55. številka. V Trstu, v sredo 10. julija 1889. Tečaj XIV. „E D IN O S T" izhaja dvakrat na teden, vsako iredo in toboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vse leto gl. 6.-; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; * „ 4.30 * za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25, Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tntu po & nov., t Gorioi in v AJdovićinl po « Na naročb® bro« priložene nar upravništvo ne oziraj ^ EDINOST Aio slovenskega političnega družtva za Primorsko. V^i dopisi se pošiljajo uredništvu t ulici Carintia fit. 28. Vsako pismo mera biti frankovano, ker nefrankovana h« sprejemajo. Rokopisi Me ne vračajo. Oglasi in oznanila se rakune po 8 nov. vrstica v potitu ; za naslove t, debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javiiB zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in innerate prejemu upravništ70 v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije ho prosto poštnine. »V »Jmoit J« tiioe«. Vabilo na naročbo. 8 1. julijem začelo je II. poluletje XIV. tečaja našega tista. Vabimo zatorej naše gg. naročnike, da svojo naročbo o pravem času obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista. Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svojega dolga doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost čim prej storć. Cena listu je: za vse leto . za pol leta za četvrt leta . gld. «.-. gld. 8.-. gld. 1.50 V drugem poluletju bodemo nastojali, da list čim bolj popolnimo ter ga storimo zanimivejšega in priljubljenejšega našemu občinstvu. Prinašali bodemo dobrih člankov, gospodarskih in polit, razprav, natančna tržna in borzna poročila ; imamo tudi pri- Eravljenih raznovrstnih izbornih podlistkov. >oba v p lih. poluletju bode tim zanimivejša, kajti vršile se bodo v njej deželne volitve v Trstu, o katerih bodemo natančno poročali. Vabimo tedaj slov. rodoljube, da naš list tudi gmotno podpirajo in širijo. Stare naročnike prosimo, da nam še dalje ostanejo zvesti ter poravnajo, ako imajo ie kak dolg pri upravniŠtvu; nove pa, da naročivši se zajedno tudi plačajo. Upravništvo „Edinosti". Vodnikova slavnost. V nedeljo 30. junija zbrala so se družtva in deputacije s zastavami na či-talniškem vrtu od koder so korakala v veličastnem sprevodu skozi mesto. Na čelu so stopala Sokolska družtva /.a zastavami ljubljanskega in novomeškega „Sokola". Koj za zastavama korakali so podstarosta in tajnik ljubljanskega ter deputacije Novomeškega, Tržaškega in Savinskega Sokola, /a Sokolci vrstile so se Čitalnice, pevska in razna druga družtva i/, širne slovenske domovine, ki so bila zastopana korporativno ali pa po deputaeijah. Vsega vkupe je bilo v divnom sprevodu 22 zastav. Mesto jo bilo krasno odičeno z narodnimi in cesarskimi zastavami ; ulico PODLISTEK. Slavnostni govor gosp. c. kr. gimnazijskega ravnatelja Fr. W i e s t h a 1 o r j a ob odkritji V o d n i-kovega spomenika v Ljubljani dne 30. junija 1880. Slavna gospoda! Častiti rojaki! Živeti vrli mož no smo m ho, Iz bratov srečo njemu sreča kliio, Vesolje ljudsko njemu v oku sije, in tuja solza mu muči urce! O rog o r v i č, I. Prestavimo se v duhu za kakih pet-indevetdoset let nazaj v preteklost! V K o p r i v n i k u, prijazni bohinjski vasi, končana jo ravno nodeljska služba božja. V gostih tolpah zapuščajo pobožni seljani svetišče; resno, razvneto lice priča, da jim jo beseda božja pretresla dušo, ki še zdaj trepeče, prešinjena od njene sile. Kako tudi ne! Razlagajoč resnico Gospodovo jih je podžigal duhovni pastir z svetim ognjem na čednost, odvračal od greha. Vsak stan, vsak spol, vsako starost jo vzpodbujal s primernim bodriloiu. Pri- polne občinstva. Raz mnogih oken sipalo so rodoljubke ljubljanske cvetje in šopke na Vodnikove Častilce. V najlepšem redu dospel je nepregleden sprevod na trg sv. Jakoba, v katerega cerkvi je stolni prošt prečastiti g. dr. Klofutar daroval slovesno sv. mašo. Velika cerkev je bila premajhna za vse udeležence sprevoda. Vse zastave s o bilo v cerkvi razvrščeno pred velikim oltarjem v polukrog. Petje pod vodstvom g. Helarja bilo je prekrasno. Po maši pomikal so je sprovod v istem redu naVal-vazorjev trg, kjer je postavljen Vodnikov spomenik. Čim bolj smo se bližali slavnostnemu prostoru tem bolj so bile ulice polne občinstva. Dospevši na Valvasorjev trg, bile so uže vse tribune polne najod-ličnejšega občinstva. V/lasti ljubljanski nežni spol bil je kaj dično zastopan. Ko so so vsa družtva razvrstila, stopi vodja j g. \Viesthaler na govorniško tribuno ter i nam v krasnem govoru nariše življenje in | delovanje našega narodnega probuditclja lin učitelja, osnovatclja duševno Ilirije, ka-i teremu danes slovenski narod iz hvaležnosti, da ga jo poklical v novo življenje, odkriva v a»cu Slovenijo prekrasen »po-j menik. Govornik je s svojo živo besedo, s zanimivim opisovanjem in krasno dikcijo (vzbudil toliko pozornost v občinstvu, ka-j terega je bilo zbranega do deset tisoč ^ na trgu in po hišah okrog, da je vse s pobožno pazljivostjo sledilo njegovemu pripovedovanju, boječ se vsak, da mu ne uide kaka besedica. Mej govorom so jo pogostoma čulo glasno odobravanje in slava-klici. Ko je govornik završi), palo jo zagrinjalo in pred očmi strmečega občinstva je v solnČnih žarkih zablišČal prekrasni spomenik ! Z nepopisnim veseljem in navdušenjem je napolnil ta prizor srco in dušo vsacemu gledalcu in kakor iz enega grla zaorila je silna množica : Slava Vodniku ! Iz grada jo pa topov strel razglašal daleč po deželi ta veseli, slavnostni in veličastni dogodek! Deputacijo raznih družtev polagajo vence na spomenik. Na to zapojo pevci (bilo jih je tri sto iz Ljubljane in vseh krajev slovenskih) stnemu odboru, ki je vso slavnost tako prekrasno Vodnikovo kantato, katero jo lepo osnoval. Gosp. Kersnik napijo za a dati zložil naš dični R. Ipavec. umetniku G an gl u, stvaritelju prekrasnega Krasna skladba, katero je tako velikanski spomenika ter zagovarja svobodo v umet-zbor tuko točno, z občutkom in navdu- nosti, katero neki novi kritiki na sloven-šenjem pel, napravila je na vsacega neiz- skeiu tako strastno in zagrizeno pobijajo, brisljiv vtis. In kaj naj rečemo o spo- brez katere bi pa moralo zamreti vsako metliku samemu P Neamo strokovnjaki in umetniško delovanje. lJr. Tavčar napija ne moremo čitatelju podati ocene tega krasnemu spolu in domovini ter izraža umotvora, a smelo rečemo, da je umetnik željo, da bi tudi naši potomci znali bra-izklesal iz mrtve snovi pravo podobo na- niti, da ostane Vodnikov spomenik za večno šega Vodnika. Le poglej ta kip, poglej to na slovenskih tleh. Koroški deželni posla-lice, Izra/s njegov, vso jo tako. kakeršnega si nec g. Muri opisuje v svojemu govoru mislimo Vodnika proučevajoč njegova dela! bedno stanje Korošcev, zahvaljuje so drž. Spomenik je tak, da si ga drugačnega še mi- poslancem na njih trudu v prid Korošcem sliti ne moremo ! Umetnik Gangl pa stvarnik ter se jim priporoča, da jih tudi v bodoče tega umotvora spojil je za večno svojo ne zabijo. ime z Vodnikovim, osvetil svojo lice pred Rilo je še mnogo lepili govor ; napi-narodom in svetom. Z upravičenjem se jalo so jo vzajemnosti Hrvatov iti Sloven-nadjumo, da si mladi, ženjalni mož pribori cev, rodbini Vodnikovi itd. Čas je naglo še veliko ime v umetniškem svetu ter potekel in morali smo se naglo ločiti, tujcem pokaže, da so tudi v malem slo- j Vzeli smo pa krasne apo« venskem narodu slavijo odlični uinet- mine i n o o m a h l j i v o zavesta uiki ! — seboj, da je danes storil naš na- Po odpeti kantati izroči g. dr. Vošnjak ' ro d velik korak nap roj v kultur-s krasnim govorom spomenik mestu Ljub- nem svojem razvoju in da bode ' Ijanskemu v varstvo. Župan Grasseli od- ta Vodnikova slarnost dolgo govori v imenu mesta ter obljulja, da bode in blagodejno uplivala tudi na središče Slovenijo s ponosom varovalo to politični rr„zvoj Slovencev. Z a-prekrasno svetinjo! -upajmo sami v sebe delajmo Zadnja točka bila jo cesarska himna, v a tr a j n o in morali bodemo do-Po končanej slavnosti vrne se sprevod v seči svojo svrho ter uresničiti Čitalnico, kjer je bil banket. Ranketa se zlate Vodnikovo sanje! je vdeležilo do pet sto oseb. Mnogo njih ni moglo dobiti več mesta. Mej vdeleženci bilo je mnogo odličujakov slovenskih in hrvatskih. Pri banketu svirala je zdra- y nHInf^nncfin ? viška godba blejska samo slovenske ko- UUlUvIlUOlJU • made. Rilo jo mnogo lepih napitnic. I II. Prvo jo izustil g. dr. Vošnjak cesarju, j Razmere v Skednju nam jasno kažejo, Župan Ljubljanski g. G ras sol li na- da so se vrgli naši magistratovci na zadnjo zdravlja v imenu inesta došlim gostom,' našo tvrdnjavo — na cerkev! Časjetoraj, posebno pa zastopnikom tužne tlačene, a da se magistratovim nameram odločno v probujajoče se Koroško. Dr. S o r n e c bran postavimo, da ne bodo prepozno; izraža svoje veselje nad tem, da si jo Ljubljana pridobila popolnoma slovenski magistratovci sami pripoznavajo, da bodo okolica v malo desetletjih poitalijančena. srca so segle njegovo be-v srce vsem poslušalcem. vrele iz dna sede globoko ; Kakor da bi še nekoga Čakalo, postaja ljudstvo okrog cerkve. In res, glej! iz žagrada stopa duhovsko oblečen mož srednje, a krepko postave, star kakih 36 let. Obraz ni da bi rekel posebno lep, | a izpod čelu mu žari dvoje dobrohotnih, prikupljivih očij, ki ti vzbujajo zaupanje. Stari in mladi hite roko poljubit priha-jalcu, ki se jame dobrodušno razgovarjati s to in ono skupino: tu teši zapuščeno siroto, tam svetuje na pol obupanemu kmetiču, zdaj malo podraži rdečelično dekle, zdaj poboža nedolžni otroški obraz in razdelivši med deco nekoliko svetih podobic odide na vse strani prijazno od-zdravljaje. Popoludne po cerkvenem opravilu obiskuje bolnike in jim lajša telesno in dušne boli; bednim siromakom „odpira srce, odpira roke, otira bratovske solze". Ob delavnikih lazi po hribih in dolinah ter izsleduje redke kamene in okamenine; prestrm mu ni niti nehotični Triglav, pre-oddaljena ne najskrajnejša kotlina, ako krije v sebi kako prirodno čudo. Potoma rad malo postoji, da pozve od kmotiča na značaj, zahvaljuje so gostoljubnim Ljub-! Italijanski novoustanovljeni razred v Križu ljanČanom na lopetn sprejemu in slavno-'nam pač dokazuje, da so prišli magistra- polji ali rokodelca v delalnici, kako velita! inu matere Jere Parico iz Viča . . . Dovot temu in onemu orodju. Zdaj ustavi starca h šopkom nabranih zelišč in cvetlic: po let star popustim jegre, lužo, inu dersanjo na jamenskeh mlakah, grem volan v' šolo, imenovati mu mora vsako posebej ; zdaj ker mi oblubili, de znam nehati, kade" pomudi staro ženico z butaro dračja ako mi uk nepojde od rok. Pisati rami: uljudno jo prinujn, da mu zapoje'inu branjo me je učil šolmaster Kolenec kako narodno pesem o Pegamu in Lam-1 1707; za pervo šolo stric Marcel Vodnik borgarji, o vitezu Ravbarji ali pa o kralji j franciskanar v' Novim Mesti 1768 inu Matjaži, A tudi iz fantov in deklet umeje;1769. Od 1770 do 1775 poslušam per šegavo izvabiti marsikatero zaljubljeno po-j Jezuitarjih v' Lublani šest latinskih šol. skočnico. Vse, kar sliši in vidi, zapisuje J Tiga leta me ženejo muho v' kloster, k' si skrbno in natanko v knjižico. Kadar fianciskanarjam, slišim visoke šolo, berem sreča o mraku s polja vračajoče se de- novo mašo, so z' oblubami zavoženi; al lavce, in jim pripoveduje, kaj so po svetu '1784 me Lublanski škof Herberstoin vun godi, unema jih za lepo petje ter neti v' pošle, duše past. Kranjsko me je mat* njih srcih iskro domovinske ljubezni. I)o-j učila, nemško inu latinsko šole; lastno mov prišodši pifie ali bore pozno v noč vesele pa laško, francozko, inu sploh slo-knjige, ki mu jih iz Ljubljane pošilja ple-i vensko. Kamenje poznati sim ho vadil, meniti prijatelj in posestnik bližnjih fužiu, I— Tako on sam. .laz pa pravim: ta dušni ' baron Z o i s. Rrcz posla ga ni videti' pastir sicer ni no duhovni, no konzistori-nikoli. Kdo je ta milosrčni, rodoljubni jalni svetovalec, no benelicijat in no ka-' duhovnik P Ako vprašaš kakega župljana, nonik, a to je mor, to je svečenik odgovori ti: „To so naš dobri gospod Ra- po božji volji, to jo pravi blago- jlant!" Ako baraš njega samega, pove ti v preprosti govorici svoji: „Rojen sim 3-| svieana 1758 ob 3. uri zjutraj v' gorni Šiški na Jauii per Zibcrtu iz Očeta Jožefa, vestnik Kristov. (Dalje prih.) \ tovci uže do zadnjih okoličanskih mej, kajti Sv. Križ meji z vrlo, narodno Na-brežino, katera spada uže pod Goriško! Vzeli so nam starodavno pravice voliti si svojo župane, kateri bi nam bili po volji, kateri bi se ravnali po starem našem narodnem gaslu: „Vse za vero, dom in cesarja !u postavljajo pa na ono mesto njih ljudi, ki so edino njim (magistratu) po volji! V okolici ustanovljajo popolnoma italijanske razrede ; da jim gre pa to lažjo izpod rok, napravijo sami dotično prošnjo ter silijo nevedne seljane, da jo podpišejo. Potem se pa naznanja v mestnej dvorani: „I nostri villici", naši seljani so nam poslali prošnjo za ustanovljenje ital. razreda v dotičnej vasi; enako je bilo tudi v sv. Križu. Umevno je satno ob sebi, da se potem enaka .prošnja" od strani mestnih očetov usliši, ter s tem dokaže dobrovoljnost do okoličanov!!! — Enako godilo se je i v Barkovljah pred par leti. Tamošnji, mej slovenskim občinstvom predobro poznani Capovilla v katerega pisarni jo visela Oaribaldijeva podoba (dokler se ni o i teui javil o v „Edinosti"), kateri se zmeni za domače, avstrijske patrijotične izjave j toliko kakor „za lanski sneg"; kateri ni pripoznan županom od nijednega pravega Barkovljana, katerega privrženci so ponaj-več žganjepivci (enako so se o njem očitno izrazili pred ces. kr. deželnim sodiščem dotični Barkovljani), oni človek jo vedel uže stvar sam dobro napraviti! Napravil je prošnjo za italijanski razred v Barkovljah — storil jo podpisati najpred po nekojih Toskancih — n. pr. „Fragola" potem si je znal še na svojo stran pridobiti nekoliko poznanih okoličanskih ljudi, kojim narodnost — je pijača in kateri sami „iškarjoti", ne poznajo Iškarjotov! Nekateri imajo zopet zaslužka pri magistratu, ali njega privržencih in podpišejo se navadno z bolestjo v prsih, da s tem prodajejo svojo domovino 1 Na take in enake načine posreči se magistratu, da dobi nekoliko podpisov za dotične prošnje. Enako se je posrečilo i imenovanemu člo-večetu iz Barkovelj in nič ni pomagala protiizjava Barkovl janskih narodnjakov. Take so tedaj razmere! I v Barkovljah se je našlo ljudi domačinov, kateri so podpisali dotično prošnjo ter prodali domovino svojo v strahu pred človekom, ki jim je nekdaj v krčmi stregel in žganje točil! Kje so časi ko so hranili Barkovljani narodno trobojnico okrvavljeno s krvjo domačina. Dotični Barkovljan pustil se je raniti, ter tako s krvjo oblil trobojnico — raji nego jo pustil iz rok — in dotično trobojnico hranili so potem Barkovljani kot „drago svetinjo*! Žal, da se danes več v Barkovljah ne ve za ono zastavo! — Poznejši rodovi — okoličani bodo kleli svoje pradede sedanje okoličane, kateri so prodajali lastno domovino, v drugi polovici 19. stoletja! Pusti se nas od vseh strani v nemar — enaki smo ladjici, koja ee bori Bredi penečega razburjenega morja! Iste oblasti spoznale bodo nekdaj, kaj se je storilo od njihove strani, kako se je pustilo „z mirno vo»tjou zatirati pravo stražo ob Adriji — cesarju in Avstriji preudano ljudstvo! Mi se Čutimo še žive posebno naša družtva dokazujejo to; a ni li morebiti to slično brlečej luči, katera — predno ugasne — še enkrat vzpla-meni? Mogoče, da sodim prečrno — ali zgoraj navedeni dokazi potrjujejo to. Italijanski razredi v okolici so ječe — Capoville pa krvniki (rabeljni) roda našega. Capoville sem rekel! in pozabil sem tem pridružiti se nekatere magistratne poljske čuvaje! Nekateri enaki Čuvaji so pravi stebri (radi prav borega kruha) magistrata ; kažejo se kot pravi mogočniki — mogoče vredni, da bi se jih imenovalo vodjem nekdanjim Parižkim ,sanskulotom* ! Vsem tem ljudem pridružujejo se še nekateri okoličanski učitelji, kateri pred magistratom trepeČejo kot Kitajec prod svojim sodnikom! Ni bilo dosti, da se je učil v okolici italijanski jezik kot obligaten in preobligaten predmet; morali so se tam napraviti se popolnoma italijanski razredi! Po končanih šolskih letih zapustijo šolo okoličanski dečki, ne da bi se bili naučili materinemu svojemu jeziku — še manj pa italijanskemu, kojemu se le nekako „naravno nauče" — v smislu tržaškega narečja! — (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Volilni boj, ki je tako razburil vse sloje avstrijskih narodov je o tem času končan v kmetskih in mestnih občinah Deželnozborske volitve niso bile morda še nikdar tako zanimive kakor letos. Na Češkem bil se je boj mej radikalci in klerikalci, v Galiciji mej Rusi in Poljaki z ene strani, mej plemenitasi in mej preprostim narodom z druge strani, v Istri mej Slovani in Taljanaši, na Tirolskem mej klerikalci in liberalci, na Kranjskem je bil tudi hud volilni boj a tu se prav za prav niso borila načela proti načelom, jati in zavedati se svojih pravic ter da ae njih gospodstvo čedalje bolj bliža h koncu. Umirovljenje barona De Pretisa daje vsem židovskim in taljanaškim listom obilo gradiva, da z neslanimi članki polnijo svoje predale. Vsi ti listi, kar na en glas poveličujejo izredne državniške zmožnosti bivšega namestnika, kateremu je bilo baje v prvi vrsti do tega, da Trst, naše edino veliko trgovsko mesto na Adriji povzdigne. Da to doseže moral je Slovane njih težnje, ki so baje razvoju trgovskega mesta nevarni brzdati. Da je pa moral odstopiti, v tem vidijo vsi ti listi koncesijo Slovencem, ki se čedalje bolj rinejo na površje na škodo starodavnemu „kulturnemu" narodu italjanskemu. Take in enake jeremi-jade čitamo v vseh nemških novinah. Ta-Ijanaški listi bi radi pokazali svetu, da jim je ta dogodek ravnodušen, a vendar niso mogli dolgo zadrževati solza nad toliko izgubo. Svojej bolesti dajejo duška s tem, da prelagajo vse te kometarje dunajskih listov ter navajajo tudi izjave rimskih novin. Mej vrstami pa čitamo sramežljivo priznanje: ,,8koda ga je, takega moža, tako odločnega nasprotnika Sloven- tu je delovala v prvi vrsti zagrizenost in cev *n Hrvatov ne dobimo tako z lepa", slepa strast nekaternikov, ki bi radi nej^i Pft želimo gospodu namestniku srečno brigajoč se za narodne in deželne koristi Pot; Trsta, naj se dolgo živi in v go-porinili svojo malo osebico na politično j sposki zbornici uspešnejše uporablja svoje površje. Z izidom vseh teh volitev pa: izredne državniške zmožnosti v prid Ijub-smemo biti zadovoljni, ker so nam doka- j Ijene naše Avstrije bolj nego je to delal v zale, da prodirajo prave idejo na dan ter j Trstu. Njegov naslednik se mora pa po-80 nam porok, da so notranji razvoj naše staviti na popolnoma drugo stališče nego države obrača na druga pota. Posebne je bilo Do Pretisovo, ako hoče avstrijsko važnosti za notranji položaj Avstrije so \ idejo okrepiti ter jo postaviti na trda tla volitve na Češkem. Mladočeška stranka se ( v Trstu! S pobijanjem in brzdanjem sloje silno okprepila, dočim je do sedaj imela venskih popolnoma opravičenih in vte-za kmetske občine in mesta samo deaet ^ meljnih na državnih zakonih osnovanih te-zastopnikov, pošlje sedaj štirideset mož ženj, to pač no bode mogoče! za obe skupini v deželni zbor, ter bode brez dvojbe močno uplivala na deželno Vnan^e d8Žele' zakonodajstvo, da njih upliv se bode po-j Rusko vojno ministerstvo je skle-znal tudi na notranjem ministerstvu. K nilo oborožiti svojo vojsko z novo puško. DOPISI. V Skednju dne 2. junija. Ker je dopisnik v cenjenem listu „Edinost" št. 51. t. 1. pisal med drugim o zlorabi našega jezika v cerkvi in nekem (najgršem narečju) in to posebno od kar nas je zapustil č. g. Kumpare, hoče se od neke strani vso to navaliti na č. g. sedanjega kapelana, češ, on je njegov naslednik in to gre nanj. Naš namen je danes nekoliko opisati po-ložaj č. g. kaplana ; pred vsem naj pa bode povedano, da v onem narečju, kojem 8e pridiga sedaj, pridigalo se je tudi za časa č. g. Kompareta. Kar se tiče ganljivih govorov, no, tu bi bilo tudi drugače soditi č. g. kaplan kateri gotovo natančno spol-nuje vse svoje duhovske dolžnosti, čeprav je preobložen z skrbmi ako v poštev jemljemo sedanjo cerkvene razmere. Njega namreč vsakdo rad pokliče bodisi v enej ali drugej duševni potrebi. Priliko smo imeli se tega prepričati uprav o veliko-nočnej spovedi ; malo mu ostaje časa vež-bati se v jeziku, katerega je žali bog le malo poznal, ko je k nam prišel. Sicer pa gosp. kaplan ni nasproten ni našemu narodu niti našemu jeziku. Zadnjemu se pri vsem preobloženju uči in menda pride čas ko bodemo tudi iz njegovih ust slišali ganljivih govorov. Enako tudi upamo, da se sedanje zelo kritične razmere v našej cerkvi na bolje obrnejo. tem velikim uspehom mladočeske stranke je mnogo pripomogla konservativna zvlasti pa Liechtensteinova stranka v državnem zboru, katero so Staročehi tako odločno podpirali. Češki narod ni zadovoljen z uspehi velike Riegerjeve stranke; ne zlaga se z njegovo taktiko, po ovinkih v zvezi z nemškimi konservativci in klerikalci, priboriti Čehom ona prava, po katerih hrepene. Mladočehi obljubljajo korakati prema k svrhi ter ne jemati ▼ boju za zgodovinska prava Češke nikakih obzirov ne na levo ne na desno, vrhu tega pa zagovarjajo liberalna načela, ki bo v vseh naprednih narodih razširjena, ni čudo torej, da jim je bilo lahko pridobiti narod „Nordu vidi v tem, dokaz miroljubnosti Rusije, kajti, ako bi mislila na vojsko, ne bi se lotila dela, ki bode trajalo najmanj dve leti, predno bode dovršeno. O srbskih slavnostih in o maziljenju kralja Aleksandra pišejo ruski listi, da so ruskemu poslaniku skazovane simpatije najbolji dokaz, da je srbski narod spoznal, da mu je Rusija naklonjena, da se kar najživeje zanima za njega razvoj in napredek. Ovacije g. Persijaniju nam pričajo, da so Srbi odlikovanje od ruske strani prav razumeli. Ruski listi hvalijo z merne in trezne izjave našega vnanjega ministra v delegacijah, dunajski listi so pa začeli hujskati ter razglašati, da so razmere mej na svojo stran ter si priboriti toliko se- obema državama Čedalje bolj napeti in da dežev v deželnem zboru. Mladočeška zmaga vzbudila je v nemških liberalcih veliko veselje, češ, da so jim Mladočehi po njihovih načelih in nazorih neizmerno bliže nego Staročehi, akoprem so jim v narodnem vprašanji baš tako nasprotni kakor ti. Drugi pa trde, da se tej zmagi vesele zato, ker so Mladočehi izpodrinili iz deželnega zbora najboljše in najdejavnejše može češkega naroda ter s tem zelo oslabili njega moralno vrednost. Konservativci nemški pravijo, da ako Mladočehi tudi pri državnozborskih volitvah v istej meri zmagajo, kakor so sedaj, da je potem državnozborska večina razdrobljena, kajti nemški konservativci se ne bodo mogli družiti z češkimi radikalci, ki simpatizujejo z rusko omiko, ampak se rajše priklopijo „omikanim" Nemcem. Klerikalci se skoro veselo, da tudi pri državnozborskih volitvah zmagajo Mladočehi, ker potem osnujejo „katoliški centrum". Staročeški listi tudi neizmerno jočejo ter prorokujejo črno bodočnost. V galiških mestih so si Rusi priborili dva poslanca, a tudi liberalna poljska stranka si je pridobila znatno število sedežev. Gospoda plemenitaši bodo imeli sicer še vedno veliko večino v deželnem zboru, a letošnje volitve so je poučile, da se je ruski in poljski narod začel probu-! se letos v prvič ne bode oficijelno praznoval na ruskem dvoru rojstni dan našega cesarja, ker car malo dni prej odpotuje na Dansko, Bolgarska vlada dobi baje pri nekej banki v Ne\v Jorku 25 milijonov frankov na posodo. V Izraelu dunajskih listov je zaradi tega neopisno veselje. Vse te novine donašajo članke o bolgarskih razmerah ter povdarjajo, kako je tam vse v redu, kako je knez priljubljen in več tacega. Vsi listi se nadjajo, da bodo Ko-buržana kmalo priznali zakonitim vladarjem bolgarskim. Dogovori z amerikansko banko sklepajo se na Dunaji. Nemški cesar nastopi dolgo pot. Pravijo, da jo tajno uže imenovan namestnik. Cesarja bi mogel nadomestovati v prvi vrsti princ Henrik, pa tudi Bismark. Nemški listi so začeli uže zopet malati hudiča na steno ter plašiti z vojsko. Pogreli so sedaj staro bajko, o ruskem in francozkem vojnem ministru ter pripovedujejo svojemu vernemu občinstvu, da sta se ta dva grozna moža sešla v francozkem mestu Vichy, kjer kujeta bržkone kak vojni načrt. Da je to tendoncijozno in izmišljeno se vidi na prvi pogled. Domače vesti. Opomnja. Čast. gospode naročnike pri sv. Ivanu, Rojanu, Barkovljah in Škednji prosimo, da v kratkem v našej tiskarni svoj dolg poravnajo, kajti skoraj vsi so zaostali od I. t. I. - Zunanje naročnike pa prosimo, da to Čim preje po poštni nakaznici store. Odlikovanje. Prosv. cesar jo podaril ravnatelju tukajšnje dež. financ, direkcije, dvornemu svetniku baronu Plenker-u red železne krone druzega razreda. Deželnim poslancem ljubljanskega mesta izvoljen je v ožji volitvi g. Ivan Hribar, glavni zastopnik banke Slavije. Živio ! — Volitve v deželni zbor v kranjskih mestih so zvršene. Voljeni so skoro enoglasno po srednjem odboru priporočani kandidatje in sicer gg.: dr. Tavčar, Josip Gorup, Stegnar, profesor Šuklje, Rlurnik, Orasselli. Goriška slavnost. Znano je s kako predrzno zagrizenostjo so se Lahoni zaganjali v tdavnost, ki sojo imeli napraviti goriški Slovenci o priliki blagoslovljonja zastave bralnega in podpornega družtva v Gorici. Predminoli teden je celo mestno starešinstvo v javnej seji jednoglasno sklenilo obrniti se do primorske in dunajske vlade so zahtevo, da dano dovoljenje zopet odtegneti. Kakor smo slišali odposlali so zadnji telegram v soboto t. j. na predvečer slavnosti. Ali vse zaman. Slavna vlada ni hotela neopravičene zahtevo pri vsem tem uslišati in goriški zagrizeni La-hončiči bo morali mirno gledati, kako so „sovražni in panslavistični" Slovenci obhajali redko slavnost. Navzlic zaprekam, gnjevu in srdu od strani Lahonov kakor tudi zapoved od iste vlade, da se slavnost vrši omejena v prostorih gostilne pri „Ogerskoj kroni", — vršila se je slavnost nepričakovano lepo. Uže v soboto večer ao dohajali povabljenci iz deželnih krajev; drugo jutro so prišli izletniki iz Trsta in Krasa in deputacije, koje je sprejel slav-niški odbor. Uže ugođaj v jutro so bili prostori v gostilni „Pri ogerskej kroni* vsi natlačeno polni in še vedno je ljudstva od vseh strani kar vrelo. Lehko rečemo, da je ta dan bila v Gorici vsa slov. okolica tega mesta. Na slavnostnem prostoru, okrašenim s zastavami, bil je v kraji povzdigujen / krasen olepšan s tapeti in preprogami paviljon in žrtvenik, na kojem je bral sv. daritev veleč. g. dr. Gregorčič, družtveni predsednik. Poleg žrtvenika je bilo 16 belo oblečenih deklic — ninf — s cvetlicami v rokah; na odličnem mestu zastopnica plemenite gospe kumice grofinje Lantieri, velečastita gospa Premruova. — Po av> masi se vršila blagoslovitev zastave. Blagoslovil jo je častit, gospod Anton dr. Gregorčič a kumico visokorodno gospo grofico Lanthieri je namestovala blagorodna gospa Premrou, ker se visokorodna gospa ni mogla radi nepričakovanih zaprek slavnosti osebno vdeleŽiti. Prisustvoval je videti možko stopati predsednika goriške „Pro patrie*. Opravljal je morda i on službo policista? Sklepamo to vest s željo, da bi se „bralno in podporno družtvo" lepo razvilo in cvetelo v duševno in gmotno korist slov. narodu na Goriškem, kojemu prisijejo sčasoma „solnčni dnevi svobodo" navzlic gnjevu in jezi strastnih naših sovražnikov — Lahnnov. Bogi sreča junačka! Odhod deželnega namestnika. Minolo soboto je bivši g. namestnik baron Pretiš poveril vlado podpredsedniku vit. Rinal- Lantieri. Mogočnost zadnjega pač jasno doka , , , j ^ diniju ter se poslovil od vseh oblastevj pa nien visokoroden soprog gospod grof J r . r J £a poslovilne osobne pohode se je zahvalil vendar je pa vsprejel v nedeljo osobje. , , , , , . i uradnikov na nauiestništvu, na čelu jim g.' zuie nesramno laz lahonskih časopisov,1 , . , ,t , , .., . ., , i j/ j . . , , | podpredsednika, ter se od nnh poslovil. I koii trde, da se le visokorodna gospa „ , „ . . , ., , i "J .. , , , , , .. r. . : Predvceraniem se mu ie predstavila depu-1 zadnji trenotek odrekla kumovati. Prvi po .. .. . , . J ., i ti ; tacija mestnega staresmsha, na čelu lei blagoslovitvi ie spregovoril gospod Ern. _ T, . _ . ' . . T,. , . . . , ! župan liazzom, Luzzatto in Dompieri ter Klavžar, ter omenjal v krasnem govoru ... . r inu izrazila svoje živo ganjenje radi njegove ločitve iz Trsta. Bivši g. namestnik mnogih zaprek in sitnosti, ki so se Bta- vile družtvenemu predsedništvu predno se . y * , ... r . , , se ie vsem prisrčno zahvalil, je v goriškem mestu dovolila ta tako ^ r zaželena slavnost. Na to so gospodične Glede nenadnega umirovljenja barona na zastavo privezale trakove, ki jih je po-,Pret,8ft raz,lčna 80 mnenja raznih časni-1 darila kumica, ženski oddelek „Delal. podp., kov' Strokovnjak „Mattino" poudarja v j družtva v Trstu" in druga družtva. V imenu ™erajšnjej številki njegovo veliko naklo-tržačanov nagovori občinstvo g. Mandić ter,^6"084 do italijanskega življa ter ga na-javlja najsrčnejše pozdrave tržaških Slo- j ziva mog°6nega podpiratelja in priprošnika,1 vanov, posebno pa delalskega podp. druž-! kateri edini 86 j° »vedel uPirati [elovan- tva. - S tem je končala predpoldašnja skemu navalu". Mi pač dobro vemo kako svečanost. daleč je bil zavržen pod njegovo vlado Popoludne se je vršil banket, kojega tirP r aV 0 15 1 k e Adriji. Ve- se je udeležilo nebrojaega občinstva'. - na*' ,da to PnznaVa ce,° tft atrtt8tni Pri banketu je prvi spregovoril č. gosp. lah°n8V ,l8t ter V te,n Uvideva uzrok | dr. Gregorčič, pozdravil navzoče ter jih ",n,r^1JenJft- Potegnimo zagrinjalo čez povabil, da zakličejo trikratni „živio« Nj. minol°8t m,t,1,rao na P^^t. Kdo Veličanstvu presv. cesarju Franu Josipu I. P°8tane 8edaJ "*rae8tnik ? Gromoviti „živio"-klici razlegajo se po Narodna veselica v vrtu „M o n d o vrtu. Plemenitej gospej kumici je na- Nuovo". Veselični odsek sestavljen iz zdravil gosp. prof. pl. Kleinmeyr, Zuna- odposlancev vsih slovanskih družtev Trsta njim gostom je napil g. Ern. Klavžar, za i« okolice je priredil minolo soboto na- koje se je zahvalil g. Mandić; govoril je rodno veselico, čijo čisti dohodek se bode potem g. prof. Berbuč, g. prof. Spinčić in obrnil v korist prevažne družbo sv. Cirila drugi. — in Metoda. Veselica je izpadla v vsacem Veselica, ki je začela ob 8 uri na oziru izvr8tno- Vdeležbe je bilo okolo večer, je bila tudi kaj izrednega; vse 1000 navzočih mej katerimi smo opazili točke v programu so se izvrstno izvedle osobito mnogo slovanske gospode kakor o in iz vseh obrazov žarila je zadovolj- malokaterej priliki. Opazili smo tudi mnogo nost in navdušenost. — Posameznih točk krasnih gospodičen in goapej, ki so živahnost mi ne bodemo tu navajali niti ocenjevali. mižn0Ht veselice tembolj povišale. Ob- Z eno besedo veselje in radost je bila širen vrt biI Je občinstva poln, ali vendar splošna in vsakdo je odšel s prepričanjem, bi 80 šo kakšen kotiček nahajal, v katerem da je slavni odbor storil vse kar se je bi našel dovelj prostora radodarni dobrot- dalo. — , n'k — nežne mladine, našega bodočega Poudarjati moramo slednjič, da so se uPanja. slavnosti vdeleŽili vsi slovenski prvaki iz Namen veselice podpirati slovensko Gorice in iz dežele. Gosp. vit. dr. Tonkli šolstvo in iztrgati iz rok Italijanov kolikor poslal je svojo čestitko brzojavnim potom možno naše mile dece ter vzgojiti v tia- ker so slavnosti ni mogel osebno vdele- roknem jeziku in duhu; ta blag, plemenit žiti. Mnogo brzojavk je došlo tudi iz dru- namen je privabil marisikoga, da se je zih slovanskih središč, koje jo prečital pri veselice vdeležil in s tem podpiral vole- banketu tajnik bralnega družtva. j važno družtvo. Iladodarnosti se istinito Slednjič moramo šo omeniti, da je ne8° 8tavile meje, radi česar sme so i tudi v tej priliki naše občinstvo so vedelo Smotni uspeh imenovati povoljen. Sam dostojno in mirno, in le smehljaj nam je Je n«ki hotel, da se ta veselica iz- prihajal na usta ko smo videli po vsem vr8'» kajti, čeprav nam je zjutraj in popo- mestu razpostavljenih obilo policajev in luc*ne pretil z dežjem in ploho, zjasnilo žandarjev. Niti najmanjšega nereda nisi 80 Je Prot' večeru nebo in luna je mirno opazil — jasen dokaz miroljubnosti našega veslala P° vedrem nebesnem svodu. Čist, naroda, ki gotovo nikogar no napada, 8Vež zrak in lklad delal je prisotnost tem ako ni po njemu izzivan na najsramotnojši prijetnejšo. način. Lahoni v Gorici so nas pa kakor Pri veselici jo sodelovala vojaška znamo javno izzivali in ščuvuli isto slavno godba. Po „koračnici" in „Ouverturi iz vlado in policijsko oblast na mirne S!o- opere Mignon" zagodla jo „Oj banovci" vence in pri vsem tem ni so godil naj- kojo je občinstvo pozdravilo z burnim plo- manjši nered. Mi se le čudimo, kako je skanjem. Na to nastopi mnogobrojen pevski vlada toliko poslušala goriške zagrizonce zbor ter zapoje Hajdrihov „Na boj".Peval ter storila toliko brezpotrebnih korakov, je krasno pesen precizno, vzvišeno in s Nic manj se nesmo čudili tudi onim „pa- takim navdušenjem, da se nam jo srce stirskim priporočilom" necega slovenskega širilo miline in pazno jo vse občinstvo časopisa, naj bi se slov. prebivalci zdržali poslušalo veličastne zvoke, ki blažijo srce vsacega razgrajanja. Miroljubnim ni treba in um. Pesen so je morala na občno za- pridigovati miru! htevo ponavljati. Lahoni so se v nedeljo vsi poskrili, Deklamacija in ženski dvospev sti kacih 15 bolj rudečih je mostno redarstvo morali izostati. Presenetila nas je pa krasna užo na predvečer pozaprlo, drugi «„ pa „Vesela družba", kojo je izvršil mešani peto odnesli mej brate Furlane. Gorica je zbor bfc spremljevanjom godbe. Tudi ta bila tedaj v nedeljo celotna slovensko točka morala se po burnem odobravanju moeto samo pred „Ogersko krono" je bilo ponavljati. Sledila je skladba našega vrlega Kosovela: .Svojoj Valentini", valcer izvrševan po vojaškej godbi. Lepa skladba je segala vsem v srco in morala se je tudi ponoviti. Mesti izpadlih toček uvedli ste se dve drugi, ki sti mičnost veselice povišali ter mnogo pripomogli k dobremu gmotnemu uspehu. Krasne naše deve uže v začetku veselice so ti hodile okolo miz ter nudile listke za — tombolo. Samo 10 kr. stala je jedna številka a lepih prodajalek je bilo več in nesi si moral kaj, da nesi od vsake ukupil, v*aj jeden listek. Imel si prilike opazovati v lico gospico, ki ti je tako blago volj no nudila srečo in dobitke, pri tem pa nevede donesel majhen dar v prekoristen namen, — Tam pri kegljišču je pa vabil gosp. K. slavno gospodo, ki se je nasedela, da I ide kegljat. Mnogo njih je sledilo njegovemu pozivu in kmalu je bilo kegljišče zasedeno. I ta zabavajo donesla lepo svotico za dober namen, — Sledila je vesela igra „Telegram" izvrševana po dramatičnem odseku telovadnega družtva Sokol. Igra je bila istinito dobro izvrševana in čestitati moramo zopet vrlej misli naših sokolcev, ki so ta odsek osnovali. Vsi igralci so bili v ulogah dobro izurjeni, osobito pa nam jo pohvaliti Korena bogatega zasebnika, kojega je izborno igral g. Ilolofernes in gospic Kobalove in Nadliškove ; vzlasti v zadnjej si jo dramatični odsek pridobil vrlo moč. Igra je vzbudila mnogo smeha in zadovoljnosti, Želeti je, da bi so vrli igralci večkrat na oder pokazali. Po igri so se vzdignile številke tombole in mnogo radosti so vzbudili dobitki obstoječi skoraj izključljivo v povžitnih stvareh. Jedna sladčiča za kojo se dobilec ni oglasil, bila je licitovana in skupilo se je za njo gl. l-75. Posebno zanimanje je vzbudila predzadnja točka : „Večer na Savi", ki jo jo izvrševal pevski zbor se spremljanjem godbe. Vrli pevci bo tudi tu pokazali svojo izurjenost v petju ; vsa čast g. pevovodju, da jih je tako izvežbal. Najstrastnejši slov. nasprotnik bi ne mogel zanikati krasote temu napevu; kaj lepo je odmevala pesen daleč na okrog in morala se je tudi ponavljati. Razšli smo so pozno v jutro s6 zado-voljnostjo in radostjo v srcu, da smo sproveli krasen večer v domačem krogu pri tem pa koristili velevažnemu narodnemu podjetju. Vsi so gotovo želeli, da bi se kmalu zopet vkupe našli pri enakej veselici. Za družbo sv. Cirila in Metoda daroval je nek profesor G for., drugi profesor 3 for. — Družba Sežancev in Tržačanov mesto telegrama v Gorico 4 for. 50 nvč. — Franjo Jurca, trgovec v Postojni, daroval je 1 gl. Za podporno družtvo slov. visokošolcev na Dunaju so darovali: g. M. Truden trgovec gl. 5. g. F. Abram sodar gl. 5. Mons. Iv. Nep. Legat, c. kr. profesor gl. 5. g. dr. Pertot gl. 5. Mons. dr. Iv. Šust 5 gld., g. J. J. narodni učitelj 5 gold., g. Živic inženir 2 gl., Mons. P. Flego 2 gl., g. Jos. Abram stud. jur. 2 gl. — Iskrena zahvala blagodušnim rodoljubom. Vivant sequentes. Iz Dekan nam pišejo: Čital sem v časopisu „II Mattino" dopis iz naše vasi od 21. junija t. 1. podpisan „un elettore slavo". Odmah sem spoznal, da ta dopisnik ni bil „un elettore slavo" ampak jeden „non elettore e non slavo", kar se je natančnejšo zaznalo po dekanskih volilnih možeh v Kopru 25. m. m. nepovoljno šjor Monfredu. Spomenuti dopis nas jo istinito vznemiril ter bali smo se, da ne bi naši bratje Slovenci v Koperščini jeli cepiti svojih glasov za razne kandidate. Mi nemamo ničesar proti č. g. Gri-žonu in Franci ker znano je, da oni dopis ni bil po njihovej volji, temveč pa proti izmišljotini g. Monfreda, kojemu je blaginja kmeta toliko na srcu kolikor gospodi, katera bi rada slovenskega kmeta v žlici vode vtopila ter ga zarobila. G. Monfreda ni nikakor vreden zaupanja Slovencev, koje on črti ter mu zanje pičiee ni mari. Temu gospodu lehko v obraz povemo, da bode naš poslanec Flego vporabil vse mogoče, da zagovarja prave slovenske potrebe; dobro pa nam je znano, da ni Flegov prednik, če prav je v zboru govoril benečanski ter bil z Italijani jed-nega mišljenja, pri vsem tem ničesar opravil niti pridobil. Pokojnega je Rog pomiloval a Monfredu Bog daj pamet, drugačno hočejo ga Slovenci naučiti s kruhom. Pravi Volilec. Iz Brd. Ker so gg. veleposestniki slovenske skupine pri volitvah deželnih poslancev v Gorici dne 5. t. m. naše kandidate z velikimi večinami izvolili, izreka se jim iskrena hvala! v/ „Slovenski jez". Mestna delegacija dala si je te dni po svojih organih „Piccolo" in dičnej družbi novo spričevalo ubožnosti. Ta „glasila" bo namreč prinesla vest, da je delegacija vrnila nek rekurs zaradi nagrobnega napisa na Dolenčevem spomeniku nerešen, ker ne razumi jezika, v katerem je sestavljen. Žalostno dovolj da mestna delegacija ne zna niti deželnih jezikov ter si mora samo z italijanščino pomagati. Ako bi to zabila, morala bi najbrže lajati ter bi bila še bolj interesantna nego je sedaj. Vsi italjanski listi prinašajo ono škandalozno vest, samo odbor, ki je reku-riral o tem odloku ničesa no ve. Tako vesti so žaljive za ves slovenski narod, mi opozarjamo slovenske državne poslance na nje, da proti takim žalitvam na kompetentnom mestu protestujejo. Opozarjamo pa tudi slavno deželno vlado na odlok notranjega ministerstva izza 20. januvarja 1889, št. 449, s katerim priznava to oblastvo slovenščino deželnim jezikom j v Trstu. Tako spoštuje torej mestna delegacija ministersko odloke ! Nadejamo se, da Bi vlada veuder ne bode dala tako brezsramno biti v obraz ter da bode postopala tako, da si pribori uglod pred zagrizenimi „neodrešenci". 0 cesarici Charlotti, udovi ranjcega Maksimiljana mehikanskega cesarja se poroča, da jej je duševno stanje zmirom enako slabo. Cesarica jo sedaj 49letna a kaže 60 let; prebiva na samotnej grajščini Bouchont v Belgiji ter najrajši svira na glasovir. Družbo jej delati največ belgijska kraljica in princesinja Klementina, Svojega brata, belgijskega kralja Leopolda II. niti no pozna radi čosar jo moral zadnji prenehati od obiskov. Zdravniki sploh trdd, . da je duševno stanjo nesrečno cesarice čeloma nezdravljivo. Ista visoka gospa je bila kaj priljubljena tudi med našimi okoličani ko jo prebivala v krasnem svojem gradu Miramare poleg svojega visocega soproga, nepozabljivega cesarja Maksa, blagega dobrotnika tržaških okoličanov in Trsta v obče. „Svoji k svojim", vesela igra v enem ' dejanji, katero jo spisal g. dr. J. Vošnjak za Vodnikovo slavnost, izšla je v 1 tisku in prodaja se po vseh knjigarnah ' po 30 kr. izvod. Ker je igra (pisana v : pravem narodnem duhu in tudi dovršena v obliki, bodo gotovo našla mnogo citate!jev. Posebno še nanjo opozarjamo one čitalnice, katere tudi dramatiko goje, ker igra 1 ne zahteva nobenih posebnih dekoracij in so lahko igra tudi brez Vodnikovo apoteoze, katera je dodana bila le za Vodnikovo slavnost. Za pouk v obrtnih šolah jo naučno ministerstvo naročilo gospodu Antonu F u n t k u (znanemu pesniku slovenskemu,)) da sestavi slovensko-nemško slovnico in berilo /.a obrtne sole se slovenskim učnim jezikom. „Uč. Tov." Knjižici za šolarske kjižnice. Tukajšnje (t. j. Kranjske) slavne c. kr. okrajne šolske oblasti priporočajo II u b a d o v o „Rudolf llabsb urski" in L e b a-nove „Iskrice". — Sumo po sebi se razume, da si bodo ti lepi knjižici omislile vse knjižnice za učence. „U6. Tov." Strašna nesreča. Ponedeljek popoludne je igral 6 letni deček Severin Ni-količ z druzinii otroci na trgu stare mitnice. Nek drug otroČaj ga tako močno suni, da dečku teleline na tla uprav tedaj, ko je ondot drdral voz tramwaya. Kočijaž ni mogel konj tako hitro ustaviti in ubogi otrok bil je povožen in strašno razmesarjen. Prenesli so ga v bolnico ali kmalu je izdihnol. Iz samega strahu padel je kočijaž v nesvest. Listnica upravnistva, 81. Gosp. Zadruga v M. plačano do 1. novembra t. I. — (losp. J. T, v Galiriji prejeli 2 gld. plačano do 1 septembra t. 1 — gosp, A. K Hicnianje; plačano je bilo do 30. jun. t. 1 Rojaki i! Naši nasprotniki smatrajo nas tržaške Slovence za tujce, nočejo nas priznavati pravim domačinom. Mi moramo pa našim nasprotnikom sami pokazati, da smo istinito tu doma, da se zavedamo svoje narodnosti! Da pa v tem smislu delujemo, tekmovati moramo vsaj v poglavitnejših rečeh, i drugimi tukajšnjimi narodnostmi. Vsakemu so menda znani tukajšnji ital. veslarski klubi in dotične regate! Celo Nemci imajo uže enake veslarske klube v Trstu, in kakor se je v zadnjih letih pokazulo, vdobili so pri morskih dirkah uprav Nemci prva darila. — Mnogo Tržaških Slovencev bilo je uže pred let meneuja, da bi se napravil i od nase ■trani „vesiarski klub", — pristojalo bi ae to v prvej vrsti „Tržaškemu Sokolu". A to ni tuko lehko kakor kdo misli; predno se udje dotičnega kluba dobro v veslauju izurijo, treba mnogo časa! Tudi mnogo narodnjakov iz okolice je gojilo uže davno misel, da bi se napravil od nase strani enak veslarski klub; če tujci tu enake klubove ustanavljajo — bilo bi sramotno za nas, ako bi v tem zaostali! — Zadnja „regata" tržaških in istrskih veslarskih klubov se je vršila v Barkov-Ijah; mnogo naših rodoljubov je tedaj žalostno gledalo, da ni bilo od našo strani nikake vdeležbe. — In vendar imamo v Barkovljah krepke mladeniče — junake, kateri se zmirom pečajo z mornarstvom in kateri so bili tudi podčastniki pri našej slavnej c. kr. mornarici. Pomislivsi vse to, posebno pa videč krepke in zdrave naše mladeniče — nasproti šibkim udom tržaških ital. klubov — navdušila je našo rodoljube ideja, da bi bil vendar čas, da se i od naše strani ustanovi enak klub. Domače pevsko družtvo „Adrija" poprijelo Be je te ideje. V nedeljo 80. junija je bilo posvetovanje o tej zadevi med odborom in družtveniki „Adrije" in vspre-jel se je jednoglasno in z navdušenostjo predlog, da se izvoli iz med družtva odsek kateri bi imel nalogo ustanoviti „veslarski klub". Vrlim Barkovljanom ni se treba vaditi v veslanju — trebalo bi lo nekaterih vaj, da se privadijo narodnemu velju in drugem kretanju. Misel je brez dvojbe izvrstna, ali mlado družtvo „Adrija" nema denarnih moči. da bi moglo to idejo izvesti; potre! uje se v ta namen uže nekaj stotin goldinarjev! — Podpisani odsek obrača se turaj do p. n. slov. občinstva, do naših rodoljubov, da mu v tej zadevi pomorejo. I drugi Slovanski rodoljubi naše avstro-ogerske države bi se morali spomniti o tej priliki „stražarov Adrije!" -- Pokažimo, da smo tu „ob Adriji" istinito doma, da smo tudi mi sposobni v tem nziru tekuiovati z drugimi narodi! Darove (zneske v novcih) sprejema podpisani odsek. V Barkovljah dne 1. julija 1889. Veslarski odsek pevskega družtva „Adrija" v Barkovljah. Izkaz 0 dohodkih in troških „dijaške kuhinje* za leto 1888/9. Poprečno dobivalo je v ponedeljkali in četrtkih opoldansko brano 17 dijakov tukajšno «. k. gimnazije. Dva sta hodila na obed vsak dan. Štirje dijaki dobili so podporo tudi za šolnino. „Dijaški kuhin ji darovali so p, n. gospodje : Dohodki: Boraenda Ivan.......... gl. 8.— Orne Fran............ „ 5. - Dragovina Karo!......... „ 30. - Fabris Karol........... „ 12.- Flego Peter ........... „ 2.- G. A. Iz R ........... „ i._ Dr. Glaser Karol......... „ 9.— Dr. Glavina Ivan......... „ 10.— Gross Henrik........... „ 1 - Huth Karol............ „ 2.- J, K............... 1,- Jesenko Ivan........... „ 18.— Kalister Fran........... „ 40.— Koželj Anton........... „ 2. - Kratzig Bruno.......... „ 1,— Legat Ivan............ „ lfl.— Macher Ivan........... „ 4, Man koč Ivan........... „ 10.— Dr. Pertot Simon......... „ 14.— Pokorn Ignacij..............„ 3. - Slavec Ivan............ „ 6.— Strava Josip ........... „ 2. - Sabee Ivan............ „ 20,— Dr. Segula Jakob......• . . „ 5.— Dr. Šust Ivan........... „ 20.- Truden Mihci........... „ 18.— IJzman Fran ........... „ 20.— Varto Julij ............ „ 9.— Viličič Hinko................„ 9,— Zbona Andrej .......... „ 7,— gl. Obresti založenega kapitala , . . . gl. 8.18 Ostanek leta 1887 8 ........gl. 9tt.K2 Skupaj .... g! 409.80 Troski: Za obode ineseea oktobra.....gl. 45.76 „ „ „ „ novembra . . „ 28.00 „ „ „ „ decembra . . „ 28.80 n » H « januvari ja . . „ 40.48 „ „ „ „ februvarija . „ 28.38 » n « „ marca ... „ 28.62 * „ » * aprila ... „ 28.1« n » » * maja .... „ 31.02 « « n n ,i""ij»i ... » 21.25 « » , * „ julija .... „ 3.08 | Štirim dijakom podpora za šolnino . „ 34.00 j , Skuonj.....gl. 3Iti. 15 Co odbijemo od skupnih dohodkov . gl. 409 80 , troske............... gl. 316.15 j ostane v blagajni koncem šolskega leta '1888 9 ...............gl. 513.65 1 in hranilnična knjižica s......gl, 100 Vsem p. n. blagim dobrotnikov se v imenu oskrbujočoga odbora in v imenu podpiranih dijakov presrčuo zahvaljuje blagu nik tor se priporoča v nadaljno podporo. Istotako izreka toplo zahvalo slavnemu odboru Slovanske Čitalnice ki je brezplačno prepuščal prostor za „dijaško kuhinjo*, i Ivan Nep. Legat blagajnik. Zalivala. Podpisanemu odboru jo preprijetna dolžnost tem potom izreči svojo najtop-| lejšo zahvalo gospodičnam pevkam, gospodom pevcem, slavnemu dramatičnemu odseku „Tržaškega Sokola", kakor tudi vsem gospem, gospodičnam in gospodom ki so kakorkoli pripomogli k dobremu moralnemu in materijalnomu uspehu nase veselice. Bog plati vsem, ohranite nam še vedno svojo naklonjenost, saj gre za na^o najsvetejšo stvar! V Trstu, 7. julija 1889. Odbor za veselico v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Poslano. *) Po dopisnici tiskanoj u štovanom listu „Edinost" u br. 51 t. g. do/najem, da je onaj dopis, što je bio tiskan u „Mattinu" od 21. junija t. 1. br. 1344. po nekom velezaslužnom „Ivanu Monfreda" tajniku u Dekanih pisan, koji govori koli u rečenom dopisu toli u spomenutoj dopisnici o mojoj tvrdoglavosti koju da pokazali prošlog leta u saboru u Poreču. Bio ja tvrdoglav ili no, to mogu uvjeriti spomenutog gospodina, da ću koliko mi budu sile dopuščale na tom raditi, da umanjim potrebe našega tužnoga i siromašnega kmeta, od kojega sam potekao, bez da bi mi on naputke davao. Bilo g. Monfredi i njegovim istomišljenikom pravo i! ne, mogu biti uvjereni, da će sinuti sunce i pred naša vrata. Fr. Flego. •) Za utvari pod Mn n»nlovom jm uredništvo toiiko o.lg.ivorno, kolikor mu postava ▼*Uv». Dunajska borsa 9. julija. Enotni drž. dolg v bankovcih--gld. 83 80 „ v srebru —--„ 84 "0 Zlata renta— —----- — m 109 80 5% avstrijska renta--—--„ 99.80 Delnice narodne banke--— — „ 906, — Kreditne delnice — —----„ 301 50 London 10 lir sterlin--—--« 119 10 Francoski napnleondori — - — — „ 9 46'/ C. kr cekini-------„ 5.64 Nemške marke ---— — — — ,28 32'/s Iščejo se tri sobe za tri mlade gospode ako mogoče vse tr1 pri eni slovenski družini. Ponudbo prejema upravništvo našega lista. Edina, velikanska zaloga papirja za tapetarje in velika zaloga ŠPANJSKIH STEN i 29-104 pri G. BERTIN-U Via Caterina št. 2. Na zahtevanje cenike zastonj in franko. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 ioč. do vsacega zneska vsak d:in v t»dnu raznu orožnikov, in ro O'iU—12 urn opoludne. Ob i-m1 I hIi pii o l 10-12 ure dop. Obr. sti na knjižio«.......... Plačujt v vik >b«n nd 9—12. nreopolndna. Xn<-mvh do 10» 1?UI. pri-c j, zneske preko 100 do 1000 «ld m ra se od-|i<-veJmi 3 dni, zn ske preko luOO gld. On f» dnij pr^j Eskcmptuja menji--e domiciliran« u tržaš- kuni trgn po . ... . . 3'/t0* Pssojuja na .iržiivne papirje avstro-ogroka d • 1UO0 gld. po . .......5°/o višji /.nraito ud lOUU do lUOOO gld. v »i-kodem računu po......4V»°/» Več e svote po doeovoru. Daje d-T.nr pr.iti vkujlŽenju na posestva v Trum. Obn-sti po dogovoru. TKST, 1. aprila 1889 13 -24 Tiskarna DoIcnc v Trstu izdeluje vsakovrstna tipografična dela, kakor: priporočnicc, račune, okrožnico, vizitnice, poročilne objave, vabila, programe, izkaze,oglase, pravila,ustop-nice, zaključne račune (bilance), ro-čiščnike. cenike, polnomoči,jestvenike, carinska pisma, naznanila, izpovedne listke itd., — vse ukusno iti po ceni. Tiskarna prodaja nastopne slovenske knjige, kakor: „Kmetijsko berilo" po 40 nč., trdo vezano 60 nč.; „Sodni obrazci" po 20 nč.; rViljem Teli" po 40 nč.; „Ljudmila" po 20 nč.; „Filip" po 20 nč.; „Antigona" po 20 nč.; „Trst in okolica" po 30 nč.; „Pjesma o zvonu" po 20 nč.; „Istra" po 20 nč. Postava o „črnej vojski po 5 nč. Ima v zalogi vse potrebne tiskovine in knjige za župne urade. Biunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica In reaorvi druitva dne 31. decembra 1883 Glavnica družtv.i gld. H,8o0.000 — Keservni fond ot- doDiSkov • 536.632 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na življenje 150.000' — Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov lfil.500 — Premima reserva vseh oddelkov » 7, • razširjenimi slovenskimi listi. V 1 1888. prinesel je KMETOVALEC naJi* K straneh veliko oblike 80 večih in 105 manjših gospodarskih in s»ceir pol.j a i-35 snlošiio zanimivih odgovorov na gospodarska vprašanja, katera ho stav i ' ^ Izdajatelj iu odgovorni urednik Julij Mikota. riskarua Dolenc v Trstu.