Kamničan
Časopis občine Kamnik, 5. junija 2020, leto 5, številka 11
Kako zdravi smo Kamničani
Raziskava Zdravje v občini je med drugim pokazala, da se Kamničani bolje od povprečja v Sloveniji odzivamo na presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka, več zbolevamo za klopnim meningoencefalitisom, več je tudi občanov, ki so vsaj enkrat poskusili marihuano ali hašiš.
Aleš Senožetnik
Ljubljana, Kamnik - Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pred dnevi predstavil rezultate vsakoletne raziskave Zdravje v občini, ki predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja po slovenskih statističnih regijah, upravnih enotah in občinah. V Kamniku, ki spada med nadpovprečno razvite občine, živi 4,8 odstotka občanov, starejših od osemdeset let, kar je nekoliko manjši delež kot na ravni države (5,3 odstotka). Takšnih z dokončano osnovno šolo ali manj je 15,4 odstotka, na ravni države pa 14,4.
Med Kamničani več klopnega
meningoencefalitisa
Kamničani smo nekoliko bolj delovno aktivni od slovenskega povprečja, dela namreč 67,8 odstotka občanov. Podatki o zdravstvenem stanju kažejo, da je bolniška odsotnost delovno aktivnih občanov v povprečju trajala 17 koledarskih dni na leto (v Sloveniji 16,4),
kar je pol dneva več kot ob prejšnji raziskavi. Nižji od povprečja je bil delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi sladkorne bolezni ali povišanega srčnega tlaka. Nižja pa je bila tudi stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi - 1,6 na tisoč prebivalcev, starih med 35 in 74 let, v primerjavi s slovenskim povprečjem, ki znaša 2,1.
Kamničani smo v minulih letih nekoliko manj zbolevali za rakom, a se občina statistično značilno ne razlikuje od slovenskega povprečja. Novih primerov raka na sto tisoč prebivalcev je bilo 543, v Sloveniji pa 563. Največ je bilo novih primerov raka dojke (97 na sto tisoč prebivalcev). Nekoliko manj od povprečja je bilo tudi novih primerov raka pljuč ter raka debelega črevesa in danke. Več pa je bilo novih primerov malignega melanoma, in sicer 29 na sto tisoč prebivalcev, slovensko povprečje znaša 26 na sto tisoč prebivalcev. Kamničani smo več zboleva-li tudi za klopnim meningo-encefalitisom. Primerov na sto tisoč oseb je bilo kar
Kar zadeva odzivnost na preventivne presejalne programe za zgodnje odkrivanje nekaterih rakavih obolenj, tudi v programu Dora, smo Kamničani boljši od povprečja preostalih Slovencev.
Kamničani imamo zaradi naravnih danosti številne
možnosti gibanja v naravi. / Foto: Gorazd Kavčič
19,4, medtem ko je slovensko povprečje 9,2.
Visoka odzivnost na presejalne programe
Kamničani smo boljši od povprečja preostalih Slovencev, kar zadeva odzivnost na preventivne presejalne programe za zgodnje odkrivanje nekaterih rakavih obolenj. Odzivnost Kamničanov na program Svit znaša 68,9 odstotka, na program Zora skoraj 75 odstotkov Kamni-čank in na program Dora skoraj osemdeset odstotkov Kamničank.
Tveganja: konoplja in nezgode
Med kazalniki, ki merijo dejavnike tveganja, tokratna raziskava potrjuje, da je telesni fitnes otrok v slovenskem povprečju, prav tako ni bistvenega odstopanja od državnega povprečja pri prekomerno prehranjenih otrocih (24,8 odstotka). Nekoliko več od slovenskega povprečja je poškodovanih v transportnih nezgodah, lani pa so med Kamničani
zaznali tudi več uporabnikov konoplje. Delež občanov, starih med 15 in 64 let, ki so v življenju že kdaj poskusili hašiš ali marihuano, v občini znaša 27,5 odstotka, državno povprečje pa je dvajset odstotkov.
Več samomorov
Med kazalniki, ki odstopajo od slovenskega povprečja, je stopnja umrljivosti zaradi samomora. Teh je bilo lani, preračunano na sto tisoč prebivalcev, v Kamniku 27, v Sloveniji pa 19. Ta indikator je bil visok tudi v prejšnji raziskavi, ko je bila stopnja umrljivosti zaradi samomora še večja, 32 na sto tisoč prebivalcev.
Med občani, starimi do 74 let, preračunano na sto tisoč prebivalcev, zaradi vseh vrst raka umre 142 oseb (slovensko povprečje je 162), od tega 33 oseb umre zaradi raka pljuč (Slovensko povprečje 41), zaradi bolezni srca in ožilja pa na sto tisoč prebivalcev umre 68 oseb, kar je prav tako manj, kot znaša slovensko povprečje (77).
OBČINSKE NOVICE Kultura po
karantenskem zatišju
Dom kulture Kamnik je znova odprt, a programa so se, tudi zaradi nekaterih še veljavnih ukrepov, lotili nekoliko drugače - v sodelovanju s kamniškimi kulturnimi akterji in na različnih lokacijah po mestu.
stran 3
AKTUALNO
V Kamnik se vrača utrip
Kot kaže, bodo ljudje zaradi situacije, ki jo je povzročil novi koronavirus, letos več ostajali doma in posledično bolj raziskovali domači kraj in njegovo okolico. Kamniku vsebin, ki jih lahko ponudi svojim gostom, ne manjka.
stran 5
KULTURA
Kamniške vedute tudi na znamkah
Slikar Bogdan Potnik pri svojih triindevetdesetih letih še vedno ustvarja - ne le slik, ampak tudi razglednice. Do sedaj jih je ustvaril že nekaj tisoč, nedavno pa jim je dodal še osebne poštne znamke.
stran 7
STAREJŠI
Epidemija je starejše še bolj osamila
Izredne razmere, ki jih je prinesla epidemija covida-19, so prizadele tudi starejše, ki so že tako pogosto osamljeni. Zato je bilo delo prostovoljcev, ki jih združuje Zavod Oreli, še toliko bolj pomembno.
stran 9
Občinska stavba je znova odprta
Naročanje za storitve ni več potrebno, saj uradniki od ponedeljka, 1. junija, spet delajo ob uradnih urah.
Jasna Paladin
Kamnik - Občinska stavba, v kateri poslujejo občinska uprava, upravna enota in finančna pisarna in je bila zaradi epidemije covida-19 vse od 15. marca za občane zaprta, je s ponedeljkom, 1. junija, spet odprla svoja vrata. Uradniki so sicer delali tudi ves ta čas, a z občani le za nujne primere in po predhodnem naročilu - kar pa zdaj ni več potrebno. Vrata so za občane spet odprta v času uradnih ur. »Tudi med epidemijo smo bili na voljo občanom, le naročiti se je bilo treba. Nihče ni ostal brez kakšnega dokumenta ali druge storitve,« nam je povedal načelnik Upravne enote Kamnik Mihael Novak.
Se bo pa kljub navideznim 'starim časom' treba navaditi na nekaj stvari, ki bodo, kot kaže, postale stalnica. Na občini namreč opozarjajo, da zadrževanje v zaprtih prostorih, v katerih se nahaja večje število ljudi, še vedno ni priporočljivo, zato občane prosijo, da ob vstopu upoštevajo navodila varnostne službe in zaposlenih. Po tleh so namestili informativne nalepke, po stenah plakate z opozorili, namestili so razkužila, v prostorih pa si bo treba nadeti tudi zaščitne maske.
Če sta delo za občane začeli občinska uprava in upravna enota, pa to ne velja za Finančno pisarno Kamnik; ta bo predvidoma do septembra ostala zaprta.
V občinsko stavbo se lahko spet odpravite v času uradnih
Ur. / Foto: Jasna Paladin
Razvijamo
veselje do glasbe!
nY klavir i Ü kitara
flavta
in drugi inštrumenti
t r
Vpis: 031 226 205 info@skalar.pro www.skalar.pro
2
petek, 19. junija 2020 Kamničan ^
Občinske novice
Ponoven dostop do
I •• • 1 •• v «1	1*
knjig in knjižnih polic
Jasna Paladin
Kamnik - Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je spet odprta kot pred epidemijo. Osrednja enota v Kamniku, Krajevna knjižnica Komenda in potujoča knjižnica obratujejo po rednem urniku. Zaprti ostajata še krajevni knjižnici Šmarca in
Motnik, ker zaradi prostorskih pogojev v teh enotah ne morejo zagotoviti izvajanja karantene za vrnjene knjige. Bralce je najbolj razveselilo dejstvo, da imajo zdaj spet dostop do knjižnih polic, a kljub vsemu nekateri ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe virusa ostajajo.
Spominska slovesnost v Češnjicah
Češnjice v Tuhinju - Občina Kamnik, Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik in Krajevni odbor NOB Tuhinj vabijo na krajšo spominsko slovesnost v Češnjice, ki bo v nedeljo, 7. junija, z začetkom ob 10. uri pri spomeniku padlim. Tako kot vsako leto se bodo poklonili padlim borcem, med njimi partizanskemu zdravniku dr. Petru Držaju, vodji ameriške vojne misije kapetanu Charlesu Fischerju, dvema ameriškima oficirjema Juliusu Rosenbergu in Ernstu Knothu ter dvema britanskima oficirjema majorju Mathewsu in poročniku Edwar-du Parsu, ki so padli za svobodo v teh krajih v letih 1944 in 1945. Zbrane bodo ob prisotnosti Častne straže Slovenske vojske pozdravili podžupan Bogdan Pogačar, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik in predstavnika Veleposlaništva Združenih držav Amerike in Velike Britanije. Dogodek bo povezoval Goran Peršin. J. P.
Računsko sodišče opravlja revizijo
Kamnik - V teku je revizija Računskega sodišča glede pravilnosti poslovanja Občine Kamnik v delu, ki se nanaša na delovanje občinskega sveta, porabo sredstev za reprezentanco in uporabo službenih plačilnih kartic, in sicer v letih 2015, 2016 in 2017. Postopek revizije je še v fazi osnutka. J. P.
Humanitarna linija še vedno ostaja na voljo pomoči potrebnim
Na Občini Kamnik smo v sredini meseca marca vzpostavili telefonsko številko 051/374-207, tako imenovano humanitarno linijo, kamor so lahko poklicali občanke in občani v stiski za oskrbo oziroma dostavo nujnih življenjskih potrebščin (hrana, zdravila in podobno). Linija je bila več kot odlično sprejeta, nanjo pa so resnično klicali tisti, ki so potrebovali našo pomoč.
Ker se je v zadnjem tednu število klicev močno zmanjšalo, česar smo veseli, saj to pomeni, da je manj ljudi, ki bi potrebovali tovrstno pomoč, smo se odločili, da s ponedeljkom, 1. junija 2020, humanitarno linijo prevzema Zavod Oreli. Zavod že sicer s svojimi prostovoljci skrbi za podporo starejšim pri reševanju različnih stisk in problemov in delujejo v okviru Svetovalne pisarne za starejše na Tomšičevi ulici 23, Kamnik, v pokritem delu tržnice, poleg glavne avtobusne postaje v Kamniku.
Tisti, ki bi potrebovali pomoč, lahko pokličete na telefonsko številko 051/374-207, in sicer vsak delovni dan med 9. in 15. uro.
Ostanite zdravi!
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:	ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE:
Jasna Paladin	malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d.o.o., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 19. junija 2020, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 11. junija 2020.
Kultura po
karantenskem zatišju
Dom kulture Kamnik je znova odprt, a programa po karantenskem zatišju so se, tudi zaradi nekaterih še veljavnih ukrepov, lotili nekoliko drugače - v sodelovanju s kamniškimi kulturnimi akterji in na različnih lokacijah po mestu.
Jasna Paladin
Kamnik - Dom kulture Kamnik se je v zadnjih tednih aktivno povezal z nekaterimi kamniškimi kulturnimi akterji, umetniki in mladimi glasbeniki in svoj program, ki si ga boste lahko ogledali v prihodnjih dneh, popeljal tudi izven prostorov kulturnega doma, in sicer na dvorišče Samostana Mekinje, v
Več o dogodkih kamniških kulturnikov v koledarju prireditev na strani 14 pa tudi v napovedniku »Kaj kje kdaj«, ki so ga izdali v ta namen in ga lahko najdete na različnih lokacijah po Kamniku.
gostilno Korobač, mehiško restavracijo La Pinata, Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik in Gostilno Repnik. Na omenjenih lokacijah je program tehnično izvedljiv, hkrati pa bodo lahko sprejeli omejeno in nadzorovano število obiskovalcev in tako za-
Dom kulture Kamnik je po epidemiji znova odprt. / foto:
Iasna Paladin
dostili še veljavnim zdravstvenim ukrepom za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. »Namen sodelovanja je povezati lokalno kulturo, ki je po pandemiji tako kot ostale panoge utrpela veliko izgubo. V Domu kulture Kamnik smo se zato odločili, da kamniški kulturi in umetnosti pomagamo živeti in se razvijati, veseli nas, da nam je uspelo v tako kratkem času pripraviti kakovosten program, ki bo navduševal kul-
ture željno občinstvo, ki si bo dogodke ponovno lahko ogledalo v živo. Zahvaljujemo se vsem koproducen-tom, ki so s svojimi idejami in predlogi prispevali k oživitvi kamniške kulture po karantenskem zatišju,« pravi programska vodja Anja Koleša iz Doma kulture Kamnik.
Skupaj so kamniški kulturniki tako pripravili enajst prireditev, od koncertov, gledališča, filmske projekcije do pogovora o knjigah in
pripovedovanja za otroke, ali kot pravijo: »Kultura nas povezuje in hkrati opominja, da potrebujemo tudi čas in prostor za druženje.« Z odprtjem Doma kulture Kamnik se v stavbi nadaljujejo tudi drugi dogodki (vadbe, tečaji in srečanja), do sredine junija pa bo znano, v kakšni obliki se bo nadaljevala letošnja abonmajska sezona, o čemer bodo abonente pravočasno obvestili, in kako abonmajska sezona 2020/21.
Igrišča znova odprta, prav tako tudi javno stranišče
Športna in otroška igrišča, ki jih upravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, so od 22. maja spet na voljo uporabnikom.
Jasna Paladin
Kamnik - Po tem, ko so bila športna in otroška igrišča zaradi epidemije več tednov ograjena z zaščitnimi trakovi, ki so prepovedovali njihovo uporabo, so po navodilu vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Francija Kramarja in s soglasjem poveljnika Civilne zaščite Kamnik Matjaža Srše od petka, 22. maja, spet odprta - vsaj tista, ki so v upravljanju Zavoda. Za rekreativce je spet odprto tudi športno igrišče ob Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, ki bo do konca junija odprto vsak dan od 14. ure dalje. Od ponedeljka, 1. junija, naprej pa lahko spet uporabite tudi javno stranišče pri glavni avtobusni postaji.
Otroška in športna igrišča so spet odprta, tudi priljubljeno igrišče v Keršmančevem parku
(na fotografiji). / Foto: Jasna Paladin
Kamničan ^ petek, i9. junija 2020
ll
Občinske novice
Objestni »kolesarji«
Komaj nekaj dni je minilo, ko je sistem Kamkolo znova v pogonu, pa so na občini že zaznali vrsto hujših kršitev.
Jasna Paladin
Kamnik - Na občini te dni razočarani ugotavljajo, da je bil v minulih dneh sistem izposoje električnih koles Kamkolo večkrat tarča ob-jestnežev in vandalov, ki so naredili veliko škode.
Če pri uporabnikih Kamkoles opazite kakšno nepravilnost, lahko to sporočite s SMS-sporočilom na telefonski številki 069 970 269 in 031 388 324 ali po elektronski pošti na naslov info@ kamkolo.si.
»Sistem izposoje koles Kamkolo smo zagnali za vse vestne in odgovorne posameznike, ki se z veseljem vozijo po poteh Kamnika, nekateri med njimi pa namerno povzročajo poškodbe opreme in koles, kar je nedopustno in popolnoma
Glede vandalizma je najbolj problematična postaja na
Duplici. / Foto: Jasna Paladin
neprimerno. Glede vandali-zma je najbolj problematična postaja na Duplici, kjer vsak dan zaznavamo nove in nove poškodbe. V zadnjih dneh so bila iz priklopnih stebričkov na Duplici izru-vana in ukradena tri kolesa. Kolo je bilo ukradeno tudi na avtobusni postaji v Kamniku. Ukradena kolesa običajno najdemo nekje na terenu, vsa pa so močno
poškodovana in niso več varna za uporabo v sistemu. Zaradi nastalih poškodb imajo težave z izposojo vsi uporabniki. Vsa dejanja smo prijavili policiji, saj gre za kazniva dejanja, sistem pa zaradi poškodb povzroča težave pri uporabi tudi vsem ostalim uporabnikom,« pravijo na občini, kjer ugotavljajo tudi več drugih kršitev pri uporabi koles.
Kršitelje bodo oglobili
»Še vedno opažamo vožnje več oseb na kolesu, kolesa uporabljajo mladoletne osebe, eno uporabniško kartico uporablja več oseb, nezaklenjena kolesa so parkirana pred gostinskimi lokali. V zvezi s tem Občina Kamnik opozarja, da gre za hujše kršitve Splošnih pogojev dostopa in uporabe sistema za izposojo električnih koles v občini Kamnik, za katere uporabnikom zaračunavamo pogodbene kazni (od 100 do 150 evrov), plačilo poškodb kolesa po veljavnem ceniku serviserja, hkrati pa jim zaradi teh kršitev onemogočimo nadaljnjo uporabo sistema Kamkolo,« še pravijo.
Sistem Kamkolo je med občani sicer zelo priljubljen. Na voljo je trideset električnih koles na šestih postajah in večina uporabnikov kolesa uporablja vestno in odgovorno, zato si vsi skupaj želijo, da bi odgovorni primerno kaznovali kršitelje in tako omilili nadaljnje zlorabe.
Prostovoljstvu prijazno mesto
Občina Kamnik je skupaj s še triindvajsetimi slovenskimi občinami s strani Slovenske filantropije ponovno prejela naziv Prostovoljstvu prijazno mesto.
Jasna Paladin
Kamnik - Na občini pravijo, da je prejeto priznanje pravzaprav priznanje za številne posameznike in društva, ki nesebično opravljajo svoje delo - v občini imamo namreč več kot sto organizacij, ki opravljajo takšne ali drugačne prostovoljne dejavnosti. Njihovo delo so znova opazili tudi na Slovenski fi-lantropiji, Združenju za promocijo prostovoljstva, kjer si prizadevajo za dvig prepoznavnosti prostovoljskega dela in so že 21. leto zapored
praznovali Nacionalni teden prostovoljstva. »Prosto-voljstvo se vedno dogaja v skupnosti. Ponekod je odvisno od posameznikov, pripravljenih priskočiti na pomoč v stiski ali se odzvati na novo potrebo v okolju, drugod pa je visoka stopnja solidarnosti in sodelovanja v skupnosti posledica načrtnega delovanja občinskih uprav,« poudarjajo na Slovenski filantropiji. Letos so tako naziv Prosto-voljstvu prijazno mesto podelili 24 slovenskim občinam, ki so ta naziv potrdile,
saj so priznanje dobili ponovno. Med njimi je bila tudi Občina Kamnik. Naziv sta prvič pridobili Občina Logatec in Občina Velika Polana. In s čim smo v Kamniku prepričali podeljevalce? »Občina Kamnik zagotavlja dobre pogoje za delo dvema dnevnima centroma, namenjenima mlajšim invalidom in posameznikom, s težavami v duševnem zdravju, financira humanitarno razde-lilnico hrane za socialno šibke in nastanitve za brezdomce, uspešno povezuje nevladne organizacije in jav-
ne zavode ter podpira med-generacijsko sodelovanje in izvaja uspešne programe za starejše generacije,« so zapisali v svoji obrazložitvi. V nacionalnem tednu pro-stovoljstva so bili prostovoljci na kamniških ulicah še bolj vidni. Na Veseli dan prostovoljstva, 27. maja, so prostovoljci iz Mladinskega centra Kotlovnica med 10. in 12. uro delili časopis Dobra dela ne potrebujejo reklame. V njem so predstavljene številne zanimive zgode in izkušnje prostovoljcev, ki delujejo na različnih področjih.
Priznanje sta v imenu občine prevzela župan Matej Slapar in Katja Vegel z oddelka za družbene dejavnosti.
Prostovoljki iz Mladinskega centra Kotlovnica s časopisom Dobra dela ne potrebujejo reklame / Foto. Občina Kamnik
Popolna zapora ceste v Zgornjih Palovčah
Zgornje Palovče - Komunalno podjetje Kamnik obvešča, da bo zaradi sanacije usada na lokalni cesti v neposredni bližini Budnarjeve domačije v Zgornjih Palovčah lokalna cesta Kamnik-Vranja Peč od 12. do predvidoma 16. junija za promet zaprta. V času popolne zapore bo urejen obvoz v smeri Kamnik-Vaseno-Velika Lašna-Vranja Peč-Zgornje Palovče in obratno. Voznike prosijo za strpnost in razumevanje. J. P.

KNJlîNlt* ffftttceta B&LANPC* kavnik
POLETNI OBRATOVALNI ČAS
KNJIŽNICE FRANCETA BALANTIČA KAMNIK OD 1. 7. DO 31 . 8. 2020
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik: Ljubljanska 1, 1241 Kamnik
ponedeljek, torek, sreda: od 13.00 do 20.00 četrtek, petek: od 8.00 do 15.00 sobota: zaprto
Knjižnica Šmarca: Trg padlih borcev 2, 1241 Kamnik
ponedeljek, torek: od 14.00 do 19.00 četrtek od 9.00 do 15.00 sreda, petek in sobota: zaprto
Knjižnica Komenda: Glavarjeva ulica 37, 1218 Komenda
ponedeljek, torek: od 13.00 do 20.00 petek: od 8.00 do 15.00 sreda, četrtek in sobota: zaprto
Knjižnica Motnik: Motnik 8, 1221 Motnik
sreda: od 16.00 do 19.00 petek: od 12.00 do 15.00 ponedeljek, torek, četrtek in sobota: zaprto
Potujoča knjižnica: ne vozi
Preklic epidemije COVID-19 in zahvala Občinskega štaba Civilne zaščite
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
obveščamo vas, da s ponedeljkom, 1. junija 2020, Občinski štab Civilne zaščite deluje le še v ožji sestavi. Še vedno je štab na voljo na telefonski številki 01/831 81 94 in elektronskem naslovu civilna.zascita@kamnik.si za vse informacije, vezane na aktivnosti zoper COVID-19.
V tem trenutku bo štab tesno sodeloval predvsem s kamniškimi šolami in vrtci in jim nudil pomoč pri premagovanju in reševanju morebitnih težav, vezanih na njihovo delovanje in prihode otrok v vrtce in šole. Pozorno se bodo še vedno spremljale razmere na terenu in v primeru kakršnihkoli poslabšanj se bodo nemudoma začele potrebne aktivnosti.
Ob epidemiji koronavirusa sta Občina Kamnik in Občinski štab Civilne zaščite izvedla učinkovite ukrepe za varovanje človeških življenj, tako da v času največjega izbruha okuženih z novim koronavirusom v občini Kamnik ni bilo smrtnih žrtev. Učinkovito smo se soočali z nastalimi razmerami.
Vse reševalne ekipe, društva, službe in organizacije, ki so sodelovale v aktivnostih izvajanja nalog, zaščite, reševanja in pomoči, so svoje delo opravile izjemno strokovno, požrtvovalno in učinkovito ter tako omogočile, da je bilo stanje okuženih v naši lokalni skupnosti na številu 19.
Ob tej priložnosti se Občinski štab Civilne zaščite iskreno zahvaljuje vsem, ki so delovali v širšem operativnem sestavu, s številnimi aktivnostmi pa smo se trudili, da ohranimo zdravje vas, naših občank in občanov.
Prvič smo se znašli v takšni naravni nesreči in uspelo nam je s skupnimi močmi!
Z vsemi deležniki smo imeli isti cilj. Cilj reševati življenja. Hvala občankam in občanom, ki ste s svojim odgovornim ravnanjem pripomogli k temu, da smo skupaj lahko premagovali nepremagljivo.
Ostanite zdravi!
4
petek, i]. julija 2020 Kamničanj^
Občinske novice, mnenja
Prejeli smo
Cepivo proti demokraciji
Z zanimanjem smo prebrali mnenje občinskega svetnika Nove Slovenije dr. Janeza Ri-fla, ki ga motita jeza in nezadovoljstvo množic, ki »protestirajo proti diktaturi«, ter seveda zlobni mediji, ki neposlušno »secirajo vsak najmanjši sum nepoštenih ravnanj« državnih oblasti. Dr. Rifel je seveda velik navdušenec Janševe vlade in pravi, da so se naredile tudi napake, a »v celoti gledano se je trenutna državna oblast zelo dobro, če že ne odlično odrezala v spopadu z epidemijo.« Napak je ta oblast res naredila precej. Maske so kupovali po sumljivih poteh in jih zato tudi bogato preplača-li, naročali so medicinsko opremo, ki je nismo potrebovali in bi bila lahko celo nevarna, javna naročila so bila izvedena po poteh, ki so omogočale manjši nadzor. Največja napaka pa je najbrž to, da so okužene v domovih za ostarele pustili brez ustrezne zdravstvene nege. Afer kar ne zmanjka.
Z javnim denarjem je trenutna oblast delala, kot bi bil njihov. Za nagrado pa si je zato tudi dvignila plače oziroma se povzdignila v višje plačilne razrede. Ali bodo v višje plačilne razrede umeščeni tudi medicinske sestre, smetarji, trgovke, raznašalci in drugi, ki so ves čas epidemije delali in ublažili njene posledice, pa ostaja vprašanje. Za razliko od vlade in njihovih posrednikov pri nakupu mask in druge opreme, ki so si po vsem sodeč finančno močno opomogli, smo se vsi ostali spet znašli sredi gospodarske krize.
Vladna pomoč pa prihaja počasi in je ovita v zapletene birokratske postopke. Namesto da je razdeljena enakomerno, jo vlada centralnoplansko deli selektivno - vlada deli bone za prenočitve v hotelih, ne pa tudi bonov za obisk koncerta ali večerjo. So v pripravi tudi boni za druge storitve? Kako naj slovenska podjetja konkurirajo na enotnem evropskem trgu s pomočjo, ki je bistveno manjša in počasnejša, kot je državna pomoč v drugih državah? Trenutna oblast je slaba za demokracijo, a naravnost porazna za gospodarstvo. Menimo, da smo se v spopadu z epidemijo odlično odrezali državljani. Državljani in državljanke smo tisti, ki smo ostali doma, poučevali otroke in pomagali sosedom. In mi smo tisti, ki bomo z lastnim delom spet premagovali novo gospodarsko krizo.
Vlada je medtem ogromno časa porabila za to, da blati vse okoli sebe, zmerja neposlušne novinarje in kritične državljane. Bi tudi Janezu Janši prišlo prav cepivo proti zlobi, ki ga omenja dr. Rifel? Zagovorniki trenutne oblasti bi najbrž najraje videli, da bi našli cepivo proti demokraciji in bi potem lahko delali, kar bi želeli, brez da bi jim kdorkoli gledal pod prste. Država brez nadležnih državljanov in neposlušnih medijev. To bi bilo najbrž všeč trenutni oblasti. Bistveno manj pa bi bilo to všeč slovenskim državljanom in podjetjem.
Naslednji petek so spet napovedani kolesarski protesti v vseh slovenskih mestih. Najbrž tudi tokrat Kamnik ne bo izostal. Strinjamo se s soobča-nom in obrambnim ministrom Matejem Toninom, ko je zapisal: sporočila protestov ne smemo preslišati in ga je treba obravnavati resno. Kot družba pa se moramo potruditi, da
bomo našo demokracijo ohranjali in razvijali z dialogom in v okviru demokratičnih institucij.
Zaključimo pa z opozorilom. Kljub razglasitvi konca epidemije je virus še vedno med nami. Upoštevajmo navodila in priporočila v zvezi z epidemijo in poskrbimo za lastno zdravje in zdravje vseh okoli sebe. Na kolesarskih protestih ali kjerkoli drugje.
Ivan Mitrevski, Kartini Djalil in Anja Bezlova
Kolesarji
Kako zdravo in koristno je voziti kolo! Pravo veselje jih je gledati sto ali tisoč na kupu, kako gojijo zdrav duh v zdravem telesu!
Ob nedavnih dogodkih v Ljubljani in drugih mestih pa nam, ki smo preživeli marsikaj, oko ni preveč veselo. Množica je velika, nosijo transparente, vzklikajo sovražne oznake ... So proti stranki, kjer je gotovo tudi veliko nepo-štenjakov, slišati je grožnje. Seveda ima vsak posameznik v družbi pravico izraziti svoje mnenje. Toda, do sebe je treba biti kritičen in presoditi, ali je posameznikovo (javno) izražanje razumno, dostojanstveno, s pravilnim odnosom do drugače mislečih ali do verujočih. Le tak bo imel koristi od samega sebe, družba pa od njega.
Gospodje, tak film sem že gledal pred začetkom druge svetovne vojne, predvsem pa po njej. Množica, tedaj brez koles, se je zbirala in enoglasno podpirala vodstvo, ki je bilo na videz demokratično, zase pa je vedno znalo pridobiti korist. Bili so upravljavci družbe, živih in mrtvih, sklicevali pa so se na svoje revolucionarne za-
kone. Da so uspeli v svojem ravnanju, so pripomogle ravno take množice, ki so jim ploskale in vzklikale pozdravne besede.
Krivic je bilo v vsaki državi vedno dovolj - za uravnavanje pravne družbe so sodišča in podobni organi! Vedno se je našel kdo, ki je že v mladosti videl, da se da od drugih okoristiti, in je, ko v družbi ni bilo reda in kulture, to tudi počel. Vsaka družba pa je zdrava takrat, ko se jim postavimo po robu, vendar obe, leva in desna stran, na primeren in obvladan način. V športnem jeziku bi se reklo, naj ustavijo žogo, saj se sovraštvo in zbija-nje vsake oblasti preneseta v naslednje rodove. Dokazov, da so posledice nesmotrnih revolucij lahko slabe, je v zgodovini dovolj.
V vsaki državi mora življenje potekati mirno in urejeno - če so problemi, jih vsaka vlada gotovo želi na neki način reševati. Naši 'biciklisti' pa zvito izkoriščajo nebistvene probleme, kot da želijo oživeti neko čudno demokracijo.
Mirko Mrčela, Kamnik
Donacija podjetja Helios Kemostik
Kamnik - Kamniški župan Matej Slapar je v sredo, 20. maja, skupaj s poveljnikom Občinskega štaba Civilne zaščite mag. Matjažem Sršo prevzel 150 litrov raz-kužilnega sredstva za roke in površine, ki so ga kamniškim šolam in vrtcem podarili v podjetju Helios Kemostik. Donacijo sta v imenu kamniškega podjetja predala direktorica Mateja Zore in tehnični vodja Gregor Zupan. Razkužilo so že razdelili hvaležnim ravnateljem kamniških vrtcev in šol, kjer ga bodo s pridom porabili. J. P.
Mnenje občinske svetnice
Epidemije je konec, pa vendar
Cvetka Slapnik, svetnica NSi
Opaziti je marsikatere negativne posledice epidemije covi-da-ig. Dosti slabega je epidemija prinesla tudi gasilskim in ostalim društvom. Da gospodarstva, zlasti turistične panoge, sploh ne omenjamo, saj bo posledice mogoče čutiti več let. Trenutne razmere in ukrepi so taki, daje marsikatero društvo že moralo odpovedati veselico ali druge prireditve, tekmovanja, dogodke. Morda bodo morala letos veselice oz. množične dogodke odpovedati vsa društva. Poudariti je treba, da pri veselici ne gre zgolj za en zabaven večer in žur. Marsikateremu društvu ali drugemu organizatorju veselic to predstavlja pomemben finančni vir za svoje delovanje. S prihodki od veselice so si gasilska društva urejala gasilske domove, nabavljala so gasilsko zaščitno opremo, financirala so izobraževanja članov ipd. Tudi odpoved oz. prestavitev nekaterih izobraževanj v času epidemije pomeni za gasilstvo velik primanjkljaj. Za vse gasilce - zlasti operativne - je namreč zelo pomembno, da se ves čas urijo in obnavljajo svoja znanja. Sklepamo torej lahko, da sta se/se bosta delno ustavila tudi razvoj in napredek gasilskih društev. Upajmo, da država v tej situaciji ne bo pozabila na gasilce in druge organizatorje dogodkov. Eden dobrih projektov je zagotovo motivacijska kampanja, poimenovana »Zdaj je čas. Moja Slovenija«. Ustvarjalci kampanje želijo prebivalce
spodbuditi k odkrivanju bolj ali manj skritih predelov Slovenije, k preživljanju krajšega ali daljšega oddiha v Sloveniji, predvsem pa želijo, da bi s skupnimi močmi krepili ponos nad svojo državo. Tukaj vidim priložnost tudi za naš Kamnik - da Slovenci še bolj spoznajo to podalpsko mesto, ki skriva veliko zanimivih in lepih biserov narave. Za zaključek pa želim pohvaliti Občino Kamnik in Občinski štab Civilne zaščite Kamnik, ki sta se zelo dobro odzvala v ključnih trenutkih epidemije. Kot je videti, je bilo sodelovanje med občino in različnimi ustanovami uspešno. Kar nekaj organizacij se je aktivno vključilo v pomoč in reševanje težav ranljivih skupin - in tu gre pohvala ter zahvala tudi njim. Kamni-čanke in Kamničani smo torej dokazali, da v ključnih trenutnih znamo stopiti skupaj ter pomagati drug drugemu. Upajmo, da bodo sodelovanje, čut za sočloveka in pomoč ostali v ljudeh tudi v prihodnje. Seveda pa je odgovornost vsakega posameznika za zdravje še vedno na prvem mestu.
S polno paro zagnano naprej
Na sodu smodnika - 4. del
Prvi rezultati proračuna 2020
O
Še v času prejšnje, 13. vlade sem na sejah občinskega sveta poudaril, da bi morala država dvigniti povprečnino za občine, saj na lokalni ravni bolje vemo, kaj dejansko državljani < najbolj potrebujemo. Zato je 1 razumljivo, da si je naš nekda-3 nji župan prizadeval za dvig ipovprečnin. Čudno pa je, da ¡potem, ko je postal predse-Sdnik vlade, tega ni izpolnil. K sreči je nova, 14. vlada, ki tre-§ nutno vodi državo, hitro dvignili la povprečnino, zaradi česar § bo proračun Občine Kamnik 1 letno višji za dober milijon i evrov. Potrebe so velike: nova § Osnovna šola Frana Albrehta, I obnova cest, razvoj turizma,
razvoj krajevnih skupnosti, gasilstva itn. Pri denarju se vse začne in konča. Leve vlade, ki so v zadnjih letih vladale Sloveniji, so kanalizirale veliko denarja. Prek največje slovenske banke NLB je iranski "poslovnež" opral milijardo evrov. Vlada Alenke Bratušek je v ukinjanje Probanke in Factor banke, ki so ju zavozili levi tajkuni, nalila 500 milijonov evrov. In ob tem dogajanju ni nihče protestiral s kolesi po slovenskih mestih. Zato me jezi, da številni trdijo, da so vsi politiki isti, da vsi politiki samo lažejo in kradejo. To preprosto ni res. Volivci lahko primerjate različne politike in različne stranke po besedah, predvsem pa po dejanjih. V Novi Sloveniji sta poštenost in pravičnost temeljni vrednoti. Zato tisto, kar obljubimo, tudi naredimo.
Dr. Janez Rifel,
občinski svetnik NSi Kamnik
N.S¡
m k
Zadnjič sem zaključil z vprašanjem: »Bo kupec Občina Kamnik ali bodo spet prevladali zasebni interesi?« Vprašanje je na mestu, ker ne bi bilo prvič, da je Občina Kamnik izkazala interes po zemljiščih na področju smodnišnice. Julija 2018 se je že udeležila javne dražbe s tem, da je pobuda, da se mora občinska uprava udeležiti javne dražbe za pre-i moženje stečajnega dolžnika J- družbe KIK Kemijska industriji ja Kamnik, d.o.o. - v stečaju, jj prišla s strani občinskih i svetnic in svetnikov. Takrat so [ dražitelji vedeli, do kam na 5dražbi lahko seže občina, saj
so bila sredstva javno objavljena. Seveda je na mestu vprašanje, kaj je v takšnih primerih pomembnejše -javni interes ali interes zasebnikov. Ko smo nastopili mandat, smo v naši svetniški skupini podali pobudo, da pridobimo podatek, katera zemljišča na območju smodnišnice so še naprodaj. Dobili smo odgovor, da Občina Kamnik za nakupe zemljišč nima namenjenih proračunskih sredstev. Naše mnenje je bilo, da se za strateško pomembna zemljišča lahko najame kredit. Dobili smo odgovor, da je kredit »rezerviran« za gradnjo OŠ Frana Albrehta. Ne strinjamo se s tem, da bi Občina Kamnik na območju smodnišnice kupila samo zemljišča, po katerih naj bi potekale ceste.
Sandi Uršič
Na 9. seji Občinskega sveta smo tudi svetnice in svetniki LMŠ, kljub številnim pomisle-t kom, glasovali ZA proračun j Občine Kamnik za leto 2020. i V obrazložitvi smo povedali, ; da so v proračunu tudi neka-Š teri dobri projekti, ki jih podil piramo. Občanke in občani, j ki se na delo izven naše občine vozimo z vlakom, že i lahko uporabljamo parkirišče f P+R ob železniški postaji = Graben. Še posebno močno j pa se veselimo ukrepov, ki ; prispevajo k večji varnosti v ¿prometu. Dela na pločniku, I ki vaščanom Srednje vasi po-
nuja varnejšo pot do trgovine in kulturnega doma, so končana. V Šmarci se končujejo dela pri semaforizaciji križišča, težko pa čakamo na začetek gradnje pločnika Mar-kovo-Vir in pločnika v Stahovici. K večji varnosti v prometu zagotovo prispeva tudi vsak meter obnovljenih cest, ki zaradi boljšega odvodnja-vanja vse večkrat dobijo asfaltno prevleko. V svetniški skupini LMŠ se bomo še naprej zavzemali za več sredstev, namenjenih vzdrževanju cest, in za več sredstev, ki bodo omogočala večjo prometno varnost. Priložnost za to bomo najverjetneje dobili kmalu, saj se nam verjetno že na naslednji junijski seji obeta tretji rebalans proračuna za letošnje leto.
Igor Žavbi, vodja svetniške skupine LMŠ
Ims
Lista Mariana Šarca
svetniška skupina
Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020
5
Aktualno
V Kamnik se vrača utrip
Kot kaže, bodo ljudje zaradi nastale situacije, ki jo je povzročila prisotnost novega koronavirusa, letos več ostajali doma in mogoče posledično bolj raziskovali domači kraj in njegovo okolico. Kamniku vsebin, ki jih lahko ponudi svojim gostom, ne manjka.
Kaj se dogaja s hotelom Šimnovec
Lastnik propadajočega hotela na Veliki planini pravi, da posluha soglasodajalcev za obnovo nimajo, zato se s projektom trenutno ne ukvarjajo. Želijo si resnega najemnika in podpore lokalnega okolja.
Alenka Brun
Kamnik - Turistično-infor-macijski center (TIC) Kamnik na Glavnem trgu je nazaj: svoja vrata je odprl 11. maja. Prilagodili so se pač situaciji, ki jo je povzročil novi koronavirus, tako obiskovalci kot informator morajo po novem upoštevati pravila, priporočila oziroma predpisano.
Samo Surina iz oddelka za turizem Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik pravi: »Zaradi ponovnega zagona sistema Kamkolo delamo v polnem obsegu. Ves čas imamo obiskovalce, telefoni zvonijo, ljudje sprašujejo vse: kdaj bodo odprti bazeni, katere prireditve bomo imeli v Kamniku čez poletje in jeseni ... Vsekakor je vse to odvisno od nadaljnjega sproščanja ukrepov. Kot kaže, lahko računamo, da bomo izvedli KUL(inarič-ne) petke med julijem in avgustom in s tem vrnili Kamniku poletni utrip. Prav tako organizatorji Kamfesta - festivala z razgledom načrtujejo izvedbo tega tradicionalnega festivala. Za jesenske prireditve in dogodke je še prezgodaj, da bi napovedovali izvedbo, vendar si zaradi kontinuitete tradicionalne dogodke želimo izpeljati; seveda v skladu s priporočili pristojnih institucij.«
Surina se dotakne tudi lokalnih turističnih vodenj, kjer so beležili stoodstotni upad. V nadaljevanju sicer načrtujejo, da bodo izvajali redna poletna vodenja v juliju in avgustu, vsak petek ob 13. uri (v angleščini in slovenščini), in t. i, vodenja na
Prejeli smo
Ko bo posekano zadnje drevo ..., 2. del
V 9. številki časopisa Kamni-čan-ka sem imel objavljen prispevek Ko bo posekano zadnje drevo ... V naslednji, 10. številki, je g. Dušan Mesner v imenu upravnega odbora agrarne skupnosti Meščanske korpora-cije Kamnik (MKK) na to (posredno) odgovoril v daljšem prispevku Pregled delovanja in gospodarjenja Meščanske korporacije Kamnik z gozdovi na področju Kamniške Bistrice. Zapis g. Mesnerja je vsekakor hvalevreden in tudi poučen, saj avtor naredi zgodovinski pregled dogajanja in pojasni način upravljanja z gozdovi v dolini
Žan Potočnik
/ Foto: Alenka Brun
zahtevo, kjer bo obiskovalec štiri ure pred začetkom izvedbe vodenje rezerviral. TIC Kamnik ima za različna vodenja različne turistične vodiče, med njimi tudi lokalnega vodiča Žana Potočnika, ki je med drugim tudi oskrbnik Preskarjeve muzejske koče na Veliki planini. Žan izkoristi priložnost in na kratko pove, da se bo koča ponovno odprla enkrat sredi junija, goste v njej pa bodo verjetno sprejemali po novih, prilagojenih standardih. »Bo pa to poseben izziv, saj gre za najstarejšo in hkrati najmanjšo kočo na Veliki planini. Koliko ljudi gre lahko vanjo, koliko jih
Kamniške Bistrice. Zavedam se tudi, da sam nisem strokovnjak na tem področju, a vendar kot zunanji opazovalec želim opozoriti na nekaj dejstev in lastnih opažanj. Prvo dejstvo je nepospravljeno vejevje na posekah, ki ga lahko opazi vsak sprehajalec po dolini Kamniške Bistrice. Ne nameravam se spuščati v strokovno razpravo o ravnanju z lesnimi ostanki sečnje, vendar mi že zdrava pamet govori, da to področje najverjetneje ni urejeno v duhu skrbnega gospodarja, predvsem z vidika širjenja gozdnih škodljivcev in morebitne požarne ogroženosti celotnega območja. Drugo dejstvo je, da se na nekaterih pobočjih že kažejo vidni znaki erozije tal zaradi posegov v strma in kamnita gozdna pobočja (na primer nad gozdarsko cesto v začetku doline Kamniške Bele; lokacija 46,3201290; 14,5995040). Vprašanje je, če
čaka pred muzejem in na kakšen način, recimo. To do sedaj ni bil problem, sedaj bo treba o tem kar razmisliti.«
Žan Potočnik je sicer še študent, doma iz Stahovice, pri njem pa takoj začutiš, da mu srce bije za Veliko planino.
Nadaljuje: »Kot je povedal Samo: odpovedi vodenj so se zgodile čez noč. Sedaj se je vse skupaj malce ustavilo, začeli so jih prestavljati na kasnejši čas, vendar bo vseeno velik osip, sploh ker ni gostov iz tujine. Bomo sicer videli, kaj bo sledilo, kako bodo sosednje države reagirale, če si bodo turisti sploh
bo narava zmogla sama popraviti takšne »rane«, kajti gozdovi v dolini Kamniške Bistrice rastejo na zelo zahtevnem kamnitem terenu. Naslednja stvar, ki me je kot laika zelo zmotila, je estetski vidik, ki je hkrati tudi širši, po-hodniški in turistični. Če se danes odpravite na Kokrško sedlo, vam že kmalu nad spodnjo postajo tovorne žičnice pot preseka razrita kamnita gozdna cesta in velika poseka. Je to prispevek turizmu, poho-dništvu, rekreaciji v naravi, ki jih Kamnik kot »zelena« občina načrtno promovira in spodbuja? Je bil ta del res neizogibno potreben tako radikalne sečnje? Tudi gradnja velike deponije za posekan les na Ko-piščih je velik poseg v celovitost kamniškobistriških gozdov. (Je deponija zgrajena v skladu z vsemi potrebnimi dovoljenji?) Poleg tega je ponovno treba opozoriti na območje Nature
upali priti.« Ne upa si napovedati, kaj bi se lahko letos zgodilo: »Zagotovo izleti bodo, kako pa se bodo ljudje ravnali - bodo šli lokalno v hribe ali raje v mesta, ne znam oceniti. Bodo pa seveda skupine manjše.« Ostaja pozitiven in še vedno računa na tuje turiste. Ti so namreč v preteklosti predstavljali večinski delež njegovih vodenj. Ta so precej kompleksna, saj je vedno oblečen v pastirsko nošo. Upa, da jih bo sedaj še bolj privlačil obisk Velike planine, glede na to, da prihajajo v ospredje narava, čisti zrak, prostost gibanja. Ugotavlja, da bodo verjetno do izraza v času, ki se je zgodil, bolj prišle lokalne zgodbe; take, ki morda do sedaj niso našle poti v ospredje. »Mogoče se bomo začeli bolj zavedati, kaj vse imamo,« doda. Po drugi strani pa ve, da bo z organizacijske plati zanj vse skupaj kar zalogaj. Upa na discipliniranost ljudi, da se bodo držali priporočil, obenem pa bo verjetno potrebna vnaprejšnja organiziranost. Razmišlja, da se bo povečalo povpraševanje po vodenjih z druge strani Velike planine, z uradnih parkirišč, do koder se da z avtom, in bodo ljudje potem šli po planini od tam naprej. »Morda bo celo več ljudi, morda mladih družinic, ki bodo raje šli malce peš.« Mu pa tudi vodenje po samem mestu Kamnika ne dela preglavic, še doda Žan. »Kamnik je bogato mesto, ima toliko zgodovine, da za vsakega gosta najdem vsebino, ki ga pritegne. Zgodb našega mesta za različne goste je tu več kot dovolj.«
2000, ki ni samo skupek lepih želja, temveč resnih in zavezujočih evropskih direktiv: »Države članice storijo vse potrebno, da na posebnih ohranitvenih območjih preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere so bila območja določena, kolikor bi tako vznemirjanje lahko pomembno vplivalo na cilje te direktive.« (direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst). Moj zapis, prejšnji in sedanji, ni naperjen proti MKK, temveč želim dobronamerno opozoriti na nujnost ohranjanja čudovite doline Kamniške Bistrice. Posledice zdajšnjih ravnanj bodo daljnosežne. Bojim se, da predvsem v smeri poslabšanja stanja.
Rok Kralj, Kamnik
Jasna Paladin
Velika planina - Hotel Šim-novec na Veliki planini je danes le še propadajoča senca nekdaj priljubljenega turističnega objekta in niti finančna družba Aedium Fa-bulae iz Ljubljane, ki je objekt leta 2003 kupila od družbe Žurbi Team, s temeljito obnovo in novimi vsebinami ni uspela.
Obnova trenutno ni smiselna
Povprašali smo jih, kakšne načrte imajo z objektom in kje se zatika.
»Nekaj let od datuma nakupa smo poskušali pridobiti vsa potrebna dovoljenja za celovito obnovo objekta, a na žalost pri soglasodajalcih nismo naleteli na pripravljenost sodelovanja pri iskanju skupnih konstruktivnih rešitev, tako da se je, vsled nepremičninski krizi, ki je sledila, projekt ustavil in trenutno, v dani situaciji, obnova ni smiselna in opravičljiva. V nekaj inšpekcijskih postopkih kmalu po nakupu
objekta je bilo prav tako ugotovljeno, da standardov in predpisov ni mogoče zagotavljati, če se ne izvede celovita obnova objekta, ki je bil ob nakupu v zanemarjenem stanju, in obratovanja restavracije in kapacitet namestitve ni bilo možno več zagotavljati v skladu z zakonodajo,« so nam odgovorili. Pravijo, da se s projektom trenutno niti ne ukvarjajo, da pa so odprti za vsak pametni predlog, ki bi celovito rešil objekt pred propadanjem in oživil turistično dejavnost na Veliki planini.
Z najemniki niso imeli sreče
»Nekaj poskusov navezave stikov z nami kot lastniki objekta je sicer v preteklosti že bilo, a je vedno znova vse ostalo na nivoju obljub
brez konkretnih korakov k rešitvam. Naj omenimo poskus oživitve turistične ponudbe iz leta 2006, ko je bila s strani družbe Velika planina skladno z njihovimi poslovnimi načrti iz Ši-mnovca z našim soglasjem odstranjena vsa oprema restavracije in kuhinje in bila
»Z iskanjem najemnika objekta, ki bi nudil kvalitetno ponudbo in obenem zadostil vsem potrebnim zakonskim zahtevam, v vseh teh letih nismo imeli sreče in ga doslej še nismo našli.«
prestavljena v objekt ob vznožju gondolske postaje, kjer so s posredovano opremo oživili ponudbo v restavraciji. Njihovo mnenje je bilo, da je ponudba toplih obrokov bolj potrebna ob vznožju gondolske žičnice
kot pa v obnovljenem hotelu. Z iskanjem najemnika objekta, ki bi nudil kvalitetno ponudbo in obenem zadostil vsem potrebnim zakonskim zahtevam, v vseh teh letih nismo imeli sreče in ga doslej še nismo našli.«
Čakajo na boljše čase ali investitorja
Pravijo še, da se s problematiko ne ukvarjajo več, saj da so interesi lokalno zelo različni in so ovira pri izvedbi obnove objekta. Čakajo na boljše čase in upajo, da se jim oglasi investitor z dobrim programom in realnim poslovnim načrtom s ciljem obnove objekta, ki bo zmožen ponuditi skupnosti in obiskovalcem Velike planine kvalitetno turistično ponudbo.
Nekdanji hotel Šimnovec na Veliki planini že vrsto let propada in, kot kaže, bo tako še nekaj
6
petek, i]. julija 2020 Kamničanj^
Aktualno
Krvodajalska akcija
Pred odvzemom krvi se morate tokrat obvezno prijaviti po telefonu.
Bali so se
italijanskega scenarija
Premalokrat poudarimo, kako pomembno vlogo so v nedavni epidemiji covida-19 odigrali zdravstveni delavci. Tudi v Zdravstvenem domu Kamnik so bili številni, ki so v minulih tednih neumorno skrbeli za to, da so bile zdravstvene razmere pod nadzorom. Simon Rode je denimo kar šestdeset dni zapored vsak dan iz Kamnika v Ljubljano peljal brise potencialno okuženih s koronavirusom.
Simon Rode ob vozilu, s katerim tako rad opravlja službo reševalca
Jasna Paladin
Kamnik - Območno združenje Rdečega križa Kamnik vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo 8. in 9. junija v Domu kulture Kamnik, oba dneva med 7. in 13. uro, a zaradi ukrepov proti širjenju novega koronavirusa nekoliko drugače kot običajno. Vsi, ki bodo darovali kri, morajo namreč obvezno predhodno poklicati na številke 051 389 270, 030 716 796 ali 051 671 147, kjer jih
Jasna Paladin
Kamnik - Ivica in Damijan Rostan ob podpori dr. Marjete Humar iz Društva sv. Jakoba in župana Mateja Slaparja vabita na svečano odkritje spominske plošče v počastitev pesnika slovenske moderne Otona Župančiča, ki bo v četrtek, 11. junija, ob 17. uri pri Vi-vodovih na Parmovi ulici 17 v Kamniku.
■"l, JBT ^ I
bo Zavod za transfuzijsko medicino RS evidentiral ter jim določil dan in uro odvzema krvi.
Krvodajalec je lahko vsakdo, ki je zdrav in se dobro počuti, je polnoleten, star manj kot 65 let z vsaj petdeset kilogramov telesne teže, ima primerno vrednost hemoglobina, krvni tlak pod 180/100, z zdravim srcem in brez povišane telesne temperature. Na krvodajalski akciji morate s seboj imeti veljavni dokument s fotografijo.
Pesnik Župančič je s svojo družino zelo rad preživljal poletja v Kamniku, zelo dobro pa se je razumel z gospodom Vivodom, lastnikom gostilne Pri vinski trti na današnji Parmovi ulici, kjer je tudi ustvarjal Veroniko Deseniško, eno od svojih najbolj znanih del, ki je izšlo leta 1924. Gostja na odkritju spominske plošče bo pesnikova vnukinja dr. Alenka Župančič.
Jasna Paladin
Kamnik - V Zdravstvenem domu Kamnik so ob nedavni epidemiji uredili poseben koronazabojnik, kjer so sprejemali potencialno okužene z novim koronaviru-som in v njem vzeli na stotine brisov, ki jih je bilo vsak večer treba odpeljati na testiranje na mikrobiološki inštitut v Ljubljano. »Da je mene doletelo to odgovorno delo, je bil splet okoliščin. Nekdo je to pač moral prevzeti, delo na ur-genci so mi odsvetovali, ker nisem več med najmlajšimi, zato sem iz Kamnika v Ljubljano vozil brise, nazaj pa testerje, kar je bilo vsak dan posebno doživetje. Testerjev občinam namreč niso dajali kar tako; vsak dan so imeli seznam, obarvan z zeleno, rumeno ali rdečo barvo, in od te barve je bilo odvisno, koliko testerjev sem lahko prevzel. Navadno je bilo ob sobotah in nedeljah manj dela, ob ponedeljkih pa norišnica,« nam pojasni 45-le-tni Simon Rode, zdravstveni tehnik, ki v Zdravstvenem domu Kamnik oz. tukajšnji urgenci vozi reševalni avto, med epidemijo pa je v Ljubljano vsak dan odpeljal okoli dvajset brisov. In kako je doživljal tiste stresne tedne, ko je občina Kamnik po številu okuženih nekaj dni sodila celo v sam vrh slovenskih občin (skupno smo sicer našteli devet-
najst pozitivnih primerov). »Kljub temu da smo zdravstveni delavci, še posebej zaposleni na urgenci, navajeni stresnih situacij, sem v času epidemije čutil kar nekaj nelagodja. Dolgo denimo nismo vedeli, kako bo z zaščitno opremo, ki smo jo nujno potrebovali. Virusa tudi nismo poznali in nismo vedeli, kaj nas čaka, zato sem se prve tri tedne doma celo sezuval pred vrati, oblačila pral posebej in podobno ... A če danes pogledamo nazaj, stvari niso izpadle tako hudo, še posebej, če primerjamo z letošnjo gripo, ki je v posteljo položila res veliko ljudi. Januarja je bilo neprimerno huje kot zdaj, pa se v medijih o tem ni kaj dosti govorilo. Morda smo imeli pri vsem skupaj tudi nekaj sreče, sploh v Kamniku, kjer smo morali kot prva občina v Sloveniji zapreti osnovno šolo in nato še zdravstveni
Zahvala
Ksenja Vrhovnik
Zgornje Stranje - Ko so se
16. marca zaradi razglasitve izrednih razmer zaprla šolska vrata tudi v Osnovni šoli Stranje, so otroci iz socialno šibkejših družin ostali brez brezplačnega kosila v šoli, ki marsikomu pomeni tudi edini topel in uravnotežen dnevni obrok. Težka situacija, ki jo je s seboj prinesla epidemija in z njo izolacija, je skozi lačne otroške oči pogled na svetlo lahko le še
dom, in verjetno smo stvari zato vzeli bolj resno in se res držali ukrepov in priporočil. Smo se pa seveda vsi skupaj bali, da bi se tudi pri nas ponovil italijanski scenarij,« prizna Rode, ki med kamniškimi reševalci (skupaj jih je sedemnajst) velja za pravo legendo. Med njimi je namreč najstarejši, reševalec z najdaljšim stažem, hkrati pa tisti, ki se bo zapisal kot prvi z zdravstveno izobrazbo na reševalni postaji Kamnik. »Za takšno delo mora človek biti rojen. Sam denimo prve pomoči pred izpitom za avto sprva nisem izdelal, v vojski pa sem spoznal, da mi to leži, in danes svoje službe ne bi zamenjal za nič drugega,« pravi. Najhuje je, ko mora reševati otroka, sicer pa večino dela na terenu opravi povsem rutinsko - strokovno in umirjeno, čeprav je delo v domači občini pogosto nehvaležno. Marsikdaj se na-
bolj zameglila. Zato se nas je nekaj posameznikov, ki smo tako ali drugače povezani s stranjsko šolo, odločilo, da tem otrokom priskočimo na pomoč. Organizacija je bila hitra in učinkovita. Tako so otroci že s koncem prvega tedna karantene začeli dobivati kosila (in še nekaj dodatnih paketkov s pri-boljški), ki smo jim jih vsak dan do začetka maja dostavljali na dom (zatem je zanje poskrbela občina s prostovoljci).
mreč zgodi, da hiti na pomoč komu od poznanih. S sodelavci se odlično razume, ne nazadnje je tudi vodja sindikata delavcev v zdravstveni negi v Zdravstvenem domu Kamnik. Pa se mladi za ta poklic odločajo vedno redkeje? »Kakšno leto se na razpis za delo reševalca prijavi tudi po devetdeset kandidatov, kakšno leto pa moramo razpis večkrat ponoviti, saj odziva ni. To zanimanje, kot kaže, prihaja v valovih,« še pravi in doda, da si kot predstavnik sindikata prizadeva tudi za primerno plačilo zdravstvenih delavcev in beneficiran staž reševalcev, ki zdaj ni urejen.
Čeprav bo bolje, da ga ne spoznamo v živo, medtem ko je v službi reševalca, zagotavlja, da bo svoje delo še naprej opravljal z vsem srcem - tudi med drugim valom koronavirusa, ko/če bo do njega prišlo.
Vsega tega pa ne bi mogli izpeljati, če nam ne bi na pomoč priskočili srčni donator-ji, ki so se izjemno izkazali. Pomagali so hitro, brez odvečnih vprašanj, administrativnih postopkov, dokazil . ter pokrili stroške vseh obrokov. Naj jih tu naštejemo in se jim ob tem še enkrat iskreno zahvalimo: Gostilna Kordun, Goldi, Lista Dušana Papeža, Pizzerija Melita, Šolski sklad OŠ Stranje in še nekaj posameznih dobrotnikov, ki ne želijo biti imenovani.
Spominska plošča je na stavbi nekdanje gostilne Pri vinski trti že nameščena, slavnostno odkritje pa bo 11. junija ob
17. uri. / Foto: Jasna Paladin
n M
kamnik
Mestno kopališče Kamnik
ODPRTJE KOPALNE SEZONE
Vabilo na odkritje spominske plošče
donatorjem
Odprtje v petek, 12. 6. 2020 URNIK (do konca junija) pon - pet : 13:00 - 18:00 vikendi : 10:00 - 18:00
Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020
7
Kultura
Kamniške vedute tudi na znamkah
Slikar Bogdan Potnik pri svojih triindevetdesetih letih še vedno ustvarja - ne le slike, ampak tudi razglednice. Do sedaj jih je ustvaril že nekaj tisoč, nedavno pa jim je dodal še osebne poštne znamke.
Jasna Paladin
Kamnik - Bogdana Potnika - skromnega, belolasega in iskrivega moža - ki se je rodil 5. aprila 1927 v Zabuko-vici pri Celju, a večino svojega življenja živi v Kamniku, umetnost spremlja že od malih nog. Na likovno akademijo ga sicer niso sprejeli, tako da je končal srednjo tehnično šolo v Ljubljani, a čeprav ni akademsko izobražen, ni v umetniških vrstah zato nič manj cenjen slikar. Kot strojni inženir je vso svojo poklicno pot delal v Titanu, vseskozi pa je bil aktivno vključen v kulturni utrip mesta. Čeprav se je kot slikar razvijal kot samouk, mu je tudi stroka ničkolikokrat izrekla priznanje. Najbolj je znan po svojih akvarelih - po številnih ve-dutah ali njemu tako ljubih podobah Kamnika, kot so Šutna, malograjska kapela, različna znamenja in številni drugi motivi, ki so svoje mesto našli tudi na razglednicah. »Za osebno uporabo sem izdelal nešteto ročno izdelanih razglednic. Kjerkoli sem se namreč 'potepal', vedno sem domačim in prijateljem pošiljal ročno izdelane razglednice. Moja soproga in drugi najbližji imajo tudi veliko razglednic v obliki voščil, ki sem jih izdelal bodisi za njihov osebni praznik ali za praznične priložnosti. Za tisk razglednic s svojimi motivi, ki bi bile na voljo za širšo uporabo oziro-
Bogdan Potnik pri svojih triindevetdesetih letih ostaja aktiven slikar.
ma prodajo, sem se odločil pred nekaj leti. Številka znaša nekaj tisoč, pretežno so to razglednice z motivi Kamnika in okolice,« nam pojasni. Meni, da bi njegovemu zgledu lahko sledili tudi drugi umetniki. »V preteklosti so bile v Kamniku že pobude, da bi vsak kamniški umetnik prispeval vsaj po eno svoje delo za razglednico. Zakaj ta ideja ni uspela, ne vem. Ena od mojih razglednic z motivom Šutne vsebuje seznam pomembnejših Kamničanov, ki so se izkazali v preteklosti na različnih področjih. Tako razglednice kamniških umetnikov kot promocija pomembnejših Kamničanov pomaga, da
Nedavno je izdal osebne poštne znamke s podobami svojih
akvarelov. / Foto: Gorazd Kavčič
Razstava ilustracij Polone Lovšin
Kamnik, Trzin - Galerija Miha Maleš, ki deluje v okviru Medobčinskega muzeja Kamnik, vabi na ogled razstave Polone Lovšin z naslovom Ilustracije. Razstava, ki so jo med epidemijo pripravili že v spletni obliki, bo na ogled v avtoričinem rojstnem kraju Trzin, in sicer v centru Ivana Hribarja od 28. maja do 22. junija, in v enoti Galerije Miha Maleš Galeriji Pogled v Kamniku od 28. maja do 13. avgusta. Kustosinja obeh razstav je tudi tokrat Saša Bučan. J. P.
se Kamnik predstavi širšemu okolju kot mesto, ki zna ceniti kulturo in umetnost. Osebno v Kamniku ne poznam nikogar, ki bi svoje umetnine usmerjal v uporabne izdelke, kot so razglednice in znamke. Morda v kaj drugega, a zanj ne vem.« Nedavno se je odločil izdelati tudi osebne poštne znamke z motivi svojih umetniških del. »Idejo za oblikovanje osebnih znamk sem dobil od članov kamniške Ustanove Mamut. Predlagali so mi namreč, naj za potrebe ustanove izdelam osnutek za znamko, na kateri bi bil upodobljen moj akvarel z motivom mamuta. Znamko sem oblikoval, ob tem pa se mi je porodila idej a, da bi izdal tudi lastne osebne znamke z mojimi slikarskimi motivi. Odločil sem se, da na znamkah uporabim motive Kamnika in svojega rojstnega kraja Za-bukovice; skupaj z znamko mamuta je nastalo šestnajst različnih znamk,« pove in prizna, da je glede vsebine vse postoril sam, pri računalniških zadevah pa mu je zelo prav prišla pomoč vnukov.
Pri oblikovanju osebnih znamk je moral upoštevati pravila Pošte Slovenije, ki pa niso zahtevna. Za vsako znamko je bilo treba izbrati
barvo ali motiv okvirja, v kakšnem formatu bo znamka izdana (pokončno ali ležeče), zatem kaj bo na njej upodobljeno in ime avtorja. Vsaka znamka dobi tudi svojo oznako oziroma enoznačno ime. Pomembna je kakovost slike na znamki, zato je pomembno tudi, kakšna je njena ločljivost. Znamke je izdal le za lastne potrebe in potrebe ožje družine, če pa bo zanimanje večje, jih bo natisnil še več. In kaj še ustvarja te dni? »Trenutno se ukvarjam s svojimi arhivi. Urejam slike, računalniške in pisne arhive ter druge različne stvari, ki jih hranim in bi jih želel ohraniti tudi za zanamce. Čopič pa sem v roke nazadnje prijel decembra, čeprav mi idej ne manjka. Vse svoje življenje sem rad upodabljal pokrajino, ljudi in okolje, v katerem živijo. Marsikatera upodobitev slovenske pokrajine, ki se sedaj spreminja ali se je že spremenila, bo ostala v mojih upodobitvah kot spomin na preteklost in opomin prihodnjim rodovom. Zob časa ne prizanaša nikomur, osebno pa sem počaščen in tudi srečen, da s svojimi deli lahko prispevam k večjemu zavedanju o pomembnosti in spoštovanju naše kulturne dediščine,« zaključi.
Koncerti v rozariju
Volčji Potok - Arboretum Volčji Potok in Kulturni dom Franca Bernika Domžale vabita na sklop kulturnih dogodkov z naslovom Koncerti v rozariju, pod katere se podpisuje umetniški vodja Mate Beklavac. V prijetnem okolju rozarija v parku Arboretum bodo pripravili tri koncerte, in sicer ob sobotah 13., 20. in 27. junija, vsakokrat ob 18. uri. Vstopnice so na voljo pri blagajni Arboretuma, v primeru dežja pa bo koncert odpadel. J. P.
Na daljavo še bolj pridno vadili
Na nov sistem poučevanja so se med epidemijo morali navaditi tudi v zasebni Glasbeni šoli Skalar, a kar nekaj učencev je tudi na daljavo v znanju zelo napredovalo.
Jasna Paladin
Kamnik - S poučevanjem preko videoklicev so v Glasbeni šoli Skalar začeli že dan pred uradnim zaprtjem šol in drugih izobraževalnih ustanov, zato je bil ta preskok skrbno načrtovan, hitreje kontroliran in zato verjetno tudi mnogo bolj učinkovit.
»Težave, ki so se pojavljale na začetku, so bile pričakovane - nepoznavanje razno-raznih aplikacij z možnostjo videoklicev, zatorej smo nekaj časa posvetili seznanjanju učencev in staršev s tem. Največji problem pa se pojavlja ob ne pretirano konstruktivnem sproščanju ukrepov, saj se razmere spreminjajo iz dneva v dan, ob vsem tem pa nastaja zmeda z informacijami in odločitvami,« ugotavlja Simon Skalar, a v poučevanju na daljavo vidi tudi prednos-
pripravljajo tudi violinisti, prav vsi mladi glasbeniki pa so zaradi takšne oblike nastopanja dobili dodatno motivacijo za vaje in željo, da nastopijo znova čim prej.
Prihodnje leto peta obletnica delovanja
Čeprav je epidemija že preklicana, v Glasbeni šoli Skalar te dni še delajo preko vide-oklicev, saj čakajo natančna navodila, kdaj in kako bomo lahko začeli normalno poučevati. Največji težavi pri tem sta problema prehodne učilnice ter nezmožnost najemanja prostorov v osnovnih šolah, pojasni Skalar in doda, da kljub vsem težavam oziroma spremembam večjih odstopanj v glasbenem znanju njihovih učencev ne bo, še več - razmere bodo mlade naredile še bolj prilagodljive, močnejše in samostojnejše.
Učenje na daljavo so mladi glasbeniki dobro sprejeli.
ti. »Velika prednost za učitelja in učence je boljša razporeditev urnika (pouk je lahko potekal tudi dopoldne), s tem posledično razbremenitev ter boljša koncentracija pri delu. Kar nekaj učencev je celo v času epidemije več vadilo ter hitreje napredovalo, to pripisujem predvsem temu, da so imeli več časa na voljo za vaditi, kot drugo pa temu, da so bili starši lahko prisotni včasih tako pri urah kot tudi samem vade-nju instrumenta.« Da vaje ne bi bile preveč suhoparne, so v tem času pripravili tudi pravi 'online' koncert, ki je bil uspešno izveden, prav tako so bili odzivi učencev zelo dobri, čeprav je bilo to za vse skupaj nekaj novega. Nastopilo je kar petnajst učencev, vsak torej pred kamero na svojem domu, zaigrali pa so na klavir, kitaro, prečno flavto ter kljunasto flavto. Svoj nastop v nekoliko drugačni obliki
In kaj še sledi do počitnic? »Zaključek šolskega leta je v domeni odgovornih, se mi pa zdi trenutno stanje zgolj neko nepotrebno kompliciranje poučevanja v zadnjih tednih šolskega leta. Ravno smo se vsi navadili na nekakšen nov način, nov ritem, tako da iz pedagoškega stališča mislim, da za otroke ne bi bilo pretiranih koristi. Pripravljamo se tudi na vpis za naslednje šolsko leto, v katerem bomo praznovali peto obletnico obstoja. Vpis bo potekal v prvih tednih junija, sprejemnih izpitov pa ne bo, ker mislim, da so nepotrebni, saj se otroški glasbeni posluh stalno razvija, prezgodno 'sojenje' talenta pa lahko ima zelo slab učinek na otrokov razvoj. V prihodnje bomo sledili svoji viziji ter bomo s tradicijo še naprej razvijali veselje do glasbe,« zaključi Simon Skalar.
8
petek, i]. julija 2020 Kamničanj^
Podjetništvo
KIKštarter bo prenovljen in večji
Kamniški podjetniki, združeni v Zadrugi KIKštarter, obnavljajo stavbo ob vhodu na območje nekdanje smodnišnice, v kateri že nekaj let deluje ena najbolj uspešnih »valilnic« novih podjetniških idej in zagonskih podjetij, tako imenovanih startupov, pri nas. Prostora za mlade podjetnike bo tako kmalu še več, s tem pa tudi močnega vpliva na skupnost in gospodarstvo.
Jasna Paladin
Kamnik - Kamniški podjetniki so Zadrugo KIKštarter ustanovili pred dvema letoma in že takrat podprli namero o odkupu poslovne stavbe, v kateri se kalijo mladi podjetniki. V dveh letih so zbrali 165 tisoč evrov, kar je bilo dovolj za nakup in obnovo.
Dodatne prostore bodo uredili v mansardi
Stavba, velika 766 kvadratnih metrov, ni bila v preveč dobrem stanju, zato so se podjetniki že prvo leto lotili dela, ki je do sedaj zajemalo predvsem energetsko obnovo. Najprej so sanirali temelje in uredili hidroizolacijo.
Ker objekt ni imel urejenega ogrevanja in se je zato začasno ogreval z električnimi radiatorji, so lani investirali v toplotno črpalko in napeljavo ogrevanja po celotni stavbi. »Trenutno izvajamo menjavo strehe in izvedbo nove fasade s toplotno izolacijo. Sledi pa še obnova mansarde, ki nam bo omogočila težko pričakovane dodatne prostore. Načrtujemo, da bo obnova zaključena še pred jesenjo, a do takrat nas čaka še veliko dela, prav tako moramo zagotoviti še nekaj sredstev. Po obnovi bo cela stavba energetsko učinkovita in urejena, predvsem pa se veselimo dodatnih 180 kvadratnih metrov prostorov, v katerih bomo uredili
Največja pridobitev bo urejena mansarda, ki doslej ni bila
izdelana. / Foto: KIKštarter
nekaj novih pisarn in prostore za proizvodne zmogljivosti - pisarne,« nam obnovo KIKštarterja opiše Aleš Juhant, član upravnega odbora Zadruge KIKštarter in vodja obnove. O stroških podjetniki neradi govorijo, so pa priznali, da so v ta name že dokapitalizirali Zadrugo, prav tako so se prijavili na Eko sklad.
Razmišljajo o specializaciji
Kot nam pojasni direktor Zadruge KIKštarter Sandi Muheljič, jim bodo dodatni prostori služili predvsem kot osnovno sredstvo pri nadaljnjem izvajanju aktivnosti. »Končne namembnosti jim še nismo določili, saj smo pri odločitvi odvisni tudi od zunanjega dejavnika, razpleta določenega razpisa, ki bi lahko pomagal pri delni specializaciji KIK-štarerja. V primeru pozitivnega razpleta bo velik del novih prostorov namenjen za izvajanje projekta delne specializacije, o katerem pa uradno še ne moremo govoriti. V vsakem primeru pa bodo na voljo tudi nove pisarne oziroma 'coworking' prostori, ki bodo na takšen ali drugačen način ponujeni skupnosti in novi prostori bodo izkoriščeni v polnem obsegu.«
Izvolili novo-staro vodstvo
Člani Zadruge KIKštarter so imeli nedavno tudi
V stavbi KIKštarterja bo po prenovi še več prostora za mlade podjetnike in razvoj inovativnih podjetniških idej.
skupščino, na kateri so za direktorja Zadruge imenovali dosedanjega vodjo programov Sandija Muheljiča. Predsednik zadruge ostaja Matjaž Jug, prav tako bo še dve leti enak upravni odbor, ki ga sestavljajo Blaž Jamšek (JamB pravno svetovanje), Urban Bergant (direktor Elektrine), Aleš Juhant (direktor Metal-Profil), Andrej Lap (direktor podjetja COP) in Ivan Hribar (Zarja Kovis). »Upravni odbor je bil že pred leti taktično sestavljen iz članov, ki se na obnove stavb najbolje spoznajo in lahko posledično največ prispevajo tudi k obnovi KIKštar-
terja. Tako smo kljub izzivom, ki se pojavljajo na tedenski ravni, optimistični, da se bo tudi obnova končala brez večjih zapletov,« nam je povedal Muheljič in dodal, da se v KIKštarterju nenehno trudijo izboljševati in delati nove stvari. Čeprav so pri tem omejeni s količino sredstev, ki jim jo z delovanjem uspe zbrati čez leto, se še vedno lahko pohvalijo z odličnim programom dogodkov in ostalih aktivnosti. Tudi med epidemijo so organizirali vrsto 'online' dogodkov, v kratkem sledi nova Startup šola podjetništva, posodobili so sple-
tno stran in predstavili nove poslovne modele. Tako lahko sedaj v KIKštarterju najamete predavalnico s projektorjem, virtualno pisarno in coworking delavnico za pro-totipiranje ali manjšo proizvodnjo. Uvedli so tudi uporabniško izkaznico, ki za zgolj 15 evrov omogoča obiskovalcem, da postanejo uporabniki KIKštarterja in si tako zagotovijo brezplačen dostop na večino dogodkov, ki jih bodo organizirali, uporabnikom pa so na voljo tudi posnetki preteklih predavanj. Uporabniške kartice so bile pozitivno sprejete tudi v segmentu poslovnih daril.
Previdno v novo realnost
Franci Sedmak pravi, da je vajen vsega hudega, saj je že enainštirideset let v gostinstvu. Res pa je, da če je nekdo v tej branži navajen samo dobrih dni, potem bi nastala situacija lahko zanj predstavljala hud udarec. Meni, da bodo potrebna najmanj tri leta, da se vzpostavi takšno stanje, kot je bilo.
Alenka Brun
Kamnik - Kava baru in prenočišču Pri Cesarju ljudje radi rečejo gostišče. Lastnik Franci Sedmak pravi, da gre za zgodbo, v kateri mu je izjemno pomagal njegov pokojni oče Franc, ki je v Kamnik z Ljubnega ob Savinji prišel leta 1956 s trebuhom za kruhom. Franci-jeva ded in oče sta bila zidarska mojstra, on pa je ugotovil, da mu leži gostinski poklic, s katerim se je srečal v zgodnji mladosti. »Začel sem v gostilni Pod Skalco v Kamniku, kjer sem se učil pri mami Rozki. Poleti sem delal v strežbi na terasi, pozimi pa je bila to gostilna s hrano,« pripove-
duje. Sledilo je služenje vojaškega roka, nato pa je ugotovil, da ga gostinstvo (kasneje tudi turizem) zares veseli in zato tudi še vedno vztraja, se nasmehne. »Veliko gostincev je že šlo iz gostinstva, ker je to -po domače povedano -krvavo zasluženi denar.« Petki, svetki, prazniki, ponoči, podnevi, našteva. »Zjutraj moraš biti prvi, zvečer zadnji,« še doda. Ko sta Franci in oče kupila hišo, ki danes ponosno nosi naslov Pri Cesarju, je bil to zelo star objekt. »Na kamnu zunaj se še sedaj vidi letnica 1847, čeprav naj bi bila hiša celo trideset, štirideset let starejša. O starosti ni točnih podatkov, bi si pa upal trditi,
da je stara več kot dvesto let,« razlaga Sedmak. Do danes so hišo popolnoma obnovili, v vsem tem času pa seveda ni šlo brez manjših in večjih problemov, kopice papirjev in čakanj na dovoljenja. Že začelo se je tako, da je bila hiša pripravljena za rušenje zaradi razširitve križišča, ker pa je bila tudi pod spomeniškim varstvom, so potem problem s križiščem rešili drugače. Franci pa je moral ob obnovi slediti navodilom in smernicam, tako da je danes celoten objekt videti zelo lepo, vendar pravi, da je bilo potrebnih veliko odrekanj. Delali so od leta 1987, z lastnim denarjem, kasneje tudi nekaj krediti, a Franci
še enkrat ponovi, da gredo zasluge očetu.
»Leta 2016 smo končali zunanjo teraso - en del; potem še drugi del, sledila je kuhinja, restavracijski del, ki ga še nismo odprli zaradi koronasituacije, prenovili smo sobe - skratka objekt v celoti,« našteva. Namreč prej so imeli samo zajtrke, sedaj želijo za goste, ki pri njih prenočijo, uvesti polpenzion, za zunanje pa malice, kosila - s poudarkom na slovenskih jedeh. Želijo ponuditi tudi jedi z žara in pice, razlaga. Upa, da jim najkasneje do prvega avgusta uspe »zala-ufati« picerijo, ker pice in solate bodo najprej v ponudbi. Ponudbo hrane
Franci Sedmak / Foto: Alenka Brun
bodo širili počasi. Pojasni: »Ne vem, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih. Napovedujejo drugi val ... Vseeno smo malce previdni, zato smo se odločili najprej za manjšo izbiro, pa da je ta kvalitetna.« Franci Sedmak pravi, da je sicer vsega hudega vajen, po njegovih dolgoletnih izkušnjah v gostinstvu pa meni, da bodo glede na to, kako je v realnost posegel covid-19, potrebna najmanj tri leta, da
se vzpostavi takšno stanje, kot je bilo.
Pri Cesarju so pripravljeni na nove čase, z upoštevanjem pravil, ukrepov in higienskih priporočil - sploh slednjih - nimajo problemov, saj je bila pri njih higiena vedno na prvem mestu. »Delamo v smeri, da bo šla ta zadeva mimo, da se ne bi podaljševalo, in mislim, da če bo vsak delal na tem, bo vse skupaj počasi izzvenelo,« še pove Franci Sedmak.
Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020
9
Starejši
Ti • 1	••	•	,	»V
Epidemija je starejse še bolj osamila
Izredne razmere, ki jih je prinesla epidemija covida-19, niso prizadele le zaposlenih, ki so ostali brez prihodkov, in mlajših, ki jih je zaprtje šol ločilo od vrstnikov, ampak tudi ali predvsem starejše, ki so že tako pogosto osamljeni, minule tedne pa so ostali brez že tako skromne socialne mreže. Zato je bilo delo prostovoljcev, ki jih združuje Zavod Oreli, še toliko bolj pomembno.
Jasna Paladin
Kamnik - Statistični podatki kažejo, da je vsak peti prebivalec Slovenije starejši od 65 let, prav ta starostna skupina pa je v epidemiji covi-da-19 veljala za najbolj ranljivo. Čas izolacije je starejšim okrnil še tisto majhno socialno mrežo, ki jo vzdržujejo, prav tako pa je osamljenost starejšim prinesla tudi psihične težave in strah pred okužbo, ko so se morali podati v trgovino, k zdravniku ali po drugih opravkih. Ves ta čas je starejšim na Kamniškem pomagal tudi
Od ponedeljka, 25. maja, je znova odprta tudi Svetovalna pisarna za starejše na Tomšičevi ulici v središču Kamnika.
Zavod Oreli, ki ima razširjeno mrežo prostovoljcev. Svojo pisarno za starejše na Tomšičevi ulici so morali kmalu po izbruhu epidemije sicer zapreti, a novim razmeram so se kmalu prilagodili. »Čas delovanja našega zavoda v minulih dveh mesecih bi lahko razdelili v tri obdobja, in sicer čas zapiranja in uvedbo karantene, negotovost in stres ter sprejemanje novih razmer in novo organizacijo vsakodnevnega življenja. V prvem obdobju še nismo prav dobro vedeli, kaj nam sledi in kako globoko bomo prisiljeni spremeniti svoje navade in način življenja. Sledila sta stres in negotovost. To situacijo naj-
Sestanki v pisarni v času epidemije / Foto: Zavod o
bolje opisuje naš prostovoljec Frane. Po prošnji za nakup in dostavo hrane iz trgovine starejši gospe ta niti ni upala odpreti, ko je pozvonil. Hrano je potem odložil pred vrata. Težko je bilo pridobiti podatke in popis starejših za izvajanje podpore zaradi velike negotovosti. Poudariti velja pohvalo prostovoljcem za takšna dela, saj so sami prav tako tvegali okužbo. Približno po treh tednih takšnega stanja so dnevna opravila in obnašanje ljudi dobila nove, bolj umirjene reakcije in bolj pozitivno komunikacijo. Nekaj tednov osame je par starejših zakoncev opisal z besedami: 'Bilo je tako, kot bi se približal konec sveta.' Socialni kontakti z najbližjimi nudijo drugačno kakovost življenja. Vedno je
težko biti sam, v starosti pa še veliko težje,« pravi direktorica Zavoda Oreli Martina Ozimek, zadovoljna, da so se vse pristojne organizacije v občini Kamnik hitro organizirale, tako da so starejši dobili vso potrebno pomoč. Starejši so potrebovali pomoč pri dostavi hrane iz trgovine ali zdravil iz lekarne, veliko pa so se z njimi pogovarjali tudi po telefonu. »Velikokrat so bili v pogovorih močno izraženi občutki obupa, obžalovanja, razoča-
potrebščine in živila iz trgovine ...« še razloži Martina Ozimek in poudari, da so se prostovoljci vseskozi obnašali zelo odgovorno. S starejšimi fizičnih stikov niso imeli, v stanovanja niso vstopali, opozarjali so jih na potrebno razkuževanje in na kaj vse morajo biti pozorni. Najhujše obdobje je za nami in prostovoljci obiske na terenu zdaj spet opravljajo tako kot prej, le da skrbijo za vso potrebno zaščito. V ponedeljek, 25. maja, so znova
»Gospa v paru, ki ga je že dalj časa obiskovala naša prostovoljka, je preminula v času pandemije. Gospod D. je bil zelo izgubljen. Izguba žene je terjala najprej sprejemanje smrtnosti in nato prilagajanje na novo življenjsko vlogo. Prej je živel zanjo, ji stregel, jo poslušal, se pogovarjal, jo urejal, ji pomagal, jo hranil ... sedaj je kar naenkrat moral zaživeti zase. Zaradi pogovorov s prostovoljko je lažje premostil najhujše trenutke, saj 'nekomu povedati, ki razume' je največ vredno, tako se nam je zahvalil.«
Prostovoljka Zavoda Oreli Frančiška in uporabnica Slavka
ranja in neizpolnjenega življenja. Največkrat smo pogovor zaključili s tem, da smo vendarle še živi in dokler smo, imamo možnost storiti nekaj dobrega, zase in za druge. Ugotovili smo, da je treba dovoliti starejšim, da povedo, kaj jih skrbi. Včasih niti ne potrebujejo našega odgovora, najbolj pomembno je, da so slišani. Šele potem lahko povedo, da potrebujejo košnjo trave, obrezovanje žive meje, zlaganje drv, gospodinjske
odprli tudi svetovalno pisarno za starejše, delo pa začenja tudi nova pogovorna skupina, ki pa bo - po priporočilih NIJZ - lahko štela največ šest članov. Na deset brezplačnih srečanj, kjer se boste lahko pogovarjali o osebnostni rasti, o svojih izkušnjah v karanteni, o različnih pogledih na življenje, o stresu, o osebnih odnosih ..., se lahko prijavite na številki 031 395 400 ali 040 693 088 ali po e-pošti info@ kamnik-starejsi.si.
V spomin
Božidar Drovenik
(16. 2. 1940-12. 5. 2020)
Verjetno je težko razumeti, da lahko poklicno pot posvetiš raziskovanju hroščev, a če vemo, da so hrošči najštevilnejša skupina živali in vrstno najbolj pestra, potem bi pričakovali, da bi bilo takšnih raziskovalcev lahko veliko, vendar jih v Sloveniji na žalost lahko naštejemo le nekaj; vsi pa, ki smo danes aktivni, imamo eno skupno točko - mentorja dr. Božidarja (Boža) Drovenika.
Božu je ljubiteljsko navdušenost nad raziskovanjem narave uspelo nadaljevati profesionalno. Njegova pot do raziskovalca ni bila tako običajna, a so ga na življenjski poti spremljali skrbniki in mentorji, ki so ga usmerjali in mu odpirali vrata, vrata do znanja in spoznanja, da se s trdno odločenostjo in delom lahko pride do želenega cilja. Ko je prišel na fakulteto, je začel živeti svoje sanje in vse je steklo bolj gladko. Že kot absolvent se je zaposlil na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni (1967-1972), kjer gaje Egon Pretner vpeljal v skrivni svet jamske favne. Leta 1970 je diplomiral z delom Krešiči (Carabidae) Menine planine. Poklicno pot je leta 1972 nadaljeval na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v Ljubljani, kjer je deloval do svoje upokojitve (2007). Njegova bibliografija obsega več kot 150 enot; več kot 100.000 enot pa je zapustil kot zbirko primerkov hroščev, ki jih je tudi večinoma sam prepariral. Zbirka obsega vpogled v bogato dediščino Slovenije in Balkanskega polotoka, še posebej bogat je pregled vrst iz rodu krešičev (Carabus) Balkanskega polotoka, veliko delo, za katero je prejel priznanje zlati znak ZRC SAZU. Vendar je Božo deloval tudi širše, dolga leta je bil predsednik Slovenskega entomološkega društva Štefana Michieli-ja, bil je tudi slovenski predstavnik Mednarodne organizacije za preučevanje favne žuželk Srednje Evrope (SIEEC - Societas Internationalis Entomofaunistica Europae Cen-tralis). Bogato znanje tujih jezikov mu je odpiralo vrata sodelovanja s strokovnjaki s celega sveta. Najbolj tesne stike pa je ustvaril z avstrijskimi, nemškimi in italijanskimi ko-leopterologi, zato je tudi povezal slovensko entomološko društvo s sorodnimi iz tujine. Prav po njegovi zaslugi društvo še vedno organizira številčno zelo obiskano jesensko srečanje entomologov sosednjih dežel. Spoštovan je bil tako med domačimi kot tujimi strokovnjaki. Kar sedem taksonov (vrst in podvrst) nosi njegovo ime in en podrod z devetimi vrstami, kar je tudi odraz spoštovanja do osebnosti, kot je bil Božo.
Niso pa bili hrošči edini, ki se jim je pri svojem delu posvečal. Že kot študent se je pridružil ekipi pri kartiranju gozdnih združb Slovenije, širina mu je kasneje pomagala pri raziskavah hroščev, saj je lahko med obema skupinama ugotavljal paralele. Zanimale so ga tudi ptice, metulji in jamske živali. Navdušenje nad naravo je znal preliti skupinam otrok v šoli v naravi in na taborih. Kjerkoli je deloval, je za seboj pustil sled. Vezano na Kamnik, nam je zapustil vedenje o favni hroščev širšega kamniškega območja, bil je ustanovni član Jamarskega društva Kamnik in ustanovni član uredniškega odbora Kamniškega zbornika, odgovoren za naravoslovne vsebine, kjer je prispeval tudi svoja dela. Zapustil pa nam je tudi kamniškega velikega brezokca (Aphaenopidius kamnikensis Drovenik, 1987) novo vrsto jamskega krešiča, ki ga je z imenom posvetil mestu Kamnik. V čast mi je bilo sodelovati z njim. Hvala ti za vse!
Dr. Alja Pirnat
Starodobniki zopet po Tuhinjski dolini
Aleš Senožetnik
Sidol - Jutri, v soboto, 6. junija, se bodo na povabilo Toneta Rajsarja ljubitelji staro-dobnih vozil znova zapeljali skozi vasi Tuhinjske doline. Udeleženci tega zdaj že tradicionalnega srečanja ljubiteljev starodobnih vozil se bodo ob 11. uri zbrali Na hribčku pri Sidolu in se od
tam odpeljali proti Špitali-ču, vračali pa se bodo skozi vas Zgornji Tuhinj in preko Sidola znova na prireditveni prostor Na hribčku, kjer jih bo organizator Tone Rajsar znova pogostil z jelenovim golažem in pijačo. Udeležence bosta nagovorila tudi kamniški župan Matej Slapar in minister za obrambo Matej Tonin.
10
petek, i]. julija 2020 Kamničanj^
Zanimivosti
Policijska kronika
Prepoved približevanja
Policisti smo bili obveščeni o nasilju v družini v Kamniku, kjer se je kršitelj v družinski skupnosti do svoje zunajzakonske partnerice vedel nasilno, z njo grdo ravnal, nanjo vpil, jo žalil, v preteklosti pa jo je večkrat fizično napadel, s tem ravnanjem pa jo je spravljal v podrejeni položaj. Osumljencu je bila odrejena prepoved približevanja oškodovanki. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
Tatvina registrskih tablic
Neznani storilec je s parkiranega vozila na Kranjski cesti v Kamniku odtujil obe registrski tablici in odšel neznano kam. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
Vinjen traktorist
V Podgorju so policisti ustavili traktorista, ki je kazal očitne znake alkoholiziranosti, zaradi česar so mu odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal, da ima voznik 0,83 mg/l alkohola v litru izdihanega zraka. Sledi obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Kamniku
Zloraba bančne kartice
Občanka iz Kamnika je sporočila, da je neznani storilec v tujini prišel do podatka njene bančne kartice in izvedel plačilo storitev v višini 150 evrov. Sledi zbiranje obvestil in poročilo na Okrožno državno tožilstvo.
Zaseg vozila
Policista sta imela v Soteski v postopku voznico tovornega vozila, ki je vozila brez veljavnega vozniškega dovoljenja, zaradi česar ji je bilo omenjeno vozilo proti potrdilu o zasegu predmetov začasno zaseženo in odpeljano v hrambo. Zoper voznico sledi obdolžilni predlog na pristojno sodišče.
Poškodovanje vozil
Neznani storilec je na makadamski cesti, ki pelje na Menino planino, z neznanim ostrim predmetom prebodel pnevmatike na treh parkiranih vozilih in iz enega odtujil premični del vlečne kljuke in odšel neznano kam. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.
Spor med sosedoma
Policisti so posredovali v Kamniku, kjer se je sosed nedostojno vedel do sosede. Na kraju dogodka je bil kršitelju izdan plačilni nalog po zakonu o javnem redu in miru.
Glasna glasba
Policisti so v Kamniku obravnavali kršitev po Zakonu o varstvu javnega reda in miru zaradi predvajanja glasne glasbe v lokalu, ki pa je policista nista zaznala. Policista sta na podlagi prijave in izjave prijavitelja najemnici lokala izdala plačilni nalog.
Košnja ogroža srnine mladiče
Jasna Paladin
Kamnik - Lovska zveza Slovenije (LZS) prosi kmete, da so pri košnji previdni, saj v drugi polovici maja in v začetku junija srne polegajo mladiče, in to večinoma na travnikih. Lani so evidentirali kar 589 primerov poko-šenih srn, predlani pa 636, a so na LZS prepričani, da je njihovo število zagotovo nekajkrat višje od uradne statistike. »Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih se vse več uporabljajo droni s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se na-
gonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini,« svetujejo na LZS, obiskovalce narave pa opozarjajo, naj se mladičev ne dotikajo, čeprav ti morda sami v visoki travi delujejo izgubljeno in nebogljeno. Njihove mame so v bližini. Ko iščejo hrano, srne mladiče odložijo v visoko travo oz. kritje in jih poiščejo le ob dojenju, so pojasnili pri LZS. »Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj nanje in povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.«
O virusu, ki spreminja svet
Kamničan Tomaž Schlegl se v pravljici Sedem nepremagljivih sprašuje, ali ni virus, s katerim se soočamo v zadnjih mesecih, morda božji dar, ne pa prekletstvo.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Tomaž Schlegl velja za enega najbolj proni-cljivih kamniških kulturnih ustvarjalcev, ki v središče svojih del, pa najsi gre za umetniško inštalacijo, kot v primeru Kipa svobode v podobi ameriškega predsednika, ali pravljico, kot tokrat, vselej umešča premislek o aktualnih vprašanjih sveta. »Pravljica, ki je moj umetniški doprinos k blaženju trenutne svetovne krize, govori o jutrišnjem dnevu, o naši morebitni prihodnosti po končanju pandemije in o upanju, da bi iz te krize izšli boljši,« o sporočilu pravljice Sedem veličastnih pravi Schlegl, ki je k pravljici prispeval ilustracije in zgodbo, tekst pa je nato dokončno izpilila Kamni-čanka Marta Zabret - dvo-jec je na ta način sodeloval že pri avtorjevi pravljici Vita, ki jo je izdal lansko leto. Tako kot v primeru Vite je Schlegl - sicer arhitekt - fizično obliko pravljice Sedem nepremagljivih zasnoval nekoliko drugače, kot smo običajno vajeni. Bralec po ilustracijah »potuje« in se skupaj s sedmimi »dimčki« vzpenja vse višje, vse do presenetljivega konca zgodbe.
Tomaž Schlegl / Foto: Aleš Senožetnik (arhiv Gorenjskega glasa)
Kontekst pravljice predstavljajo trenutne razmere v svetu, v katerem se razraščajo napuh, pohlep, pohota, jeza, požrešnost, zavist in lenoba, zapostavljene pa so etične vrednote. V ta svet je zarezala epidemija koronavirusa in človeštvo pahnila v krizo. A Schlegl virusa ne postavi na mesto zla, kot bi morda pričakovali. Raje obrne pogled in se vpraša, ali je virus res prekletstvo, poslano, da človeštvo uniči, ali pa je morda božji dar, prilož-
nost za nov razmislek, morda nov začetek. »Mnogi so se ob njem začeli zavedati, da so lahko boljši, kot jih je izoblikoval eksponentno naraščajoči povampirjeni sistem kapitalizma. Virus nam je omogočil predstavo nove družbe. Družbe, ki se udejanja v obliki globalne solidarnosti in sodelovanja, družbe, ki bo poskrbela za skupno dobro, za vse ljudi in za vso ostalo živo in neživo naravo,« pravi in dodaja, da še ne vemo, kakšen bo svet po pan-
demiji. Se bo kapitalizem katastrofe, kot pravi trenutni ureditvi, nadaljeval oz. celo razbohotil, ali pa se bo iz krize, ki jo je ustvaril droben virus, morda porodil nov, bolj uravnotežen svetovni red? Kaj bomo zgradili, je vprašanje vseh nas, vprašanje, ki si ga moramo postaviti danes, ne jutri. Čeprav premleva pomembna vprašanja sodobnega sveta, je Schleglova pravljica zasnovana optimistično in enostavno, zato je primerna tako za vrtčevske otroke kot osnovnošolce. Verjetno pa ne bi bilo odveč, če bi o njenem sporočilu premislili tudi starejši.
Pravljica bo luč sveta ugledala predvidoma v naslednjih tednih. Avtor je predlog za manjšo finančno donaci-jo, ki bi omogočila njen izid, poslal tudi vrhu slovenske državne politike, vključno z ministri in poslanci, a čeprav je koronavirus v tem času njihova glavna tema in večkrat tudi sredstvo za obračunavanje, ni dobil nobenega odgovora. »To jih ne zanima, ker je virus zanje le politična tema,« si ignoran-co razlaga Schlegl. A glede na pomembnost tematike in sporočila, ki ga nosi, si Sedem veličastnih ignorance zagotovo ne zasluži.
Nagrada za mlado fotografinjo
Anja Kosmač je zmagala na natečaju Mladost je norost 2020 v kategoriji srednješolcev.
Jasna Paladin
Kamnik - Dijakinja Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra na svoj fotografski talent opozarja že dlje časa, prav tako s svojimi fotografijami sodeluje pri najrazličnejših šolskih projektih, zdaj pa so njeno delo opazili tudi strokovnjaki. S štirimi fotografijami se je prijavila na natečaj Mladost je norost 2020, ki ga je pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije pripravil Digitalni foto klub. Ta v sodelovanju z osnovnošolskimi in srednješolskimi mentorji prav mlade spodbuja, da izražajo svoj svet skozi fotografski medij. Ker je bil odziv na tokratnem natečaju dober, naj bi ta postal tradicionalen.
Na letošnjem natečaju je sodelovalo 126 učencev in učenk ter 40 dijakov in dija-
Nagrajena fotografija Anje Kosmač
kinj. Žirija je pregledala in ocenila skupaj 506 fotografij ter podelila 18 nagrad naj-
boljšim avtorjem. Ocenjevali so Joco Žnidaršič, Robert Gajšek in Anica Kofol, v ka-
tegoriji srednješolcev pa je s svojo fotografijo Odraščanje zmagala prav Anja Kosmač.
Kamničan ^ petek, 5. junija 2020
ll
Premaguje tudi mnogo starejše
Poletje trka na vrata, a tudi ljubitelji snega še niso rekli zadnje besede. Na Kaninu so se na državnem prvenstvu zbrali deskarji na snegu, od koder se je mladi Aljaž Sladič iz Spodnjih Stranj vrnil z naslovom državnega prvaka, že četrtim.
Šport
Državne prvakinje z novim trenerjem
Po treh uspešnih letih bodo odbojkarice Calcita Volleyja v prihodnji sezoni dobile novega trenerja, saj se z mesta prvega trenerja poslavlja Gregor Rozman, ki sicer ostaja v klubu. Na mestu prvega trenerja ga bo zamenjal Aljoša Jemec, ki je bil dve leti njegov pomočnik, sam pa bo v tej vlogi v novi sezoni. Zato pa sta pogodbi podaljšali Eva Pogačar in Eva Zatkovic.
Eva Zatkovič (na tleh) in Eva Pogačar
Klemen Brumec
Miha Štamcar
Kamnik - Tudi v novi sezoni bodo državne prvakinje igrale v podobni zasedbi kot v letošnji, saj sta se za enoletno podaljšanje pogodbe odločili obe Evi. Leto dni starejša, 19-letna Pogačarjeva, je, podobno kot Zatkoviceva, imela nekaj ponudb iz tujine, toda na koncu sta se obe odločili ostati v Kamniku. »Calcit mi daje dobre pogoje za napredek, predvsem pa tu ostajam na igrišču, kar mi je osebno najpomembnejše. Drugi razlog so kvalifikacije za nastop v ligi prvakinj, toda tudi če se nam ne bi uspelo prebiti vanjo, je tu pokal CEV, ki je tudi odličen za naš igralski razvoj,« je dejala Pogačarjeva. »Prepričana sem, da lahko naša ekipa po uspešni minuli sezoni naredi še korak naprej, zame pa bo to priložnost, da se še bolj dokažem na mestu sprejemalke,« pa je odlično organizatorko igre v Cal-citu Volleyju dopolnila Zat-koviceva.
Kamniške odbojkarice bodo korak naprej v svojem razvoju v novi sezoni skušale narediti pod trenersko taktirko Aljoše Jemca, ki ga zelo dobro poznajo, saj je bil dolga leta pomočnik kar petim trenerjem, dve leti tudi Rozmanu, lani je vodil drugo člansko kamniško ekipo, z mladinkami pa je osvojil državni naslov.
»Nedvomno gre za zelo velike čevlje, saj je rezultatsko Calcit Volley že vrsto let v samem vrhu slovenske odbojke. Ob rezultatskih uspe-
Jasna Paladin
Kamnik - »Razmere v državi se počasi umirjajo in zato te vabimo na pohodniški izziv, saj vemo, da Kamn'čani(ke) že od nekdaj radi hodimo v hribe in planine,« svoje vabilo začenjajo v Študentskem klubu Kamnik, kjer vse športnike, rekreativce in tudi tiste, ki šele začenjate spoz-
hih je Gregorju Rozmanu v zadnjih letih uspelo zgraditi tudi super kolektiv, saj je ekipa resnično 'dihala kot eno'. Vendar se izziva ne bojim, saj sem bil sam v zadnjih sezonah na neki način ves čas zraven in pri tem imel priložnost do podrobnosti spoznati, kako stvari delujejo,« je ob prevzemu aktualnih državnih prvakinj dejal 37-letni Jemec, ki mu bosta pri delu pomagala prav Rozman in Gregor So-bočan.
»Za oba bo ta položaj na začetku nekoliko nenavaden, prepričan pa sem, da ne bo nobenih težav. Že v preteklosti smo veliko odločitev z njim in Gregorjem Soboča-
navati čas gora, vabijo, da začnejo varno in z veseljem hoditi v planine. Ob svojem jubileju so pripravili poseben pohodniški izziv, ki so ga poimenovali 25 vrhov za 25 let: Študentski klub Kamnik. Planinski izziv traja od 11. maja do 31. oktobra, začne pa se tako, da v prostorih kluba prevzamete (oz. kupite za en evro) planin-
nom sprejemali skupaj in na podoben način bodo stvari tekle tudi naprej. Ravno zaradi kakovosti, ki jih oba premoreta, sem želel, da bi sodelovali še naprej. Seveda že zdaj načrtujemo prihajajočo sezono. Zaradi položaja s koronavirusom in dejstva, da dekleta že nekaj mesecev ne trenirajo normalno, bo namreč toliko več pozornosti treba posvetiti poletnemu času in samemu začetku sezone.«
Moška ekipa že s prvo okrepitvijo
Tudi v prvi moški ekipi Calcita Volleyja v minulih dneh niso sedeli križem rok. Že
ski dnevnik. Če želite izziv dokončati, morate do jeseni prehoditi in osvojiti 25 vrhov, višjih od 500 metrov, za dokazilo pa šteje žig z vrha ali pa fotografija, ki dokazuje, da ste tam zares bili. Šteje le 25 različnih vrhov, saj želijo s tem spodbuditi, da odkrijete tudi manj znane hribe. V Študentskem klubu Kamnik, kjer bodo sodelujoče
nekaj časa je znano, da bo Kamničane vodil Gregor Je-rončič, ki že lahko računa na prvo letošnjo okrepitev. To je Martin Kosmina, ki igra na mestu sprejemalca, vso svojo dozdajšnjo kariero pa je igral za novomeško Krko. »Že v preteklosti smo se pogovarjali, da bi prestopil v Calcit Volley, to je bila tudi moja želja, zdaj pa je očitno le dozorel čas, da smo sklenili sodelovanje. Kot kaže, bom v ekipi med bolj izkušenimi igralci, zato upam, da bom vanjo prinesel določeno mero stabilnosti,« je ob podpisu pogodbe dejal 28-letni Kosmina, ki odbojko igra že od svojega desetega leta.
Planinski izziv traja od 11. maja do 31. oktobra letos. Če želite izziv uspešno dokončati, morate do jeseni prehoditi in osvojiti petindvajset različnih vrhov, višjih od 500 metrov.
nagradili z lepimi nagradami, opozarjajo, da je pri po-hodniškem izzivu ključno, da udeleženci upoštevajo priporočila Planinske zveze Slovenije, ta pa so v tem obdobju med drugim: priporočena razdalja, zaščitna maska in razkužilo v nahrbtniku in nasploh odgovorno ravnanje do sebe in drugih planincev.
Jasna Paladin
Spodnje Stranje - Prvo po-karantensko' snežno tekmo na svetu sta organizirali ekipi SBC Bled in 1080 Freeski Club (ob deskarjih prostega sloga so namreč nastopili tudi njihovi 'freestyle' smučarski kolegi). Deskarji na snegu so si dva tisoč metrov nad morjem po več kot dveh mesecih karantenskega premora znova pripeli deske, namestili čelade in navdušeno zarezali v spomladanski sneg.
Med njimi je bil tudi dvanajstletni Aljaž Sladič, sed-mošolec iz OŠ Stranje in član Športnega društva Grbina iz Kamnika, ki deska-nje na snegu trenira štiri leta. Trenirata ga Matevž Pristavec in Anej Miglar, pred tem pa je bil njegov trener Domen Bizjak, ki ga je prav tako veliko naučil. Tekmuje v olimpijskih disciplinah Slopestyle (snežni park) in Big Air (skoki prostega sloga). In prav v skokih prostega sloga je navdušil tudi
Aljaž Sladič / Foto: Urban Cerjak
na Kaninu. Najzahtevnejše trike na skakalnici so izvajali izkušeni A-reprezentanti in reprezentantke, zelo visok nivo deskanja pa so prikazali tudi njihovi nasledniki, mladi upi slovenskega deskanja na snegu. V konkurenci starejših dečkov (do 15 let) je naslov državnega prvaka osvojil Aljaž Sladič, peto mesto pa je v isti kategoriji osvojil Matija Pesto-tnik z Lok v Tuhinju. Aljaž je znova demonstriral nedvomni talent in osredotočenost, ko gre za tekmovanja. Na stopničkah (drugo mesto) je stal celo v mladinski konkurenci (do 18 let), zaostal je samo za udeležencem letošnjih mladinskih olimpijskih iger Ožbejem Kuharjem. Da mladi borderski up iz Stranj kotira zelo visoko, nam pove tudi pogled na absolutno razvrstitev, kjer ga najdemo na četrtem
mestu. »Tekme na Kaninu sem se zelo razveselil, saj sem imel občutek, da sem dobro fizično in psihično pripravljen. Kljub temu da sem pričakoval zmago med starejšimi dečki, pa me je presenetilo drugo mesto med mladinci glede na to, da so tekmovali skoraj vsi moji sotekmovalci iz reprezentance,« je povedal po tekmi.
Uspehi so rezultat trdih treningov. »V šoli sem lansko leto manjkal 77 dni, se pravi, da opravim približno 130 dni treningov na snegu. Treningi na snegu se začnejo jeseni na avstrijskih ledenikih, nato se v zimskem času preselimo v Absolut park v Flachauwinkl, spomladi treniramo na Voglu, poleti pa še kakšnih deset dni v Franciji. Poleti treniram predvsem na umetnem poligonu z blazino v Avstriji, če čas dopušča, pa treniram tudi akrobacije na trampolinu na Virtusu na Duplici,« nam razloži Aljaž, o treningih in tekmah med karanteno pa:
»Zaradi epidemije je odpadlo kar nekaj mednarodnih tekem, ki sem se jih želel udeležiti, prav tako pa je odpadel celoten Snowboard Kids tour Slovenije. Treninge sem zaradi epidemije prilagodil tako, da sem treniral akrobacijske skoke na tram-polinu in skrbim za kondici-jo s tem, da veliko gorsko kolesarim in rolkam. Pri tem pa mi dosti pomagata lasten trampolin in mini rampa za rolkanje, ki jo imam doma.«
V prihodnje si želi še vedno uživati v tem športu in se naučiti najbolj zahtevnih trikov, s čimer bo dosegal tudi dobre rezultate. »Želim si tekmovati na največjih tekmah - za evropski in svetovni pokal, pa tudi na olimpijskih igrah,« zaključi Aljaž, ki rad lovi tudi ribe, igra bobne in zaključuje zadnji letnik glasbene šole.
Petindvajset vrhov za petindvajset let
Člani Študentskega kluba Kamnik so ob svojem jubileju - letos namreč praznujejo četrt stoletja delovanja - pripravili prav poseben športni izziv.
12
petek, i]. julija 2020 Kamničanj^
Ne zamudite izjemnih pomladnih popustov!
Kuhinje, vgradne omare, spalnice, dnevne sobe, otroške sobe, predsobe

Nagradna križanka

dabor
Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si
Ker nam je mar - kupujmo
SESTAVIL: F.KALAN
KUBANSKA CIGARA
AMERIŠKI BIOKEMIK (GERALD)
REKA V SIBIRIJI
FINSKO JEZERO, INARI
NIK STOPAR
PODOBA GOLEGA TELESA
ENOCE-UČARZ BICKOM
LEON ZELKO
REKA V ŠVICI, AAR
LAKOTA
REKA V ROMUNIJI
PEVKA CERNE
GORENJSKI GLAS
RUSKA IGRALKA (UA)
GRŠKI ŠPORTNI KLUB
MAROGA
VINKO TUSEK
AMERIŠKI VOJAK
PRIMORSKO VINO
TRAVA DRJJGE KOŠNJE
RUMENA CVETLICA
KRAJ PRI OPATIJI
PEVEC PLESTE-NJAK
NASA PEVKA (H.B.)
HRANIŠČE
ZALIV V JEMNU
DEL MATEMATIKE
19
23
GORAV TURČIJI
ŽILA DOVOD-VIČA
26
TOMO CESEN
REDKA PTICA
SOSED IRANCA
SLIKAR BATISTA
MANJŠI RT
PERNATA ŽIVAL
SIGNAL ZA NEVARNOST
PISALO PO TABU
18
ILUSTRATOR
RIMSKI POZDRAV
ZAPITEK PO DELU
PEVEC FUSER
DEL STOPALA
KEM. ELEMENT (Y)
AFRIŠKA ANTILOPA
16
NOVO MESTO
LUKA V IZRAELU,ELAT
EVROPSKI VELETOK
KEM. ELEMENT (0)
DIRKAČ ALEŠI
STROJNA ZAGA
ANGL. REŽISER (KEN)
SL. SKLAD. (BENJAMIN)
BANJA
URŠKI PESNIK
ZDRAVILNA RASTLINA
NEKDANJI S10VENSK1 ŠOLSKI LIST
LJUBICA
14
PRIPADNIK ANARTOV
UMETNOST
IZREZ FILMSKE! PRIZORIŠČA
TANJA ISTENIČ
UTOPIČNI SOCIALIZEM
VETRNI JOPIČ
PASJA PASMA
SESTAV APARATOV
12
AMERIŠKO DREVO
STOPNJA PRIDEVNIKA
JAFA LERIDA NIRAJ RICEK SAVINA
GRŠKI FILOZOF
VRH PRI VIPAVI
DEL ZDRAVSTVA
AM. GLASB. SKUPINA
AL. PEVKA
(EVA)
EKSPLOZIVNA SNOV
POKRAJINA V VIETNAMU
IGRALEC ŠOVAGOVIČ
27
PROVINCA V ŠPANIJI
KRALJ ŽIVALI
UMETNIK, KIKIPARI
TELOVADNI ELEMENT
15
IGRALKA GARDNER
TEKMEC
IGRAS KARTAMI
22
DEL OBLAČILA
DENARNO POVRAČILO
TROPSKA PALMA
24
ALENKA PINTERIČ
DEL POHIŠTVA
POQ-STRESJE
PEVKA LENDERO
RIBJE OLJE
RIMSKA BOGINJA JEZE
KRILATI DEČEK
VELJKO RESETO
TRIESTE (SL ZAPIS)
CIVILNA OSEBA
GLASBILO S STRUNAMI
STANE VIDMAR
KRATKO ŽENSKO OGRINJALO
VRTUM DEL STROJA
TKANINA ZA ZAVESE
KU, TOLKAČ
PRISTAŠ ETIKE
CONA, PREDEL
MUSUMAN-SKA HALJA
EVR. VALUTA, ECU
NATAŠA URBANČIČ
LADO CELESTINA
PREUDARNOST
EBENOV LES
20
SPELA DEBEVC
LASIŠČE BREZ LAS
SORTA KROMPIRJA
RTV NOVINAR (ALEKS)
13
28
TVOR, OGNOJEK
USAST VOL
BIVŠI SL ATLET (URBAN)
25
17
NAPLAVINA (KNJIŽNO)
PODATEK O ČASU
ŠTEFAN ARH
DRSNA NAPRAVA
HLAPUIVA TEKOČINA
ZGORNJA OKONČINA
ANTONIO BANDERAS
JAPONSKI SOJIN SIR
REKA V TURČIJI, ARAKS
1.	nagrada: bon v vrednosti 40 evrov
2.	nagrada: bon v vrednosti 30 evrov
3.	nagrada: bon v vrednosti 20 evrov
Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do ponedeljka, 15. junija 2020, na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1.
CUNJA, KRPA
21
IGRALEC SAMOBOR
10
LUKAV IZRAELU
ZADNJIK (LAT.)
1
15
22
16
23
10
17
24
11
18
25
12
19
26
6
13
20
27
14
21
28
Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020	13
Zanimivosti
Vaja dela mojstra
Tanja Pirc iz Godiča, mama treh odraslih otrok, ki je vedno rada kuhala in je znana po svojih čokoladnih pralinejih, se je odločila, da si za Abrahama podari malce drugačno, izvirnejše darilo: prijavila se je v kuharsko oddajo s tekmovalno noto MasterChef Slovenija.
Alenka Brun
Kamnik - Tanjo Kamničani poznajo. Ko se z njo usedete na kavo, ne mine pet minut, da je ne bi kdo pozdravil, ji vsaj pomahal. Večino seveda zanima, ali bo v naslednjih oddajah, ki prihajajo na male zaslone, izpadla ali se okitila z nazivom MasterChef Slovenija. Tanja se v odgovor le sproščeno zasmeje. Tudi nam ne zaupa odgovora. Bomo pač morali spremljati drugi del sezone, da vidimo razplet. Je sicer ekonomistka, ki pa je že več kot dvajset let 'doma' v marketingu. Marsikdo jo pozna tudi kot »Lumpi mamo«. Saj se spominjate znamenite blagovne znamke najboljšega soseda, namenjene otrokom? No, to je (bil) njen produkt. Pa še kakšen takšen marketinški cukrček se najde v njeni karieri. Ko je odraščala, pravi Tanja, jo mama ni nikoli silila h kuhi. Spominja se, da je bila mamina kuhinja zelo enostavna. »Iz nič je znala narediti okusen obrok. Tudi če je bil v shrambi samo krompir, v hladilniku hrenovka, smo z nekaj dodanimi makaroni jedli najboljšo čorbo. Zelo je spoštovala hrano in je res znala iz enostavnih sestavin skuhati marsikaj.« V bistvu je Tanja ravno zaradi otrok v kuhinji postala iznajdljivejša, posledično je kuhanje tudi nadgradila. Ko so bili otroci še majhni, so bili vsi vpeti v šport in kar naprej lačni. »Praktično sem po cele dneve kuhala,« se zasmeje Tanja. »To je bilo bolj hitro kuhanje. Ko
Tanja Pirc / foto: Alenka brun
pa so bili starejši in so se tudi oni začeli sukati po kuhinji, pa smo začeli preizkušati različne recepte, se lotili priprave bolj prefinjenih jedi.«
Sama ima sicer rada jedi na žlico, naklonjena je tradicionalnim slovenskim jedem. »Spretno sem pobrala vse recepte od svoje mame, ona pa jih je dobila od svoje mame,« pripoveduje, ko se spomni zgodbe: »Je prav 'hecno', ko me mami vsakič, ko dela štruklje, v bistvu še vedno uči. Prav simpatično je bilo, ko sem ji razlagala, da bom v MasterChefu imela včasih časa za pripravo jedi eno, lahko tudi le pol ure. Nemogoče, ne boš delala štrukljev, je vedno rekla. Ampak sem toliko časa
vztrajala, da sva enkrat poskusili in je videla, da se tudi jed po starih recepturah da narediti v najkrajšem možnem času.« In ko tako sproščeno klepetamo o tem, kako ni nikoli obiskala kakšnega kuharskega tečaja, temveč je čista "youtuberka", nanese beseda na čokoladne pralineje, ki se jih je lotila tudi v MasterChefu. »Tu pa že ni več šale. Moraš se ''razumeti'' s čokolado. Potem pa vaja dela mojstra,« se zresni. »Mojster pa vajo,« še doda.
Šov, pralineji in Velika planina
V šovu se je Tanja najbolj ujela s Kristino. Nekatere stvari je pričakovala, vedela je, da stresne situacije bodo,
predvsem pa je potrebovala nekaj časa, da se je navadila kamer. Naučila se je hitre priprave domačih svežih testenin; prej je delala omake po občutku, sedaj ve, da več ko je v njih masla, boljše so. Ugotovila je tudi, iz kakšnega ''testa'' je: »Dejstvo je, da ko si z nekom skupaj 24 ur na dan, brez telefonov, drugih motilcev, takrat se kaj hitro pokažejo karakterji. Možnosti za prepir so idealne. Kjer je bilo neko nepotrebno govorjenje, sem se umaknila.«
Trenutno Tanja dela na turi-stično-kulinaričnem projektu in precej časa preživi na Veliki planini. Vedno si je želela, da bi lahko ustvarjala v Kamniku ali njegovi okolici. Beseda je dala besedo in rodila se je ideja, ki počasi prerašča v projekt. »Zdi se mi namreč, da ljudje planine ne spoznajo tako, kot bi jo morali. Tako smo se zadeve lotili strateško: kako bi ljudem poleg samega vodenja po planini ponudili nekaj več. Seveda tistim, ki bi jih to zanimalo. Sem pa sodi tudi kulinarika.« Tanja tako že pridno ustvarja. Piše pastirske recepte, jih doma preizkuša. Nazadnje je naredila sladoled iz smrekovih vršičkov. Zraven je dala še meliso. »Zelo okusno,« se nasmehne. Njeni čokoladni pralineji recimo vsebujejo ruševje z Velike planine. »Rada uporabim tudi domače vrtnice.«
Ni je strah drznosti, ko ustvarja, nam zaupa. Všeč ji je drugačnost.
»In sladoled mi je res uspel,« se ponosno namuzne.
Spletna platforma za mlade
Jasna Paladin
Kamnik - Razvojni center Srca Slovenije sodeluje pri razvoju spletne platforme za digitalno participacijo mladih OPIN.ME, ki jo uporablja Zveza prijateljev mladine Slovenije pa tudi nekatere občine. Občina Kamnik je omenjeno platformo denimo uporabljala v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Zaradi epidemije je preko platforme potekal tudi
letošnji 30. Otroški parlament, saj so organizatorji želeli ohraniti stik z otroki, mentorji in regijskimi koordinatorji. Mladi so letos tako lahko podali svoje mnenje o temi Moja poklicna prihodnost, ki vsebuje štiri podte-me: Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanja in veščine; Poti do mojega poklica; Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti; Slovenija, Evropa, svet - pozitivno, negativno,
zanimivo.
Kamniški sudoku
LAŽJI SUDOKU
7	9		4		1			5
5	2		3				9	8
		6	2			3		
9						2	7	
1			5		6			3
	3	8						6
		1			8	7		
3	4				5		1	9
2			1		3		6	4
TEZ) I SUDOKU
8	9			2				7
	9		4	1				5
					7	6		
6			3		2			
		4				8		
			5		7			2
	3	8	7					
6				4	8		4	
1				3			9	
Navodiloza reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F.
BELA IN ČAROBNI GOZD (10. del)
Bela	^@volkuljaBela
■ Obljubiš, da nas ne boš snedla?
---'--
W Celo planino bodo spremenili f v velikanski zabaviščni park. Zgradili bodo gromozansko letovišče z bazeni in vsem.
m
W Ne bom! Častna plenilska. Itak pa sem imela obilen zajtrk.
Le zamislite si. Drevesa bodo posekali. Vse bodo pozidali. Povsod bodo speljali ceste. Naokoli bodo rohneli s svojimi štirikolesnimi zverinami. Kaj bomo pa mi? Bomo šli v mesta delat v pisarne?
Rešitev:
Rešitev
Se nadaljuje.
14
petek, i]. julija 2020 Kamničanj^
Prireditve, zanimivosti
Redni vodeni ogledi Arboretuma
Volčji Potok - V Arboretumu vsak torek ob 10. uri, vsak petek ob 17. uri in vsako nedeljo ob 10. uri pripravljajo enourna vodenja po parku. Zbirno mesto je pri vhodu v park. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si dan pred vodenjem, do 12. ure. Vodenja bodo izvajali, če bo prijavljenih vsaj pet obiskovalcev in bo vremenska napoved ugodna. J. P.
Podjetje Kemikal, d.o.o., iz Kamnika išče
MLADE UPOKOJENCE (ž in m)
za lažja dela v proizvodnji čistil (pakiranje, polnjenje, lepljenje ...). Delo je občasno.
Informacije: 01 83 10 900 vsak delavnik med 7. in 15. uro.
Naše telo je narejeno za gibanje, ne sedenje!
»Če obstaja zdravilo zame, potem je to voda.« Sebastian Kneipp
Naše telo je narejeno za gibanje. In prav gibanje v vodi je odlična oblika rekreacije. Redno plavanje, vodena vodna telovadba in druge oblike vodnih masaž ali pa le namakanje v vodi bodo odlično pripomogle k vaši psihofizični sprostitvi in dobremu razpoloženju.
Plavanje in vsakršna vodna telovadba v bazenih s termalno vodo vam bo odpravilo številne vsakodnevne bolečine, vaše telo pa vam bo najbolj hvaležno, saj bo bolj prožno, gibljivo, okrepili boste svoj imunski sistem!
Tudi samo namakanje v vodi in izpostavitev vodnim atrakcijam ima številne pozitivne učinke.
10 razlogov za raznolika namakanja v vodi:
•	na vodnem slapu razbremenite svoje vratne mišice in ramenski obroč,
•	pod vodno gobo sproščamo mišice rok in hrbtnih mišic, prav tako lahko
•	naredimo vaje za stabilizacijo ramenskega sklepa z uporom vode,
•	vodna zavesa omogoča sprostitev ramenskega obroča, vratnih mišic in masažo našega lasišča,
•	potopite se v gejzir in sprostite mišice nog in stopal ter spodnjega dela hrbtenice,
•	počivajte na masažni postelji za sprostitev hrbtnih mišic in masažo nog,
•	spustite se po hitri reki, vodni atrakciji, pri kateri vodni curek prihaja iz strani in omogoča plavanje proti in s tokom,
•	v masažnem bazenu z višjo temperaturo vode boste sprostili celotno telo,
•	stenska vodna masaža za masažo hrbtnih mišic,
•	številne talne vodne masaže za masažo utrujenih stopal,
•	Kneipp vodni polivi z izmenjavanjem tople in hladne vode za poživitev in cirkulacijo.
Kombinirajte različne oblike vadbe, ki vam najbolj ustrezajo, ter tako poskrbite za prožnost in mladost telesa in duha, naj vas vodna rekreacija napolni z novo energijo.
DOBRODOŠLI PONOVNO NA TERMALNA RAZVAJANJA
iI

Odpiralni čas notranjih bazenov: vsak dan 09:00 - 20:00, nočno kopanje ob sredah, petkih in sobotah 20:00 - 22:00
Informacije: 01 83 44100 info@terme-snovik.si, www.terme-snovik.si
Prireditve v juniju
Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka.
u
KAMNIK
DOM KULTURE KAMNIK
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v juniju? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com.
Sobota, 6. junija, ob 10. uri, Samostan Mekinje Vroča župa
Pripovedovanje za otroke
Vstop prost! Obvezna rezervacija brezplačnih vstopnic na info@dom-kulture.org.
Ponedeljek, 8. junija, in torek, 9. junija, Od 7. do 13. ure, Dom kulture Kamnik Krvodajalska akcija
Sreda, 10. junija, ob 20. uri, La Pinata - mehiška restavracija
MC Kotlovnica: Stand up večer kamniških komikov
Vstop prost! Obvezna rezervacija brezplačnih vstopnic na info@dom-kulture.org.
Četrtek, 11. junij, ob 19. uri, Samostan Mekinje Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik: Boštjan Videmšek in Ana Schnabl
Pogovorni večer, vstop prost! Obvezna rezervacija brezplačnih vstopnic na info@domkulture.org.
Sobota, 13. junija, ob 20. uri, Velika dvorana DKK MC Kotlovnica: Spock Studios
Koncert, vstop prost! Obvezna rezervacija brezplačnih vstopnic na info@domkulture.org.
Torek, 16. junija, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Glasbena šola Kamnik: Zaključni koncert solistov I.
Vstop prost! Obvezna rezervacija brezplačnih vstopnic na info@dom-kulture.org.
Sreda, 17. junija, ob 19.30, Gostilna Repnik Glasba z okusom: Matic Smolnikar
Koncert z izbrano večerjo, cena vstopnice: 20 evrov
Obvezen nakup vstopnic do 16. junija preko sistema Moje karte ali na dan dogodka, v sredo, 17. junija, med 8. in 12. uro na blagajni Doma kulture Kamnik. Pred dogodkom v Gostilni Repnik nakup vstopnice žal ne bo mogoč.
Četrtek, 18. junija, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Glasbena šola Kamnik: Zaključni koncert solistov II.
Vstop prost! Obvezna rezervacija brezplačnih vstopnic na info@dom-kulture.org.
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Petek, 19. junija, ob 20. uri, Samostan Mekinje
Kresne pravljice
Kresna noč ima svojo moč in ob kresi se dan obesi. Da je to res, vas bodo s svojimi pripovedmi pravljic iz bogate ljudske bere prepričali znani kamniški pripovedovalci: Vroča župa, Anže Slana, Matic Maček, Ivanka Učakar in Breda Podbrežnik Vukmir. Dogodek poteka v sodelovanju z Domom kulture Kamnik. Obvezna rezervacija brezplačnih vstopnic na info@domkulture.org
JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN
Četrtek, 18. junija, ob 19. uri Javni zavod Mekinjski samostan Od baroka do folklore
Komorna zasedba saksofona in harmonike v glasbenem svetu še ni uveljavljena. Koncert bo torej za marsikoga predstavil instrumenta v povsem novi luči. Slišali boste dela mojstrov klasične in sodobne glasbe. Koncert pripravljata Teja Udovič Kovačič in Andrej Omejc.
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Od sobote, 13. junija, do 20. septembra Arboretum Volčji Potok Za pojest' lepo
Okenske police in balkoni v poletnih dneh predstavljajo svojevrstno izložbo pisanemu cvetju. Toda balkonska korita lahko izkoristimo tudi za gojenje užitnih rastlin. Nam ne verjamete? Pridite jih pogledat, kako čudovite so okusne rastline, zbrane na razstavi Za pojest' lepo.
V	koritih vas bodo nagovarjale paprike, feferoni, paradižniki, jajčevci, bazilike, jagode, sladki krompir, rožmarin, razne solate in kapucinke. Razstava Za pojest' lepo bo na ogled na dvorišču med pristavo in rastlinjaki z orhidejami in kaktusi.
HIŠA KERAMIKE
Sobota, 13. junija, ob 9. uri, Hiša Keramike Brezplačne rokodelske delavnice z glino: okraševanje keramičnih izdelkov
Delavnice so projekt LAS Srce Slovenije Od tradicionalnih spretnosti do sodobnih ruralnih turističnih produktov in jih sofinancira EU iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in republika Slovenija v okviru programa Razvoja podeželja 2014-2020.
VELIKA PLANINA
Od petka, 12. junija, do 14. junija, Preskarjev muzej,
Velika planina
Odprtje Preskarjevega muzeja
V	petek, 12. junija, odpira vrata Preskarjev muzej, ki bo do sredine septembra odprt vsak dan od 10. do 15. ure.
Nedelja, 14. junija, ob 10.30, Gradišče, Velika planina
Brezplačen voden ogled po Veliki planini ob začetku poletne sezone
Ob začetku poletne sezone na Veliki planini vas vabimo, da se nam pridružite na brezplačnem vodenem ogledu z lokalnim turističnim vodnikom. Vodeni ogled se začne ob 10.30 na Gradišču (vrh sedežni-ce) ter zaključi ob 13.30 pri gostilni Zeleni rob. Z lokalnim vodičem si bomo ogledali naravne in kulturne zanimivosti Velike planine, med drugimi tudi Preskarjev muzej, kapelo Marije Snežne in jamo Vetrnico. V primeru slabega vremena bo dogodek odpovedan.
Terme Snovik so spet odprte
V petek, 5. junija, so svoja vrata znova odprle Terme Snovik. Odprtje zunanjih bazenov je predvideno za sredino junija, odvisno od vremenskih razmer.
Jasna Paladin
Snovik - Tudi med epidemijo covida-19, ko so svoj objekt morali zapreti za goste, v termah niso počivali, saj so se posvetili vzdrževalnim delom v apartmajskem naselju in bazenskem kompleksu.
Še več pozornosti bodo namenili razkuževanju
»Čas zaprtja je bil namreč dobro izkoriščen za nujna investicijsko-vzdrževalna dela (delna razširitev kuhinje, ureditev zunanjih in
notranjih bazenov, zunanja ureditev območja in apartmajskih objektov), v
Čas zaprtja so izkoristili za nujna investicijsko-vzdrževalna dela ter ventilacijo in dezinfekcijo celotnega sistema.
zadnjih dneh pred odprtjem pa smo uredili še ventilacijo in dezinfekcijo celotnega sistema. Pred
odprtjem smo sprejeli številne varnostne in higienske protokole, potekalo bo intenzivnejše razkuževanje vseh prostorov in zagotavljanje varnostne razdalje v vseh objektih z namenom ohranjanja zdravja gostov in zaposlenih,« pravijo v termah, kjer so v tem času uredili tudi sadni in zelenjavni vrt. Domačo zelenjavo in zelišča uporabljajo v kuhinji, nekaj pa imajo možnost uporabiti tudi apartmajski gostje. Odpiralni čas notranjih bazenov po odprtju ostaja nespremenjen, vsak dan od
9. do 20. ure, nočno kopanje ob sredah, petkih in sobotah od 20. do 22. ure. Odprtje zunanjih bazenov je predvideno za sredino junija, odvisno od vremenskih razmer. Za vstop v savne se priporoča rezervacija temina zaradi upoštevanja omejitve števila ljudi in higienskih standardov. Novost v termah je tudi možnost najema električnih koles, ki so jih omogočili Občina Kamnik in Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik za še lažje raziskovanje Tuhinjske doline in okolice.
Kamničan Jfl petek, 22. maja 2020
95
Zahvale
ZAHVALA
Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju. (Immanuel Kant)
V 85. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila
Ana Jakše
rojena Malovrh, iz Sel pri Kamniku
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: soprog Janez, hči Suzana in sin Srečko z družinama
Ko je Bog videl, da postaja pot zanjo predolga in breg prestrm, je položil nanjo svoje roke in rekel: »Pridi domov!«
Umrla je naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta ...
Slavka Močnik
rojena Venčeslava Brlec, upokojenka tovarne Svilanit
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje. Zahvala gre tudi gospodu župniku Luki Demšarju in trobentaču ter pogrebni službi KPK za lepo opravljen pogrebni obred. Za vedno pa bo ostala v naših srcih.
Vsi njeni
Ptice so pele, ko ti si odšel, a v srcih naših boš vedno živel.
Nepričakovano se je od nas poslovil mož, oče in dedi
Rudi Sakelšek
Iskreno se zahvaljujemo nujni medicinski pomoči, vsem sosedom, še posebej sosedoma Zajc, gospodu župniku, ge. Fani Čevka, pevcem in trobentaču. Prav tako hvala vsem sorodnikom in znancem, za oporo in tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, da ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Katerikrat začutim,
kako iztezaš roko k meni
od drugod.
In toplina,
ki je bila samo tvoja,
je za kratek, dragocen trenutek
spet z menoj.
V 84. letu nas je zapustil mož, ati, tast, dedi, pradedek, brat in prijatelj
Pavel Kuhar
po domače Ulčarjev Pavle s Krivčevega
Zahvala Zdravstvenemu domu Komenda in dr. Ambroževi ter Kliničnemu centru. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Tako kot so pri tvoji najljubši glasbi izzveneli zadnji toni, tako se je izteklo tvoje življenje. Radi te imamo.
Vsi tvoji Krivčevo, maj 2020
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.sj^
Nagrajenci križanke GORENJSKEGA GLASA z geslom OSTANIMO ZDRAVI, ki je bila objavljena v KAMNIČANKI 8. maja 2020, so: 1. nagrado, darilno kartico želja v vrednosti 15 EUR, prejme Helena Turk, Kamnik, 2. in 3. nagrado, knjigo Zdravje in Jaz - Prijatelja, prejmeta Žiga Uršič, Stahovica, in Milena Andrej-ka, Radomlje Nagrajencem čestitamo!
ZAHVALA
Pomlad je na tvoj vrt prišla, in čakala, da prideš ti. Sedla je na rožna tla in jokala, ker tebe več ni.
V teh pomladnih dneh nas je v 96. letu zapustila draga mama, stara mama in prababica
Francka Komatar
roj. Torkar, s Kršiča (1924-2020)
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, sveče in darovane svete maše ter spremstvu na zadnji poti. Najlepša hvala župniku g. Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred ter g. Tomažu Plahutniku in njegovi hčeri za občutno zapete pesmi slovesa. Ohranite jo v lepem spominu.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V 92. letu je umrla naša draga
Mihaela Ulaga
z Duplice pri Kamniku
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku iz Šmarce za sočutno opravljen pogrebni obred, hvala kvartetu Grm in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vedno boš z nami.
Vsi njeni Maj 2020
ZAHVALA
Živel boš z nami - v spominih, v mislih, v našem domu, v naših srcih!
V maju smo se poslovili od našega ljubega moža, atija in dedija
Bojana Bombača
1953-2020
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ter delili bolečino z nami v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Plavčevi, dr. Ravnikarju, dr. Bocu, Emi Miklič, družini Antonin in Miri Zore. Hvala tudi pevcem skupine Grm, KPK, g. župniku Luki Demšarju in g. župniku Danijelu Kaštrunu za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: žena Andreja, otroka Bojana in Martin z družinama
^KPK Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik 24 UR NA DAN	JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948
	Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica
Ana Žagar
iz Komende
Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja. Zahvala domu starejših občanov Gornji Drad za oskrbo, saj zaradi epidemije nismo mogli biti z njo zadnje dni. Zahvala gospodu Žagarju za opravljen obred, pevcem Krt za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano melodijo.
Žalujoči: Anica, Dominik in Irena z družinami
ZAHVALA
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal.
V 93. letu se je od nas poslovila naša draga
Alojzija Gradišek
rojena Kocjan iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom z Ljubljanske ceste 3a za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za lepo odpete pesmi.
Žalujoči vsi njeni Maj 2020
6
petek, i]. julija 2020 Kamničanj^
Boginja lova osrečila lovca
Franc Zobavnik je v lovnem revirju Tunjice uplenil srnjaka z nevsakdanjim rogovjem.
Kamničan
Spoznala sta se na vaškem plesu
Letošnjo pomlad sta že sedemdeset let od poročnih zaobljub praznovala tudi zakonca Veronika in Frančišek Uršič iz Zgornjih Stranj. Minuli četrtek so ju s šopkom in čestitko obiskali tudi župan Matej Slapar in predstavniki Društva upokojencev Kamnik.
Frančišek in Veronika Uršič sta poročena že sedemdeset
let. / Foto: Občina Kamnik
Jasna Paladin
Zgornje Stranje - V četrtek, 28. maja, so jubilanta na njunem domu obiskali župan Matej Slapar, njegova sodelavka Lea Logar ter Vinko Polak in Marija Kemperl iz Društva upokojencev Kamnik, in čeprav je od dejanske 70. obletnice poroke - poročila sta se namreč 29. aprila 1950 - minilo že nekaj tednov, ni bilo praznovanje zato nič manj veselo. Kot vsi starejši imata tudi zakonca Uršič zanimivo življenjsko zgodbo. Veronika Štirn (ali Veri, kot jo kličejo) se je rodila 23. aprila 1930 v Zgornjih Stranjah, Frančišek Uršič (Franci) pa 15. novembra 1924 v Godiču. Pred drugo svetovno vojno sta se poznala le na videz, usoden za njuno življenjsko pot pa je bil vaški ples, na katerem sta se zaljubila. »Med vojno je bila mami izseljena v Nemčijo, v delovno taborišče Altteting, skupaj z mami in staro mamo, ker sta bila brat Mirko in ata Karel v partizanih. Zapustiti so morale domačo hišo, odpeljali so jih v zapor v Šentvid, od tam pa naprej v Nemčijo. Ko so se vrnile konec aprila 1945 domov, še ni bilo svobode. V hiši so še vedno stanovali tujci. Tudi ata se ni vrnil iz partizanov, ker je tam umrl. Očka Franci je bil
nasilno mobiliziran v nemško vojsko. V Normandiji je prebegnil k zaveznikom in se vrnil v domovino s 5. Pre-komorsko brigado. V Ljubljano je prišel 9. maja 1945, na dan osvoboditve. Imel je veliko srečo, da je ostal živ. Tudi njemu je oče umrl med vojno,« svoja starša opiše Milena Brajer, ena od dveh hčera, ki sta se jima rodili (poleg nje še Ida). Po šolanju sta se oba starša zaposlila na sedanji Občini Kamnik, kjer sta delala do upokojitve. Oče je bil tržni inšpektor, mama pa je delala v računovodstvu. Poročila sta se 29. aprila 1950 na Ma-
tičnem uradu Kamnik, skupaj s še tremi pari in le v prisotnosti poročnih prič. Na poroko v Kamnik sta se peljala s taksijem, na cerkveno poroko pa sta šla kar peš, v cerkev Sv. Benedikta v Stranje. Poročno fotografijo sta posnela pri fotografu Aparniku na Šutni, poročno kosilo pa so jima v družbi najožjih sorodnikov in prijateljev pripravili doma. Glavna kuharica je bila kar nevestina mama. Zraven domače hiše sta začela graditi svoj dom. Postala sta starša dvema hčerama, danes pa imata vnuka in štiri vnukinje ter še tri pravnuke in štiri prav-
nukinje - obiskov vseh sta vselej zelo vesela. Po upokojitvi sta se ukvarjala z domačim vrtom in varstvom vnukov, gospod Franci pa je nadvse rad zahajal tudi v gore. Zelo rad je imel predvsem Kamniški vrh, kjer je bil do leta 2003 kar 1359-krat. Mamin ponos so bile cvetoče balkonske rože in odlične potice in flancati, ki jih za praznike še vedno speče. Oba pa sta bila velika ljubitelja knjig, še vedno rešujeta križanke, zapisujeta razne dogodke in pišeta dnevnik. Vsa leta, kar sta v pokoju, sta člana Društva upokojencev Kamnik, društva izgnancev in Združenja borcev za vrednote NOB. »Zadnja leta so postala naporna zaradi bolezni, vendar se še kar nekako trudita, da vse v hiši postorita sama, predvsem mami, le za nakupe in delo okrog hiše poskrbimo drugi. Mami vedno pravi, da ni nikoli mislila, da bo dočakala 90 let in da starost ni prav nič lepa. Toda tako je življenje. Stkano je iz lepih in manj lepih trenutkov, na stara leta pa pride še bolezen in utrujenost od dela,« še pravi hčerka Milena in zaključi, da sta bila starša vse življenje skromna, delovna in poštena in da vse te vrednote prenašata tudi na svoje potomce.
Marjan Schnabl
Tunjice - V majski reviji Lovec sem prebral članek o trofeji z nevsakdanjim rogovjem dveh srnjakov, ki sta bila uplenjena v Lovski družini Otavnik na Cerkljanskem. Res nekaj posebnega in skoraj zavidanja vredno. Nekaj dni za tem poslušam na seji Upravnega odbora Lovske družine (LD) Kamnik zgodbo o uplenitvi srnjaka v našem lovišču, točneje v revirju Tunjice, s podobnim rogovjem. Poiskal sem srečnega uplenitelja Franca Zobavnika, po domače Strehovca iz Tunjic, člana LD Kamnik, ki ga je boginja lova Diana tisto jutro, 17. maja, po 32 letih aktivnega lovskega staža bogato nagradila.
Še vedno presrečen in nasmejan je povedal: »Bilo je deževno jutro, še najmanj primerno za odhod na lov, pa vendar, ker sem bil dogovorjen s svojim lovskim pripravnikom, sva se kmalu po peti uri dobila na dogovorje-
»Ko sem prišel do uplenjenega srnjaka, sem od sreče trikrat zavriskal, saj takšne trofeje še nisem videl, odkar sem med zeleno bratovščino.«
nem mestu, točneje v revirju Tunjice, in odšla proti Kosir-nikovemu mrtviču. Ker v tem predelu ni lovske opazovalnice, sva se odločila za lov na zalaz, po lovsko tudi 'na pirš'. Kdaj je povsem nehalo rositi, nisva niti opazila, saj nama je jutranjo tišino tu pa tam zmotilo ptičje oglašanje in pasji lajež iz bližnje vasi. Teren, po katerem sva hodila, sem nekaj dni prej tudi že sam prehodil in večkrat opazoval divjad. To jutro sem imel v mislih prav tega srnjaka, ki sem ga kasneje uplenil, vendar prej niti slutil nisem, za kakšno trofejo gre. Pripravniku sem potihoma pojasnjeval to in ono, kar sva
Nenavadno rogovje
srnjaka / Foto: Franc Zobavnik
med hojo videla, srečevala in doživljala. Dospela sva na rob manjše jase in že po nekaj trenutkih opazim skozi daljnogled prav tistega srnjaka, ki mi je že dalj časa buril domišljijo, kako ga upleniti. Nesluteno se je pasel na razdalji okrog 80-90 metrov od naju, midva pa sva se med tem pripravila za odločilni trenutek. Še enkrat sem se prepričal o upravičenosti svoje odločitve, namestil oporni količek, prislonil risa-
nico, globoko vdihnil in ukrivil prst na sprožilcu. Srnjak je padel v 'ognju' in ko sva s pripravnikom prišla do njega, sem od lovske sreče trikrat zavriskal, saj takšne trofeje še nisem videl, odkar sem med zeleno bratovščino. Po obveznem lovskem protokolu in ob upoštevanju vseh biovarnostnih ukrepov sva plen z vso dokumentacijo oddala v našo zbiralnico oziroma hladilnico. Vest o nenavadni lovski trofeji se je hitro razširila, zvonili so mo-biteli, pisali so se SMS-i, deževale so čestitke, skratka pravo navdušenje tudi med solovci in prijatelji lova.« Ob zaključku najinega pogovora, ki mu je prisostvoval tudi član LD Sela, 88-letni lovec Ivan Žagar, pa pripomni, da je bil Francu Zobav-niku prvi mentor v času pripravništva in čudežno naključje je hotelo, da je Franc uplenil opisanega srnjaka prav na rojstni dan svojega mentorja.
Diana, lovska hvala ti za vsa naključja in darove.
PEUGEOT STORITVE
NADALJUJTE VARNO Z IZBRANIM IZDELKOM
	flt\	
NOSILCI ZA		
KOLO THULE	Lrs j	
- 40 % VČLANI SE!	1 ^ i:* c W 1	t S - rß-
' JA J* 1 Ponudba velja od 1. 5. 2020 do 30. 8. 2020	i	
P E U G E OT priporočaTOTAL	B ■ * Jf	i" \j¿ r ^
	j: *	i
é W
peugeot.si
ROBEX RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si
Srečni uplenitelj Franc Zobavnik / Foto: Marko Rojc