Poštnina plačana v gotovini
Cena 25.— lir
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S, Anastasio 1-c - teli'2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št, 18. CENA: posamezna številka. L 25. — Naročnina: mesečno'L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223,' Gorica štev. 9-18127
Leto V. - Štev. 31
Trst - Gorica 3. avgusta 1951
Izhaja vsak petek
Ljudje z dobrim tekom
Ce bi bil uvodničar lista »Gior-nale dl Triesie« predsednik italijanske vlade, če bi bil on predsednik angleške vlade, bi, kot vidimo, postopal tako, kakor opisuje v svojem listu. »Giornale di Trieste« dne
25.	in 26. p. m. Kot predsednik italijanske vlade bi izvojeval predajo Trsta Kn kot predsednik angleške vlade bi to predajo omogočil in tako bi mogel postati senator italijanske republike.
Toda, da bi ugodila želji omenjenega uvodničarja, bi De Gasperi in Attlee to iz pojmljivih razlogov morala izvršiti še pred oktobrskimi volitvami. Kot pa vse izgleda, »apparentamento at the pistol’s point« ne gre v klasje, čeprav zaradi tega italijanski večini preti nevarnost, da pade izpod 60 in ce-
lo	izpod 50 odstotkov pri skorajšnjih volitvah na področju A.
Na področju B je mislil že Enzo Grazzini in po njegovem primeru se ravnajo italijanski socialisti, ki so zahtevali plebiscit seveda samo za področje B, ker bi onih 48.000 Italijanov, kakor jih izkazuje statistika iz leta 1910, dalo baje dvakrat toliko glasov Italiji, kot bi jih imeli Slovenci in Hrvati, katerih je ista statistika naštela le 18.000.
O	tem, da bi se pod italijansko u-pravo, kakor si jo zamišlja uvodničar, za Slovence uveljavljala manjšinska pravica, o tem seveda niti govora! Po njegovem so Slovenci »infojbatorji«, kot da požig Narodnega doma ni bil povzročitelj, ampak le posledica znamenitih »fojb«.
Do kakšne mere nekateri italijanski duhovniki pozabljajo v svojem nacionalnem besnenju na svoj položaj, je razvidno iz pridige, v kateri je neki duhovnik tolmačil lep evangelij o Jezusu, ki je jokal nad Jeruzalemom. Ta duhovnik, miter Jesus«, je primerjal žalostni položaj Jeruzalema s položajem Trsta, odtrganega od materine zemlje...
Vsi ti izgredi naših narodnih nasprotnikov — pa bili oni na cerkvenih ali posvetnih položajih • — dokazujejo le, da niso sposobni o-tresti se one tope mržnje, ki jo goje do nas Slovanov. Oni najbolje kažejo, kakšen pekel iztrebljevanja bi nam v teh krajih priredili v trenutku, ko njihov bes ne bi imel, več umerjevalca v prisotnosti An-gloameričanov.
Ali ko se že ob očitnem negodovanju lista »Messaggero Veneto«, ki iz strahu pred volitvami noče opustiti »čvrstega temelja izjave od 20. marca 1948«, toliko govori o plebiscitu, bi res ne bilo neprimerno, spustiti se v presojo bistva, plebiscita. Pri njem bi brez razlike državljanstva morali sodelovati vsi oni, ki so v Trstu rojeni ali pa v njem nastanjeni vsaj od leta 1940
To bi pa pomenilo vključitev precejšnjega števila Slovencev in Hrvatov ter izključitev priličnega števila istrskih beguncev. Tudi bi se glasovalo po občinah in svet bi te daj mogel videti, kateri deli tržaškega področja žele ozemeljsko priključitev k Italiji, kateri pa so za spoštovanje mirovne pogodbe. Tudi ne drži, da bi se Trst ne mogel odcepiti od drugih občin neposrednega zaledja, saj so Italijani sami napravili precedens take odcepitve mesta od zaledja v primerih Reke in	Zadra.	Vse to	pa	šele tedaj, če
bi	v Trstu	res dobili	ono tako žolčno	eskomptirano	večino. Ali kakor
se	vidi iz	strahu,	ki	jih obdaja za-
radi bližajočih se volitev, tudi ta večina ni tako gotova! Ce bi jo pa dobili, nas članek, ki je preteklo nedeljo izšel v milanskem »Corrie re della Sera«, poučuje, da bi se tedaj sprožilo vprašanje Istre, Reke in tako dalje... Saj nikdar in nikakor niso zadovoljni... »Vappetito viene mangiando!«
A. D.
ZAAAJ HOČEMO POD ITALIJO
'Za svobodo in narodno enakopravnost, proti iredentizmu, revščini in birokratizmu
Uradna Italija 'je vrgla vse, kar je imela, ma tehtnico v borbi za Trst. Od časopisne propagande in slavnosti do organiziranih masovnih izletov v Trst, od parlamentarnih resolucij tja do diplomatskega pritiska v Parizu, Londonu, Wa-shington-u. Se nikoli se ni Italija taiko dinamiko pognala v boj za Trst kot prav v zadnjem mesecu.
iPri taki borbi za Trst je nujno potrebno, da vsak Slovenec, Hrvat in iSrto na Svobodnem tržaškem o-zernlju desetkrat premisli in preudari, kaj ga čaka, če bi prišla zopet Italija v Trst.
Tržaški iredentisti, ki drže v rokah občino, consko predsedstvo, trgovsko obrtno zbornico in vse javne krajevne urade, že danes vpijejo, da se dela Italijanom krivica, če bi se preklicali fašistični zakoni, ki prepovedujejo slovenski jezik po vseh uradih in na sodniji celo pod kaznijo; da se dela njim krivica, če bi bil sprejet kak Slovenec v državno ali občinsko službo. In kako bi šele bilo pod Italijo?
Italija je siromašna država. Ni v stanu, preživljati svojega prebivalstva. iSto in sto tisoč Italijanov mora vsako leto po svetu s trebuhom za kruhom. Ali se spominjate, kako so morali tržaški delavci pod 25-letno laško okupacijo Primorske, od 1. 1919 do 1. 1923, iskati dela ir, kruha v Jugoslaviji, v Belgiji, v Franciji in v Ameriki? V Trstu pa so se nastavljali južmjaki, ker je bilo pri vsej mizeriji življenje za njih v Trstu še vedno Eldorado nasproti životare-nju tam doli južno od Rima. Ali se spominjate, kako je Italija vpeljala v naše kraje s svojim srednjeveškim davčnim sistemom o 'zakupu davkov in s »karto bolato« najbujši davčni pritisk, ki ga prej naš človek ni po-iznal. Ali se spominjate, kako je Italija vpeljala sem ogromno število uradništva in birokratizem, ki je podvojil ali potrojil z nepotrebnim delom osebje po uradih, stroške in sitnosti prebivalstva. Z velikim številom slabo plačenega u-radništva je prišla v naše kraje tudi korupcija,
Z Italijo je prišlo sem tudi nezaupanje do sočloveka. V Italiji je veljal vsak človek za falota in ne-poštenjaka, dokler ni dokazal svoje poštenosti, medtem ko velja v srednji Evropi človek za poštenjaka, dokler se mu .ne dokaže nasprotno. Zato ona formalističnost pri vseh uradih, vseh oblastvih. spojena z ogromnimi stroški, ker
brez notarskega potrdila ali notoričnega akta ne prideš nikamor.
Davki so bili krivično razdeljeni. Revež je bil razmerno teže obremenjen kot bogataš. Ves davčni sistem je bil tak, da je bil poštenja^ in mali človek prijet za vrat, pre-friganec pa je užival in se v pest smejal.
Da, birokracija in nori formalizem, krivični davčni sistem, korupcijo, vsemoč policije in karaDiner-jev, mizerijo in brezposelnost je, prinesla Italija na Primorsko tej načrt za iztrebljenje Slovencev in Hrvatov.
Dosti tega je še ostalo, ker je, STO upravljano še vedno po italijanskih zakonih in laških .uradnikih. Ali vendar se čuti v Trstu že sedaj drugo ozračje, nov duh, večja svoboda in odpravljena je tudi vojaška služba v italijanski vojski.
In kdo, povejte, kdo od Slovencev in Jugoslovanov, ki na tem STO-ju živijo, bi hotel zopet pod Italijo?
Mi ljubimo svobodo, hočemo mirnega sožitja s sosedi italijanske narodnosti, hočemo enakopravnost, spoštovanje človeka kot človeka, dokler je tega spoštovanja vreden. Nočemo pa narodnostnega zapostav-
ljanja in celo preganjanja v polovici XX. stoletja v srcu Evrope!
Le poglejte, kako Italija, celo današnja demokratična Italija, postopa z beneškimi Slovenci, in kako •postopa z Nemci na Južnem Tirolskem. Zakoni se dostikrat ne spoštujejo tam, onstran Stivana, uradniki jih zavijajo in po svoje tolmačijo. Dovolj gorja, dovolj Lipar-skih otokov, Tremitov, Isernije in konfinacij sploh; in dovolj specialnih vojaških kompanij in streljanj v hrbet! Hočemo svobodno dihati in živeti, kot se spodobi človeku Srednje Evrope, ne pa kot žive napol divja plemena po tropičnih kolonijah.
Ali hočemo zopet dovoliti, da se našim ljudem odreka delo in kruh samo zato, ker so Slovenci ali Hrvati, da se jih pošilja z dela, ker med seboj slovensko govore, da se slovanskim hčeram in sinovom odrekajo službe, zato ker so slovenskega rodu? Italija je Italija, bila fašistična ali nefašistična, demokratična ali totalitarna, ostala je vedno malenkostna. Ona je pokazala v zadnjih 75 letih, da ni sposobna vladata nad tujimi narodnimi manjšinami. Kjer koli je bila, na
Primorskem, v Južnem Tirolu, na Dodekanezu in v Airiki, povsod se je osovražiia. In zakaj bi se ona zopet vrnila prav v Trst, na naj-Dolj občutljivo točko Evrope, kjer ni prej nikoli bila do 19t9. leta? 25 let italijanske vladavine je Trst bridko občutil in z orožjem se je je otresel! Zakaj ponavljati zgodovinske napake?
Za ogromno maso italijanskega ■naroda tržaški problem sploh ne obstoja. .So samo italijanski iredentisti in imperialisti, ki sanjajo in vpijejo o Trstu, o Reki, o Pulju, o Dalmaciji, potem ko so 1. 1947 sami Pulj izpraznile in se umakni-
li.	Tedaj se je Italija odrekla Pulju in Istri in sploh ni več računala na te kraje. Sele po 20. marcu 1948 je italijanski iredentizem zopet o-živel.
Med Slovenci in Hrvati na Svobodnem tržaškem ozemlju ni človeka, ki bi še hotel pod Italijo, deželo birokratizma, fiskalizma in »kart bolat«, ki bi rad šel služit v. italijansko vojsko ter se zopet klanjal karabine-rjem in policijskim a-gentom.
In kaj iz tega sledi? Odgovor prihodnjič.
G£ner&i 3ohn L. Ehlfelew 1ib nadomestil sen. Hlancharda
Vrhovni poveljnik ameriških čet na Svobodnem tržaškem ozemlji) generalni major E. B. Sebree, je določil za namestnika poveljujočega generala TRUST-a in na mesto glavnega ravnatelja za civilne zadeve p~i Zavezniški vojaški upravi na angloameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja brigad-nega generala Johna L. Whitelawa.
General Whitelaw bo nastopil svoje novo uradno mesto namestnika poveljujočega generala TRUST-a in glavnega ravnatelja za civilne zadeve pri ZVU ob odhodu generala Blancharda, to je 8. avgusta.
Ali bo res kaj zaleglo?
Po dolgem času je moskovska „Pravda“ prvič objavila nekaj resnice
Moskovska »Pravda« se je dne 1. avgusta odzvala nedavnemu pozivu angleškega zunanjega ministra Morrisona in je objavila njegove izjave, ki štejejo skupno 1500 .besed. Hkrati pa objavlja odgovor na Morrisonove izjave in ta odgovor je skoro še enkrat daljši, šteje namreč kar 2500 besed. Tako bodo imeli sovjetski državljani prvič možnost, da čitajo v svojem vodilnem časopisu nepotvorjene izjave demokratičnega politika, ki jim razlaga bistvo svobodoljubnih državnih u-strojev.
Edinstveni dogodek ima svoj izvor v Morrisonovi izjavi, ki jo je podal angleški zunanji minister pred kratkim, ko je dejal, da bi rad enkrat videl svoje izjave ponatisnjene v sovjetskem tisku. Ob tej priliki je očital sovjetskim časopisom, da prinašajo samo izjave sovjetskih voditeljev, ne povedo pa kaj govore predstavniki drugih držav. Ker smo v obdobju nove komunistične »mirovne ofenzive«, so se Sovjeti navidezno začutili pri-
Nova italijanska vlada
Nemci v Italiji zahtevalo spoStovanje narodnostnih pravic
Dunajski list »Die Presse« poroča, da je nemška Ljudska stranka na Južnem Tirolskem sprožila vpra-, šanje narodnostnih pravic nemšikr manjšine v Italiji. Vodstvo stranke je že zahtevalo od italijanske vlade spoštovanje nemškega jezika v krajih, kjer živi nemška manjšina. Ljudska stranka se pri tem.sklicuje ne določbe i talijanske mirovne pogodbe, M jih Italijanska vlada ne spoštuje in celo namenoma krši!	I	“
De Gasperi je sestavil svojo sedmo vlado. Ne sicer več v znamenju široke demokratske koncentracije po .receptu z dne 18. aprila 1948, saj mu tak poskus ni uspel niti z njegovo prejšnjo, šesto vlado!
Liberalci so odpovedali sodelovanje že v prejšnji De Gasperijevi vladi. Zavedli so se, da jim brezpogojno sodelovanje s klerikalizmom samo škoduje, zato so se pravočasno umaknila v varnejše zavetje demokratske opozicije, od koder so reorganizirali svoje preveč razredčene vrste. Uspeh ni izostal! Zadnje upravne volitve so nam pokazale, da se je italijanska 'liberalna stranka precej okrepila. Prav zaradi tega je stranka odklonila De Gasperijevo vabilo, da bi mu pomagala pri poskusu ustanovitve močne sredinske vladne koalicije, ki bi mogla dalj časa kljubovati ne eni strani sooialkomunis.tom, na drugi strani pa monarhofašistom. Liberalci namreč računajo, da bodo sposobni prevzeti po zlomu sedanjega klerikalnega režima važnejšo vlogo v italijanski politiki, kot bi jim jo, prisodil De Gasperi.
Prav iste račune kot liberalci so naredili socialdemokrat je! Zato je Saragat v njihovem imenu prav tako odklonil vstop v De Gasperijevo vlado.
Za De Gasperija so se pa odločili republikanci. To je bila zanje verjetno zadnja prilika, da so se mogli vriniti na vidnejša vladna mesta! Pri zadnjih volitvah so doživeli republikanci hud poraz, iz katerega se verjetno ne bodo več dvignili na pomembnost, ki so jo uživali takoj po koncu vojne.
Prerivanja pri sestavljanju nove vlade so se torej omejila v glavnem na. same demokristjane: .med levo usmerjenimi dosseltijevci in liberalnejšimi okoli gospodarstvenika tPelle. Sredinci z. De Gasperi jem, Gonello in Piccicraijero so le bolj ali manj uspešno posredpvali.
Spor se je sukal okoli vladne gospodarske politike. Močna so bila nasprotovanja do Pellove valutne politike, ki je morda le premalo računala s tem, da je italijansko gospodarstvo samo del zahodne skupnosti. Dossettijevci so pa ra-izen tega zahtevali večje vladno razumevanje za sodobna socialna vprašanja. .Pella ni bil poražen, vendar je De Gasperiju uspelo, da s salomonsko sodbo zadovolji i ene
i	druge. Sprejel je socialne zahteve dosseltijevcev, iPeUo imenoval za šefa novoustanovljenega proračunskega ministrstva, kamen -spodtike. to se pravi zakladno ministrstvo, pa je ukinil. Pri tem je De Gasperi poudaril, da ni v ničemer prizadeta prejšnja Pellova politika, ki je stremela po čim uspešnejši obrambi italijanske lire.
Novost, in ne majhna, je tudi v tem, da je De Gasperi prevzel tudi vodstvo italijanske zunanje politike. Stari prevejani diplomat Sforza je v novi vladi samo minister brez listnice.
Zadnja italijanska vladna kriza je bila .torej v glavnem kriza italijanske demokristjanske stranke, ki se je vidno pokazala ob priliki, lanskega strankinega kongresa v Benetkah. Vprašanje je danes samo v tem, v koliko je De Gasperiju uspelo, da prepreči nadaljnje, nevarno krhanje svoje nekoč zares masovne stranke!
.zadete in izjavili so, da bodo objavili intervju z Morrisonom, pa naj poreče, kar hoče. Stavili so le en pogoj: intervju morajo v celot} objaviti tudi angleški listi.
Kot zunanji minister demokratične države je seveda Morrison izjavil, da osebno teh pogojev ne more sprejeti. Britanski tisk je svoboden in vlada mu ne more ukazati, kaj naj objavi in kaj ne. Toda dva vodilna britanska dnevnika sta prostovoljno sprejela obvezo, d^ bosta v celoti objavila Morrisonov intervju in tudi odgovor »Pravde«. Sovjeti so se s tem zadovoljili in stvar je bila urejena.
'Sovjetski državljani so torej verjetno .z nemajhnim začudenjem pogledali vsebino svojega vodilnega dnevnika, saj je iz njegovih vrstic neposredno izhajal neki popolnoma nov duh, ki ga dotlej niso poznali. Veliko vprašanje je bilo, alj bodo sovjetski državljani sploh razumeli tak način govora. Morrison se je tega dobro zavedal in njegove izjave so prikrojene tako, kakor bi razlagal pojem in vsebino svobode ljudem, ki tega sploh ne poznajo. Povedal jim je, kako oddaja londonska radijska postaja vsak dan ■trikrat po 15 minut v ruskem jeziku ter se čudi, zakaj sovjetske oblasti te oddaje motijo, ko vendar Britanci prav nič ne motijo podobnih sovjetskih oddaj. Razlagal jim je, kako so britanski državljani zaščiteni pred samovoljnimi posegi policije, in izrazil je željo.
da bi isto varnost uživali tudi sovjetski državljani. Omenil je, kaj je to svoboda združenja, svobodna izbira vlade, kako lahko govore v londonskem Hyde Parku tudi komunistični govorniki. Poudaril je miroljubnost britanskega naroda, ki ga je samo nerazumevanje sovjetskih oblastnikov prisililo do tega, da se je pričel ponovno oboro-ževati, toda ne zato, da bi koga napadel, temveč zato, da si ohrani 'lastno svobodo, Razložil jim je razočaranje, ki ga je Zahod doživel nad sovjetsko vlado in njenim ravnanjem.
Morrisonova izvajanja so zelo jasna. Tako je neposredno vprašal: »Vaši voditelji nam .zatrjujejo, da je možno sožitje komunističnih ip nekomunističnih držav v svetu. Zakaj je torej potrebno, da vodi vaša vlada tako politiko in da ustanavlja take organizacije, s katerimi ima edino namen, da povzroča nemire in svetovno napetost?« Obtožil je sovjetsko vlado, da po svetovni vojni ni demobilizirala svojih vojnih sil in je s tem povzročila neravnovesje, ki ogroža svetovni mir.
Nedvomno bo zanimivo zasledovati, kakšni bodo rezultati te prve svobodne besede, ki je neovirano prodrla železno zaveso. Kako se 'Sovjeti boje resnice, je razvidno že iz spremnega pojasnilnega odgovora »Pravde«, ki po svoji dolžini akoro dvakratno presega Morrisonovo izavo.
De Gaspenijeva izjava o Trstu
Šestdeset aktivistov, petnajst tisoč delavcev, nobenega podpisa
Šestdeset aktivistov se i® trudilo v veliki tovarni »Generalne električne družbe« v Lyunu, da zberejo čim več podpisov za akcijo slovitih »partizanov miru«, ki jo vodi komunistični organ »Daily Wor-ker«.
'Uspeh: niti enega pcjdpisa. čeprnv je v tovarni 18.000 delavcev.
Prejšnji torek je De Gasperi kot ministrski predsednik in kot zunanji minister podal pred parlamentom izjavo nove vlade. Dotaknil se je tudi tržaškega vprašanja. Na kratko rečeno je dejal, da Italija prizna potrebo po prijateljskih odnosih do Jugoslavije, da pa ne želi dopuščati nobenih dvomov, da bo branila svoje nacionalne pravice. 'Zavezniki — je dejal — so prizna-
li	te naše pravice pred in po našem vstopu v Atlantski sporazum. Da bo pa italijanska iskrenost in aktivnost v atlantskem sporazumu povečana, bi se zavezniki morali izogniti vsemu, kar bi lahko zmanjšalo veljavnost njihovih svečanih predlogov, in napraviti bi morali vse napore za njihovo uresničenje., 'Na kraju je dejal, da obstojajo žrtve, kd se ne morejo zahtevati, na drugi strani pa pol it i č no-mor a 1 n e obveze, ki se ne morejo zanikati ali pa 'zmanjšati.
Kdor je pričakoval, da bo De Gasperi v svoji vladni izjavi povedal kaj bistveno novega, se je zmotal. Slej 'ko prej vztraja pri mišljenju, da so jz .znanega tristranskega predloga od 20. marca 1948, ki ga tokrat prvič ni omenil izrecno, za Italijo zrasle pravice, ki so,celo ptočnejše kot njene pogodbene obveze iz mirovne po-gc-dbe. Dvhmiirio zelo, tla bo ta teža držala.
Pustim© ob stopni vprašanje, ko-
liko je najširšim slojem v Italiji danes dejansko do zopetne pripojitve Trsta k Italiji. Saj je vendar splošno znano, da uživajo tržaški Italijani ne le vse mogoče svoboščine, ampak tudi največje prednosti na vseh poljih političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. 'Znano je pa tudi, da živijo mnogo bolje kot Italijani v republiki. Zna. čilno pri tej izjavi pa je, da odkriva De Gasperi v sodelovanju Italije pri paktu, ki ima strogo o-brambni značaj, odkrito priznane italijanske osvajalne namene. Naj presojajo drugi, koliko je s tem služil ideji atlantskega sporazuma! Najmanj se pa naravnost vsiljuje vprašanje, kakšno vrednost more imeti italijanska pripravljenost, da brani svoje meje, če potrebuje za ohranitev svoje obrambne volje i-njekcije v oblaki teritorialnih nagrad.
Ne 'bomo rekli preveč, če ugoto vimo, da se po -tej poti ne bomo približali končni rešitvi .tržaškega vprašanja.. V svobodnem svetu ja po demokratičnih načelih ima ljudstvo polno pravico, da soodJočuje o svoji usodi. Zato opozarjamo našo javnost,nopet z vsem poudarkom: Bodoče občinske volitve bodo mor da v znatni meri soodločevale o naši usodi. Dokažimo »vetu, da tržaško ljudstvo, posebno pa tržaški Slovenci ne priznavamo upravičd' nosti De Gasperija, da govori 6 Trstu kot o pravici itaiijaatke nacije
Prvi rezultati ljudskega Štetja v flelihi Britaniji
Britansko ljudsko štetje z dne 8. aprila letos je bilo prvo po -letu 1871, po katerem so zaznamovali večje število vselitev kakor izselitev. V času od prejšnjega ljudskega štetja se je priselilo v Veliko Britanijo tričetrt milijona ljudi več, kakor se jih je izselilo.
To ljudsko štetje tudi dokazuje, da se je od -leta 1939 povečalo število poljedelskega prebivalstva v primeri z mestnim prebivalstvom. To je zdaj po več kot 100 letih prvič spet prišlo do izraza.
To sta dve največji značilnosti zadnjega ljudskega štetja. Največ so prispevali k višku priseljencev nad izseljenci Poljaki, ki se jih je priselilo po vojni 80.000, pa tudi drugi taji delavci, ki so se priselili po vojni.
Celotno prebivalstvo Velike Britanije (vključno otoke v Rokav-skem prelivu, toda brez severne Irske) znaša petdeset milijonov 368.455. Od teh jih živi 41,147.938 Angliji, 2,596.986 v Walešu, 5,095.969 na Škotskem in 1,369.579
v	severni Irski. To pomeni, da se je število prebivalstva v Veliki Britaniji v zadnjih 90 letih več kot podvojilo.
Letelsiiu ojačenja v Nemčijo
V	Frankfurt so prispela prva a-meriška letala, ki so namenjena o-brambnim silam Zahodne -Evrope.
V prihodnjih dveh tednih bo pri?
spelo vseh 48 letal, ki sestavljaj:# 433. letalsko prevozno skupino. Ta letala bodo pozneje dodelili nekemu drugemu evropskemu področju.
V kratkem se bo v Bremenhavenu izkrcalo 1100 ameriških letalcev.
Marshall o nevarnosti vojne
Pravkar so objavili pričevanje, ik ga je ameriški minister Marshall dal 18. julija pred .kongresnim pododborom, ki razpravlja o nakazilu 60 milijard dolarjev, ki ga je predsednik Truman zahteval za obrambno ministrstvo za finančno leto, ki konča 30. junija 1952.
Marshall je med drugim naglasil, da morajo biti Združene države pred vsem svetom neomajno odločene, da dosežejo -tako močan položaj, da si Kremelj ne bo upal rušiti svetovnega miru. Nadalje je dejal, da so trenutno nekatere stvari, ki odvračajo od vojne, med katerimi je atomska bomba, da bi se pa dalo razpravljati, kako dolgo bo atomska bomba imela tako moč.
Na vprašanje glede verjetnosti izbruha večje vojne, je Marshall odvrnil, da ta verjetnost še vedno obstoja in da se je celo povečala, če jo presojamo .s stališča naraščajoče izgradnje vojaške moči v Sovjetski zvezi in njenih podložniških državah. V zvezi s tem je dejal: »Združene države morajo nadaljevati svoje obrambne napore. Trenutno smo sicer še vedno v slabšem položaju, vendar pa bolj naglo napredujemo kot oni.«
UnivBPza „Fpbb Evpopb"
»W-ashington Post« posveča v eni Zadnjih številk uvodnik ustanovit-
vi	svobodne evropske univerze v begunstvu in med drugim tudi piše:
»Komunističnega napada na zahodno civilizacijo ne bomo mogli zavrniti zgolj z orožjem. Naša borba se mora prenesti tudi na področje duha. Ves svobodni svet bo gotovo z veseljem pozdravil ustanovitev mednarodne univeorze svobodne Evrope v begunstvu.
Vseučiliščmiki narodov, ki žive onkraj železne zavese, bodo imeli sedaj lepo priložnost, da se primerno izobrazijo, si pridohijo poznanje .bogate kulturne tradicije zahodnega sveta in se istočasno pripravijo toa vodstvo, ki ga bodo morali prevzeti v domovini tedaj, ko se bo povrnila svoboda. Tako vseučilišče y begunstvu bo mnogo prispevalo za omago Idej svobode v svetu.«
Stran 2.
Leto V. - Ste v. 3 j
4&IH iwiu iifu:»an
—-
v
Mnogd smo že pisali v zadevi slovenskega šolstva v Italiji in nešteto zahtev, ustnih in pismenih, smo že postavili pristojnim oblast-vom v 'zVezi \i uzakonitvijo naših šol. Vlada in njeni odgovorni kra jevni funkcionarji imajo po stari navadi italijanskih javnih voditeljev vedno dva odgovora v dveh presledkih: kadar so v nevarnosti, kot. je to bilo na primer med zadnjo vojno in do vstopa v veljavo mirovne pogodbe, so obljubljali vse mogoče in objavljali izjavo za izjavo, da bo Italija spoštovala vse pravice narodnih manjšin. Ko je nevarnos,t zopet minula, je pa stopilo v veljavo njihovo staro pravilo: »Passata la fes ta, gabbato lo Santo!« S slovenskimi besedami se to pravi, da kadar je nevarnost mimo, požrejo odgovorni činitelji vse svoje prejšnje obljube in jim ni mar za očitno krivico, ki so jo 'Zagrešili.
Tako je rimska vlada že 11. julija 1945 slovesno izjavila sledeče:
». . . da demokratična preureditev države mora nujno uvesti vrsto posebnih jamstev za državljane, ki govore neitalijanski jezik. Dovoljena in jamčena bo svobodna uporaba jezika ne samo v privatnih, trgovskih odnošajih, na javnih zborovanjih, pri cerkvenih obredih, v tisku, ampak tudi v občevanju s političnimi, upravnimi in sodnij-skimi oblastvi. V krajih, kjer žive v precejšnjih odstotkih ljudje, ki govore neitalijanski jezik, bo jam-čen pouk materinščine v javnih šolah!
Posebr\e potrebe krajev, kjer žive ljudstva različnega jezika in tradicije, bodo jamčene z uvedbo posebnega režima krajevnih avtonomij .. .«
Opirajoč se na to izjavo je videmski prefekt, demokristjan dr. Candolini, v oktobru 1045 dal slovenskemu duhovniku iz Beneške Slovenije, ki je zahteval spoštovanje slovenščine povsod, sledeči odgovor:
»Gospod notranji minister me obvešča o Vaši pritožbi glede uporabe slovenskega jezika. Moje mnenje glede tega je razvidno iz priloženega pisma.
Hočem, da se popolnoma spoštuje pravica do gojenja slovenske narodnosti v okviru življenja italijanske države in v tem smislu bom dal odredbe.
Ce se primeri še kak specifičen neprijeten dogodek, Vas prosim, da mi ga točno javite z navedbo oseh kraja in časa, in jaz bom interveniral.
Obenem mi je drago zagotoviti Vam živo zanimanje s strani državne vlade za svobodo slovenskih ljudstev, vključenih v našo državo, in Vas prosim, da pravilno cenite važnost izjav, ki jih je v preteklem avgustu dal v tej zadevi ministrski svet.
Ne dvomim, da boste tudi Vi: prečastiti, sodelovali, kakor morajo vsi državljani, pri tem, da bi se narodi izven vsakega pretiranega nacionalizma spoštovali in ljubili v duhu svobode, demokracije in človečanskega sodelovanja.«
Clen 15. mirovne pogodbe, ki jo je Italija sprejela, se glasi takole, in je enak iza vse države, ki so vojno sprožile in jo izgubile:
»Italija mora podvzeti vse ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovijo
Še
eno vprašanje gospodu prefektu
Za goriškim je tudi krm inski župan ukazal glasovati .resolucijo za povratek STO-ja pod Italijo. Zato ponovno vprašamo gospoda prefekta dr. Palamaro, če njegova ( krožnica od lani, ki prepoveduje občinskim svetom vsako politično razpravljanje, ne velja tudi za Italijane .in italijanske zadeve! Ali bo gospod prefekt resolucijo krminske-ga župana razveljavil? Ali pa gospod prefekt s svojim molkom potrjuje, kar smo mi že večkrat zabeležili, da je tolla in je njegova okrožnica naperjena proti Slovencem zaradi pravic, ki jih oni terjajo kot avtohtono prebivalstvo na tem ozemlju? Prefektova okrožnica je torej vidno orodje njegovega pritiska na Slovence in zatiranj^ njihovih pravic.
Obvestilo
Didaktični ravnateljstvi šol s slovenskim učnim jezikom za Gorico In Doberdob sporočata učiteljem obeh didaktičnih ravnateljstev, da je: na razglasni deski v ulici Croce štev. 3 postavljena ministrska okrožnica ža vlaganje prošenj za začasna nadzorniška mesta in mesta didaktičnih ravnateljev za šolsko leto 1951-52; katero sl lahko vsak, kogar zanima, ogleda.
vsem osebam, ki pridejo pod njeno oblast, brez razlike na pleme, spol, jezik ali veroizpoved, uživanje človečanskih pravic in temeljnih svoboščin, vštevši izraževanje misli, svobodo tiska in objavljanja, svobodo vere, misli ih združevanja.«
Clen 6. italijanske republiške u-stave pa pravi: »Republika ščiti s posebnimi zakoni jezikovne manjšine.«
Clen 3. italijanske republiške u-stave pravi:	»Republika ščiti s
majo enako socialno dostojnost in so pred zakonom enaki, ne glede na spol, raso, jezik, veroizpoved, politično prepričanje ter osebni in socialni položaj.«
Poleg tega je italijanska vlada 4. novembra 1950 slovesno podpisala v Rimu mednarodni dogovor o vsestranskem spoštovanju človečanskih pravic v vsakem najpodrob-nejšem oziru, v prvi vrsti seveda vse gori navedene primere jezikovnih in drugih pravic. V zvezi s tem moramo zato povedati, da člen 10. italijanske republiške ustave določa sledeče: »Italijanski juridični u-stroj se oblikuje na splošno priznana pravila mednarodnega prava.« Naj omenimo, da tvorijo mednarodni dogovori, kakršnega je rimska vlada podpisala 4. novembra 1950, »splošno priznana pravila mednarodnega prava«.
V zvezi z izjavo, ki jo je rimska vlada izdala meseca julija 1945 in ki jo zgoraj ponatiskujemo, je italijanska ustavodajna skupščina izglasovala s členom 116. republiške ustave avtonomijo s posebnim statutom tudi .za goriško in videmsko pokrajino. Toda s členom 10. prehodnih in končnih določil iste ustave je ista ustavodajna skupščina na intervencijo demokristjana dr. Angela Culota iz Gorice in socialista saragatovca dr. Laganelle, ki je rojen nekje v pokrajini Fog-gia, začasno odložila dejansko uveljavitev v naših krajih avtonomije s posebnim statutom, kakršnega i-majo Nemci v Poadižju in Francozi v dolini Aosta. Vendar določa ta 10. člen prehodnih in končnih določil ustave, da »ostane kljub temu v veljavi zaščita jezikovnih manjšin po določilu člena 6, ustave«, ki ga zgoraj navajamo.
Do tu izjave vlade in njenih funkcionarjev, mednarodni dogovo: ri in določila ustave, ki 'hkrati vsi skupaj vežejo Italijo na spoštovanje vseh pravic slovenske manjšine v Italiji.
Kako pa 'Italija vse to izvaja in naše pravice »ščiti«?	>
V videmski pokrajini je petdeset, tisoč Slovencev brez vsakega pouka v svojem materinem jeziku. In v italijanskih osnovnih šolah, ki so jih naši otročiči prisiljeni obiskovati, kaznujejo z eno liro globe vsakega učenca in za vsako slovensko besedo, ki jo v razredu izgovori. Znano je tudi, da so orožniki pozvali na odgovor pred sodnika slovenske starše iz Beneške 'Slovenije in jim nekako grozili, ker sc dali svoje otroke v slovenske šole v Gorico. Na zadnjih volitvah so na vse mogoče načine nastopale vse italijanske stranke, zlasti demokristjani, in pritiskali na Slovence z ustrahovanjem in z lažmi da so preprečili širši nastop Slovencev pri volitvah z lastnimi kandidatnimi listami.
Razni županj in orožniški poveljniki nastopajo pri naročnikih na slovenski tisk (za »Demokracijo« imamo nešteto primerov zlasti v občini Klodič!) in jih prisilijo, da list zavračajo, seveda iz strahu pred, to oblastjo.
Župnika g. Kračino iz St. Lenarta so italijanski listi kot »Mes-saggero Veneto« in »Corriere della Sera« prikazali kot izdajalca, ker pridiga tudi v slovenščini, seveda Slovencem!
Na Goriškem smo nekaj šol ohranili prav izaradl energičnega izadr-žanja vseh zavednih Slovencev. Toda gospod prefekt si je izmislil drugo: proti vsakemu določilu zakona je dal izgnati iz naših šol o-troke slovenskih staršev, ki so optirali za ohranitev italijanskega državljanstva. Optirati pa so morali tudi taki, ki jim ni bilo treba, ker so 10. junija 1940 imeli svoje bivališče ali svoj »domicil« na seda-njfrm ozemlju Italije. Italijanska krajevna oblastva so trdila, da Jugoslavija priznava italijansko državljanstvo samo onim, ki so bili 10. junija 1940 vpisani kot stalno bivajoči na sedanjem ozemlju Italije. Ta trditev se je izkazala za drzno in neresnično, ker so jugoslovanska oblastva pozneje izačeln odbijati kot nepotrebne vse opcijske Izjave tistih, ki so dokazali, da so 10; junija 1940 kakor koli bivali 'na sedanjem ozemlju Italije, tudi •Če niso bili vpisani v anagrafskem •uradu kot s talno »tu bivajoči.
Na prefektovo pobudo so sloven-
ske šole izgubile do danes kakih laO dijakov in učencev. Za našo manjšino ije to število zelo občutno. Saj je prav na prefektovo pobudo prosvetno ministrstvo dne 25. novembra 1949 z odlokom št. 5113 -76 prepovedalo otrokom slovenskih staršev, ki so optirali, obiskovanje šol vseh vrst in stopenj s slovenskim učnim jezikom, češ, ker je bila opcija namenjena samo — v smislu člena 19 mirovne pogodbe
—	državljanom italijanskega jezika, so lahko optirali samo tisti, k: govore samo italijanski, in ne tud: tisti, ki govore italijanski in slovenski, in da opcijska izjava vsekakor vključuje odpoved materinemu jeziku in torej svojemu rodu.
Goriški prefekt nosi tudi glavno krivdo, da niso do danes naše slovenske šole na Goriškem še uzakonjene, saj je ministrstvo dalo njemu zadnjo odločitev za ta šolski zakon, ki ga upravičeno nenehno terjamo. •
Gospod prefekt pa že več kot dve leti drži ta zakon v predalčku svoje mize in po svoje trdi, da se -nam godi prav dobro!... Videmski prefekt pa, in z njim na žalost tudi goriški, trdi, da naši bratje iz dolin Nadiže in Tera ne govorijo slovenski, ampak samo nekak »dialekt«. Oba prefekta pa ne razumeta niti besede slovenskega jezika!
Pa se vendar postavljata za sodnika o našem jeziku V-
Pač pa je orožniški poveljnik iz Ločmka pri Gorici hodil od hise do hiše in slovenskim staršem trdil, da bodo izgnani iz države, če se bodo še enkrat drznili zahtevati slovensko šolo za svoje otroke!
V	Gorici smo imeli vsako leto lepe šolske prireditve v kinu na Travniku, ker so nas fašisti oropali našega Trgovskega doma. Kmalu pa so postale tudi te nase prireditve trn v peti oblastvom (danes vemo glede tega nekaj pozitivnega!) in lastnik kinodvorane j§ prostor odpovedal. 2e tri leta zaporedoma nimamo zaradi tega pravih in dostojnih šolskih prireditev.
Kako so Italijani vpričo policij< preprečili slovensko kulturno prireditev v Trgovskem domu, je že znano. Da ne omenjamo bombnih atentatov, ki jih policija »ne more« preprečiti, niti ne krivcev izslediti.
Moti se gospod prefekt, in motijo se vsi, ki nosijo odgovornost za oblast, če mislijo, da se bomo na veličali terjati, kar nam gre, to je šolski zakon in posebni zakon za-zaščito slovenske manjšine v Italiji. Krivice, ki se nam godijo, nas še bolj navdihujejo in podžigajo k vztrajnosti!
Naj vsak Slovenec, in s Slovencem tudi vsak Italijan, primer;?,, prvi del tega članka z drugim delom, in videl bo, da se nam krivica res godi!
ŽALOSTEN POLOM
frontašev v Doberdobu
V	»Demokraciji« smo že objavili, da si doberdobški frontaši prizadevajo, razveljaviti izvolitev našega g. Čadeža, prejšnjega predsednika doberdobške občine. Na prvi sej.^ novoizvoljenega občinskega sveta so skušali prikazati g. Čadeža kot moža, ki ni podal računa o svojem prejšnjem upravljanju občine. Teda vsi očitki so se jim izjalovili, ker so izrecno priznali, da ga poznajo iza poštenega. Trdili so le, da je prejel denar od najemnine neke občinske stavbe in z njim izvršil plačilo za popravo občinske ure v zvoniku, namesto da bi se plačilo izvršilo po .zakladnici odnosno iz-terjevalnici. Po njihovem mnenju se je g. Čadež zaradi tega tako pregrešil, da ne more biti izvoljen v občinski svet. Njihove trditve in mnenja pa so v .očitnem nasprot-stvu z določilom zakona, ki pravi da ne more biti izvoljen za župana in za občinskega svetovalca, kdor ni položil računa o svoji prejšnji upravi. Na seji pa je bilo dokazano, in novi župan je to potrdil, da so vsi računi prejšnje uprave v po polnem redu!
Zdaj je še »tovariš« Viktor Vižintin iz Dola vložil 20. julija pritožbo na pokrajinski upravni odbor proti sklepu občinskega sv od 30. junija 1951, s katerim je bila potrjena izvolitev g. Jožefa Čadeža. Ta pritožba je seveda prekrasen spomenik juridičnih argumentov, (ki si jih more le kak komunistični advokat izmisliti in brez sramu iznesti pred pokrajinski u-pravni odbor.
»Tovariš« Vižintin namreč trdi, da je bil na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta g. Čadež odstavljen in na njegovo mesto poklican on sam. Ko pa so ga občinski svetovalci pozvali, naj pove, če so bile sploh kake volitve o tem in s kolikimi glasovi so Čadeža odstavili ter na njegovo mesto poklicali njega, ni znal seveda povedati ničesar in je le oblastno kričal in divjal, da je izvoljen on namesto g. Čadeža.
Prefektura je sedaj ukazala, da se mora vršiti nova seja za izvolitev župana in odbora, ker je prejšnjo sejo proti določilom zakona vodil starešina prejšnjega odbora g. Lavrenčič. Čuden se nam zdi ta prefeikturni .Ukrep, saj določa zakon, da sejo vodi starešina (»assessore anziano«) prejšnjega odbora. Na vsak način v soboto 28. julija je bila seja občinskega sveta, na kateri so ponovno izvolili tistega župana in tiste odbornike kot na prejšnji. Predsedoval pa je g. Bruno Pahor, ki je na volitvah prejel največ glasov.
Frontaški štab Iz Gorice in »tovariš« Vižintin, ki so za priliko prisostvovali seji, so tako doživeli še en poraz. Toda frontaši si le ne dajo miru in so po seji izjavili, da 'bodo še naprej nagajali. Vidi se. da ne morejo prebaviti zelenega kuščarja, ki se jim je zajedel v želodec na volitvah 10. junija t. 1.
Naj le nadlegujejo, živce imamo dovolj močne, da vztrajamo. To pa lahko trdimo:	če	bi bile volitve
danes, bi frontaši dobili še mnogo manj glasov kot 10. junija!'
Neko frontaško giasilo je pred kratkim zaDele:ziio, da je pod z,vU opravljal posle oocinskega predsed nika g. Jozel Jarc, sedanji fronta-ski oočinsuci svetovalec, ki je uredil najgiavnejse. Tudi tukaj zavi-> jajo rroniaska glasila rep po svoje! •Resnica je pa taie, da je v zacetKu leta 1946 Jože! Jarc na pobudo g. Čadeža sprejel predsedstvo občine m torej postal sodelavec »zloglasne« Zavezniške vojaške .uprave. Gospod Čadež je bil pa član tega občinskega odbora. Titovei so tedaj začeli rovariti proti g. Jarcu, dokler se ta ni prestrašil in septembra 1946' podal ostavko na svoje predsedniško mesto. Zdaj je io mesto prevzel g. Čadež in titovei so ga jeli napadati in mu groziti. Tri ■krat so ga čakali in ustavili na samoti ter ga z grožnjami silili, da odstopi. Zaman! Gospod Čadež ni mož, da bi se ustrašil. Mirno Ln vestno je nadaljeval svoje pošteno delo ob zadovoljstvu pretežne večine Občinarjev. To svoje delo je končal z letošnjimi volitvami, ne da bi pustil kaj dolga na upravi občine. Prav ta njegova poštenost in sposobnost dela frontaše divje in besne. Toda demokracija zmaguje v vsej svoji bleščeči resnici in poštenosti. In zelenega 'kuščarja mora, hočeš nočeš, nekdo prebaviti!
Goriški knezonadškof
~h mons. Carla Margotti
Po daljši ibolezni je v torek dne 31. julija t. ,1. ob dveh zjutraj preminul goriški knezonadškof mons. Carlo Margotti v starosti 60 let.
Pogreb posmrtnih ostankov pokojnika bo v soboto dne 4. avgusta ob 9. -uri dopoldan.
Pokojnega knezonadškofa ohranimo goriški Slovenci v blagem spominu!
Seja goriškega obč. sveta
V	sredo 25. julija ije bila seja občinskega sveta, na kateri so med drugim razpravljali in odobrili novo lestvico za odmero družinskega davka. Ker je ta lestvica krivična in nesocialna, iker obremenjuje nižje in srednje sloje, je naš svetovalec g. Bratuž glasoval proti. Ko je župan govoril v zadevi sirotišča »Oddone Lenassi«, je g. Bratuž .zahteval prispevek tudi za stroške slovenskega sirotišča. Njegovo zahtevo je župan stavil na zapisnik.
Od srede
do sredei
Zopet smrt na meji
V noči na nedeljo 22. julija so ubežniki iz Jugoslavije hoteli prekoračiti mejo na Kolovratu nad Volčami. Nesrečno so naleteli na graničarje, ki so začeli nanje streljati. Vnel se je boj, ker so tudi ubežniki odgovorili z orožjem. Naj tleh so obležali mrtvi Janko Rutar od »Mihu Kobalovega« iz Volč, star kakih 27 let, njegov bratranec Stanko Rutar od »Antona Kobalovega Mežnarjevega« od istotam, star približno 40 let, in en graničar. Ženo Janka Rutarja in ostaie ubežnike so graničarji prijeli.
Mi se ob tolikem trpljenju našega .ubogega ljudstva klanjamo spominu tudi teh žrtev komunističnega terorja! Slovenski narod vstane in svetlo sonce svobode mu gotovo zasije!
Zlata poroka v Doberdobu
V torek 17. julija sta praznovala v Doberdobu 50 let poroke gospod Jožef Frandolič in gospa Marija Frandolič. Svoj zlati jubilej sta srečna zakonca praznovala v nedeljo 22. julija, obkoljena od sedmih svojih otrok, od sinov in zetov, lepega števila vnukov in dru gih ožjih sorodnikov. Sin g. Anton Frandolič je bil 10. junija -izvoljen za občinskega svetovalca na naši listi s plugom in naklom; g. Evgen pa je vneto deloval za našo zmago na volitvah.
Zlatima jubilantoma čestitamo k srečnemu zakonu in jima želimo še mnogo let zdravja in veselega življenja.
Materinski dom
V nedeljo 5. avgusta bodo slovesno otvorili poslopje v ulici Virgi-li-o, ki bo odslej stalni sedež Materinskega doma. Poslo.pje je sicer precej daleč lz mesta, a je na zelo lepem in temu oddelku primernem kraju.
Seja občinskega sveta v Sousdnjah
V	soboto 27. julija je zopet bila seja občinskega sveta. Na dnevnem redu so bile zadeve, ki jih je svet že prej obravnaval in nekatere tudi odobril, pa jih je bilo treba ponovno odobriti, ker sta morala biti župan in odbor ponovno izvoljena, kakor smo poročali v »Demokraciji« od preteklega tedna. Tako so na dnevnem redu bile zadeve užitninskega, družinskega, obrtnega, 'trgovinskega, zemljiškega davka in, davka na stavbe. Nadalje popravilo ceste na Vrh sv. Mihaela, sestava občinskega pravilnika, prenos blagajne in izterjevalnice iz Gradišča v Gorico, vzpostavitev poštnega urada v Sovodnje, imenovanje presojevalne komisije za reševanje prizivov, zakup vojnega materiala, preimenovanje ulic, preimenovanje železniške postaje, imenovanje odbora iza občinsko pomoč, revežem, povišanje plače občinskim postrežnicam in končno razpravljanje o prizivu proti izvolitvi deve-/ tih svetovalcev na listi DFS, ker je bilo napačno in krivično proglašenih za neveljavne veliko število naših volivnih glasov. Zadevo poštnega urada in preimenovanje
Nepretrgani urnik obCinskih uslužbencev
S prvim avgustom je začel veljati poletni nepretrgan urnik ‘za vse mestne občinske urade, ki bo trajal od 7. do 13. Ure. Za občinstvo ostanejo pa še vedno v veljavi dosedanje uradne , ure, t. j. od 9. do
12.	ure.
železniške postaje je občinski svet zavrnil. Povišanje plače postrežnicam pa prenesel na drugo sejo. Druge zadeve je svet odobril. Toda v zadevi priziva proti izvolitvi devetih frontaških svetovalcev so večinski svetovalci proti določilom zakona sklenili, da bodo sicer razveljavljene glasove pregledali, toda tudi one od liste DFS. V debato ■je posegla tudi tovarišica Nežica Vižintin iz Gorice, pa je proti. temu protestiral eden od naših svetovalcev in zato je takoj umolknila
Draginjska doklada]
V	zvezi s splošnimi draginjskimi dokladami je bila določena .za navadne delavce v industriji doklada 80 lir dnevno. Obenem so bile malenkostno povišane tudi družinske doklade.
Obvezna oddaja pšenice
Letos je izopet v veljavi predpis obvezne oddaje pšenice v vsej državi. Osrednja oblast je določila naši deželi 15.000 stotov pšenice. To količino so deželna oblastva sorazmerno porazdelila na vse občine. Obvezne oddaje je oproščen kmet, ki ne pridela več kot 100 kg pšenice. Pokrajinska kmetijska zveza bo obvestila vse kmete,, koliko Irta so dhlžni oddati in kam" ga morajo t>eljeli,' Oddaja se Žaklju*!
30.	septembra letos.
25. JULIJA:	Angleška	vlada'	je'
jasno refclci italijanski v,lqdi, da je za kakršno koli formalno revizijo njene mirovne pogodbe potreben pristanek vseh podpisnic, vključno Rusije. — Kitajska armada šteje verjetno pet milijonov mož. — Na, Koreji so se baje komunistični generali odpovedali zahtevi po umiku tujih čet. — Potrjujejo se vesti, da prevzame De Gasperi poleg pred-sedstva italijanske vlade tudi zunanje ministrstvo; ameriški časnikarski krogi so zaradi tega mnenja, da bo brez Sforze laže doseči sporazum glede Trsta. —	»New
York Times« najavlja sklenitev dvostranske pogodbe med ZDA in Jugoslavijo glede ojačen ja obrambne sposobnosti Jugoslavije. — Po neuspehu radikala Mayerja je tudi klerikalec Bidault odklonil mandat za sestavo nove francoske vlade.
26. JULIJA:	V	Kesongu so se
sporazumeli o dnevnem redu pogajanj za premirje. — Acheson svari demokratski svet pi'ed varljivimi spremembami sovjetske taktike. — De Gasperi je vendarle sestavil novo italijansko vlado, v kateri je prevzel tudi zunanje ministrstvo. — Tudi desničarski radikal Reynaud je odklonil mandat za sestavo nove francoske vlade. — V Abesiniji so obsodili na smrt osem veljakov, obdolženih republikanskega prevratnega delovanja. — Južni Tirolci zahtevajo, liaj Italija spoštuje njihove narodnostne pravice. Angleški laburistični opozicionalec Aneurin Bevan je dospel v Jugoslavijo, kjer bo prebil tritedenski dopust. — Perzija pristaja na nadaljevanje pogajanj z Anglijo pod pogojem, da ta brez pridržkov pristane na podržavljenje petrolejskih vrelcev.
27. JULIJA: Po doseženem sporazumu o dnevnem redil pogajanj za sklenitev premirja na Koreji, se vodijo že razgovori o črti, ki naj bi začasno ločila obe bojujoči se stranki. — V Beograd so prispeli predstavniki ameriške metodistične cerkve. — Truman izjavlja, da se morajo ZDA pri stikih s Španijo ozirati na posebno občutljivost nekaterih evropskih držav. — Po o-semnajstih dneh francoske vladne krize se je zopet lotil poskusov za sestavo nove francoske vlade radikal Petsche. — Jugoslovanska folklorna skupina je dosegla na angleškem festivalu p\~vo nagrtldo. Zaradi angleške politike štednje so tečaji na londonski borzi začeli padati. — Ameriški vojni minister Marshall se protivi omejitvi izdatkov za oboroževalne svrhe.
28. JULIJA,:	Pogajanja	za	pre-
mirje na Koreji so zastala pri vprašanju nevtralnega področja. — Truman obtožuje Sovjete, da se prijavljajo na napad. — Maršal Tito
e v svojem govoru ob priliki desete obletnice vstaje v Bosni izjavil, da se bodo vsi sovjetski poskusi izolacije ponesrečili, kajti poraz Jugoslavije bi bil tudi poraz Evrope in poraz miru. — Jugoslovanski delegat pri OZN Aleš Bebler predlaga sprejem konvencij'? o človečanskih pravicah. — Švedska in Danska obtožujeta Sovjete, da posegajo v njune teritorialne vode. — Petsche še vedno ne more rešili francoske vladne krize! —
29. JULIJA:	Španija	protestira,
ker sta skušali Anglija in Francijq ovirali potek njenih vojaških pogajanj z ZDA. — indijski prvak Pandit Nehru pravi, da je norec, 'kdor predvideva izbruh nove svetovne vojne. — Italija, Avstrija, Neinčija in Japonska bodo sprožile pri OZN vprašanje njihovih vojnih ujetnikov v SZ. — Anglija e na Harrimanovo pobudo stavila Perziji protipredloge za začetek pogajanj za sporazumno rešitev petrolejskega spora: priznala bi načelo podržavljenja petrolejskih vrelcev, ustanovila pa naj bi se mešana ameriško - angleško - perzijska družba, ki bi se bavila samo s predelovanjem in prodajo petroleja.
30.' JULIJA: Bolgarski partizanski voditelj, general Slavčo Trnski je bil v Sofiji aretiran. — Na podlagi novega ameriškega kompromisnega predloga naj bi se razmejitvena črta na Koreji premaknila na 38. vzporednik, ko bi bilo gotovo, da najnd ni več mogoč. — V Izraelil so bile politične volitve, na katerih predvidevajo znatno zmago Ben Gurionove laburistične stranke. — Trumanov osebni odposlanec Barriman se je iz Londona vrnil v Perzijo. — V Španiji se širi nerazpoloienje proti angleškim in francoskim pomislekom za sklenitev .vojaškega sporazuma med Španijo in ZDA.
31. JULIJA: Ameriški zastopnik pri OZN Uarren Austin je izjavil, da bo OZN branila Jugoslaviio pred sovjetskim napadom. — V južni Indokini so uporniki umorili domačega guvernerja in še nekega francoskega generala. — v Izraelu je pri političnih volitvah zmagala Ben Gurionova laburistična stranka, ki ,dobi,<4G mandatov .ali 37,1 odst.: komunisti so dobili sa?iio 4 mandate.
Kako jadrno beže dnevi! Zdi se, kakor da je to bilo včeraj: kakšen živžav 14. julija že navsezgodaj v ■ulici Machiavelli! Nekatere mamice so bile pripeljale svoje malčke že kmalu po sončnem vzhodu. Napočil je bil dan kakor nalašč za ta prelestni in presrečni pohod v počitniško kolonijo. Zdravnik se je komaj prerival skozi gosto gnečo nemirnih otrok. 'Sami smejoči se obrazki, v očeh zlate iskrice sreče in radosti, med njimi tudi taki, ki ■bi jim lahko rekli palčki. In ko so toile formalnosti opravljene: da ste videli tis-ti polet v udobne avtobusne pulmane, in že smo odrinili. Marsikateri mamici se je orosilo oko ob pogledu .na svoje drage. A ti pa so ie po prvih premikih kolesja napeli svoje glasilke in .z njimi vred najmlajši. Kje neki so se naučili take udarniške popevke?! Nadzorno osebje je koj spoznalo: to so pa prekrasni pevčki, to se bo še orila pesem po devinskih borovih gozdičih, po obali in po vsej tej prekrasni obmorski, naši pokrajini.
In v tem čudovitem, rajsko optimističnem razpoloženju je drvel dvovprežn.i avtobus (s prikolico) po miramarski cesti vedno više in više. Na levi se je kotalilo morje v srebrnem lesketu, sonce je pritiskalo v razgibano valovje. Kakor bi .trenil se je karavana znašla sredi 'Devina! Seveda, velik praznik tza domačo mladino, ki je koj obkolila poslopje ljudske šole, kjer se ' je mladinska kolonija nastanila. Ze prvi stiki -z domačini so bili prisrčni, bratski.
Malčki • so se namestili, nadzornice so pričele spoznavati svoje mty ljence. Pričelo se je redno življenje: disciplinirano vstajanje po določenem urniku, sprevod, igre po okoliških logih, kopanje v svežih jadranskih valovih. A glavno bo še prišlo: male vežbice, vaje za igralski nastop, »konservatorij« .za mlada grla z izbranim pevskim sporedom. Obljubljene imamo posebne kinopredstave za kolonijo, iki se jih naši malčki tolikanj vesele! Tudi tržaški radio se nas hoče spomniti. Zakaj ne bi malčki poklicali svoje mamice in očke po radiu ter jih prisrčno pozdravili?
Kajpak, vreme nam letos nagaja. Prav malo je še' 6Ho pravih kopalnih dni. Pa bo že,,.J»lje! In se kar, tudi najmlajši riie;' ne zmenijo, če je ,pot do plitke obale nekoliko kraško dolga. Zato pa je tem ve-dreje v slani luži! Polno je pre-kucavanja, pa tudi medsebojnih šal. Le kaj je v tej naši tržaški mladini, da si med sabo tako prisrčno in hudomušno nagaja!? To je temperament, ki je pravemu vzgojitelju zlata vreden, ker ve da se za tem skriva vedro gledanje na sočloveka, optimizem, ki ga bo treba na škafe v kasnejšem življenju.
Naši malčki so se že prve dni spomnili svojih dragih, ker dnevno nosijo poštni golobi njihove pozdrave in srčne želje dragim v Trstu
srečnem razpoloženju. Vsi pa vprašujejo, koliko časa bo to veselo rajanje trajalo, ali res »samo mesec dni«?
Naše kuharice in vse strežno o-sebje pa se je izkazalo, da je na višku svojega dela. To ti je brzostrelno pospravljanje številnih spalnic, ki mu slede natančno po urniku pripravljene jedi, a teh je kar petkrat na dan. Da se naših malčkov. jabolčni zavitki, omlete pa mlečni in čokoladni sirčki ter druge dobrote še prav posebno doj-mijo, pač ni treba še posebe na-glašati! Nekateri razvijajo izredne spretnosti in postavljajo prave rekorde, »encorov« bi rekli sosedni ameriški tankisti. Treba jim jih je pogosto servirati trikrat in celo še več! Zato pa zvene trebuščki mnogih, ko jih potreplje hudomušni ravnatelj, kakor napeti bobenčki. nekateri pa celo kot vojaški bobni, v oni čudoviti narodni pesmi...
Pa da vidite, ko zvečer potihne, rajanje in se mlada telesca zleknejo v čisto nove blazine, kako se jim trudno pobesijo trepalnice; v
spalnih sobanah nastane tišina, napočil je trenutek blaženega oddiha (po kosilu) in os^žujočega spanja (po večerji). <S,m drobcenih srčec sanja o sreči' življenja, marsikateremu pa se sanje..oddaljijo tja čez kraške skale in bore, v temne ■tržaške ulice, v borne sobice, in obkrožajo svoje drage mamice, sestrice s svojimi angelskimi krilci.. Sredi itaike naše mladine si srečen in čutiš, da bo bodočnost njena.
Akademija počitniške kolonije SOD g Minul
Iz počitniške kolonije v Devinu, ki jo vodi Slovensko dobrodelno društvo, nam poročajo:
Otroci, ki so v naši koloniji, se 'imajo zelo -lepo. Skoraj vsi so že črni kot cigančki in debelih, rdečih lic. Nekateri so se kar 3 kg zredili, pa tudi potegnili. Ne bodo se samo telesno okrepili in duševno odpočili, ampak bodo .za zaključek letovanja priredili tudi skromno akademijo. Nanjo opozarjamo že danes starše in prijatelje naše mladine. Akademija bo 12. avgusta ob 5. uri popoldne na prostem. Na sporedu bo mladinska igra, petje in deklamacije.
VESEL ODHOD NA POC1TNICE
in širni okolici. Nekaterih, a teh je prav malo, se je prve dni seveda polastilo drobceno domotožje. No, saj razumemo:	pogrešati	mamico,
očeta, pa prijateljčke je pač hudo! A sedaj je že vse to pozabljeno. Kar prisrčno se nasmejiš, ko ti malček ob spominu na to čustveno malenkost kar odmahne ,z roko m jo sramežljivo zavije za živo mejo.
To so srečni dnevi, za ene .kakor iza druge, mislimo namreč na spremljevalno osebje, ki posveča vse svoje sile, a to bi bilo še najmanj: vso svojo ljubezen in prizadevnost da malčkom omogoči letošnje počitnice v kar najbolj prisrčnem in
Tržaška občina in drusžinski davek
Seja 30. julija je bila posvečena družinskemu davku, ki bi se moral vpeljati s 1. januarjem 1952, namesto stanovanjskega davka ter davka na hišne premičnine in na klavirje.
Novi davek bi moral prinesti občini okoli 240 milijonov, dočim je bil dohodek treh davkov, ki bodo odpravljeni, okoli 73 milijonov. Davek naj bi pričel pri letnem dohodku 100.000 lir 7. 0,60 odst. in bi iznašal pri dohodku od 3,150.000 lir 14,40 odst.
Poleg odbornika dr. Fortija, ki je referent za občinske finance, sc govorili dr. Harabaglia (D.C.), dr, Pogassi (komunist), dr. Agneletto in dr. Gianpiccoli (F.I.).
Svetovalec dr. Agneletto je izjavil, da ni to čas za uvajanje novih tako važnih davkov, kakor je prav družinski davek. Sedanji občinski svet je pred koncem svojega mandata. Zato mora pustiti pač novemu občinskemu svetu, da uvaja tako globoke spremembe v občinske finance in da prevzame za to tudi vso odgovornost. Posebno zato, ker je družinski davek v Italiji, kjer je bil nedavno vpeljan, Izzval hude kritike. Zato je dr. Agneletto predlagal, naj občinski svet prenese sklepanje o tem davku na čas po volitvah.
■Dr. Agneletto je pri tem pozval občinski odbor, naj vzame v resen pretres, ali je res potrebno, da občina postavi na .noge nov lasten u-
radniški aparat za ugotovitev dohodkov posameznih družinskih poglavarjev. Ali ne bi mogla vzeti za podlago dohodke za odmero državnega dopolnilnega davka- (»comple-mentare«), ki se ugotavljajo po e-nakih načelih, kakor veljajo za u-gotavljanje družinskega davka. Člen 119 zakona o krajevnih financah je to določal, je pa bil v italijanski republiki črtan. Ce vzame tržaška občina za podlago že ugotovljene dohodke za dopolnilni davek, ix> s .tem prihranila ne samo 40 milijonov letnih stroškov za novo osebje, ampak bo obvarovala prebivalstvo pred nadlego nove občinske davčne policije, ki bo kon-ikurirala z državno davčno policijo, katera bo bolj fiskalna in iznajdljiva. Dr. Agneletto je naglasil, da, je napačno smatrati družino za bogato, če ima kak star klavir iz o-nih časov, iko še ni bilo radija in ga danes ne more prodati, ker sc klavirji iz mode. Tudi je .zlasti za STO popolnoma krivo, smatrati nekoga za bogatega, če gre na odmor v inozemstvo, zlasti v Avstrijo kjer se živi za polovično ceno kot v Italiji.
Pri glasovanju je bil odbit predlog manjšine, naj se prenese glasovanje na poznejši čas. Z glasovi večine je bilo sklenjeno, da se načelno uvede s 1. januarjem 1952 družinski davek. O podrobnostih se bo sklepalo in glasovalo po volitvah.
KLETARSTVO
BOLEZNI VINA
Zaradi; v?čje ja$n.
Nehaj pripomb ob polemiki o Hreftoiri drami »Celjski grofje" -J
Potrebno je, da vsak kmet pozna vsaj približno, kakšne so in kako se preprečijo ali ozdravijo razne bolezni in napake vina, če hoče uspešno vnovčiti svoj pridelek.
Najobičajnejše bolezni vina so: cik (ali kis), kan, zavrelka in poru javen je; napake vina pa so: duh po plesni, duh po lesu in razni drugi duhovi, iki so odvisni od tujih tvarin, počrnenje in motno vino.
Medtem ko bolezni spremenijo vina v njihove sestavine, jih napake ne spremenijo, pač pa jih napravijo izoprna.
Toliko za bolezni kakor za napake vina velja splošno pravilo, da je iste laže preprečiti, kakor pa odstraniti ali ozdraviti.
• V vsakem primeru pa mora bit' postopek takojšen in ne smemo čakati, da se bolezen ukorenini — zlasti cik! — ker le tako dosežemo zaželeni uspeh.
Cika sto vino, to je vino, ki pričenja kisati, je ena najpogostejših bolezni pri nas. Glavni vzrok bolezni je: neodgovarjajoče kleti in prevelika 'brezbrižnost, da bi spoznali vsaj osnovne pojme pravilnega kletarjenja.
Kisanje preprečimo s tem, da:
1) že ob trgatvi skrbimo, da so sodi zdravi in ne »močni«, kar se pravzaprav pravi kisli', o tem smo že pisali in bomo pred prihodnjo trgatvijo izopet pisali;
2) moštu pomagajmo, da hitro in popolnoma povre. V ta namen dodamo moštu žveplenokisli amonijev fosfat ali pa metabisulfit. Tudi o tem smo že pisali in bomo še pisali pred trgatvijo;
3) vino pretočimo takoj, ko se sčisti — to je najpozneje okoli božiča — v čiste in zdrave sode;
4) vino pretočimo vdrugič pred nastopom toplote in mu pri tern drugem pretakanju dodamo 1-2 tablici razkužilnih sredstev, .znanih pod imeni »Conservatore Ma-rescal-chi« ali »Enososina«;
5) držimo sode vedno polne; le v primeru, da nimamo drugega vina za zalivanje, moramo prazen prostor pri nepolnem sodu vsake, tri tedne zažveplati;
6) držimo sod neprodušno zače-pen, da ne pride vino v dotiko z zrakom, kar povzroča kisanje.
•Cik je pri vinu najhujša bolezen, ker cik lahko začasno zadušimo, ne moremo ga pa vinu popolnoma odvzeti. _— Kakor hitro ugotovimo pri vinu cik — ali kis —, mu dodamo 15 - 20 gr metabisulfita na
100 1, ako nima vino usedline, in ga v sodu dobro premešamo. Ako pa ima vino usedlino, ga 'bomo pre-; točili v zdrav sod, po možnosti ne da bi pri tem prišlo v dotiko z zrakom, in mu enako dodamo metabisulfit.
Takoj potem ko smo vinu dodali metabisulfit, ga bomo razkisaii, V ta namen vzamemo 50 - 150 gr kalcijevega karbonata na 100 1 vina — kakor je pač vino bolj ali manj kislo. Kalcijev karbonat raztopimo v sod i.n nato dobro premešamo. Dobro je, da s predhodno poskušnjo ugotovimo višino kisa na ta način, da ga razkisamo v manjši količini — n. pr. 50 1. Taiko raz-kisano vino moramo takoj razpe-čati, ker se nam kis pozneje povrne.
Kan ali cvet vina vsakdo pozna: bela mrena vrhu vina. S to boleznijo vino izgublja alkohol, ker ga razkraja v vodo in ogljikovo kislino. Preprečimo bolezen samo na ta način, da držimo sod vedno poln., ali pa da prazen prostor zažvepla-mo.
Zavrelka (po domače birsa) je glivična bolezen, ki napada predvsem šibka vina, ki niso dobro prevrela, in vina, ki so bila prepozno pretočena. Zavrelo vino postane motno, šumi in zadobi duh po gnilem sadju. Bolezen preprečimo, ako že z moštom in pozneje z vinom pravilno ravnamo, kakor smo zgoraj opisali: zdrav sod, žveplenokisli amonjak ali metabisiflfit itd.
Ako je bolezen izačetna, jo lahko ozdravimo: vino takoj pretočimo v zdrav in dobro zažveplan sod, mu dodamo 10 gr metabisulfita, 50 gr citronove kisline, 10 gr. tanina na 100 1 vina. Kot nadomestilo za metabisulfit in tanin lahko .uporabimo po 1 - 2 kocki sulfitotanina na 100 1. Taka vina se navadno ne sčistijo sama; v tem primeru jih .bomo razčistili z uporabo prahu, znanim pod imenom »španska zemlja« (250 -300 gr na 100 1) ali čistilo 1 - 2 (»Rapid«), — O postopku smo že pisali.
Porujavenja vina je vzrok navadno vino, pridelano z gnilim grozdjem, ali tudi samo zaradi nepravdnega kletarjenja. Preprečimo ga s tem, da ob trgatvi dodamo .grozdju, ali moštu žveplenokisli amonjak a-li metabisulfit, in da ob vsakem, pretakanju izažveplamo sod. V tf) svrho vzamemo eno malo kolesce na 200 litrov ali eno veliko na 500 -700 litrov vina.
V svoji kritiki, ki jo je g. L. S objavil v »Demokraciji« z dne 27 julija, je arefjio povedal, da ne namerava polemizirati z dramaturgom »Celjskih grofov«, katere je uprizorilo Slovensko narodno gledališče za Svobodno tržaško ozemlje. Tendenčnost predstave je bil: tako očitna, da se ni zdelo vredno to še posebe poudariti. Toda »Primorski dnevnik« je v svoji številki z dne 31. t. m. v polemiki s »Katoliškim glasom« izrabil ta molk svojo korist in se je skliceval n/ »Demokracijo« kot na nekakšne svojo pričo. Ker smo na ta načir izzvani, bomo pač tudi mi povedali svoje mišljenje.
1) Pisec drame »Celjski grof jen g. Branko Kreft je že star predvoj ni komunist. Vse njegovo delo j< prežeto s to miselnostjo. Predstave njegove drame v Trstu je bila navadna, z gledališko kulisarijo okra šena politična propaganda. Cudimc se, da se »Primorski dnevnik« tako otepa priznati to resnico.
2) Kreftova drama »Celjski grofje« je kot politično-propagandni gledališki kovvid deloma zgrajene na hotenem in namernem potvarjanju zgodovinske resnice, ki je celo v nasprotju s samimi marksističnimi dogmami. Toda še bolj ko: to, kvari njeno umetniško vrednost preračunano prostaško izkoriščan,t najnižjih instinktov. Besedilo je dc odvratnosti prenasičeno z opolzkimi in drugimi podobnimi pripomba mi. Stalno poudarjanje čutne pokvarjenosti in poulično blatenje cerkve je zapustilo v večini prisotnih kaj neprijeten vtis. Marsikdo se je vprašal, če se mar ljudje takrat res niso bavili z ničemer drugim kakor z ženskar jen jem?
Mislimo, da bi resničen umetnik imel mnogo drugih trdnejših prijemov, na katere bi lahko oprl svoje misli in ne bi ostal tako enostranski. Toda moral bi biti predvsem ifmetnik, Kreft pa je predvsem marksističen propagandist! Kot takega, ne kot umetnika, ga je izbralo v isto propagand o upre-ženo Slovensko narodno gledališče za Svobodno tržaško ozemlje in ga je postavilo na svoj repertoar.
3) Vse to je dobro znano večini gledalcev, ki so obiskali predstave »Celjskih grofov«. Obiskali pa sc jo, ker so žejni lepote slovenske besede! Ta žeja je tako velika, d so pripravljeni pri tem potrpet! tudi če nekdo navija potem besed-v svojo korist. Uho in duša že po skrbita, da sproti ločita ljuljko od pšenice.
Ta velika večina pa nikakor n-more pristati, da bi nekdo njihove udeležbo, na vsaj fornuilno popol noma kulturnih prireditvah, tolmačil zase kot nekakšen političen plebiscit. »Primorski dnevnik«, ki se
sklicuje na obilno udeležbo, ki naj bi jo njegove™ dokazovala praoil-njegove.. stokrat prelomljene kalaste »linije«, izpostavlja te prireditve nevarnosti, da bi se jih V' bodoče viorali izogibati vsi tisti, kateri nočejo biti neprostovoljno o-rodje takih političnih mahinacij. Zato bi bilo bolje, da pusti take za lase privlečene dokaze na miru.
4) Ne zahajamo v nobene podrobnosti, ne bomo se pečali z očitki, ki lete v vroči polemiki z ene in druge strani. Ugotavljamo pa da prihaja »Primorski dnevnik«, in z njim vsi ideologi njegove komunistične miselnosti, v očitno nasprotje s samim seboj, če prisvaja vso resnico samo sebi, drugim pa očita zgolj laž. V čem se potem razlikuje od kominformistov, katere zasmehuje, ko se vendar tudi oni, na prav njemu podoben način, smatrajo za izključne posestnike vse obstoječe modrosti?
Raje naj odkrito prizna: »resnico potvarjamo kakor nam je prav Tudi krasno kulisarijo in opremo ki je bila pri vsej predstavi edina resnično veliko vredna, smo uporabili zato, da bi z zunanjim bliščem zakrili svoj pravi namen« To bi bile možke besede. V ostalem izhajajo taka spoznanja kot nujna posledica iz dejstev samih, p osebno ko so propagandne težnje te predstave itak Dsi izpregledali ter so le redki, ki jim ni žal, da se• je moralo edino slovensko stalno gledališče v Trstu zopet ponižati na stopnjo navadnega političnega- aktivista.
Zakaj se torej »Primorski dnevnik« razburja? Verjetno ga bodr zbodle tudi naše stvarne ugotovitve. Toda ni naša krivda. Sam nas je klical za pričo in kot taki sme morali povedali našemu narodu golo resnico, po svoji pošteni vesti občutkih in prejrričanju, pa naj mu bo to prav ali ne.
Izseljeniški praznik v Franciji
V nedeljo dne 8. julija so imeli slovenski izseljenci v zahodni Franciji, v Merlebachu, tik posarske meje, lep praznik. 25-letnico ma-šništva je praznoval slovenski Izseljeniški župnik č. g. .Stanko Grims, ki je že 17 let med našimi izseljenci v FrEfnciji. Slavja se je, udeležilo veliko število Slovenčev od daleč naokoli. Slavnostni govor ;e imel starosta slovenske duhovščine v Franciji mons. Valentin Zupančič ob navzočnosti škofovega zastopnika iz Me-tza, zastopnikov civilnih oblastev, vse domače duhovščine in zelo številnih francoskih domačinov.
LJUBEK PRIZOR IZ BALETNE SOLE SDD
												
Drobci iz zgodovine beneških Slovencev
Kdaj so sc pokristjanili beneški Slovenci, ni mogoče ugotoviti. Gotovo ne pred sklepom miru. z Langobardi po bitki pri Lavarijanu leta 725.
Najstarejša cerkev je vsekakor eenkev sv. Ivana v Landanski jami, kakor je razvidno iz nagrobnega napisa diakona Feliksa, ki je umrl pred letom 720 in. je bil pokopan v Isti cerkvi. (Nagrobnik je še lam.) Cerkev sv. Petra (»Ecclesia S. Petri de Algida oum capellis suis«
-	podružnice) se prvič uradno imenuje leta 1192, ko, jo papež Celestin III. podredi čedajsikemu kapitlu. Istočasno se imenuje tudi župnija sv. Lenarta. To ne pomeni, da bi cerkvi sv. Petra in sv. Lenarta n$ mogli biti najstarejši, kajti kakor tvasi'; tako so tudi prve cerkvice :(»capel.lae«) bile sezidane '.na hribih. Te cerkvice so pa večinoma, stokrat - popravljene in - predelane,
ostale do današnjih dni. Benečija je izredno 'bogata s cerkvicami. Ne najdeš hriba ne hribčka brez stare cerkvice! To pomeni, da je v stari ■dobi krščanska vera bila globoko ukoreninjena med beneškimi Slovenci. Od teh cerkvic so samo tri razpadle v preteklem stoletju.
'Da so beneški Slovenci bili globoko verni, nam priča tudi dejstvo, da je pred vsakimi hišnimi vrati' hil vzidan »kropiunjak«, t. j. ka-menita. posoda, okrogel lonček, v katerem je bila blagoslovljena voda. Gospodinja je zjutraj, prede je vstopila v hišo, pokropila vrata z blagoslovljeno vodo in' vsakdo, ki je vstopil v hišo, se je pokrižal s to vodo. Tudi ko so šli spat, so se pftknupili z blagoslovljeno vodo. Tu pa tam je videti še nekaj takih »kropilnikov« z vrezanim križem a>Ii ‘ imenom Jezusovim.
Najstarejši »kropilnik« je v zid ar,
pri vratih stare hiše, ki je last družine Paranove v St. Lenartu. To je umetno izklesan kamen, ki ima poleg križa in znamenja presv. imena Jezusovega 'tudi letnico 1161.
Sentlenaintska župnija je bila ' u-stanovljena v XI. stoletju, najbrž že poprej kot šempetrska. V cerkvenem arhivu se je ohranil cerkveni koledar, pisan na pergament, iz XII. stoletja. Vanj so skozi stoletja pripisovali krajevne navade, kakor na primer tole: »Quando duo contragunt matrimonium, tenentur unam gallinam c um placenta (gu-banca?) integra Revdo Vicario de jure.« (Ob sklenitvi zakona so župniku darovali kokoš a gubanco.)
V	šempetnsko župnijo so spadale vse vasi in cerkve Landarske banke, ]x»d šentlena/rtsko župnijo pa vasi in cerkve Mjerske banke. Do )>apeža Celestina III. (1192) sta obe župniji bili odvisni le od patriarha, poslej pa sta bili podrejeni čedaj-skemu kapitlu, ki je »promisit non auferre sibi c uram S. Petri inter sclavonibus, sed pum čoncedere cum 'Presbptero sufficienti«.
Župnike ®o volile »sosednje« iti predstavljale v potrditev batrlarhu in pozneje kapitlu. Ker si je'ka-
pitel lastil pravico .imenovanja župnika kakor po drugih njemu podrejenih cerkvah, se je Landars.ka banka uprla in leta 1558 ni hotela priznati duhovnika Katarina, ki ga je poslal čedajski kapitel. Kapitel je šempetrsko župnijo dal v inter-dik.t. Nastopil je proti kapitlu patriarh in odvzel interdikt ter pooblastil Landarsk'0 banko, da si sama izvoli župnika po stari navadi. Banka je izvolila duhovnika Volf-ganga iz Bovca, a kapitel ga ni ■hotel potrditi, marveč je vsiljeval Katarina. Patriarh je poklical Katarina na razgovor v Videm in ga tam zaprl. Da bi ga rešil iz zapora, je kapitel sklenil sporazum. Začasno je imenoval tretjega župnika Jakoba Starana de Collibus. Medtem je šla pravda pred papeževega delegata v Benetke, kamor sta bila poklicana zastopnik kapitla in veliki župan Landarske banke. N znano, kako se je končal 'spor, ker je oni del aktov pravde v Benetkah izginil iz kapiteljskega arhiva.
Vse kaže, da se pokristjanjenje beneških Slovencev ni vršilo preko Čedada, sicer bi župnije bile podrejene kapi«u že od začetka, marveč po duhovnikih, ki-s<5 pri-
šli iz Istre in Dalmacije. Skozi ves srednji vek in še pozneje srečujemo imena župnikov in drugih du-'liovnikov iz Istre, zlasti v zahodni Benečiji. Razširjena je misel, da • sam patriarh sv. Pavlin zaprosil sv. Cirila in Metoda ali njume naslednike v Istri, da bi prišli v 13 nečijo slovenski misijonarji. V legendi sv, Cirila in Metoda se tudi o-menja, da sta se na poti v Rim sv. Ciril in Metod oglasila pri oglejskem patriarhu, da bi uredila spore za službo božjo med Slovenci. Morda zaradi jezika!
Se leta 1600 je pri kanonični vi-zitaoiji arhidiakon Missio .našel v župni cerkvi v Šempetru »II Taber-nacolo del sacratissimo Sacramen-to da comu euangelij more Sclauo-nico, scolpito di pietra contaterrate di ferro et cingue figure similmen-te scolpite in pietra ecc.«
Ta tabernakel še hranijo v Šempetru. Enakega je /najti v St. Lenartu in Landarju. Pri drugi vizi-taciji leta 1743 pa našteva vlzlta-tor že lesene tabernaklje' na’ sredi glavnega oltarja in ne več vzidane na steni eVah^eljske strSni (»more sclauonico«).
Leta 16'02 našteva v cerkv! sv.
Jakoba v Bijačah »due camisi groši alla schiaunesCa«. Isto leta 1559 v cerkvi v St. Lenartu in v drugih cerkvah. V arhivu cerkve sv. Petra ob Nadiži se še sedaj nahaja »Mis-sale Romcinum-Slavonico idiomate, jussu S.S^D.D. Papae Urbani VIII. editum — Tipis et impensis S. Con-gregationis de Propaganda fide — Romae anno 1741.« Istemu misaiu je dodana priloga z mašo sv. Simona z napisom: »Priloga misaiu iz leta 1741	-	župa	S.	Pietro	degli
Slavi« (Misal je pisan z glagolico priloga z latinico).
To nam priča, da je še v 18. stoletju moral biti kak duhovnik, ki je maševal po latinskem obredu, a v staroslovenskem jeziku. Se več! Do leta 1933 so duhovniki brali evangelij pri maši tudi po slovensko (kar ni bilo v navadi v Italiji). .Pri obhajilu so izgovarjali: »Domine non sum dignus« po sloven-1 sko in vsa vprašanja in odgovori pri sv. krstu so bili v slovenskem jeziku, Te svoje stoletne pravire in navade so Slovenci krčevito branili, Proti videmski kuriji so. se večkrat zatekli v Rim.
(Konec prihodnjič)
V I: S T I s TRŽAŠKEGA
HLAPČEVANJE
Slovenskim kcminformisfom nečista vest'očividnc ne da mira. Zavedajoč se nečedne igre, ki jo igrajo v tržaškem vprašanju pod komando svojega vmesnega voditelja Togliattija v Rimu in svojih gospodarjev v Moskvi, in v namenu, da prikrijejo to- svojo le slabo prikrito sramotno igro, ki bi za nas ir-ždške Slovence postala pogubna, če bi uspela, obtožujejo druge svojega greha. Tako poskušajo v zadnjem uvodniku v »Delu« skonstruirati tezo, da smo proti Svobodnemu tržaškemu ozemlju, ker nismo protestirali proti grožnjam »titofašistov«. da si bodo pripojili B cono STO-ja. Predvsem bi pripomnili, da vsaj po časopisnih vesteh še nismo zasledili, da bi bili prišli odgovorni jugoslovanski državni činitelji s tako zahtevo na dan. Vemo pa tudi, da bi bile take grožnje tako brezsmiselne kot zahteve italijanskih iredentistov, naj bersaljeri zasedejo Trst. Minili so časi za take huzarske podvige! Kljub vesoljnim kominformističnim naklepom, porušiti ves meddržavnopravni red na svetu, so sile čuvarjev zakonitosti zdruiene v Organizaciji združenih narodov, dovolj močne, da bodo znale preprečiti vse take in slične poskuse, ko se je to n. pr. že dogodilo na Koreji. Zato se pa bodq morali sčasoma tudi gospodje ko-minformisti sprijazniti z mislijo, da so tudi za njih minili časi, ko so organizirane zarotniške komunistične skupinice po Leninovih naukih kot neznatne manjšine z brezobzirnim nasiljem vsiljevale narodom svoje krvave diktature.
Ce se pa v nekaterih političnih krogih B cone pojavljajo glasovi, ki spričo nebrzdane aneksionistične gonje italijanskih uradnih in neuradnih krogov poskušajo vr<u milo za drago, in proti italijanskemu pohlepu po celem Svobodnem tržaškem ozemlju odgovarjajo z zahtevo po B coni, bi svetovali gospodom kominformistom, naj nastavijo svoj vpliv — če ga imajo — pri svojih italijanskih kominformi-stičnih bratcih doma in v sosednji republiki z zahtevo, naj vendar prenehajo z dajanjem potuhe italijanski iredenti. Sicer pa vemo, da je ta naš dobronamerni nasvet po-PblHtmid odveč. Vsej naši javnosti je dobro znano, kakšno žalostno in podrejeno vlogo igrajo slovenski kominformisti v dejansko italijanski kominformistčni partiji v Trstu.
Ce bi bil potreben še kakšen do-
■ JV' £<■
kaz za ta njihov nezaviden položaj, nam ga daje samo »Delo« v svoji zadnji številki. Vpraša nas namreč, zakaj nismo protestirali proti sistemu »vezanih list«, ko je oil uveden v Italiji. Odgovor je zelo enostaven: Ker smatramo za svojo prvenstveno dolžnost zastopati koristi tržaških Slovencev in neodvisnost našega ozemlja! Kot se pa borimo in se bomo vedno borili proti vsem poskusom, da se meša Italija v naše notranje zadeve, tako se tudi ne smatramo za poklicane, da se aktivno vmešavamo v njene, Mi nismo tržaški kominformisti, ki morajo slepo izpolnjevati vse naloge, ki jih sprejemajo od svojega višjega partijskega vodstva v Rimu!
Seja glavnega odbora SDZ
Seja glavnega odbora SDZ, napovedana za dan 5. avgusta, je od; ložena na kasnejši datum, ki bo pravočasno javljen.
Tajništvo
Sporazum med Zlili in VII3A-0
Med ZVU in VUJA-o je prišlo do sporazuma, na podlagi katerega se bodo mogle odslej ameriške civilne in vojaške osebnosti v turistične namene svobodno kretati po jugoslovanskem področju STO-ja. Američani bodo deležni posebnih ugodnosti v le.toviščarskih krajih v Portorožu in v Sv. Nikolaju.
Vojaki, ki bodo v posesti posebnih dovoljenj, veljavnih samo za
predhodno izbrane letoviščarske kraie, bodo morali biti oblečeni v civilno obleko.
Ameriški vojaki in civilisti bodo oproščeni carinskega pregleda po jugoslovanskih obmejnih organih. Plačevati bodo mogli tudi v italijanskih lirah, čeprav je na jugoslovanskem področju dinar edino zakonito plačilno sredstvo.
Jugoslovanska vojaška uprava pripravlja sličen dogovor itudi z angleškimi vojašikimi in civilnimi krogi v Trstu.
Podaljšana veljavnost osebnih izkaznic volivnih upravičencev
Zavezniška vojaška uprava je podaljšala veljavnost osebnih izkaznic in drugih osebnih dokumentov, 'ki so volivcem potrebni za istovetenje pri prihodnjih občinskih volitvah, a je njihova veljavnost že zapadla.
Ukrep določa, da je tak dokument veljaven, če na dan volitev ni zastaran za več kot eno leto.
Določbe o svobodni tekmi s cenami
ZVU je uvedla nove določbe, k: zadevajo svobodno tekmovanje s cenami in transakcije za leto 1951.
Živila in drugo blago široke in vsesplošne potrošnje je izvzeto iz svobodnega 'tekmovanja s cenami in transakcij.
PRI SVETEM IVANU
Kaj je z osnovno šolo?
Po najkrajši poti je občina priskočila nekaterim, družinam na pomoč, jih iz varnostnih potreb izselila iz hiše na Martovih poljih in jih vselila v šolsko poslopje pri Sv. Ivanu. Prav gotovo, po točni evidenci, ki jo vodi občinsko oblastvo, je bilo omenjeno šolsko poslopje na prvem mestu, da se ga odvzame pravemu namenu. Nič zato, če bo ostalo brez rednega pouka več sto otrok in še posebno učenci slovenske osnovne šole. Vedeti moramo da so razmeščene v stavbi štiri šole, in sicer slovenska in italijanska osnovna šola ter slovenski in ita-
Nabrežinska občina
in italijanska skupina
Italijanska skupina v Nabrežini, tako imenovana lista »Torre«, je že začela svojo ofenzivo za prihodnje 'oktobrske volitve. V ta namen sta dva njena voditelja napisala eranefc i*Pirablemi di Aurisina« v dveh ' pohedeljskih številkah tržaškega »Glornale di Trieste«.
G; "Zandomenija, ki je napisal prWdianek, strašno skrbi uprava naše 'občine in se čudi, kako dosedanji odbor, katerega sestavljajr, tVl r&ifličfte politične skupine, sploh še 'obstaja,' ker se po njegovem mneriju pri sejah občinskega odbora ne Sela nič drugega, kot da se prepirajo o različnih svetovnih na-1 žtorih. To seveda pa le zato, ker Ajčgova politična skupina ni v njem zaitopana! V tem članku je dotični gospod iznesel laž, da je le »blocco slavo-cftmunista« kriv, da ni prišla tudi njihova skupina v ožji odbor. To je že prva laž, kateri sledijo še druge laži in natolcevanja, s katerimi bi radi ujeli naše ljudi na njihove limanice. A ne bo šlo, predobro jih vsi poznamo. Da ni njihova skupina zastopana v ožjem odboru, so krivi njihovi občinski svetovalci sami ali pa prav gotovo eden od njihovih svetovalcev. Tn ve prav gotovo g. Zandomeni sam, da je eden od njihovih svetovalcev iz sovraštva, da bi ne pomagal priti nekemu Slovencu v odbor, glasoval za komjnformista Italijana, kateri je s pofnočjo njihovega glasu prišel v odbor, a sam pa je ostal zunaj. Dalje naj ve dotični gospod, da je odbor, četudi različ no sestavljen, vedno v sporazumu, deloval za vse občinske potrebe, ker so se vsi člani enako potrudili fn zanimali za čimboljše delovanje naše uprave.
Drugi članek je napisal g. Banditi, ki je tudi član občinskega jveta. Ta gospod je tydi napisal celo vrsto trditev, ki n? odgovarjajo Tesnicl. Ta gospod namreč trdi, da dosedanja uprava j)i sploh mičeSar napravila v občini, ni re-. tfla vprašanja lokalnega gospodarstva (n. pr. kamtteflom}), ni reSfla tftanovanjsk# krize, aUl brezposelno*!, ničesar napravila za naše
kmetijstvo, ničesar za naše šole. ničesar za zdravstvo in higieno. Vsakdo, ki le malo opazuje delovanje naše občinske uprave, bo vedel. da g. Bandini namenoma obrekuje dosedanjo upravo, ker hoče s tem reči, da je edino italijanska skupina tista, ki bi lahko na mah rešila vse te probleme! Pa v Trstu, kjer je samo italijanska uprava ali so tam res rešili vse enake probleme? Ali ,res ni več stanovanjske krize v Trstu, niti brezposelnosti? Dotični gospod sam ve, da se ie dosedanji odbor veliko trudil iza vse te probleme in je tudi mnogo dosegel, a vsega ne bo napravila niti lista »Torre«, če pride s pomočjo istrskih beguncev na površje!
Trdi tudi, da vse, kar se je napravilo, je bilo že pripravljeno od prejšnjega odbora. Res je, ampak vse ne; nekaj že, a tisto bo veljalo za novo upravo, ki bo začela z deli, ki so bila pod to upravo načeta. Saj imamo mnogo del iz gospodarskih načrtov št. 7 in 8, ki sta že odobrena, a se dela — ne po krivdi občinske uprave — še niso začele. Isto se godi s stanovanjsko hišo v Stivanu, čije gradnja je t.o odobrena, in so bili od strani občinske uprave napravljeni vsi koraki, da bi delo šlo v tek. A krivda iza zastoj del ni pri nas, pač pa v Trstu, kar g. Bandini prav dobro ve. Vse to mu je bilo pojasnjeno na javni občinski seji, a kljub temu pošilja v svet take in slične vesti,
Ro vsem tem se vidi, da je dobila lista »Torre« še precej apetita, in naloga naših volivcev je, da tem gospodom dokažejo, da je tu slovenska občina, da smo tu gospodarji Slovenci domačini, a oni le gostje na naši slovenski zemlji!. Zavedati se moramo, da ko bi oni zavladali na občini, bi kmalu odpravili Je tisto malo .slovenščine, ki je v >upravi, in naši ljudje bi sploh ne imeli dostopa v občinske službe! Da je temu tako, je dokaz vae njihovo rovwj?n.je; proti slovenščini in proti vsem, ki so Slovenci.
Nabreiinec
lijanski otroški vrtec! Od zgraditve in do fašističnih časov, prav do Gentilijeve reforme, je to poslopje služilo izključno slovenski šoli in otrokom slovenskih staršev.
Na podlagi katere reforme se danes ponovno delajo krivice in z njimi ovira slovenska šola?
Človekoljubno je, da se potrebnim pomaga pod streho; nikakor pa ni pošteno in še manj človekoljubno je nedolžne in ukaželjne o-troke izrivati iz jole!
V sili in potrebi in če že res ni bilo drugega in primernega stanovanjskega poslopja na razpolago, bi lahko omenjene družine vselili v nekaj učilnic kakega večjega šolskega poslopja v mestu, ki razpolaga z večjim številom učilnic, tako da bi se pouk ob potrebnem času, če že ne popolnoma, pa vsaj i/ izmenah ali s skrčenim urnikom nadaljeval oziroma pričel.
Predvidevajo, da bodo potrebna stanovanja tem družinam priprav-j Ijena nekatera v treh mesecih, t. j. do konca oktobra, nekatera pa šele po začetku novega leta. Po izselitvi družin iz šolskega poslopja bo iz zdravstvenih razlogov potrebna popolna obnovitev notranjih prostorov, ki bo prav gotovo zahtevala več kakor mesec časa. Katero novo leto bodo torej čakali naši otroci?
Da se krivica prepreči, pričakujemo od Prosvetnega urada ZVU in Višje šolske uprave, ki sta edino upravičeni razpolagati s šolskimi prostori, da se za zadevo zavzameta in poskrbita, da se šolsko poslopje vrne za namene, za katere je bilo zgrajeno.
Koncert ameriške letalske godbe
V petek dne 20. julija je bil po poldne na Glavnem trgu, zvečer pa na gradu sv. Justa koncert godbe ‘dvanajstega zbora ameriških letalskih sil, ki je na turneji po Evropi.
Koncertne točke so bile brezhibno izvedene. Mojstrsko so bile podane Dvorakove, Gerschwinove in Verdijeve simfonične skladbe. Posrečeni so bili pevski vložki izbora »Singing Sargents«-ov ter solistov na basu in 'harmoniki.
Navdušenje poslušalcev je bilo nepopisno.
Na koncu je pa prišlo pri zvokih »Nabucca« do iredentističnih prizvokov, ki jih imamo priliko čuti v Trstu pri vsaki iredentistični manifestaciji.
Vprašamo se, ali se je kapelnik ameriške letalske zgodbe zavedal posebnega pomena, 'ki ga Ima v Trstu Igranje »Nabucca«? Verjetno ne! Nasedel je kakšnemu »strokovnemu« svetovalcu, ker si ne moremo sateliti, da >b,| imel namen razplamteti pojemajoče iredentistične. ;>traAtf nekaterih tržaških krpgov. Današnji časi bi bili za *p preresni.
V znamenju slovenskega in bolgarskega bratstva
V nedeljo dne 29. julija dopoldne je bil v -okrilju SPM sestanek v Trstu živečih Bolgarov. Pred številnimi poslušalci je predaval v bolgarščini o Sloveniji in Slovencih g. J. Sveštarov. Predavatelj je, v zgoščenih besedah podal pregled zemljepisnega položaja slovenske zemlje, slovenske zgodovine in slovenske književnosti. Navzoče Bol* gare sta nato pozdravila v imenu 'SPM J. Jež in v imenu SDZ J. Agneletto.
Ivan C3nhDr:„La Mamma*'
■Italijanski prevod Cankarjevih črtic o njegovi materi je na prodaj v s.lovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
Cena lično opremljeni knjigi je samo 180 lir!
Razstava kiparja F. Ooršeta
Akademski kipar France Gorše sporoča svojim znancem in prijateljem ter vsem, ki se za umetnost-zanimajo, da bo v sredo, 1. avgusta, ob 18-h odprl razstavo svojih najnovejših del v novem ateljeju v ulici Romagna š,t. 11.
Razstava bo odprta do nedelje 5. avgusta vsak dan od 10. do 12. ure in popoldne od 5. do 8. ure.
Ker je razstava v ateljeju bolj intimna in zanimiva, so prav iskreno vabljeni vsi tukajšnji Slovenci/ a predvsem tisti, ki so se želeli seznaniti s kiparskimi deli.
KakSna krivica se godi Italijanom v Nabrežini
V devinsko-nabrežinski občini je 80 odstotkov Slovencev, ki so tam že tisočletja, in 20 odstotkov v zad-i njih 25. letih priseljenih Italijanov, Na občini je 10 'uradnikov. Od teh štiri, med njimi celo občinski tajnik, ne znajo slovensko, ampak samo italijansko, šest pa jih zna oba jezika.
Nedavno je nabrežinstki občinski svet Sklenil, da mora v bodoče vsak nov uradnik poznati oba jezika, italijanskega in slovenskega; ker je v občini 80 odst. Slovencev ter je prav in pošteno, da uradnik govori z ljudstvom, ki ga vzdržuje, v njegovem jeziku. Uradniki so vendar tukaj zaradi ljudstva, ne pa ljudstvo zaradi uradnika! Ali Ita-' lijani so zagnali proti temu pravičnemu in demokratičnemu občinskemu sklepu huronski krik, da se jim dela vnebovpijoča krivica, ker zahteva devinsko-nabrežinska občina, da vsaj njeni bodoči uradniki znajo italijanski in slovenski jezik.
Italijani so nepoboljšljivi! Ko je hotela Avstrija 1. 1894 postaviti na sodnijah v 'Istri, kjer je bilo 200.000 Slovanov in samo 80.000 Italijanov] poleg italijanskih tudi slovenske napise, je italijanski minister Cri-spi, sklicujoč se na trozvezo Nem-oia - Avstrija - Italija, brzojavil v Berlin, naj nemški cesar posreduje pri avstrijskemu cesarju Franc^ Jožefu, naj se slovenski napisi ne postavijo, iker bi se s tem delala Italijanom velika krivica in bi se zapostavljali za Slovani. Ali poznate pripovedko o volku in jagnjetu? In consko predsedstvo v Trstu jemlje resno laško vpitje in pritožbe!
Nabrežinski primer italijanskegi) šovinizma je tako vpijoč, da zasluži, da vsa svetovna javnost izve. kako hočejo Italijani še naprej tlačiti slovenske pravice.
GOSPODARSTVO
Ker se bliža čas nabiranja fižola, ne bo odveč, če se nekoliko pomenimo o žuželki, ki nam vsako leto uniči ogromne količine fižola (in tudi drugega žita). Imenujemo jo »fižolar«; poznamo ga vsi: je približno 2 mm velik, svetlo-črne barve, in s koničastim rilčkom. Da se tega .požrešnega sovražnika ubranimo, bomo fižol, takoj ko smo ga pobrali, posušili, izluščili in nato razkužili. Razkuženje vršimo na dva načina: ali z žveplenim, ogljikom ali s kakšnim prahom, ikakor. n. pr. »Feigy 33«, »Ceregamma« itd.
Ako bomo 'Uporabili žvepleni ogljik, .bomo vzeli 50 - 70 gr istega na 100 kg fižola; ga vlijemo v odprto posodo, ki jo pokrijemo z mrežo, in vtaknemo med fižol, nakar vse dobro pokrijemo. — Bolj primerno je vse skupaj deti v kakšno posodo in pokriti. — Žvepleni ogljik se zek> rad vžge in zato se mu ne smemo približati ne g cigareto niti z drugim ognjem. Tudi je hitro 'hlapljiv, zato moramo držati .posodo pred uporabo dobro zaprto.
Cea nekaj dni fižol odkrijemo in dobro prezračimo, da Izgubi duh. Ako pa bomo za razkuženje uporabili kakšno prašno sredstvo, bomo isto .raztrosili med fižol In dobro premešali.	.	„
(Prahu '*Fei*y 33« bomo vzeli 100 g?, prahu »Ceregamma« p« 50- 70 gr na lflO kg fižola kakor tudi dragega žita.
NA REPENTABRU
Slovenska počitniška kolonija SOD
Kakor smo objavili v predzadnji številki našega lista, priredi tudi letos Slovensko dobrodelno društvo v Trstu svojo počitniško kolonijo .za slovenske učence in dijake obeh spolov na Repentabru, kjer ne primanjkuje naravnih lepot, saj Re-pentabor ne zaostaja v ničemur za bolj ali manj znanimi »letovišči« izven tnžaškega ozemlja! Repenta-bor ima celo to prednost, da bodo otroci v izključno slovenskem okolju s pristno domačnostjo kraškega sveta.
Seveda bo ta kolonija zgolj zasebnega značaja, kajti še danes Slovenci ne morejo poslati svojih otrok, ki so potrebni spremembe podnebja za učvrstitev zdravja, zrahljanega zaradi slabih ekonomskih ali stanovanjskih razmer staršev, v gorske ali obmorske kolonije, ki bi bile vzdrževane iz javnih skladov, ker za to ni potrebnih, sredstev.
Zato bo tudi letošnja počitniška kolonija na Repentabru vzdrževana od vseh slojev tržaških Slovencev, ki bodo prispevali ali v denarji} ali ,pa v blagu za črmboljši .uspeh, kakor tudi od prispevkov učencev in dijakov samih.
Zato naj starši pohitijo s prijavami svojih otrok na odbor za počitniške 'kolonije Slovenskega dobrodelnega društva še ta teden, kajti odhod vpisanih otrok bo že v ponedeljek, 6. avgusta 1.1., ob 9. uri zjutraj izpred sedeža v ulici Machiavelli 22. Istotam dobijo starši vsa podrobna navodila glede potrebščin, katere mora otrok vzeti s seboj.
Kolonija bo trajala vse do konca meseca avgusta in bo nastanjena v repentabrski osnovni šoli na Colu v idilični bližini znamenitega tabora. Vodstvo je v strokovnih rokah naših najboljših in požrtvovalnih šolnikov, ki bodo nudili otrokom poleg razvedrila na soncu in zdravem zraku tudi vsestransko moralno podporo v strogo slovenskem narodnem in krščanskem duhu.
Samovoljno postopanje italijanske misije v Trsta
V zvezi l obema člankoma, ki ju je objavila »Demokracija« glede o-mejitve osebne svobode neitalijan-■skih državljanov in oseb brez državljanstva v Trstu, se je javil v našem uredništvu bolgarski begunec Georgij Petrov, ki nam je pojasnil naslednje:
Pred štirimi mesci je g. G. Petrov vložil na tukajšnji policiji prošnjo za izstavitev .tako imeno; vanega Nansenovega potnega lista. Ko je dobil jjotni list, je prosil pr: italijanski misiji v Trstu za vstopni vizum za Italijo. Italijanska misija pa je g. Petrovu ne samo odrekla vizum, ampak mu je celo odvzela popolnoma v redu izdani potni list, češ, da kot begunec nima pravice do Nansenovega potnega lista, da se mora izseliti itd.
G. Petrov je prišel zaradi tega samovoljnega ukrepa italijanske misije v zelo kočljiv položaj.
Tržaška policija je pred izstavitvijo Nansenovega potnega lista zahtevala od g. Petrova, naj predloži izjavo, da ni član IRO - organizacije, kar je on tudi storil. Zaradi omenjenega ukrepa italijanske misije v Trstu pa je g. Petrov sedaj še ob redno izdani Nansenov potni list, zaradi česar je dejansko proti vsem človečanskim načelom o o-sebni svobodi ujetnik v tržaškem »zaporu«, na katerega so danes obsojene v Trstu vse osebe nei.talir janskega državljanstva in osebe brez državljanstva!
Ce italijanska misija vztraja na tem, da nekaterim prosilcem odreka vstopni vizum za Italijo — kar bi se še nekako dalo razumeti — nima nobene pravice, da odreka tranzitni vizum in da pleni redno izstavljene potne liste!
Prepričani smo, da bo ZVU raz-
mišljala o navedenem primeru in .ukrenila vse potrebno, da se tudi 'tržaškim neitalijanom omogoči svobodno .gibanje po poslih, zabavi in počitku po Evropi.
Radio Trst II
306,1 m ali 980 kc-sek
NEDELJA, 5. avgusta:	9.00	Kme-
tijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. — 12.00 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. 20.02 .Slovenske pesmi. — 21.00 Z domače knjižne police. PONEDELJEK, 6. avgusta:	13.42
.Glasba raznih narodov. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 20.45 Dvorakovi slovanski plesi. — 21.00 Koncert basista Danila Merlaka.
22.00 Beethoven: Simfonija št. 5. TOREK, 7. avgusta:	13.00	Glasba
po željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Slovenski motivi.
21.00 Vzori mladini - Dr. Spencer v borbi proti pegavici. — 22.00 Beethoven: Koncert št. 5.
SREDA, 8. avgusta: 18.15 Dvorak: .Koncert za violino. —	19.00
Zdravniški vedež. — 20.30 Naša šola. — 21.00 Koncert tenorista Dušana Pertota. — 22.30 Čajkovski: Simfonija Manfred. ČETRTEK, 9. avgusta:	19.00 Slovenščina za Slovence. —	21.00
Radijski oder - Mosca:	BIVŠI
UCENEC, veseloigra v treh dej., nato Priljubljene uverture. —
23.00 Chopinove skladbe.
PETEK, 10. avgusta: 13.00 Gilasba
po željah. — 18.45 Bizet: Odlomki iz opere Carmen. — 19.00 Pogovor z ženo. — 20.30 Tržaški ■kulturni raizgledi. — 21.00 Mojstri besede - Robert Graves. SOBOTA, 11. avgusta:	13.00 Šra-
mel kvintet in ženski duet. — 18.15 Rahmaninov: Koncert št. 2.
19.00 Oddaja za najmlajše - Pastir dn peklenšček. — 21.00 Operetna glasba. — 22.00 Sobotni variete.
Odgovorni urednik: dr. Janka J ti T i t k • :
Murna »ADRIA«, d. d. t Trt tu
ZAGREBČAN, 20 let bivajoč v Kanadi, star 44 let, kuhar, želi spoznanja z gospodično, Slovenko ali Hrvatico, staro od 30 do 40 leti veščo gospodinjstva, v svrho ženitve. Ponudbe poslati upravi lista pod značko. »Zagrebčan«.
DEČEK star 12 let išče zaposlitve pri kmečki družini za domača dela ali pastirja. Naslov pri upravi lista.
SLOVENSKO DEKLE bi rad poznal Slovenec pod 45. 'letom starosti v svrho ženitve. Ponudbe poslati s sliko na naslov: C. iden-tita n. 18584949 - Fermo posta V e n e z i a .
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9-12 in od 17 - 19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 25597
Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame In parket? nudi najugodneje
Mizarji | kmetovalci V podjetniki •
TEL. C*LEA 90441 TRST
Vlala Sonnlno, 2 4
HI iz i	ače in 1 nako bombaža v bogati izberi -	etne obleke in volnene fresko po najnižlili cenah us
MAGAZZINI DEL CORSO TRST, Corso 1 - Borzni trg (Piasza del la Boru)		
URARNA
UL. ROMA 19
ZLATARHA
V S L I K A IZBIRA, PO ZARIS KONKURENČNIH CEN AH; LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE	'