcn 'cm. ,lu Ton. Jur.a Um,J?1«0.Mu»»ollnJj. iV'adi-Lk"r
.1.1» n.. I.i .lol.il, AHIrnm n« v»1"1	uk" tudi "f kr";
rojake v Dctroltu. ..»j Kr»l<> ^f	MVn" .< "vM
stopilo Aest rudarskih distriktov z zahtevo — avtonomije. "Fi-rer" konAtatira, da je izmed 30 distriktov 17 distriktov Ae pre-Aibkih za lastno vzdrževanje in takim slabičem se ne sme dovoliti nikakAna avtonomija. Vsi ti distrikti bodo torej Ae nadalje vladani po "firerju" in provizo-ričnih nastavljencih, ki bodo nastopali strogo in avtokratično napram svojim podanikom. Kaj naj pomeni v stari, demokratično organizirani uniji, imeti toliko slabičev, ki se jim ne more zaupati lokalna uprava, niti ko« lekta svojega "čekofa," naj razmiAlja vsak sam, kdor ima Ae kaj miselne sposobnosti.
Da je imel Jonn L. Lewis, predsednik UMW, "največje strokovne unije in najboljAe u-pravljane organizacije," na svoji konvenciji v Washingtonu tako od srca lojalno delegacijo, se ni treba prav nič čuditi, niti ne obsojajte vseh ostalih rudarjev radi te delegacije. Na konvenciji se je konAtatiralo, da je 17 izmed 30 distriktov slabotnih, ki niso nposobni samouprave. Zatrdila pa so sploAna, da so samo v petih distriktih cele unije UMW v uradih po članstvu izvoljeni uradniki, drugod pa baje nami "provizorični" nastav-Ijenci in takoavani "payrollers". Neki list v Ulinoisu zatrjuje, da provizoričnih uradnikov niti sam Lewis ne nantavlja, temveč jih kar kompanijski bosi izberejo in nastavijo, J. L. Lewis pa jih le potrdi ali imenovanja sankcionira. Koliko je na tem resnice, ne morem konstatirati, konAtatiram pa lahko, da nekdo jih že mora nastavljati, kjer so nastavljeni. Po vseh tistih distriktih pa, kjer imajo "provizo-rične" nastavljence, nima sploA-no članstvo nikake moči določati, kdo naj bo ali kdo naj ne bo njihov delegat; vne to opravijo "provizorični" nastavljenci. Od tod lojalnont delegacije!
Kaj je resnično lojalna delegacija vne zmožna storiti za svojega "firerja," nam je povedalo časopisje dne 7. feb., ra dio pa že dan prej. Poročilo se je glasilo: "John L. Lewi*' pay rained to 25,(MX) a year." To pa je res lojalnost, kakrAne ni mogoče izkazati vsak čas, posebno če bt fnofatt litačatt tz svojega žepa. Ko so imeli rudarji bazič-
naprej .1« u.....h» in napredka P"¡ «to «rnoarajinlkom , Muiao-
za SNI. brez atrahu in noflede. "nlj*m,1n* o, :,m"°"l»vn®
k.I» vam i.....na (Hal kolena mtto.l korakati v R,rn. .1. pr.vz.mtJo
..... .... i i	»vlado.
Težko mi je take ntvari omen- „ , ti
jati v listu Pros veta. kjer se bi1 Ko je Mussoluu poslal nvoje pFonToT pni ubil v bolj Al, pod učni voJaAtvo v Ktiopijo, ¿e bržkone in napredni namen. Opravičujem	d» ^ l»r«v	v»1'
se pa s tem. kadar bom Ae na- P«	I» J» »"»otil. Ko je
paden in ,K,zvan za to ali ono	Mussolini n svojimi no plačo >7.50 in nvojo avtonom-
javnosti, da lxtm vedno pripravljen z odgovorom in z udarcem za udarec, če mi bo urednik dal prostor v lintu. Za nas delavce bi bilo ImiIJ na mestu, če bi bilo več zanimanja za nnAe trpljenje, da m« ga odpravi, xa mizerljo, da se Jo onemogoči, ^a izkoriAčafnj«, da se ugonobi. Vsak dan Je večja brex|M»nrlnoMt, katere pa Kcnieh ne pozna in nima pojma o trpljenju delavcev. - Ako ne bi malo bolj p iglobili V | vprašanje, kaj nam prinese bo i dočnost, bi vnem nam več kori-I ntilo. Kam nas tira brezdelje, kara bomo priAli in kaj nam Je ntoriti? To no vpraAanja. da nas bodučnont t neusmiljenim Itkorl Ačanjem činto ne ugonobi. Potrebna in koristna za nan bi bila vprašanja in razprave o eko-i nomiji In goN|MHlamtvu. politiki in taktiki, ne pa razdor fn 'osebna jMilemika. Zato upam. da to itadofttuje v odgovor na javni po-ziv omenjenega dopisnika Tipa to ne bo zadoMtovalo in če me , Im» *r |M»t\al ter imenoval v li-
JsiMMMki pudadmiral Sankiči Tak... •lu. ">om pa odgovoril bolj jedr »«j», „,cd Ameriko in Japon.ko. a ave
il uhruh
no organizacijo, ae je predsednik zadovoljil i letno plačo $8,-000 in ntroAki. Kasneje so bile ¡¿-J* precej zniiane rudarjem in njih organizacija skoro razbita, preds«iniku ps se je plača zvi-Aala na $12.000 letno s »troAki povrh. Danes, g bazično plačo $6 in nekaj centov, v mnogih krajih pa veliko manj, naj bi predsednik imel 125,000 in vse, kar se bi mu zl j ubilo računati za strotke. Kaj ni to pomisleka vredno? Pozabljen ni bil niti podpredsednik Philip Murray in tajnik-blagajnik Thomas Kennedy. Tudi tema dvema se je letna plača zviAala od $9,000 na $18,000 vsakemu; Ellisu Sear lesu, uredniku rudarskega glasila Miners' Journal, od $4000 na $7,000 letno; članom eksekuti-ve od $300 na $500 mesečno. In končno so priAli delegatje do Akorjice, namreč od $10.50 na $12.50 dnevne plače.
Da se vse to ni vriilo brez vednosti J. L. Lewisa ali pa celo proti njegovi volji, jo dovolj pojasnjeno z dejstvom, da se je takrat, ko se je o tem odločeva~ lo, umaknil s predsedniAkega stola, na katerega ni hotel posaditi niti podpredsednika Mur-raya, ker je pač dobro vedel, da gre za zviAanje tudi njegove plače. Brezdvomno je računal na zadevni odpor od strani gotovih delegatov. PredsedniAtvo je v tej zadevi poveril P. Faganu, predsedniku distrikta zapadne Penne, kateri je nastopil proti opoziciji skrajno brutalno in končno predlog komiteja pripo-znal, da je ustavno sprejet. Kot je dne 7. feb. poročal illinoiski State Journal, ki zatrjuje, da je v Illinoisu največji in najbolj razčirjen časopis izven Chicaga in izhaja že nad 100 let, se tej zadevi delegacija na kon-' venciji cele pol ure ni dala pomiriti. Nekateri delegatje so bili za zviAanje plač, toda neB toliki meri, drugi pa so celo kričali, da morajo rudarji v njihovih distriktih bosi hoditi, čemu naj potem plačujejo uradni kom tako pretirano visoke plače! (Zadevni izrezek iz imenovanega časopisa prilagam temu spisu, ker hočem urednika Prosvete z njim uveriti o resničnosti mojih izvajanj.)
Ko je Lewis potem prevzel predsedniAtvo, je delegate o-zmerjal. Dejal je; "Ne vem, kaj nekateri delegatje minlijo, da tako delajo. Ti gotovo ne pred Htavljajo svojih lokalov." Veliki mojster je v tej zadevi bree dvoma gotovo mislil one lokale, ki so udani po njegovih provizoričnih nastavljencih. To se je godilo dne 6. feb. t. I. v Konsti-tucionalni dvorani v Washingtonu, D. C., v neposredni bli žini Bele hiAe., Opozicija na pram zviAanju plače se baje ni dala do kraja zatreti, veliki mojster pa je tudi imel dovolj prilike, da je konferiral s pre-friganimi družbinimi advokati Ae isti večer, kateri so mu smelo naznanili, čeA, ako potrebujeA za tvoja velika dela več denarja, so tudi drugi viri na razpolago, napram rudarjem in javnosti se pa izkaži velikoduAnega in na u-meten način odkloni ponujeno zviAanje. Na ta način ti bo zani-gurana popularnost in lahko po-staneA Ae velik vodja ameriAke-ga delavstva.
Naslednjf dan, jwett zaključkom konvencije, je bilo poroča-no, da John L. I^ewln je vetiral amendment konstltucije za zvi Aanje plač in iste ostanejo po ntarem. Vsi njegovi hlapčonl, najeti, plačani in tudi neplačani no mu pa v noglannem zboru zapeli velikansko glorijo ter celotno Igro drugače predstavili in opisali kot se Je resnično odigrala.
Takoj v zaketku konvencije so enostavno začeli borbo za industrijski unionizem. kot da bi ne bili Še od vnega začetka UMWA industrialna organizacija In so bi njeni člani morali Aele danes sa tak unionizem boriti. Ce ne bi bili rudarji industrijsko organizirani predno je l^rwin postal njih predsednik, stavim 100 proti 1, da on s svojo taktiko Ae danes tega ne bi bn videl, dasi je 4e 17 let na krmilu te organizacije. V ta čas zborovanja nI bilo v poročilih nobenega znaka, da je to strokovna konvencija rudarjev Od začetka do konca ae je igrala nekakAna zamotana politika, katere najbrž niao niti vsi igralci nami razumeli. O važnosti kakih varnostnih naprav v <Dab» m 4. •tnal.)
POKDKLJEK,
planeti
Z vpraAanjem, da-li je potovanje od Ije do planetov mogoče, se je bavil v ud£A času v svojih predavanjih v Fr*ncJ]*j astronoanakam druAtvu prof. Ananov
Po njegovem mnenju je raketa najbolj fel alni pripomoček v to svrho. Nedosuj* samo primernih eluploaivnih snovi, kaj* bena dosedanja takAna snov ni bila «po^ j da bi raketam dala potrebno brzino. tTJS na mora biti večja od brzine težnosti* najmanj pa 11,180 m na sekundo, pri (£] pa ni upofttevan zračni upor. Doslej te bSI kakor rečeno, niso mogli doseči. Vendtfji so dosegli neke zadovoljive začetne rezuluu L Tako so zgradili tipe meftanih stratosferi letal, ki imajo poleg navadnih motor i« uH raketne naprav«.
Z na posti danes sploh ne gre toliko u pok te med planeti, kolikor za raziskavanje najviL jih osračnUt plasti. Tu bi imele rakete Uhb nad vse vaien pomen.
Razni učenjaki so predlagali ie raziične n* dele za interplanetarna potovanja, tako a berth, Hohmann, Hoefft in le umrli ruski r». ziakovalec €qlkovski. Njih vozila so zgrajen vsa na sistemu serije raket, ki se uiigajo dr* ga za drugo. Največji problem pa je izb^ eksploziva. Američan Goddard je dosegel t svojim smodnikom 2500 m na sekundo. Obertfc je izračunal, da bi meAanica tekočega vodib in kisika dajala brzino 5000 m na sekundo. T» čas proučujejo možnost uporabe atomikifi vodika, ki lahko razvija več nego 30,000 kalorij na kilogram. To bi popolnoma zadostov* lo, ker je potrebnih za dosego kritične brzin t j. brzine, s katero bi se raketa odtegnila vpli. vu zemeljske težnosti, "samo" 14.970 kalorij na kilogram. Natančni računi so pokazali, cu zadostuje 10 kg atomskega vodika za ekspedi. ranje 1 kg mase v svetovni prostor. A tu a pojavlja takoj naravnost nepremagljiva oviri: povratek atomskega vodika v molekularna razvija temperaturo okrog 9900 stopinj in o» bena znana kovina ne more kljubovati tej te» peraturi. Drugi učenjaki proučujejo moža* za uporabo sil, ki se sproAčajo pri razbijaiji atomov. 1 kg materije bi potem dal 21£Q milijard kalorij. Toda tak&ni računi so muzika bodočnosti.
Točasne možnosti za interplanetarne voiijf so Ae zelo omejene. Nebei, Rraun in Zuckera zgradili rakete, ki bi mogle teoretično do*5 100 km viAine in ki bi letelo zelo točno. Sedaj Atudiramo tudi možnost, da bi rakete krmaril z električnimi valovi in ugotavljali s pripravnimi aparati vsak trenutek njih točni poloiaj.
»Ananov je odgovoril na vprašanje, da-li hi bili interplanetarni poleti mogoči, z odločnim: Da! — "Moramo pa upoštevati", je dejal, "k o okolju, prav ničesar ne vemo, o okolju, t katerem bi se te vožnje vrAile. Naj prvo »e mora človek seznaniti z ozračjem, ki ga obdijt potem se mora dvigniti do stratosfere, poten bo Aele lahko mislil na takAne polete.
Tehnično je treba preizkusiti vsakovrstni možnosti, naj prvo sedanja letala, potem leti* la, ki bodo imela poleg propelerjev Ae rakete in ki bodo lahko dosegla viAino 50 km, nato bi morali letalo nadomestiti z raketo, ki bi imeli ob strani pritrjene manjše rakete, s čimer hi lahko dosegli viAino do 100 km, in končno bi zgradili raketo s številnimi notranjimi «nld» ki, ki bi se zažigali zaporedno. Na ta način bi obleteli zemljo. Ko bi bili tako daleč, bi p* blem interplanetarnih voženj že skoraj rešili. Toda dotlej bo preteklo Ae mnogo časa.
Zanimivo je, da so pri teh predavanjih rt» vzoči učenjaki smatrali problem potovanj« P» vesoljstvu za resen in mogoč problem, ne da za kakAno Vernovo utopijo.
Pohod švedske socialne demokracije
Švedska socialna demokracija se te Ija na letošnje volitve, v katerih bo svedtf narod izrekel svojo sodbo o delovanju nociz» demokratične vlade.	I
Kakor poroča strankin tajnik Ander* ^ son, je stranka 1. 1935 narasla okroglo u * settisoč članov In Jih iteje sedaj £40,000. P* sebno značilno je, da se je stranka zasidral»» podeželskih pokrajinah.
Narasla je tudi ženska organizacija " • podružnic, ki jih je sedaj 495. Število čUn< je naraslo za 6000 ter je prvič prekoračilo« vilo 20,000,
Obenem je socialnodemokratična vlad« zopetnem sestanku predložila proračun, vsem jasno izpričuje uspehe socislne demo»» elje glede zdrsve obnovitve gospodar^ Kljub velikim stroAkom, ki jih je vlada in*» aa pospeševanje gospodarstva In tlstft' 1 '"f polnitvijo socialne zakonodaje In ki jih * imela, je proračun popolnoma uravnovsAes* so bile Ae dsvAčine znižane sa 20 milijo*, kron. Vlada bo obenem posojilo 300 mdij^ kron, ki ga Je najela za boj proti krm ga imela vrniti v sedmih letih, takoj v «« vrnila. Jako Je nazadovala tudi nezapo*»^ kakor smo ie poročali.	..
Značilno Je, da mora celo MFrsnkf««^ Zeitung" k volitvam v SvediJI in pripomniti: "V Svedlji mora Prtv kor v Norvegiji odločiti, ali naj socisln« * mokracija dobi v narodnem iaatop*t\u » lutno večino ali ne. V obeh primerih kaže tako " Celo nacistični list mors U*rJ K trditi, ds je med pravimi "nordijskimi" "marksizem" na pohodu ter Ima najbolj nje v svetovno zgodovinske
H
r^mriJEK. 2. MARCA
Vesti iz Jugoslavije
(Urirma peroéila Is JunIitIJc)
»ARSEJSKI PROČ«» K0N"
CAN
I ubMijeni ■» do«*«"»
L j ubi jan a.
Dne 12. feb. je bil marsejski
ili
es
^ proti trem hrvaikim e-«gruntom zaključen x obsodbo seh treh obtožencev na dosmrt-
Pred sodiščem so stali Mijo ja)j, Zvonimir Pospišil in Ivan ajic! trije hrvaški emigranti, i „o bli člani teroristične orga-itacije "UstaAa", ki sta jo podirali Italija in Madžarska. Po aročilu in ukazu poglavarja te ganizacije, dr. Paveliča — ki _vi še zdaj v Italiji — je make-onski terorist Kelemen ustrelil Ictobra 1934 jugoslovanskega ralja Aleksandra, ko je dospel Marseille. Kot sokrivce je po-cija aretirala v raznih krajih rancije tri hrvaške emigrante, ane iate organizacije, ki ao ata-zdaj pred sodniki, obtoženi, da j bili poslani v Francijo z ena-im namenom kakor Kelemen. ralj je bil s Kelemenom skupaj
0	tik pred atentatom, nato pa pobegnil, Pospišil in Rajič pa
a se nahajala v okolici Pariza. Dela sta baje ukaz, da izvršita tentat na kralja v Parizu, če bi Marseillu ne uspel. Kelemen je oil takoj po aten-itu ubit, ti trije pa so se mota mesec zagovarjati pred odiftčem v Aix en Provence. O ročesu je jugoslovanski tisk oročal precej obširno, a da si obil popolno sliko o procesu, si »oral prebirati tudi tuje liste, 'ako velikega zanimanju zu pro-e», kakor je bilo, ko se je pro-prvič začel in je prišlo do ko burnih prizorov pred sodni-, da je bil branilec obtožencev ključen in mu je bila odvzeta ravica advokature — tako veli-ega zanimanju zdaj ni bilo več. krati pa je vsu javnost vedela naprej, kak ) se bo proces, od atertga prejet zavisi tudi so-Itje raznih držav v Evropi, kon-al. Da no bo pr.\$!»> do smrtne ob-odbe, je bi'-) jasno, ker bi ime-to verjetno različne posledice. In proces se je končal brez mrtnc obsodbe. Vsi trije obto-nci so bili od porotnikov sponam za krive (od 32 vprašanj >;ia 29 vprašanj odgovorili prisilno) in od sodišča obsojeni dosmrtno robijo in deportaci-Ce jih predsednik republike bo pomilostil na nižjo kazen, »do prepeljani na Hudičeve oto-. kjer ima Francija svojo kalilnico m dosmrtne kaznjence. Ho tem procesu pa se je vršila nitka razprava proti trem vo-jem teh teroristov, proti hrva-¡ma emigrantoma dr. Paveli-¡n Evgenu Kvaterniku in pro-avstrijakemu polkovniku Per-vicu Ivanu, ki so bili obtoženi, i so kot voditelji ustašev obso-'•i kralja Aleksandra na smrt •*r ukazali obtožencem in aten-•torju Kelemenu izvršiti to ob-wbo. Kvaternik sam je bil dan '«•d atentatom v Marseillu in *ja! navodila atentatorjem, a »u je unpdo pobegniti čez mejo.
.Ti tri>	eontuma-
iam obsojeni na smrt.
SocialiHtična stranka priprav-kn». — Pred dnevi se je vršila
1	Hootfradu konferenca sociali-ll«nih zaupnikov, kjer je dr. lvk" Topalovič sporočil, da je rjJj»vj| notranjemu ministru
Korošcu) ustanovitev Ju-"»lovanske socialistične stran-" T«i j,- te tretji poizkus po na-"»'<« diktature lir>9 in po raz '""tu «tranke. da ^ doseže ob-l,,v««-v Htrankinega delovanja, •vida pM j«. veliko vprašanje, 11 notranji minister dovolil "tsnovitev m. delo za ustano-'•^v stranke. Ce bo dovoljeno, j k , t #* ni stranka v kratkem "¡"ti pr.MlpiKano najmanjše šte-<lanov vsaj v A«,stih bano-|K,t« m Aele pride do pra-' ""tanovitve stranke. Tako ,r'dpuUJt ju,kon o združevanju, ** J'- *e«tavil diktatorski re-,rn »J ki „a ««danj, "demokra-vlada doslej še ni hotela """jati za novega, bolj svo-Pričakujemo * radostjo, kaj lit i odgovoril no-Ji minister na to-pri Javo. N|	ampak Šsboc. — V-
lu *» aretirali pred tednom »*fa. ki hotel drugič ope-
hariti poštno blagajno. Ni mu uspelo, zaprli so ga. A pred tem je na enak način z uspehom o-sleparil mariborsko poštno blagajno. Predložil ji je tri ponarejene Čeke po 5000 Din, skupaj torej 15,000 Din. Ko so ga aretirali, je navedel za svoje ime Beno Alter, doma iz Celja, toda sodišče je močno dvomilo, da je to njegovo pravo ime, posebno, ker v Celju nikogar ne poznajo s tem imenom. Zdaj pa jim je u-gpejp pojasniti, da res ni Alter, ampak da se piše Avgust Sabec in da je doma iz Limbuša pri Mariboru. Ker je tako trdovratno tajil svoje ime, domnevajo, da ima še kaj drugega na vesti pod svojim pravim imenom. Preiskava traja dalje. Morda bo zdaj uspelo tudi dognati, ali je imel kakega pomagača na pošti, ker so bili čeki spretno ponarejeni.
naraščajo. Pri vsakem bataljonu je sedaj na delu tajna fašistična policija, ki špionira med vojaki in poroča poveljništvu vsako sumljivo gibanje.
Pod sličnim policijskim nadzorstvom so tudi delavci v industrijskih podjetjih po vsej I-taliji. V prvih mesecih vojne, ko je bilo pomanjkanje izurjenih delavcev, so ti izvojevali višje mezde, nego jih predpisujejo fašistični sindikati, ker so lahko izbirali dela. Na pritisk teh sindikatov je morala intervenirati fašistična vlada, ki je podvrgla delavce strogi militaristi-čni disciplini. Delavci sedaj ne smejo iskati drugih služb, ker se to smatra za zločin proti državi. Te regulacije so povzročile resne incidente v mnogih tovarnah, toda policija je brezobzirno potlačila delavske upore in sodišča so obsodila nepokorneže na več mesecev zapora.
Italijanski vojaki hujnkajo naše ljudstvo proti državi! Reka, februarja 1936.—Kak-
„ .	. _ . . „ ,	šno razpoloženje vlada med lta-
V Zagorju	ob Savi je umrl ... ,	j , .
J	J	lijansko armado, je jasno raz-
rudar Anton	Prašnikar, ki
ga
je pred tedni zasulo v rudniku in mu zlomilo hrbtenico. V ljubljanski bolnišnici se je zdravil nekaj časa, a videli so, da je hrbtenica zlomljena in da je obsojen na počasno umiranje. Prepeljali so ga domov v Zagorje, kjer je zdaj po hudem trpljenju umrl.
Vesti iz Primorja
Štirje mladeniči pred vojaškim sodiščem
Reka, februarja 1936. — Federalno predsedstvo zu predvo-jaške vaje je ovadilo štiri naše mladeniče vojaškemu sodišču v Trstu, in sicer: Ivanu Zidarju in Uljančiča Franca iz Topolca pri II. Bistrici, I. Mikuletiča iz Vel. Bukovice in Ladislava Ja-godnika iz Kosez. Vsi štirje so bili obtoženi zato, ker niso hodili k predvojaSkim vajam. Obsodbe sodišče še ni izreklo. Ko bo izrerena, bomo O njej poročali.
Vojaški dezerterji v zelenem kadru po Kalabriji
Nekateri ameriški listi prinašajo tole vest iz Pariza: Velike skupine italijanskih vojaških dezerterjev se klatijo v skoro nedostopnih goratih pokrajinah Kalabrije in hribov nad Florenco, se gluse poročila italijanskih beguncev, ki so v zadnjem času dospeli v Francijo.
Begunci pravijo, da je mnogo vojakov dezertiralo od regimentov, ki so v Florenci in se seduj skrivajo v hribovju med mestoma Pistoja in Pracchia, kjer jih simpatično prebivalstvo podpira z živili in drugimi potrebščinami. Sedaj so fašistične avtoritete poslale močne oddelke ka-rabinjerjev v te hribe na lov zu dezerterji, u naleteli so nu velike potežkoče zuradi sovražnosti prebivalstva, ki ščiti dezer-terje.
Situacija je še slubšu v Kalabriji, v historični banditski trdnjavi. Tu ro se dezerterji oborožili in so pripravljeni na odločen odpor. Militaristične avtoritete so alarmirane zarudi dezertacij lz armade, ki stalno
vidno iz sledečega:
V neki vasi je med tem, ko so pobirali železo za državo, hodil vojuk od hiše do hiše ter pripravljal ljudi do tega, da bi se uprli in ne dali prav ničesar. Rekel je: Glejte, vse to zbirajo zato, da bodo ubijali mene, moje tovariše, Vaše očete in sinove. Vi radi živite in radi vidite, da so vaši sorodniki živi in zdravi. Tudi jaz bi rud še živel. Zato bodite pametni in ne dajajte državi prav ničesur, niti tistega, kar po zakonu morate. Tako num boste pripomogli, du čim preje zrušimo fašistični režim.
O smrti naših funtov na al>e«in-ski fnmti ne Hme nihče vedeti!
Št. Peter nu Krusu, februar-jn 1936. — V vasi naše bližnje
okolice je bil pozvan v občinsko pisarno neki posetnik. Kaj so mu v občinski pisarni spo ročili noče povedati. Toda iz njegovega zadržanja in ravnanja ter Tečnimi odgovori na raz-nu vprušanju vuščanov, češ, ne šprušujtfc tne, ker ne morem ničesur povedati in tudi ničesar ne vem, se da sklepati, da ga je občinsku uprava obvestila o smrti sinu, ki je bil pred časom poslan v Afriko. Okrog hise se v^s čas vrtijo karabinjerji in strogo sledijo nesrečnemu očetu na vsakem njegovem koruku. Kot je bila že doseduj navada, da so vsakomur, ki je prišel iz abesin-skega bojišča ali je od tam dobil kukšno žulostno vest, zlasti u-radno, prepovedali in pod kaznijo zabičali, du ne sme nobenemu niti črhniti o tem, kar ve, tako so menda tudi nesrečnemu očetu zabičali in s kužni jo zagrozili v slučaju, du bi kdo zvedel o sporočeni mu zadevi.
£e dva moteča ni nobenega glasu
Košan«, januarju 1936. — Neki naš sovaščan, ki je bil iKislan na abesinsko fronto, ni že dva meseca poslal domov ni kakega obvestila, kljub temu, da je svoj-čus sporočil domačim, da bo redno pisal in ko ne bo več glasu od njega, je znamenje, da je že med mrtvimi. Zato sklepajo domači, da je fant ostal na itaJi-jansko alM4Hinskum bojišču.
fdOflflTA
Francija odobrila ' pogodbo z Rusi jo
Debata o ratifikaciji iz ivala kraval v zbornici
Pariz, 29. febr. — Nitja francoska zbornica je zadnji četrtek ratificirala francosko-sovjetski pakt vzajemne vojaške pomoči s 353 proti 164 glasovom, nakar je bil poslan senatu. Ko ga ta ratificira, kar se bo nedvomno zgodilo v prihodnjih par dneh, bo pakt stopil v veljavo.
Debata o ratifikaciji je izzvala bitko na pesti med socialisti in desničarji. Člani kabineta premierja Alberta Sarrauta so na svoji seji sklenili, da mora biti glasovanje o ratifikaciji tudi stvar zaupnice vladi, toda na to so pozabili v veliki konfuzi-ji, ki je prevladovala v zbornici. Sarraut je dejal, da v zmešnjavi ni razumel predsednika zborni ce, ko je dal vprašanje ratifika cije na glasovanje, ker je mislil, da je glasovanje o predlogu glede zaključka debate. Ako bi bil to vedel, bi vprašal za zaupnico v zveai i ratifikacijo. On bi bil lahko aahteval ponovno glasovanje, tega pa ni hotel sto riti.
Člani Sarrautovega kabinetu so te prej vedeli, da ne bo res ne opozicije proti ratifikaciji pakta. Levičarji, ki tvorijo večino v zbornici, so fte večkrat na-glasili, da hočejo vojaško zvezo s Sovjetsko unijo. Vlada je hotela, da lbornica ratificira pakt z veliko večino, čeprav so Jo des ničarji svarili, da je vojaška zveza z Husijo nevarna zaradi vojaške revolte na Japonskem, ia katere se lahko izcimi vojna med Rusijo in Japonsko. Na pod lagi francosko-sovjetskega pak ta bo morala Francija priskočiti na pomoč Sovjetski uniji, če se zaplete v »vojno z Japonsko. To je bil argument desničarske o-pozicije, ki je pobijala ratifika cijo pakta.
pravice direktno pridruženim unijam (federalnim in centralnim unijam ter driavnim delavskim federacijam), da bi se ne smele izreči aa industrijski unio-nizem, niti jim ne prepovedujejo naročati in razpečavati literature našega odbora. Vsak poskus eksekutive za zabranitev takih aktivnosti bi bil popolnoma nedemokratičen in proti smernicam delavskega gibanja."
Ta odgovor so podpisali vsi člani tega odbora, ki so bili na seji. Odsoten je bil le Thomas H, Brown, predsednik Intl. U-nion of Mine, Mill and Smelter Workers, ki je bil zadržan v Buttu, Mont., sporočil pa je v odboru, da se popolnoma strinju z njegovimi zaključki.
Japonski vojaški rebeli kapitulirali
(Nadaljevanjt t 1. strani.) žavnega pečata Saita, ki so ga rebeli umorili zadnjo sredo.
Včeraj so se vršile številne konference med člani kabineta in člani vrhovnega štaba armade in mornarice, katerih sta se udeležila tudi general Sadao A-raki, bivši vojni minister, in general Senjuro Hajaši, član vrhovnega vojnega sveta.
mmmmmm
Tajna pogajanja za mir v Afriki?
Abetintki reprezentant na poti v Rim
liondon. 29. febr. — Tu se Ai-rijo govorice o tajnih pogajanjih glede končanja sovražnosti v Afriki. Negradus Yesus, bivši aliesinskl poslanik v Italiji, 'je baje te odpotoval v Rim, kjer bo igral vlogo posredovalcu med cesarjem Selassiejem in Musso-Hnijem.
Tu domnevajo, du so velike izgube, ki jih je utrpela ubesin-ska armada v zadnjem Času, prisilile SelaaaieJa na mirovni pogajanja. Neko poročilo se glasi, da je Mussolini poslal svojega repreientanta v London, da stopi v stike z zunanjim ministrom Kdenom. Ta je nedavno suge-atlral italijanskemu diktatorju, da je prišel ugoden trenutek ta mirovna pogajanja. Vršila naj bi se preko Mge narodov in pri tem naj bi se upoštevalo nekatere provizije Hoare-l4»valovo-ga mirovneifa načrta.
V Londonu prevladuje mnenje, da bo cesar Selassie, ker se
ie prepričal o učinkovitosti ita» lijanske vojne mašine, pristal na )H>gajanja. Mussolini, ki tu-I di ve, da ekonomske sankcije, ki I jih izvaja Liga narodov, poti-Ukajo Italijo v polom, se bo rad |Mpustil v mirovna pogajanja, če mu bodo zagotovljene teritorialne in druge koncesije v afri-:ki državi.
Vsa stvar je zelo komplicirana. Tu je bilo objavljeno izročilo, da namerava Francis W. Klckett, oseba, ki je igrala veliko vlogo pri sklepanju pogodbe uieit ameriškimi in angleškimi oljnimi družbami ter cesarjem Selassiejem glede izkoriščanja oljnih vrelcev v Abesiniji, odpotovati v Addis A babo preko Kima. Tu so Ih> posvetoval z Mussolinijem in v Addis Ababi s Selassiejem.
Švica zavrgla pro» test nacijšk« Nemčiji
Herlin, 21». febr. — Hitlerje-v a vlada je včeraj prejela odgovor Svlce na svojo protestno noto proti razpustu nacljskih organizacij v Švici, švicarski odgovor so glasi, da odlok glede razpusta ostane. Razkačena Hitlerjeva vlada zdaj tuhta, kako bi so maščevala nad Švico.
Priznanje paragvaj ske vlade na režeta
Ameriške države formirale enotno fronto
Idr
M< (II
>X]f
trs»
liueno* Airea. Argentina.
febr. — Delegatje iz Združenih držav in petih držav latinske Amerike so na svoji konferenci razpravljali o vprašanju pri znanja začasnega militaristične-ga režima v Paragvaju. Osvojili so sklep, da ne bo nobena teh držav priznala tega režima na svojo roko, dokler se vse no ze dinljo glede tega vprašanja.
Južnoameriške države, ki so poslale »voje reprezentante na to konferenco, so Argentina, Brazilija, Chile, Peru in Uru gvaj. Včerajšnje poročilo, da namerava paragvajska militaristi čna vlada proslaviti spomin Francisca Šolan da Lopeia, alo-vitega diktatorja, ki je vladal Paragvaj od 1. 1X62 do 1. 1K70, jo razburilo udeležence konference. Lopez Je bil ubit v bitki z združeno oboroženo silo Brazi lije, Argentine in Uru#vaja. Njegova smrt j« končala petlot no vojno, ki je reducirala število paragvajskega prebivalstva od UW7,000 na 300,000.
Na Kliki «ta Jean Fabry <r*w*U») i" Im%alovega kabineta, ki ga Je franc«*« rta v tla.
r ><>rii«< Pi*»*«.
Marcel Itrtrnker. člana /liornira nedavno »tr*
Kampanja za organiziranje delavcev ne trne prenehati
<N*<Ulj*vani« • t. stfaaM Je pred dajanjem zaslombe te-mu odboru« češ, da skuša "uzur pirati funkcije Ameriški' d«'lav-ske federacije in se razviti v dual no gibanje*, pravi l*wl*ov odbor, da je tudi to iz trte iz vito.
"Ml nismo še nikdar Iskali pripadriištva, za*lombe ali pomoči pri teh skupinah, ker gre do na*a prizadevanja le za zvi* Aanjem sentimenta za razvoj industrijskega unionizrna v industrijah t masno produkcijo, n« pa za kreiranjem kakšne organizacije v Ameriški delavski federaciji," pravi odbor v svojem odgovoru («reeriu. _
"Kot mF razumemo, te in-strukcij« (Gre« no ve) tu, kratijo
LAHKA KAJA
«BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA
L(*4im so msaj Jkiflol»».	|kv«ih
dodstko* J'r<-Ukov«lftrKtf J>r|»«rt»ieiiU V rasvojM I. A liki; KAJfc Je privatni I Sirilu- pro«**, -IT» TOASTEW» Ts pred**, urrvaliií pro«-«* olí visok ili temperaturah obstoji Is Ilirih jrlavnili »loprnj, ki f ti'ejo
•¿rima kontroliral»!* Jop1'"*** "«■«»*)•
Količine u«-««* Ijévili wrfsviti m* «nUranjenr. J'oalrrfij a t< *a Jr, «la la način prr<l«e*reva»J« ob viájili temperaturah Ivori «lovne«J« ali dopolnitev pr«»roa v vleáanja in tlaranja»
f
ijl "bbps®'' jwä
Umféw »'••»^tojf msajo* d« im*|o éruq* ihim vrrfo proofcilico toioh« fïéd Ucfcy lirika od b)% do
•oo%.
Lucklt» to motil kltlobno
■ ïK-^iifi J.,
SUM» lO«««k tu-Mi Vrai *•« l«M»r	C%M
f . ... I________ 1.....f . . . J .
MtaOM
I t vi« v	1
5
I f t A. ft k i
jm


I „1 i» a t k
.i™
i ff rt y, f
iffij
• lté« P*tfmt tU »■>'■*
i« riiiiiiHii* »»•#•«
-"IT'S TOASTED"
Zaščita vaioga grla-proti draženju sproti kasl¡d
PR O H V K T A
PONDEUEK, 2. Mai»^
Po nizkih gričih zavarovana proti morju, pozabljena in zaputtena po ljudeh, je cerkvica is potuiene gline, »lame in apnenca tiho in brez diha stala «redi opečnatih razvalin, v katerih so nekdaj stanovali tisoči njenih vernikov. Duh kraja je prevxel Saxono in Billy ja; rahlo in éepetaje sta hodila okoli in skoraj atrah ju je bilo stopiti skozi odprta vrata. Ne duhovnika ni bilo videti ne molilca ; vendar sta opazila vse sledove, da je svetiiče Ae slutilo svojemu namenu, čeprav je moralo biti vernikov mak», sodeč po àtevilu ldopi. Nato sta slesla v zvonik, ki je bil od potresa ves razpo-kan, in ogledovala z roko obsekano tramovje; in na galeriji, kjer sta opazila, da jima glas posebno čisto zveni, je Saxon, trepetaje nad svojo predrznostjo, rahlo zapela prve vrstice-pesmi "Jezus, ienin du*e moje." Vsa navdušena, ker je bilo tako lepo sliiati, se je naslon nila preko ograje in bolj in bolj povzdigovala glas, dokler ni zadonel s polno močjo:
"Jesus, ienin diuU moj«, k tvojim prsim hm sprejmi; gl« j, valov j« divjo pljuska in novibto srd rohni I Skrij m«, o Zvcliter, skrij m«, duêo vodi skot vihsr, fn ko min« to tivijonjo, jo rami v nebeiki ftsr."
Billy js slonel ob starodavnem zidu in jo miloval z očmi. Ko je končala, js skoraj Šepetaj* zamrmral :
- "Lepo jt bilo — kar prelepo. In da si videla svoj obraz, ko si pelai Ali ni smešno: nikoli ne mislim na verske ^rsči, razen kadar mislim nate.H
Utaborila sta se med vrbjem, si skuhala kosilo in prebila popoldne na nizkem skalnatem rtiču, na severu od ustja reke. Izprva nista bila namenjena ostati vse popoldne tu ; a bila sta preveč očarana, da bi se bila mogla odvrniti od valov, ki so se razbijali na skalah, in vseh mnogoličnih primerov pisanega morskega iivljcnja — zvezdic, rakovic, školjk in morskih anemon; v tolmunu med skalami sta našla celo majhnega morskega vraga in kri jima je ledenela v ftllah, ko Je z vrečasto mreio svojega telesa zajemal male rakovice, ki sta jih porivala proti njemu. Nato, ko Je Billy hodil okoli in zaman iskal abalon, Je letala Saxon sama ob čistem tolmunu sredi skal, brodila po njegovi kristalni vodi in dvigala iz nje prgišča iskrečih se draguljev — kose zdrobljenih lupin in kamenčke, ki so svetili v tivi rotnati, višnjevi, zeleni In vijoličasti barvi. Billy se Je vrnJJ[ in legel k njej, počivat v solnčnem obmorskem hladu; tako sta skupaj gledsls solnce, ko se Je spuščalo za obzorje, tam, kjer je bila pavje-višnjeva barva morja najbolj globoka.
Iztegnila )• roko proti Billyju in vzdihnila od globokega zadovoljstva. Zdelo se ji je, da ni št nikoli doti vela tako čudovitega dne. Bilo ji je, kakor da bi se uresničevale vse njene davne sanje. Niti v svoji najbolj tivi domišljiji si ni nikoli mislila, da bi utegnil biti svet tako lep. Billy ji je netno stisnil roko.
"Na kaj si mislila?" je vprašal, ko sta nazadnje vstala, ds bi odšla.
"Oh, saj ne vem. Billy. Morda na to, da je en sam tak dan, kakor je bil današnji, boljši ko deset tisoč let tivljenjs v Oaklandu."
8BDMO POGLAVJE ^ Pustila sta Carmelsko reko in CarmeUko Dolino za seboj ter krenila ob nolnčnem vzhodu proti Jugu. čez hribe med gorami in morjem. Cesta je bila zelo izprana in luknjssta in ni kazala, da bi dosti vozili po njej.
"Dalje spodaj pa čisto izgine," je rekel Billy. 'Tam so samo ie jezdne poti. A da bi bilo kaj gozdov, ni videti, in tudi ta zemlja ni posebno dobra. Samo za pašo jo rabijo — o kmetijstvu ni da bi govoril."
Hribi so bili goli in poraščeni s travo. Samo kanjoni so bili gozdnati, med tem ko so bili višji in bolj oddaljeni hribi vsi kosmati od chaparrala. Enkrat sta videla kojota, kako je smuknil v grmovje, in enkrat si je Billy zaie-lel, da bi imel puško, ko je velika divja mačka hudobno strmela v njiju in šele zbetala, ko jo je zapodil s kepo prsti, da se ji je nalik šrapnelu razletela okoli ušes.
Po nekaj miljah je jela Saxon tožiti, da je iejna. Na kraju, kjer se je spuščala cesta skoraj do morske gladine in vodila preko majhne, a globoke soteske, se je Billy ozrl po vodi. Dno soteske je bilo mokro od vode ki je curljala z višin; zato jo je pustil, češ, naj se odpočije, dokler on ne najde studenca.
"Cuj !" jo je poklical čez nekaj minut. "Pridi dol. To moraš videti. Sapo ti bo zaprlo."
Saxon je krenila po komaj vidni stezi, ki je strmo vodila nizdol skozi goščavo. 8redi poti, kjer je bil napet visoko čez ustje soteske plot iz bodečih tic, obteten z velikimi kamni, je prvič zagledala majceno obalo. Samo z morske strani jo je bilo moči zaslutiti, tako popolnoma jo je s treh strani zaslanjala strma kop-nina in tako gosto jo Je zakrivalo grmovje. Razen tega je izhajal z obale tesen, četrt milje dolg, skalnat zaliv, v katerega je bučalo in butalo morje in v katerem se je na koncu una-šalo in prehajalo v krotko pljuskanje. Pred ustjem zsliva je bilo mnogo osamljenih skal, ki so prestrezale polni srd odboja ter bruhale peno in pršo visoko v zrak. Znotja teh Čeri, ld so se pokazovala med posameznimi valovi, so bila vsa črna od školjk. <Na vrhu skal so se pretezali veliki, mokri, čreslastorjavi morski levi fn rjoveli proti solncu, med tem ko je nad njimi i rezkim vreščanjem švigala in krožila množica morskih ptic.
Zadnji konsc poti od žičnate pregrade navzdol je bilo kakih tucat čevljev strmine in Saxon se je sede ustavila na mehkem, suhem pesku.
"Oh, to js imenitno, tako ti pravim," je prekipel Billy. "Poglej in reci. ali ni kraj kakor ustvarjen za taborjenje. Tamle med drevjem je najlepši studenec, ki si ga kdaj videla. In poglej .vsa ta dobra drva in . . ." Oči so mu zletele na vse strani in proti morju, in kar so videle, tega ni mogla izraziti nobena ploha besed. M. . . in vse. Tu bi lahko živela. Glej školjke, koliko Jih Je tamle. Stavim, da bi lahko tudi ribe lovila. Kaj meniš, ali ne bi ostala nekaj dni? — Saj imava itak počitnice — in jaz bi se vrnil v Carmel, da kupim trnkov in vrvic."
8axon, ki je bistro opazovala njegov sijoči obraz, je spoznala, da je zdaj resnično iztrgan mestu.
"Pa nič vetra ni tu," ji je prigovarjal. "Niti sapice ne. In glej, kako divje je vse. Prav kakor da sva tisoč milj daleč od vsejra."
Veter, ki je bil tunaj na golih hribih hladen in oster, ni imel dostopa v tesni zaliv; in zrak na bregu Je bil topel in dišeč, svete prepojen z vonjem goščava. Sredi hoste so tu pa tam rasli nizki hrasti in druga majhna drevesa, ki Jim Saxon ni vedela imen. Njeno navdušenje se je zdaj kosalo i Billyjevim in roko v roki sta se odpravila na izsledovanje.
(Daljo
MIlan MedveAek:
Johnny bo doktor...
Johnny je skočil pokonci, kakor da bi kdo vanj ustrelil. Prvi trenotek se ni mogH znajti, kaj »e t nJim godi, ko pa je pred seboj zaglcdsl sarkastično na-
omrtvila njih ✓ za* m oh in Jim »pačila obran- od groie in bo-gokletatva; hipoma pa ga je preblisknila druga misel: skočil je it klopi, švignil mimo učite
kri vi jene ustnice učiteljic«? in Ijice proti izhodu, med vrati pa zaslišal gromovit posm«*h sošol- ne je ustavil in za slovo pokazal
cev, a« je zavel in v očeb sta h« mu zabliskala jeza in sovraštvo, medtem pa je učiteljica besno vpila nanj:
"Ti grdi. zaspani pobelin! Ali ae res ne bo* nikoli pobolj>
zijalo učiteljici in »ošolcem.
Pot proti domu ni bila lahka. "Kaj bo mati rekla, kaj bo mati rekla, ko izve o tej stvari ?" ss je Johnny ie ntotič vprašal. "BI Ari domov, ali ae bi potepel? .. .
šal?! NM! ne znaš, vseeno ved- premišljal, nato pa ne zopet
no spiš! Baraba boš!"
"Da, baraba bom, toda m- po svoji krivdi!" ji j«, nazaj izzi
korajtil: "Naj reče. kar hoče. toda v šolo me ne apravi več, pa če me ubije I Ne. stokrat ne. v
valno zakričal "Ako nam ne *,)„ ur več!" In ko je lakal
bi ukradli denar — deset t i mm! dolarjev — mi ne bi bilo treba vsako jutro vstajati ir ob |«ll uri in prodajati čaaopinr . . , late se bi učil . . , ta sdravnika bi ae izšolal V ,
Ko je izgovoril zadnji stavek, ga je posilil Jok. razred pa so je še glasneje krohotal, tudat se ambicijam "zaspanega" John-nyjs
V lahkomiSljotiem krohotu o-tročjih sošolcev so se Johnnyju takoj ustavile aolar in na obrazu ae mu j« prikazala zloba in sovraštvo; na jeziku mu je vi
pravičila za svoj pobeg is šole* *e je spomnil na banko: "Pro-kieta banka, ona Js vsega krlvs . . . doktor bi bil ... Ko doraslem. Urni vdrl v banko in pobral naš denar . . . Mati pravi, da imajo polne blagajne, aamo ne za nas! In če me dobijo? ,.. Kaj bo z mano? . . ," ae mu Je vrivala strahotna misel, na katero pa ai je odgovoril s otroško logiko, da mu ne morejo nič. saj Je njihov denar! Sodnik bi razumel celo zadevo in gotovo bi ga pomiioatll, morda bi ga rek» pohvalil, češ. mlad fant kot Je
•eis kletev, kletev, ki bi namestu ¡on, je ,mri pogum. da Jt oropal
banko in vsel denar, ki je bil prav za prav njihov, ter tako rsšll revno drutino bede in pomanjkanja. Nit misli se je odvijala in na koncu se je Johnny videl kot junaka vseh junakov: mati in aeatra ata ailno ponosni lUUh), sodnik čsstit* materi, ker ima tako junaškega sina. ona pa ss od same sreče zajoče. nazadnje pa pridejo nolze v oči samemu sodniku, le on, Johnny, ki js junak — le on ne joče. da-siravno ga solze skele v očeh.
Johnny se je tako zamaknil v svo)s nanje, da je popolnoma pozabil, kaj ga čaka doma.
Mati ne je naj prvo jezila, ben-tila in pronila. naj gre nazaj v lolo; ona bo šla z njim in povedala učiteljici kar ji gre — tu si je Johnny mislil, da bi ae u-boga mati osmešila s svojo nerodno angleščino in obnašanjem pred oholo ameriško učiteljico — toda. ko je mati videla, da no vss njene prošnje in rotenje za-manj, Je aklepila. da ga da učit kakšne obrti. Po velikem trudu mu Je končno našla mesto v neki trgovini, kjer pa ae mu Je is slabše godilo kakor pa v šoli. Priganjali so ga od jutra do večera. od «0 do (tO ur na teden, za šest dolarje* tedenske plače.
Doma pa jim je t vaakim dnevom hujša predla: beda js sija-Is It matere in otrok; Kovači-co je grabil \edno vtčji obup.
Cesto je vse zavrelo v njej in tedaj je pričela preklinjati banke, kapitaliste in rojake, posebno pa Wessels in Crednika, in kadar je pričela, ni mogla nehati, dokler ni popolnoma onemogla vsled histeričnih izbruhov, ki so navadno sledili po u-vodnem preklinjanju.
"Otroci, ukradli so nam denar! Ogoljufali so nas za Življenje! Johnny, doktor bi bil, če me ne bi speljali na led!"
Mary, ki ji je bilo sedaj že štirinajst let, je prestrašeno trepetala, silno se boječ matere ob takih trenotkih, posebno njenih oči se je bala, iz katerih je sijala blaznost, Johnny pa je milo prosil mater, naj se nikar po nepotrebnem ne razburja, toda njegove roteče besede so se utapljale v njenih blaznih izbruhih.
"Ooo, ooo-oo, ti zabita buti-ca! Ooo, ti prokleta butica, zakaj si se pustila oslepariti?! Zakaj? Povej , . . zakaj?" je Ko-vačica ječala in tulila kot brez uma, tolčeč se s pestjo z vso silo po glavi in puleč si lase.
"Ooo-ooo-ooo — ti neumna, zarukana glava! Ooo . . ."
Taki in podobni izbruhi so se vedno bolj pogostoma ponavljali, vsakikrat kadar je Kova-čica naletela na novo zapreko.
Johnny je bil ves iz sebe. Pri delu, na cssti in v sanjah je premUljal in premišljal, kake bi storil konec mukam in gorju, ki je moril mater, sestro in njega samega, in prišel je vedno do istega zaključka: ukrasti denar, ki jim je bil "ukraden" — nič bi mu ns mogli, saj je njihov denar! Sodniku bi v lepih, zbranih besedah razložil tragedijo njihove družine, tragedije njegovega očeta, ki je delal in delal samo zato, da bi se on iz-študiral za zdravnika, Mary pa za učiteljico, sedaj pa morajc vsi stradati in preti nevarnost, da bo mati znorela. Oprostili bi mu . . . ,
Sele pozno v noč je zaspal, toda sanje so kruto premlevale slike, ki jih podnevi ni hotel videti in jih vase potlačil. Stoji pred sodnikom, ki ga brezobzirno sodj in pesti, beži pred detektivi, kroglje frčijo mimo njegove glave in prav ko skoči v avtomobil, da ga požene in zbeži z ukradenim denarjem, ne more vžgati motorja. Več sto detektivov in policajev se navali nanj s cevmi strojnih pušk na merjenimi naravnost v njegovo glavo. Johnny v smrtnem strahu odskoči, tedaj pa zasliši ropot — nekaj težkega je padlo .. . Prisluškuje in se napenja, da bi ugotovil, kaj se je zgodilo, ko začuti bolečino na glavi. Spomni se strojnih pušk in smrtna groza ga spreleti: "Ustreljen nem!" zaječi. Kaj naj storim, da ne umrjem? . .." tedaj pa začuti mraz v nog« fl prebudi se na mrzlih tleh poleg postelje. Ves poten in tresoč se po vsem telesu se pobere in zleze nazaj v postelj in nato nano vo zasanja o banki, detektivih in kroglah. Sele proti jutri se ga sanje usmilijo in ga veličastno promovirajo v zdravnika. 1
«.
Johnny ne je tako renno zamislil v rop banke, da je resnično pričel tuhtati, kje bi dobil denar za nabavo samokresa. Ce bi malo več zaslutil, bi ga kupil od nekega prijatelja, ki mu ga je ponujal prav poceni, tako pa je bil prisiljen dobiti denar kje drugje. BaA tiste dni. ko je bila vsaka celica njegovih motga nov osredotočena na orotje. je neko dojmldne zagledal dvajset dolarjev, ki so letali na pisalni mizi prvega uslužbenca v trgovini. kjer je bil uposlen. Kar streslo ga je ob pogledu na denar. Več ur Je oprezoval in ko js končno uradnik stopil is pl-same. ae je Johnny prikradel k mizi, hitro pograbil denar in ga stlačil v tep ter se jel plaziti iz pisarne, toda strah in groza, uradnik ga js zanačil. ko se je prav priplazil do vrat.
Uročili ao ga aodnijl.
Proces je bil kratek: obeojen je bil na leto dni v poboljševal* nico.
_ <D*Ua anbodaj*.)
NaroäU Mladinski Hat, najboljši
Glasovi iz naselbin
(Nadaljevanj« a 2. strani.)
rovih ni bilo ničesar slišati, da-si je bila to strokovna konvencija rudarjev. Radi novega načina produkcije premoga, kateri potrebuje vedno manj delovnih moči in spravlja vedno več! rudarjev ob delo, ne le starih, temveč tudi mladih, se ni nič razpravljalo. Kaj bo s člani UM. WA, kadar ne bo več prispevkov in asesmenta od njih, ni nihče imel časa razmišljati, najmanj pa še Lewis, ker je bil vse pfeveč zaposlen s politiko, katera mu več nese in baje obeta sijajno bodočnost
Industrialni unionizem ni nobeno novo vprašanje; to je nujna potreba že mnogo let in vsi pošteno in iskreno misleči delavci istega že leta in leta propagirajo. Javnost pa radi tega do danes še ni bila razburkana. John L. Lewis se pa sam niti domislil ni, da bi bilo s tem kaj uspeha. General H. Johnson, bivši upravitelj modrega orla, katerega je že davno maček požrl, in upravitelj Nire, katero je (Jevetorica bogov v desetmilijon-ski palači že tudi vrgla med staro šaro, in administrator Hopkins, sta se svoječasno izrazila pri pogajanjih za takozvane industrijske pravilnike, če imata že opravka z organiziranim delavstvom, da bi njima bilo povsem ljubše, ako bi bilo delavstvo organizirano industrijsko kot pa v kraftnih ali strokovnih unijah. Torej bi za vsako industrijo zadostovala ena pogodba, tako pa morajo sklepati na koše pogodb. Vladi sicer danes ni treba sklepati nikakih pogodb več med delavci in podjetniki, ker je slavna Nira na smetišču. Toda podjetnikom in industrial-cem so se tudi odprle oči. Industrija, ki ima organizirano delavstvo v raznih poklicih, mora sklepati pogodbe enkrat z eno, drugič z drugo delavsko stroko, tako da v podjetju kadarkoli lahko pride do stavke. Takih stavk pa se dosedaj sploh niso bali, ker so jih skoro vselej : brutalno silo zatrli. Toda to sta ne marsikaj, precej časa in denarja. S tem pa so ovirani produkciji tudi drugi oddelki, ki niso s stavko v direktni zvezi. V industrijski uniji pa podjetnik dobro ve, kdaj pogodba med podjetjem ni delavci poteče ter ve, kako se mu je ravnati. Ce i-ma dobro sezono, tedaj hiti z delom in sklepanje nove pogodbe umetno zavlačuje, ko je pa sezona končana, potem pa mu je slučajna stavka dobrodošla.
Tudi velika in neorganizirana podjetja imajo danes svoj "trubl." Vzdrževanje prefriga-nih detektivskih agentur in cele kope mastno plačanih špijonov in posebnih pobojnikov, vse to stane velike vsote. Organiziranje tako zvanih: kompanijskih unij tudi marsikje stane precej truda in denarja, pri tem pa pride družba na slab glas, končno pa pri vsem tem take unije niso za družbo skrajno zanesljive.
V Prosveti sem bral, da so gotove detektivnke organizacije razpuščene in kompanijske unije so ponekod pokazale družbam hrbet. Po mojem mnenju se danes zamore kaj tnkrjfa TRoditi edinole s tajnim dovoljenjem od zgoraj. Koliko sem v pravem ali nepravem mišljenju, bo pokazala bližnja bodočnost. Sem namreč tako daleč črnogled, da vidim v takih in enakih poročilih ter akcijah edino predpriprave za I^ewinov industrijski unionizem. Kako boste ta unionizem imenovali, kadar bo te nekaj čana na preizkušnji — ne vem. Mnogo lintov piše, da smo danea na križpoti: nekaj ima v kratkem priti. Tako pišejo razni liati. Socializem ali fašizem. Dozdeva se mi, da ne bo prilike, da bi izbirali kaj hočemo. Ameriški kapitalinti hočejo imeti vlsdo po vzorcu Italije in Nemčije. Oni no še vedno tukaj odločilni faktor in dosegli bodo kar telijo. Seveda ime mora biti pristno ameriško, magari je vse drugo importirano. V spominu mora biti še slehernemu čitate-lju Časopiaov. kakšno ponudbo so zaupali upokojenemu morna-ričnemu generalu Butlerju. kateri pa ponujene vloge ni hotel sprejeti, temveč jih js z odklonitvijo vred docels razkrinkal. Kaj mislite, da no ne radi tega kaj poboljšali ter svoj načrt o-
—*"ad«r»te<J 1'letu rt»
Snežni plug, ki ga potiskata dve lokomotivi, čisti ¿clt/,n progo v bližini Jacksona, Wis.
pustili? Nikakor ne! Oni se dobro zavedajo, da v Jeruzalem vodi več različnih poti.
Danes ni več važno, kdo je v Beli hiši, Butler ali Hoover ali Roosevelt. Na to se ne gleda. Saj se mora vsak ravnati po odlokih višjega sodišča in ta "kort" je pod njihovo upravo. Tam sedijo vendar sami njihovi bivši u-službenci, ki so jih svoječasno zastopali kot advokat je ter jim služili v vseh raznih ljubih in neljubih slučajih. Ker so za svoje službe prejemali več kot dobro plačo, zato danes izkazujejo svojim starim dobrotnikom obilno hvaležnost. Pri naših industrijskih magnatih Bela hiša ni več bogzna kaj upoštevana. Želijo pa delavstvo industrijsko organizirati, njih organizacijo pa naj vodi zanesljiv mož z železno pestjo in njim poslušni sluga, kateri bo z veseljem sprejel in uveljavil vse njihove nasvete. Spreten mora biti toliko, če se kje pojavijo nemiri ali stavke, da ne bo potreboval mestne ali pa celo državne oborožene pomoči, pač pa bo oborožil svoje lojalne člane in brez pardona podjarmil nelojalne. Tako se bo industrija svobodno in brez izrednih stroškov za detektivske agenture in fabriške špi-jone ter pobojnike mirno razvijala. Delavski vodja, ki ima dobiti to nalogo, mora imeti za seboj zadevno prakso, da dobi vso potrebno oporo za vsak slučaj od vrha.
Z vsemi zadevnimi sposobnostmi je danes na vidiku predsednik najjačje strokovne unije — John L. Lewis.
Povest o spreobrnitvi Savla v Pavla se mi zdi dokaj smeSna. Koliko bo v tej zadevi držala, bo pokazala bližnja bodočnost. Vsi oni levičarji in radikalci, ki so naenkrat pričeli lomiti kopja za Leiwisa, so v mojih očeh prefri-ganci, ki so našli stezico, katera po njihovi domišljiji vodi k polnemu koritu. Slednji človek si želi udobnega življenja in to je vse, kar jih opravičuje pri njih dejanju. Gotovo pa je, da jih bo ogromna veČina s te stezice zdrknila v globok prepad in ne bodo nikdar dospeli do onega
korita, ki ga imajo pred o,mi.
Moj pogled v bližnjo Ijod«. nost ni prav nič razveseljiv | prav od srca si želim, da bi bilo res vse tako kot »em napi al.	Simon Kavčič, 74.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Madrid, Iowa, J. P. — Vati smrti Magdaleno Petrič, .sUq 76, smo ponatisnili iz neke drugega slovenskega lista. IUI popravljamo, da njeno im« bilo Petrič, temveč Pearce -J tudi to ni slovensko ime. Ni> brže bo Pire.
"MOJ DRAGI MALI SINČEK SEDJU JE KOT MALI SPAČEK ■
Bil je zelo suh in ni imel noht» t;a apetita; nič več nisem vedeli I mi je storiti."	'J
Matere pravijo, Trinerjevo gr vino je ravno pravo zdravilo za podhranjene otroke. Njega vse o« so najboljše snovi, ki jih je zdraviti» na veda iznajti mogla za odpri* zaprtnice, slabega apetita, glavobd zgube spanca, plinov, slabega dil nečiste kožo in sitnostjj^veii prebavnimi nerodnosti. Pfijaznr piti in dobro zanesljivo družini zdravilo. V vseh lekarnah.
TRINER'8 ELIXIR OF BITTER WINE
Joaeph Triner Compai.y, (hicif»
KNJIGE S. N. P. J.
Pri Prosveti oziroma Knjiža ni Matici SNPJ imamo na roká še nekaj dobrih knjig in če kafr ro želite naročiti, seihij je & zato.
The Nalive'» Return...........W
Ameriški Slovenci, stane.... Slovensko-A ngleAka Slovnica
Zajedalci ..................
Zakon Iliogcncsije ............J"
Pater Malaventura v kabaretu..
Jimntie Iliggins ..............
Hrbtenica, igra ...............
Med brati, igra................
Denar in naročilo poiljite na ni *
PROSVETA 2657 S. Lawndale Avetiu* Chicago, 111.
IM
U

NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
P® «k le po It. redne koovend|e N lahko naroči na llft Prometa h f *te)e eden, dva, tri. Miri ali pet članov iz eno družine k eni naročali*' Proaveta stane ta va« enako, aa liane ali m41mm U — «• nino. Ker pa člani fte plačajo pri aseamento fl.M ta tednik, m Ji» * o ¿* naročnini. Torej aedaj ni Tiroka, reči. da Je Ibrt predrag m JJ t». N. P. J. Llat Pronroia Jo vala lastnina in votoeo J« ▼ T»akl druilni kt bi rad «tal li.t eaak da«. Cena lietu Proerela Jnt
Za Zdrvi, drla ve in Kanado ffi.O«
» t*d»ik I»................ 4 M
» tednika in............... S ft«
1 tednik« in............... 14«
« tednike In.............. l.M
• tednikov in ........... nif
Za Rrrope Jo. Itpolnite spodnji kupon
Za Cicero In Chicar* )• '
1 tednik In.............
I tednika in.............
I tednike In.............
4 tednike in.............
I tednikov in............
........»M
prilolite potrebno vento denarla
.M
i»
Ord«r v pianu in a< naročite Proaveto. liat, hI Je vala laatnlna. ^H^H
Pejaunllo: Vao!ej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čl.« »J aH če m preaeli proč od druiine in bo tahtoval «am »rej M tedalt** moral tisti «lan h dotične druiine, ki Je tako akupno aaročena aa Proavet«, to takoj natnailti opravniMvu Mata. In obenopi dcplačatl fseto listu Proavota. Aao t^g» ne store, tedaj aoea uprafni** datum ta to vsoto naročnikn.
PaOSVKTA. SNPJ. W57 8«. Uvndale A ve. Chieag* m Prilnlenn pnliljaai naročnino ta fkrt Proaveto enoto $.......
»> ........................................ČL d«*" H •
Naslov .......................................................
Trfavite tedatk in «a pripilite k moji naročnini od sledečih 90
droiine:
t>|
I) 4) I)
...................
ČL draft" ft. ČL draftea ft-ČL draft's ft-ČL
•«UMU««!