y)M8M ptvAilftM Leto II., štev. 139 V Lfrlbljanf, torek dne M. |UaQa 1921 Posamezna štev. 30 par « 1*20 K ..■.■Mi.im . ■■■■ ■!■!■■ min ■■■ ■■M. rT-- M-----—r----n—I-1—i-rm—p————————^ Izhaja ob 4 zjutraj« Stane celoletno .. 240 K mesečno....... 20 „ za zased, ozemlje. 360 „ za inozemstvo .. 600 » Oglasi za vsak mm Tišine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 80 mm stolpca (58 mm) . 1 » za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uredništva: Miklošičeva cesto št. Telefon it 72 Upravništvo: Sodna nlica it. 6. Telefon it. 38. Račun kr. poŠt ček. JKtdl »tef.lLMž. Ljubljana, 13. junija.; Županske volitve v Mariboru so Končno popolnoma razčistile politično ozračje. Sedaj je jasno, da je bil klerikalno - socijalno - demokratski pakt j Povratek reg. Aleksandra |Volitev župana v Maribora BOLEZEN KRALJA PETRA. Beograd. 13. junija. (Izv.) Danes po-jtelj. Predsednik dr. Baltič ie spT«m- «. .j__? _____i..: rpofAnta H n /afrfihs. temelj županskih volitev tako v Ljub- poldne izdani uradni bulletin glede j'ja l regenta do Zagreba, liani kot v Mariboru. Čudno se gla« bo,ezn! kralja Pefra kongtatira zboli-j ^^J^lJt^^ll in vendar ni dvoma, da- jc mariborska politična, konstelacija ustvarila efekt ljubljanskih županskih volitev. Socijalni demokratje so mogli resno računati na svojega župana samo v Mariboru, v Ljubljani ne. Klerikalci so bil v obeh mestih šibki, imajo pa tanogo več interesov na mariborski občini kot. na ljubljanski, poleg tega pa Lam tudi ugodnejši položaj kot, v re- gent s princezinjo Jeleno ter prince- šanje stanja. Dihanje je padio na 40,1 )Trd Arzenom in Pavlom in svojim temperatura na 36 ; oteklina na nogi j spremstvom v dvorni vlak. ki je tam odnehnje. ! čakal nanj. V Zagrebu so pričakali Ljubljana. 13. iunija. 'regenta ban dr.Tomljenovič. general Regent Ale- Dokič in načelnik? nekaterih drugih ŽUPAN SOCIJALNI DEMOKRAT. PODŽUPAN NARODNI SOCI-JALEC. PRVI SVETOVALEC KLERIKALEC. uradov. Regent jc za par minut izstopil iz vlaka ter se pogovarjal v salonu kolodvora z došlimi gospodi, nakar jc nadaljeval pot proti Bcogra- ksander, ki se ie vsled bolezni svojega očeta kralja Petra predčasno vrnil iz inozemstva, je potoval v ne-„ „,„„ . deljo zjutraj z orijentnim ekspresom Ljubljani. V slovenski metropoli se je preko Ljubljane. Na ljubljanskem ko- du, kamor je prispel ob 6. nri zvečer. SLS 'od prvega hipa po občinskih vo-ilodvoru so ga pozdravili predsednik Predsednik deželne vlade dr. Baltic Iitvah zavedala, da je povsem izklju-! deželne vlade dr. Baltič, odposlanstvo; se je vrnil u Zagreba nazaj v Ljub-eeno, da bi oua. dobila bodi?] župana, j Dravske divizije in policijski ravna-1 Ijano. bodisi podžupana. i cijSrSrS^rSrr8^! Ustavne določbe o Narodni Obe stranki sta v jedru anacijenalni in SklipŠČIllI SP^CtC ZEMLJORADNIKI !N SOCIJALISTI ZOPET V ZBORNICI. EKSODUS KLERIKALCEV. — DVE SEJI NA DAN. klerikalcev v politični praksi prav nič j ne moti, družiti se s stranko, ki tvori. pribežališče vse spodnještajerske J aemškutarije. Nacijonalno ncoporoče- j na, stranka v štajerskih mestih danes.' še ne more in ne sme podpirati soci-1 jalnih demokratov in komunistov, akoiseJe ..... noče arrešiti proti temelini točki svoje- tudi zemljoradniki. Njihov eksodus na ••■a programa. Tako so še vršila in do-! sobotni seji je namreč veljal samo za vršila pogajanja med JSDS in SLS. i eno sejo. Po izvršenih formalnostih so Pakt med njima je prinesel v Mari- sledila kratka vprašanja- na predsednikom socijalno - demokratskega. župa-|ka. Tako je med drugim radikalec Jona, v I - m'oljani podžupana. rvzvpp ivan Cirkovič stavil sledeče vprašanje: tetra v Mariboru zanesljivo večino 2-1 i Pred par dnevi so poslanci Narodnega Maribor, 13. junija. (Izv.) Seja ob-i Rezultat: Grčar 21 glasov. Rogiič 15 činskega sveta se je pričela točno objslasov; (4 klerikalci so glasovali / > 6. ur? zvečer. Klerikalci so zasedli 1 Grča rja); 3 glasovnice (klerikalci skrajno levico, za njimi so prišli so-! so bile oddane prazno. Izvoljen je bil cijalni demokrati, komunisti in m- torej socijalni demokrat Viktor Gr-rodni socijalisti. na skrajni desnici pa S čar, ki jc izjavil, da izvolitev sprejme. demokrati. Pri voiitvi podžupana je dobi! pri Sejo je otvoril socijalni demokrat prvem glasovaniu S0CijalM demokrat Karel Ceh, pozdravil navzoče in povdarjal pomeri volitve. Predlagal vjc za overovatclja zapisnika fv, Klanč- Slanovec 17 glasov (lasme in komunistične), ivan Ro^lič (NSS) pa !(> glasov (NSS in klerikalci), demokrat mka (komunista) in dr Leskovar ja L r> Serncc 6 glasov Pr} ožji vo!itvi (klerikalca) za skrutinatorja za Ze- je dobjj Ro?!ič 22 giasov (deinokrat-bota (klerikalca) in Klancmka (ko-iske jn p^j^je), socijalni demokrat munista). Zapisnikar Zorko je nato Slan0vcc pa 17 2,asov: izvol]en jc hii prečital zakonska določila o vohtvi >torej fvm R hč kj jc izvo)itcv tudi župana. Nato so bdi razdeljeni volil-: Spreje ni listki, katere je pobral Žebpt p Po zopetnein petmmutncm odmoru Prvi rezultat je bil: Socijalni dc-|_ ;„ ^ vo,jtev 4 svetovalcev: sov. Beograd, 13. junija. (Izv.1) Današnje i rodni skupščini. Prvi je seje konstituante so se udeležili zopet biikanee Gjonovič, in si< dum. Nasprotuje le Členu 79. Klerika- govoril repu-sieer za reforeu- i i t;.i,i r- -__1-7 .i "____se je vrsua vuiuev t svciuvaiet mokral: Viktor Grear; 17 glasov (so- . ^ klerikalec Leskovar 33 glas cijalno-demokratske m 4 komunistic- kjerjkajec 2ebot 24 slasov. socijalni ne) Ivan Rogl.c (NSS) 9 glasov kle- deinokrat SIanovec 24 R,asov. kom.„_ rikaiec dr.Lcskovar 7 (lastn h) dr. n t { Krajnik 22 glasov, narodni Vlad. bernec (demokrat) f • | socijalist 11 slasov. demokrat Kejžar - En odbornik (Valitar) je manjkal, j jg , demokrat Weixcl 6 gla-ker je bil oosoten v Opatiji m ga n., * demo!,:rat dr. Sernec 6 glasov . bilo mogoče obvestiti. demokrat Šoštarič 6 glasov, narodni Pri drugon glasovanjii je dobd | socijalist Selinšek 9 g5asov> demokrat Grcar zopet 1/ glasov. Ro-; glasov, v magistra t nem gremijn pa. enakomerno deljenje vse moči med klerikalce in socijaliste. Ko so bili klerikalci 111 socijalisti .i pa ktom v Mariboru gotovi, iskali so i dar je opozicijo; g zase bajajo v skupščino, dnevnice ne izpl:>-j pol j !čajo. Predsednik dr. Ribar je odgovoril, setimem ;!um'/>m. I Seja ,jc bila zaključena ob 13. in pol.' Beograd, 13. junija. (Izv.) Danes po glič (NSS) pa 15 Klasov 9 lastnih, 6' Med Slanovcem in Zebotom ,ic od-demokratskih), klerikalec Leskov-r! ločil žreb za Slanovca kot drugega. 7 slasov. i Žebota kot tretjega svetovalca, do- Po netininutni pavzi jc bila ožja . čim je prvi svetovale. Leskovar, če-voiitev med Grčarjem in Rogiičern. i trti pa komunist Krajnik. Fiasko uradniške stavke v Ifaiifi Rim, 12. junija, (izv.) V soboto ob i zaupaujem, da bo zbornica rešila nji-i- ■ 4. uri ie uradniški odbor proglasil ko-' liovo zadc- ' ,;ivor mogoče ugodno. lec dr. Hohnjec je govoril za žensko volilno pravico in zagovarjal Korošcev predlog glede ustanovitve drugega, socijalno - ekonomskega doma. Za njim je zemljoradnik Vojesiav Lazič naglašal potrebo ustanovitve sfiinov-kluba izjavili, da ne pridejo več vjskega parlamenta. Narodni socijalisti skupščino in da, tudi ne mislijo vt*č|Deržič je kritiziral čleu o nameščencih J sodelovati pri ustavi. Kljub temu na; in govoril proti ukaznemu komiteju, j so oni vedno prvi in najbolj redni, ka-jki izvršuje razmeščanje po svoji volji j treba dvigniti poslanske dnev-;in po }»artiziranih interesih'. ŠP.le zase v Ljubljani nadaljnega izho-jnice. Enako jc tudi s komunisti Zato' u:,.. ..u io :.. „„i i da. SLS. ki je takoj po volitvah pod-i prosim gosp. predsednika, da, predla- ' pirata v Ljubljani vsako opozicijo I ga skupščini, naj se onim. ki ne pri-, proti JDS. ne da bi reklamirala, >plo!i kakili koncesij, je postala v zve-1 čajo. f: 4 s komunisti jn .socijalisti,tudi tukaj;da bo postopal proti vsem poslancem,;sprejet važnejši faktor, ki je razpolagal že siki se ne udeležujejo zasedanj« kimsti-j oddelku .. 0------- ----------------------------------------.. , •M main!m od 4K Nieeova -i!a v1 tuante. v smislu poslovnika. proti poedmim členom pa narodna so- je izčrpno proučil položaj drzavnili, gam/acije. . ... veduo »rČMbk-i Xuioa uo~li - ; Nato je socijalni demokrat dr. Ko- i cijaUsta, socijalni demokratje. republi- nameščencev, ter da je prišel do pre- 12.jumja. (Izv.) Casopisje:ob- dra-' mkt z bodočim "županom Pe-irun skušal opravičiti sobotni nastop!kanci in zemljoradniki. ' pričanja, da je za gibanje uradnikov!širno komentira konec uradniške kom' bemokrui tako notia Horadniki in republikanci zapustili | ustave se je prešlo na podrobno raz-lnila obljub, ki jih .ie dala državnim! ni poziv uradniške organizacije, naj v,o izročeno na milo-t bloku :>t klrri- zbornico. Cital je namreč izjavo, v k t- pravo o IX. oddelku ustave fsodne | nameščencem. Odbor je dobil zago- i se državni nameščene« nemudoma vr-k-alcev i.i -o-iidi-tov Da bi klerikalci' teri so s silo stvor jeni argumeuti proti l oblasti Jutri se. nadaljuj debata- oltovilo od raznih parlamentarnih sku-jnejo na delo nooolnokapitulacijo -svoio zvito namero lepše prikrili. oV predsedniku dr. Ribaru. češ. da jej IX. oddelku ustave. Ker je prijavlja-j pin, da sc bodo zavzele za uradniško ranih urzavn,h namescencev linhili <„ A-s v M-iriiwu da bodo i njegovo postopanje neobjektivno in nili samo 5 govornikov, sc izvrši ju-1 vprašanje takoj, cim pride na disku-i pred vlado. V uradniskili krogih je udi temkai volili »-narodne-va ' >• v- i da "bodo socijalni demokrati, ako bo tri že glasovanje o tem oddelku usta-l cijo v parlamentu. Vsled tega je upa-1 poziv na delo napravil slab vtis m ■na " " " : šlo tako dalje naprej, razrešeni v^ke've. Klerikalci so protestirali proti! ti, da bo uradniško vprašanje povolj- ; so se;inu uradniki odzvali le neradi Tako imajo -daj uarudui socijai^ti i odgovornosti. Predsednik dr. Ribar je; predlogu ministra za konstituanto. da. no rešeno ter je za uradništvo naj-; m vsled pnstisk? - -ver. v Ljubi iani župaua ki ima z ozirom i med viharnim odobravanjem centra jge preskoči XIllr oddelek ustave ir; bolje, ua se takoj povrne na aelo z. oio odvisnost do klerikalcev isto' zavračal neosnovaue očitke iu nagla-' zapustili dvorano. Nato je govoril dr. na sv _ veljavo kot njihov paradni podžupan v Mariboru. šal.' da so često celo predstavniki opo- Momčilo Ivanič. zicije priznali njegovo strogo objektiv-j izpremembe. Zahteval je različne Se današnji Avtouomist piše, da ; nost in upoštevanje poslovnika. je SLS pri voiitvi ljubljanskega župa ua bre z vseh pridržkov žrtvovala svoje strankarske koristi koristim naroda s fem. da je napravila kompromis s Peskom. Mariborske županske volitve pa so daues zvečer potrdile, da so klerikalci brez vsakih ozirov na narod Za njim je republikanec Krsta Pe-. Beograd, 13. junija. (Izv.) Ministrski' jovič izjavil, da je bil poslovnik že predsednik Pašič je prosil predsednika Zavezniški načrt za ! Krasin o spremembi pomirlenie Sleziie bolfševiSke pslitik® ponovno prekršeu. Dr. Ribar mu je odgovoril, da opozicija še nikdar ni Pariz, IS. junij«. (Izv.) Program zavez- • Pariz, ia. junija. --Petit Parisien-> pri-konstituante dr. Ribar,ja, naj sc vršej nikov v s-rim vzpostavitve reda v Gor-; naša intervju, v katerem je dejal Kras;,, seje konstituante dopoldne in popcl- i nji ^ieziii :.< fined drugim: Ljenin je izpremeni! svojo za to prinesla nobenih dokazov. Radi! dne. da se ustava sprejme že do 23. ju- \.> J »vri -ir-.- li. ju.«ija -t ruit-ne raz- j dosedanje delovanje in sestavil političen teaa naknadnih ugovorov ne more i ni ja. Dr. Ribar je pristal na ta pred-j oroženje ustašev iu nemške samoobrane : program, ki vpo^teva mednarodni polo smatrati za resne. (Veliko odobrava-j log. Posamezni klubi so vnovič pozva- in mora biti končana d<> dne. 22. junija; | ž;tj, kakor tudi gospodarski ra/.pataše in nemške čete: t. oi>e toni bost« zavarovani z vojaštvom; 5.) napadi vsako strani v času razoroževanja ali kasneje povzroče neveljavnost v-sga dogovora. Zavezniške, četo so bodo v taksni -lučaju postorile sile. (jUisoui zadnjih po- ^ - _ v jekta. Računa se, da bo zmanjšan na! strankami. To misli izvesti s pomoč- ■ gC©ilS'@renCa © OSrOS*i6 ali 5 milijard. Namera finančnega 1 jo Zemlioradiiičkega kluba, ki naj bi; fcem vprašani« Ccograd, 13. junija. (Izv.) popoldne i ministra, Kumanudija, naj b" se budžot j izvršil presijo na vlado v vprašanju ■ „ ! znižal na vsoto lanskega leta, se ni j razdelitve države na oblasti. Ltanes „ kcr so med tem nastali --- -- -------------------. . 'jmogla izvesta oila pod predsedstvom (novi str0|kj. k;ikor povišanje dragiuj- i ministrskega predsednika g. rasicaj^ doklad državnih nameščencev iu konferenca delegatov ^adnih strank nvedba dinarskih plač za železničarje. VOŠNJAKOV PREDLOG GLEDE OBLASTI. roeil so nemški delegati dogovor sprejeli.! katerimi podjetji so pogajanja* že uve- | dena. Krasin je preverjen, da sc ho <>~ REŠEVANJE AVSTRIJSKE , nova] v kratkem velik mednaroden kon-VLADNE KRIZE. , sorcij. čigar delovanje bi sovjetsko v]a Duoaf. 13. junija. -Izv.) Policijskega jdo » težavne-a r«>' predsednika Schobra so obiskali zad- j 1 nje dni opetovano politični voditelji i PRVI ZLET ZAGREBŠKE SOKOLSKL ; meščanskih strank in ga vprašali, ali! ŽUPE. bi h;l *>riprav]ien, prevzeti sestav« ka-' ibineta. Dane- ga je obiskal voditelj Beograd, 13. junija. časopisje, po katerih je med ?.nšc> iti iralijansko vlado sklenjena po-r-jdla dede r<*?ke in baroeke Inke. Jos. Nežmah, Anton Kot. administrativni major Anton Tepež, art. kap. I. razr. Oton Mihelič, kap. I. razr. Josip Krpan. Miloš Gnuč. aK. kap. 11. razr. Josip Bezjak. j London, 13. junija. (Izvj Bivši ministr-' licnovič, podban dr. Bošnjak, vsi pover- i ivvinin ia nrnr.^I nv i i4tm i ski predsednik Grčije Venizelos je pover- jeniki, šolski nadzorniki itd TO^VATNIH oSnOŠAJEV " generalnega tajnika Zveze t lise narodov. Izjavil je, da mesto sprej- J po$TNI OPIOJANTI — DRŽAVNI NA- Beograd, 13. junija. (Izv.) Pogaja-; nie in bo dal svoje moči temu podjetju f MESČENCI. piti 7 Italijo ki se tičejo likvidacije: ua razpolago. ___________ . ,,-Anrni Beograd. 13. jumja. (izv.) Ministrski BOLbZEN LLOyO GEORGBA. , ^ ^ ^ uared. Avstro - Ogrske, vodi posebna, komi- London, 13. junija. (Izv.) Zdravj* Lk»yd * ba, s katero se poštarji in pc."tr.i oficijan- sija. v kateri bodo zastopali naso državo ravnatelj Stojadinovje, Krstelj iu dr. Žerjav. Georgea se jc znatno izboljšalo, vendar Iti obojega spola u vrste nied državne napa so mu zdravniki še za nekaj časa od- ! stavljepce. S tem ;e uvedena takozvan." svetovali vsako iavno delovanje. i pragmatnaeija po^injer. Hrvafsifvo mfugo&lovaitsfvo! Po svetu V soboto, dne 11. junija proti večen wm videl v Ilici nekaj cisto izvanrod-nega: Štefan Radič se je izprehajal s svojo ženo. Nikoli ga ni videti v Ilici; zakaj njegova pot gre drugam. Kaj ga je danes privleklo sem. pa še v veselem razpoloženju promenade? Danes je J301etnica njegovega rojstva in ta silni dogodek praznujeta »kralj in kra-Jjiea>- hrvatske republike s promenado: naj vidi svet, kdo da sta. in kakšna sta. Mnogo nelenega doživljamo, a redkokdaj nekaj tako nepristojnega, kakor je to praznovanje Radičev o petdesetletnice. ki jo uprizarja, on sam: samo blazni tirani in znoreli rimski cesarji Caliguline sorte so na ta način slavili sami sebe. Zagreb, 12. junija. s:-.'mine. razkriva spominske plošče, obhaja stoletnice itd. Doslej je to društvo. ki so mu od prvega početka tvorili jedro konservativni, deloma fran-kovski elementi. Kilo prav neznatno in se jo svet često norčeval iz njega, češ, gospodje; slave sebe vzajemno in pijejo vzajemno, a sedaj sc zdi. da postaja središče separatističnih strni, ki žele obnoviti specijelno h r v a t s k o zgodovino. »Jugoslovanska Matica* je letos oživela tudi v Zagrebu; njej je naloga, skrbeti za sedanjost in bodočnost nr-osvobojenega našega naroda. To je važna stvar; kaj ne? Toda kaj se dogaja! Pri isti listi, ki se ogrevajo za separirano zgodovinsko Hrvat-*tvo. j — Uvedba italijanskih zakonov v novih pokrajinah. Italijanski ministr-jski svet je vpeljal v anektiranih kra-jjih sledeče zakone: kazenski zakon, zakon o kaznjivih dejanjih z eksplozivi, zakon o poškodbah z orožjem ter zakon o gospodarskem in vojaškem varstvu države. V najkrajšem času se na nov tisku in Prosvcfa Boris Putjala angažiran v Zagreb. Kakor poročajo iz Zagreba, jc sprejel g. Boris Putjata, odlični ruski umetnik pri slovenski drami, ponudbo narodnega gledališča v Zagrebu in podpis;:! pogodbo za anga/ma 1921/1922. Šport in furisfiHa urcavc. v najurajseni času se .. - . . Kazata. Uc^ili bran ee ,e pokrajine razširi tndi ukaz ol ™ozes»m*< v Pragi. O*.n. mostov- f ^ tehtnega v, n poznejši tiskovni zakon. bkcga «M«dozestvenega teatra, so nad; , . {j mesec dni gostoval, v Prag. z neverjet- oli' < Novi zunanji minister vlade. V poljskih parlamentarnih krogih se širijo vesti, da bo imenovan za poljskega zuuanjega ministra namesto odstopivaega kneza Sapielie sedanji poslanik poljske -vlade v Madridu Ladislav Strzynski, nečak grofov Ladislava in Kazimira Badeni. Strzvnski je sedaj star 18 let. — Mir v Gorenji Šleziji. Dne 2. junija so bile povsod v Gornji Šleziji Pol ure pozneje se je zagrebški svet! bojkotirajo dosledno in načeloma to ! UBtavljcne sovražnosti med nemškimi nato Jugoslovansko i.iatico». «Hrvat? .........-------s.,; r>„ čisto vidno in jasno ločil: Eni so šli na Wilsoiurv trg, v dvorano hrvatskega Sokola, drugi pa v Bogovičevo ulico na akademijo jugoslovanskega Sokola, župe zagrebške. Tam so radičev-ci-frankovci obhajali Radičevo petdesetletnico z govori o njegovi politični in literarni prošlosti. tukaj pa smo culi predavanje, dr. Laze Popoviča o globoki ideji Sok olstva, ki je jugosiovan-sko-siovansko-človeško in pa izvajanja Cara Lazarja o sredstvih, ki jih rabi Sokolstvo za ostvarjanje svoje ideje. Separatizem hrvatski izginja v zgodovinskih sanjah in izgublja izpred oči vso sedanjost m bodočnost. Že kakih 15 let obstoji tu društvo »Braee lirvat-skoga Zmaja», ki goji zgodovinske ne prinese ne beležke o nj''j, istotako ne njegov tovariš «Jutarnji List*. Priznati pa treba, da vrši »Obzor*. ki ho-' če kljub svojemu zajedničarskemu političnemu stališču biti »žurna-l*. glede »Jugoslovanske Matice* svojo narodno in moralno dolžnost. Danes zjutraj so po kmetih v mnogih cerkvah duhovniki pri ranih mašaii molili za Radiča. Solnce lepega poletnega dne pa je pozdravljalo Sokole, ki imajo tukaj /.let zagrebške župe. v Baku podpisali vojaški dogovor s oddelki in gornjošleskiini uporniki. Razen neznatnega streljanja med patruljami vlada povsod mir. Medzavezniške čete nadaljujejo z zasedenjem nevtralnega pasu. — Načelnik nolicije v Gorenji Šleziji. Italijanski polkovnik Pesengi je bil imenovan za načelnika- policije. v Gorenji Šleziji. — Rusija in kemalisti. Boljše viki so Nogometne tekme dne 12. t. m. v Ljubljani. Prvenstvena tekma Ilirija : Svoboda 12 : 0. Igra ilirijanske napadalne vrste, specijcluo notranjega trija vzglcd--, na, skoro vsi goli so bili neubranljivi, na tem gledališču v sezoni i Svobodo jc igra popolnoma izčrpala, pr- I vorazrednih kvalitet v splošnem ni pokazala. Desni branilec Svobode ie proii zroka zapustil igri-ilom športne discipline. Igro jc vodil g.Vrančie. — Primorje : Hcrmcs 6:0 (prvenstvena tekma). Tekmo je motila nedisciplina nekaterih Hermcsovih igralcev. Primorje ic igralo mirno in premišljeno, rezultat odgovarja razmerju moči. Sodnik g. Krainaršič. — V tekmi rezervnih moštev ic zmagal licr-mes s 3: 1. — Ilirija rez. : Atletiki, ribor 2:0 (prijateljska tekma). Igra io bila zelo lepa, mirna in fair. Ilirija je razvila v polju vzorno kombinacijo, pred golom pa jc poslala žogo iz nešteto sigurnih pozicij v aut, tudi jc streljala v roke golmanu. — Atletiki so moštvo druge vrste brez posebnih napak, a tudi mesec dni gostovali v Pragi z nevcr.iet-poijske no veiikim uspehom. Med drugim so vprizorili dela: »Na dnu», »Na vratih slave*, »Bratje Karamazovi*. »Jesenske gosli*, »V kremplih življenja*, »Tri sestre* iu drugo. Roman nemšhe revolucije. Avtor sve-tovnoznanega romana o-magalci držati na površju klerikalci. Smer italijanske politiko v bližnji bodočnosti jc s tem obrležena. Don Stur-zo se ni zaman vozil v Cavour. Dejstvo, da se je Giolitti naslonil na. ljudsko stranko, rae vzbuja v moro-dajnih političnih krogih nobenega začudenja. Saj je resnica, da je cena, s katero si je mož zagotovil klerikalno sodelovanje in podporo, mnogo zmernejša od cene, ki so jo postavljali socialistični poslanci. Vlada jo s klerikalno kupčijo lahko zadovoljna. .-»Odrešeni* kraji so poslali na današnjo otvoritveno sejo svoje zasto]>-nike. Posebno zadovoljni niso bili vsi, — to je treba takoj ugotoviti, če pomislimo, da sedijo kot poslanci »odrešenega* ljudstva na klopeh ene in iste dvorane gg. fašist Giunta, Jugoslovan WDfan in pa tirolski Nemec grof Tog-genbnrg. Toda skladnost teii gospodov Giolittija najbrž ne zanima toliko k:i-kor klici: »Živel Trst, živela Gorica* in Živela Dalmacija*, katero je bilo čuti iz vrst nacijona-lističnili ?>oslancev, ko so se čitala imena ljudskih zastopnikov iz anektiranih ozemelj. Trenutni efekt je danes nadvladal stvarni položaj. Pred kakšnimi nalogami sloji sedanji italijanski parlament? Dve veliki splošni nalogi ga čakata: urediti mu jo vprašanje agrarne reforme in vprašanje industrijalne krize. Poleg teh dveh najtežjih vprašanj pa- stoji rimska zbornica še pred celo vrsto drugih manjših problemov, med katere spada i — Kolumbov spomenik. Iz Buenos jure ter so v kratkem času napolnili! Airesa poročajo, da je odkritje Ko-| dvorano. Okoli 10. ure so prikorakali lumbovcga spomenika določeno za 1 o. v zbornico senatorji Tittoni, Horfis, Pet.iti. Sonnino. premier Giolitti t.er francoski, anrloški in uemšl i posla ni.K. Vso pozornost je javnost posvetila ju-! goslovanskim iu nemškim poslancem j ter zastopnikom fašistov. Musollini ni j bil navzoč. Poslanci jugoslovanske na- j rodne stranke so vstopili 5 minut pred j y21l uro. Točno ob 11. sta vstopila kralj in kraljica s spremstvom. Poslanci so začeli ploskati, le jugoslovanski in nemški zastopniki, kakor tudi fašisti so 1 »111 tiho. V zbornici jo bilo prisotnih okohi 500 parlamentarcev. Iine- t. m. Braziljska vlada bo ob tej i>riliki priredila velike svečanosti. Politične Klerikalci iu konstituanta. Za- jodiiičarski »Hrvatski List--, glasilo fratra Korubina Segvioa, poroča iz zagrebških klerikalnih krogov , s katerimi ima prav dobre zveze, da se pojavljajo v Jugoslovanskem klubu vsa . ... ... .večja in večja nasprotja med slorven- na posameznih poslancev jo ;"'tal (tio- j . Pri igrah jc v odlični meri sodelovala češka sokolska organizacija. Zgodilo sc jc prvič, da ie Sokol oficijelno nastopil na strogo športni prireditvi in sc v odlični meri iii z velikim uspehom udeleževal tudi tekem. Češki listi povdarjajo pomen tega dogodka, ki jc povoljno rešil dosedanje, čeprav la-tentno nasprotstvo med oficijelnim sokolstvo in športom. Tudi češka vojska se jc iger iu tekem udeleževala v velikem številu in to nele posamezniki, ampak tudi cele formacije. Armada je tudi igre oiicijelno otvorila s tekmovalnim pohodom na pet kilometrov. — Cehi so znali za tekme zainteresirati ves svet, tako da so napravili iz Masarykovih iger ceio mednarodno olimpijado. Tekmovali^ so poleg Cehov še Italijani, Francozi, Švedi, Danci in Jugoslovani. Nad 600 inozemskih športnikov sc ic potegovalo za zmage, med njimi tudi 40 Jugoslovanov, po večini iz Zagreba. Udeležba gledalcev ie bila naravnost ogromna. Odločilnim tekmam jc prisostvovalo do 100.000 ljudi. Jugoslovani so odnesli prvenstvo samo Razveseljiv glas iz Poljske. — Internirani nemški šleski dobrovoljci. Praga. 10. junija. Po dolgem času so češki časopisi prvič zabeležili pomirljiv glas nekoga poljskega glasila o poljsko-češkom razmerju. V očigled razmeram na Poljskem ni to samo nekaj nenavadnega. MM\ vestnih Sokolski dom v Trbovljah. 2e dolgo easa hrepeni trboveljski «Soko! po lastnem domu. kier bi se nemoteno razvijal, gojil sokolsko idejo ter ljubezen do svojega naroda in domovine, ki je posebno pri nas iako mlačna, da jo zamorc na novo zbuditi samo uspešno delovanje Sokola. Ker pa zahteva laka zgradba v današnjih easih ogromne svote, nani je priskočil na pomoč brat trgovec Franc Dežni a n in nam brezplačno odstopil velik del zemljišča, na katerem naj bi stal sokolski dom. Trboveljsko sokolsko društvo se mu za ta velikodušni dar iskreno zahvaljuje in želi. da bi ga še drugi Trboveljčani pridno posnemali, kajti eim preje bo stal dom, tem preje bo prodrla v na s o dolino jugoslovanska misel. ki jo teptajo tako brezsrčno premnogi hrczdomovinci, ki so sc zadnji čas razpasli. k Celjsko sokolsko okrožje se jo dne 12.: v metanju kladiva, dočim v drugih tek-t. in. ustanovilo v Celju in obsega slede- j mah niso mogli doseči mnogo bolje tre-ča sokolska društva: Celje, Konjice, La- | niranih iu zlasti tudi mnogo boljo orga-ško, Oplotnieu. Rogaška Slatiuu, Št. Ju- niziranih športnikov drugih narodov. Do- rij ob Južni železnici, Šmarje, Teharje, Vojnik. Za načelnika jo bil izvoljen brat Bernard VItavskv iz Celja, za njegovega namestnika pa br. Jurko iz Laškega. segli pa so vendar še pet odlikovani. Tekmovalni program, ki je bil razdeljen na tri dni. je obsegal vse panoge lahke atletike. Doseženi uspehi so v splošnem Okrožni zict ccljskcga okro/ia sc bo vr-jpovoljni in se v nekaterih točkih pribli-šil dne 4. septembra v Šmarju pri Jelšah.! žujejo olimpijskim rekordom SO se morali hrvatski klerikalci vdati in ostati v Beo-radu. — Med hrvatskimi klerikalci ali sloj do izboljšanja odnošajev boljše vlada aato proti dr. Korošeu veliko bodočnosti češko in poljske liržave. Pot do češko-poljskega zbližanja norazpolozeuje. Kakor j dne jO. junija ministr-1 zjutraj. Ljubljana, 13. junija. 1921 točno oh osmi ari * Proslava Vidovega dne nam poročajo iz Beograda, j< stvo ver odobrilo potrebni kredit za priprave jiroslave Vidovega dne, ki sel bo vršilo na Kosovom dne 28. junija.ji. julija ob !>. uri dopoldne. Vpisova- * Na državni realni gimnaziji v Ceij'1 vrše sprejemni izpiti za (. razred dne Proslave se udeleže regent, vlada, par- "SKW vI»r»Ottllje. uinu, ii.ru« ^ ^.ulkoV. SO Češko .jblasli ill- -oga. gospodarstva, preureditev uprav-.Jut(rluls,ni tabor z;t |l; ujat. radi aktualne važnosti predvsem r-ad niško vprašanje. Uredbo glede prehod m _ nega aparata, reorganizacija vojske in mornarice, vprašanje obstoja organizacij in za-jamčenje svobodnega pouka, — vse, kar je kralj obljubil ljudski stranki v svojem otvoritvenem govoru. bo zahtevalo od članov rimskega parlamenta, izredno mnogo vstrajuosti in požrtvovalnosti, da se dane obljube tudi uresničijo. Samo s sleparskimi obljubami se pač tudi klerikalci no bo-do dali od Giolittija voditi za nos. J J Obetanih 20 tisoč fašistov, o katerih se je govorilo, da na dan otvoritve zbornice pridejo v Rim z namenom, da poženejo parlament v zrak. danes v italijanski prestolici ni bilo videti. Za- Komično opizod.o jo pripravila češki iržavi iragedija. Id so ravnokar odigrava v Gorenji Šleziji. V trdih borbah Nemcev s Poljaki se je umaknilo na češka tla kakih sto nemških dobrovoljcev-. Tc ljudi, med katerimi je bilo nikc se nahaja v Pardubicah. Zanimivo jo, da so se častniki obnašali cisto po prusko. Bili so izredno drzni. Vsi ujetniki so bili civilno oblečeni in v začudenje pardubičanskega prebivalstva so vsi znali — češko. To so namreč bili dobrovoljci, ki so jih Nemci nabrali v češkem Tllučinskeni, pripadniki Doutscliboiimena in po večini češki Pruski častniki so mislili, da rod. da so izdali narodne interese. Po-! sobno r-o divjali hrvatski zajedničarji proti Trumbiču. toda. sedaj, ko je Trumbič glasoval proti ustavnemu načrtu. so zajediiičarji in klerikalci (toza-bili na Trumbičevo izdajstvo in ga proslavljajo kot onega najdalckovid-nejših državnikov. Ali krivca in žrtev niorajo imeti: našel ga je nekdanji voditelj hrvatskih narodnih naprodnja-kov. sedanji voditelj reakcijonarnc za-j tod nic« dr. Šurmin v osebi starega Pa-j | nik '/.dravstvenoga. odi t ka v Sarajevu 1. julija ob !>. uri. V jesenskem roku jo 11. in 12. septembra čas za prijave sprejemni izpiti pa so 13. septembra. * Za zgradbo pravoslavne cerkve v Ljubljani nan: je poslal gospod Albin a jugoslovanska zdravnika ostaneta Ravnikar pri^tevek 10 dinarjev, ka-kaj časa v Pragi v svrho študija j terega smo izročili gradbenemu odboru, nek.. metod iu naprav tainkaj-u.Hii sanitar-|ki izreka darovalcu toplo zahvalo, nih zavodov. * Merežkovskij v Jugoslavijo Kakor so »Rijeoi poroča, bo veliki ruski | dvorani «Hrvatskega '.Merežkovskij. ki jo bi al' poročajo radičevski listi, med katero * Radičevo petdesetletnico so proslavili v soboto zvečer v Zagrebu v Sokola . Kakor jiesnik kateremu jo ua stara ledja napr- j doslej v Parizu, v kratkem prispe! sica. ti! vso odgovornost za rapallsko pogodbo. Nič ne de to, ako Pašič ni sodeloval pri sklepanju isto. dovolj je le j to, da jc. Pašič danes predsednik vlado, ki hoče na vsak način konsolidi-rati notranje razmere v- državi, kar pa zajedničarjem ne gre v račun. Jugoslavijo ter se bo za letošnjo poletje nastanil v Samoboru. Ureditev železničarskih plač. V ministrstvu saobračaja je dovršena naredba, )kj kateri se. bodo železniškemu osobju plače odsloj izplačevale, v dinarjih. To velja za vse železniško ~ m draginjske dokladc so i ia mora pred njimi stati . Habtacht!* ,, ^ . madžarsko fcratstvo. I^f ^ ^.S"Jsk" ,io' ,es svet. Kor pa so okolica za njihovo j To ,lni « S(J vrSi|(> v Kapošvaru ua js fat"° , * ' ,. ul. kaprico sovod:, ni zmenila, so se brzo-. M.uižaitk(inl vdjke svečanosti v pro-! * Dramsko gledališče Ijablj javno pritožili na nemško odposlanstvo v Pragi. Ko jo drugi din prispel odgovor nemškega poslanika, da bo tO pa je bde na uhcah toliko vec poli- -P n . po,redo(.aJ vse,l5 ra,. o.je pes iu na konph,ki je monHa ca- j :'rcdst,vi. so bili žc vsi novoizvoljenega parlamenta ščititi | n1njc!mf; lz internatije -padata v najnovejšem času tudi židovski »Jutarnji list* in »Zajedničar-ski Hrvat*, je bila dvorana ]»olna prav pestrega občinstva od frankovskih va vajetih tiste elemente, ki mu omogočajo obstanek v političnem življenju! I nemški plačan« proč. ' so bili vsi — zbežali. scher Theaterverein-, katero je bilo * Vukovarski komunisti pred sodi-formelni lastnik ljubljanskega '----------- * ' " ' ' " " 4 Slika ob otvoritvi rimske zbornice fo biia jako pestra. Že v jutranjih ur: slavo madžarskega guvernerja Hortv-1 slovenskih rokah ja; pri teh svečanostih jo zastopal bo!- j Slovenijo j^ razpustila dniHv garsko vlado eden voditeljev Stambo-iijskega zemljoradnLško stranke, poslanec Dušan Golov, ki je v svojem pozdravnem govoru rekel: »Prepričan ,, _ .... .... T. ... ,— . , som da n i vdaja vsakega Bolgara čut pripadlo Kranjski hramlmci v Ljuhlja- j i»va stii mla obsojena na 5 mesecev. <> ' zni do Madžarov, ki so od v.-eh ni. S tem je zgradba, kater; dram-1 gčem. Pred sodnim stolom i ! 1 v Osjeku i ljube: ' strani obkoljeni ____________,_____ sovražniki, ne smejo PREVODNO KNJIŽNICO izdaja Ti- obupavati. tudi Bolgarija je v oin kesu skovua zadruga. V nje i izhajajo prevodi položaju, a mi ne obupujemo. Tudi mi ske roke. skega gledališča. V smislu pravil tega: j,. j-,jia cbio S. junija končana obrav-društva je <-elo društveno premoženje nHva proti vukovarskim komunistom. niči v Ljuhlja- j ]>v;l sta bila obsojena na 5 mesecev, <> katera je bila > 4 eden na 3 mesece zapora, ker naihnlRih svetovnih dc' Do sedai izšli , Bolgari imamo v prašanje kot je vpra- 4 Sprejem učencev v prvi razred ljub- , puseemh na svoooeo — Komunist ice ™rllStlt f". 00 ^ .Iganfr vaše Zapadne Madžarske, je to Ijanskih srednjih šol za šoNko leto 1921 . Kempf pa jo bil šc i*.ti večer zopet rah w 2veza: U0S'°levK -v" e c sj vraasanjo Dobrudže in Mat«donije; j in 1922. Na I. dni. gimnaziji, drž. realki. [.iretiran ua kolodvoru, ker se te jav- zamišljena kor, *Bollwork deukseher go se uprli policijskemu delegatu ter Kultur j, defininmo prešla v sloven-!^ hoteli s silo nadaljevati razpnSČeuo zborovanje. Sedem jih jc biio takoj iz-enih na svobodo. — Komunist t skega politika so v čudnem nasprot- ] boj krstni list. in obiakovalnv Hpnj razvrščenih 150 pešcev. Generali m častniki so v paradni uniformi stali . —, ----- - . , !-,' tre« ontecitorio. Ob 8. uri so se za- nrski se naročajo pri Tiskovni zadrugi i ju z izjavami ministra Dimitrova iu j Io zadnjega razreda Ijuusk« *oie. /.una- j oficirje, h -:or culi topovski strelu Poslanci, senatorji in eosti so začeli Drihaiati okoli %10. nov. Cena 42 kron. vez. 52 kron. v Linbliani dokaz, kako si Bolgari predstavljajo ! zbiižanio in prijateljske odnotaio. nji učenci se lahko zgiase -Uiti |ii.mcno. , Sprejeuiuo urt-izku^njo ltoo.j v četntiJ1 Kalija cdpu?ča bivše avstrij-ke *. Trsta pereča du-j-alijan>.ki miriš V r ea * oder iz u? i«kan >rnaiie? m. j<; o in tudi ne marajo v" cenah t za oživljcnje in reorganizacijo t r- špekulacija, pa bi mogla' govmskega prometa v Rusiji. pripominja. o za popustiti Watzla.v.'oka, očeta Celjanom dobro zna-j plesu. Pripovedovala ie: V Tivoliju so nega bivšega celjskega urednika Rihnrda j imeli izvoščeki ple«. Odšla sva skupno na : j0 vzel bazo cenc, ki jih je določil potom Watzlatoeka, ki jo sedaj dunajski poro- j to zabavo. l!i! je dobre volje. Plesni jc z . povpraševanj pri praških trgovcih, pri o-čevalec ljubljanske »Jugoslavije*. Bolni-j menoj. Proti koncu ie nastal mrl prepir v - dih vrstah blaga p» je vzel 10 do 15 ka so prepeljali takoj v bolnico. ; veliki družbi, ki ie bila z nema. Ob treh i r :' imeti težke posledice. Ako se producen-! 'Berliner Tagblatr.:- da >e je Krasin ne ti u računajo, bo nastal nage! padec cen. j '!avno ™ I,ot" ^ [x>"'!<>" .^država! neko- I zgled i nove žetve zadovoljujejo: v|liko <1t1' v Beriiran, kjer jc imel z zarn Srbi i i kaže zelo dobro. Zlasti koruza zelo j ™kl Stinnesovega. koncema pogajanja, ki j so-po informaciji lista — dovedla no ! končnovel javnega. sporazuma, k temu do- - dobro obeta. dobiček je namenjen v prid revnim otro-; omarico in zgrabil za samokres. Začela j ''f; kom v vojni padlih vojakov. * 60.000 K kosmatega dohodka je pri nesel dečji dan v Mariboru. * V Kaplji na Štajerskem ie dne 7. ju- j Zbežala sem v temo in nija finančni paznik Bovlia ustrelil iz/.i- j T;im sem rekla: «!aticza sem ustrelila! i sva. se ruvati. nri čemer se ic samokres 'ij- r>etrole> in bombaža. Izvozilo so je , , , , ... , Povišanie cen cinka v Nemem. Od kepa lesa. pleskane so bde pomnlene ko- < • - , • , , •........- ......... i- - - ....... ..... — i 0.„ , . .... 7 - - i L jumja so se zvišale cen«, cmkovi pl<>- i-! sprožil in zadel njega v glavo. Zgudil se j Premoga za 840. sladkorja za <87 milijo- mad za največ 2o00 K. najmanj pa za v Vemčiii od 80.» na 815 mark i j.' na. tia Dalje se ne vem spominjati... 'llov čeških kron. v večjih količinah na-i 1180 K: nočne omarice največ za 560 K, | 7A 1(W k„ Sla k Tomšičevim i daljo železa, papirja, volne in konfekcij-1 najmanj za 170 K; obešatoiki največ za j ' = R ?0"cpcdarsk; ^zi v Angliji. Vsled skega HI a ga. Bombaža je uvozila češka i 740 K. najmanj za 260 K: mize največ ~.mStntir-'., Martina (l-nlialnl r> t- • u - i i država z it 1083. žita za 1080, volne in 1 za J 4t m) K. najmanj za .80 K: klopi na,j- vajoeega ne.msMitarja maitma iT.unetni-, p0 zaslisanm obtozenke se ie pneelo , . . , . - , - ,„ ... . .... ^ . ,. i n R.in \n ^tril.n rvr.nl ta-/niin -.p v i i • '. , • , i -i volnene prcie z,a 782. zelezs m zeleznih: vec za. 1020 K. najman} za 210 K: stoli ^a. baje n strauu preo Kaznijo je v , dokazovan r. ■0'b::i izvedeiwa. '/-lvavnika • , , ' .,.. ..... , ■ , ,, . .rod« Rovi,., «™nmn.• -r;.-...- ... .j., m______ ... :..........,..,.. ,.. . produktov za i).-,2 milijonov eeskiii kron.; / naslonjalom v. trdega lesa 7. rumeno sredo izvršil Bovha samomor. * Pojasnjen zagonetni slučaj. Približno Idr.Tičar in dr.Mayer sta-izpovedala, I Pf^ulrtov za. 632 milijono ............. r . . i ie bila smer strela vodoravna. Kmgla j-3 i V Je ^^ »voz na sirovmah i glademo največ >:a -jO K. najmanj pred enim mesecem, je ljubljanski poštno- j skozi levo sence in možgane ter ohi ambulantni uradnik, oficijant Ivan Simon- j gaja prj ,iCFI1; ./atUniški kosti, izključila j čie v Beogradu neznano kam izginil. Co-j nig(a možnosti obtoženkinega zagovora. V J za uporabo domače industrije ca 21 od-1 70 K: nosila za bolnike največ za. 800 K. stotkov vsega uvoza. 1 najmanj za 185 K. Ponudh je bilo 11. med vorilo se je. da je postal žrtev zločinske «,la ^ j(. samokres H avtomatična br!-' ^n. nir-sfn Avstrija, ki je uvozila na Ce-|^koraj vso dobavo je dobila neka tv roke. Sedaj je slučaj povsem pojasnjen. | ^ka. pjštola - med rnvaniem izprožil za 1 ">1 nnh£,,,®v.'ka ,7^"larb,J?' pn .I/,t,JI- k' r h,la v y? Kakor smo izvedeli, se nahaja Ivan Si- L™ : !uh krc"u !1;1 flrli?c,I! "K:>t" Zedinjene ponudbah najcenejša. Na češkem uvozu so udeležene na. »r- l.jimi več ljubljanskih in šentvidških tvrdk tvrd-vseh resnega položaja v industriji bombaža v Angliji je jiozval te dni trgovinski minister delodajalce in delojemalce na po'_'i'-vor. Delodajalci so hoteli namreč znižati mezde za 6 šilingov do enega iiinta. česar pa tlelavstvo ni sprejelo. Potem sn jo predlagalo, da se znižajo mezde za 4.5 šilinga, pa. tudi ta pre^llo^ je liil <>ri delavstva odbit. Končno jc stavilo delavstvo predlog >a, zniža,nje mezd v znesku 3.2 šilinga, česar pa zopet, delodajalci niso hoteli sprejeti. Pogajanja med obema te dni zaključena, in bomo o njej še poročali. Ž njim je zaprt tudi njegov lira bil! Zabaven in vesel!-' Priča Anton Sairnič je Mično opisal pr- tranec, šofer po poklicu. Ivan Simouči* vf. momcnto tragičnem' dogodku, jc vozil ambulanco Ljubljana,Beograd. Ciri, To:n5ie je izj;lvU: ,,, obtožeuk * Velika nesreča v Trcovt pri Mariboru.. V nedeljo popoldne so v Trčovi a 1 Petru pod Mariborom Cviklovi pobirali | . , _* j po dejanju k njim prišla in rekla, da jo j Občni zbr Kranjske ')r'. ' -bi ne za ustrelila. -.Janez je mrtev! Usfrc-; bljsni. Včeraj se je vrši! na, dvorišču češnje. 7letni sinček je med j lila sem ga» ; najmočnejši lifcranti češkoslovaške drža-j konkurent na svetovnem trgu. V Italiji j lx>mbainih prwlilnio3h. ki so odložili d«>-j ve Amerika, Nemčija in Avstrija, najmoč- i vlada pomanjkanje lesenih sodov za vi- ]0, ,.teje celokupno število stavkujočega , ne.iši odjemalci na, Avstrija in Neiueija. j „0. ©cet, olje in petrolej. Vsled tega na- j delavstva v Angliji sedaj okoli 4 milijone. mera v.t uvoziti okoli 250.000 sodov iz Jn- j ^ Belgijske predilnice ustavile ol>rale. goslavije in Grčije. Na «ved=kem name- j Kakor ravajo lesni izvozniki znižati eenv. Finska precej konkurira na nemškem trgu 7. do hranilnice v Lju- ■ il stoti občni zbori ; T- • 1 . -1 • T . 1' 1 kviiimii u«. J»«I IITTI'1 .-ivuin IIU.. r. Kramskr- hranilnice. Iz, nodanega rac ti 11- .. , . T. , ' , .. , . • ,,, = maeim nemškim l"som. Pri visokih cenah Helena Tomšič okoliški milzor- skega za.k uucka za leto i92l> posnenianio , . ......... . . iomsiL. okuiisai imu/.oi . J ' ; surove kmalu trsru tudi ruska sana, puška izprozila. Krogla Je deklo Marijo Knehelj naravnost v prsa, da se je zgrudila t.akoj nezavestno na tla in so jo morali težko ranjeno takoj prepeijati v mariborsko bolnico. * Nezgode v Mariboru. Delavec falske Tektrame. 421etni Avgust Pirš. je pri delu položil tako nesrečno roko meti dva železna vozička žične vspenja.ee. da mu .ie levo roko popolnoma zmečkalo iu so ga morali takoj odpeljati v bolnico. — Sletnega Leopolda Gornika, sprevodni-kovega sina, je vrgel neki fant. ined igranjem tako nerodno ha tla. da je dobil notranje poškodbe. — V četrtek so delavci na nekem travniku v Lajteršperku nakladali seno. Ko je gluhonemi Janez Voršič plezal na visoko naloženi voz, mu je pri tem spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico iri dobil tudi notranje poškodbe. * Samomor zaradi suše. Iz Zente v Vojvodini poročajo, da. >e je, tamkaj u-strelil posestnik Menherd Kiš zaradi suše, ki mu je uničiia oral paprike. Vložil je bil ves svoj imetek za kulturo paprike. * Aretirana razpečevalka lirskih falzifi-fcatov. Pred dnevi je okoli poldue stopila k blagajni Jadranske banke v Ljubljani kmetica Franja Likar in hotela izmenjati večji znesek italijanskih lir. V zamenjavo je izročila tudi šest falzifikatov po 100 lir. Na bankino obvestilo so arctfrali Likarje-vo in jo izročili deželnemu sodišču. Likar-jevaje imela pri sebi nad 25.000 K denar- pritisnila svoja >inova na guidi in [K)lju poroča iz Ženeve, so zaradi sedanje, krize zatvorile belgijske ]>revoje o'nate za teden dni. Nemška vlada pripravlja zvišanje 1 t davkov. Kakor doznava < Lokaianzeiger mednarodnem, h pariamenUrnih krogov, namerava j vlada staviti nastopne novo daven« i predloge: Predlog za zvišanje davka na sladkor, na žgaiije in na pivo, dalje '.višanje davka na tobak, ei-•igareie ter na premog, kakor nuje prometnega davka. • belgijskih premogovnikih mezd. V premogovnikih pri Quesnesu je 11.000 rudar-žauja mezde ustavilo delo Ostale priče so opisovale značaj ranj- '"icla l,r:;>,.h.iea prvotno ; 1;ii,.2ram0v ;«„ 7, 1(K, V uribližn-. i Gozdovi v Rumuniji merijo po po- kega. ki ie bil veseljak živ,, humorja,. ^.....,v; " i" odplaki to-.^ (|o ^ n„;.h ,...pn_ , k„ j datkih statističnega urada v Bukarešti zabaven in da je rad igral harmoniko. '''' 7U:,";;'° -« 111 I"'1 ,„, 7,1 ,|„ 7S ~ I okoli 7 imUjouov hektarov. Na staro Verhunčeva ljubica- Antonija Z. šibko de-1 "" ».wn». .v,0r •! „.......„... ...........i kraljevino odpade 2,081.730 hektarov, na čaj najboljši zgled, kam pripelje človeka slepa strast; ki je postavila na zatožno ; klop skrbno mater in dobro gospodinjo. Je dr. posojil stanje _____ .. ... ..„._...... dar ne obunno. ker ima celo vrsto hiš, 192!- (v »noricah za 100 kg. v oklepajih ; ki daleko prekašajo vsoto, s katero so i približno v naših kroral. : c'ekt:oli»ni ivi- . j ker 1918 mark ^lllU kroni. raiin»r.:iu ba- Milan 7(19 — 712. London 542, Newvor . 143. Praga 200 — 201. Dunaj 22.20 — 22.25. P,--iz 1148 — 1155, Budimpešta 5S liorotni mimi glasovi prot' štirim. Porotno sodišče jc na to enrostiio Emi • Ine debate, ko je predsednik g. Drago* in I »trails-ein 4375 (8918.75), čisti ui- j bila staro mater. * Aretiran dunajski pustolovcc. Kakor poročajo z Dunaja, je bil v nekem dunajskem hotelu aretiran pustolovec Ludvik Ilichter, ki je v inajniku tega leta izvabil od ljubljanske tvrdke Hedžet & Koritnik nad 66.000 K. * Nov arnavtski zločin. Na. Kosovom. nedaleč od Obiličeva. so ubili Ar-navti Mičo Grkbviča, najznamenitejšega narodnega bor-ca v zapadnem deiti Stare Srbijo. * Nemčija vrača železniški materija! Iz Beograda poročajo, da je sinoči na poziv naših zastopnikov pri repar. komisiji odpotovala posebna, delegacija prometnega ministrstva v Wiesbaden, kjer bo prevzela železniški materijal, katerega so Nemci odpeljali iz Srbijo za vojne. kesra instituta napada vlade. Incident se dovoli izvoz od Rumunije v Nemčiji ! naročenih vagonov in lokomotiv, stavila Hrvatska eskomptna banka . Liubljanska kreditna banka . Slavonia . . . - , v t , Trgovsko-obrtna fcauka . : Jadranska banka . % i t , Praštediona ...... Banka Brod na Savi . , > ,;utnian . ...»«, t Srpska banka . . . t . . Eksploatacija drva , CELJSKA POROTA. (Poročilo na 4. strani!) •Jen3r 'olas'-620 622 88.1 725 75Ci 2Ui 245 1810 > 490.J 5000 425 i :Vi 1125 750 18(*» 400 570 9:0 700 7 in * lz staroegiptovske domačije. Na mestu, kjer je stalo staro egiptovsko mesto Tebe, so izkopali mumijo, 3 katero vred j« bila ]»oknpaiia cela zaloga perila in sicer rjuhe in namizni prti. Izkopano perilo Uvoz rotacijskega papiri«: v Italijo je italijanska- vlada dovolila do 1. julija 1921 brez carine. Nizko stanje poljske marke. Poljska marka je dosegla dne 7. junija na ber- Porotno sodišče Ljubljana. 13. junija, i RODBINSKA TRAGEDIJA. Pred ljubljanskim porotnim sodiščem se Je danes ob 9. dopoldne pričela razprava jo vParizu, Švici, Belgiji, Nemiji in Italiji, največ pa na Dunaju. Združeni so deloma v strokovna društva. Najmočnejše take društvo je na, Dunaju, ki je tudi drugače zelo agiliio. Društvo skrbi za izobrazijo svojih članov s predavanji, izleti itd. Ima na razpolago tudi liogato knjižnico strokovne literature. Povečini so to dijaki, i linski borzi svoje najnižje stanje do tega je vsled več. kot dvatisočletne starosti ' ki so študirali na Dunaju že pred ali med | časa. Za t in poi nemške marke se je do- j krasne zlatorumene barve. Perilo, ki jc iz j vojno in sedaj svojo študije tudi tam kon-j bilo namreč 100 poljskih mark, dočim se lepega domačega piatna. je vkljnb staro- j čtijejo. Vscd ogromnih nalog, ki čakajo | je dobilo 100 poljskih mark še 1. junija sti dobro ohranjeno. Na nekaterih koma-j ravno jugoslovanskega trgovca in indu-j 6 in pol nemške marke, 1. maja celo se dih so se našli sledo ri. da. je b skrbno in ljeno. Mumijo in perilo so poslali v London, kjer je predmet občudovanja. >avek na ure in dežnike. Zaradi sla- štvo Albert Blank u- Co. to je že četrta! Beograd, valute: dolar 36 — 36 50 romunska banka na Dunaju po preobratu. fra)lk} ogj _ ljro 174 _ 175 fcv; -10.50 — 4». marke 54 — 55. češke krone 50 — 50.50. avstrijske krone 5.80 —5.90 napoleoui 1l4/>0 — 115. Devize: Le: don 135 — 135.25. Pariz 282.50 _ 2S:!. Praga 50.50 — 50.75. Dunaj 5.55 —5.57, Berlin 53 — 53.20. Milan 176 — 176.25. Vremensko poročilo Linbl;ani 30R ra nad raor;c:n ■ našli sledo ri. da- je bilo perilo (strijalca jc povzelo dunajsko društvo ko-1 8. Poljska marka pada seveda tudi na ; 1 natančno zakrpano in poprav- rake za ustanovitev centralnega udruže-! drugih l»i-zah. Vzrok male vrednosti polj-! nja vseh društev trgovinskih visokošol-cev. ki bo začrtalo enotne smernice za delo trgovskega naraščaja z visokošolsko skih liankoveev bo pač predvsem isti kot v Avstriji: poplava bankovcev. — Zvišana izvozna carina na mehikan- D a n ■7 j g i g I S 'gol ! I :.°e s' ; U 00 H 3 Vetrov: Kcbo i bega finančnega položaja je dunajska j naobrazbo. T to svrho se priredi spora-! ski petrolej. Predsednik mehikanske re- mestna občina, da vsaj nekoliko napolni svojo blagajno, .^klenila, da uvede davek na luksus, v prvi vrsti na ure iu dežnike. Ta davčni projekt je povzročil med dunaj- zumno z ostalimi organizacijami trgovskih ! publike Obregon je podpisal ilekret. po visokošolcev ob času ljubljanskega veli-1 katerem se poviša izvozna carina na pe-kega semnja prvi kongres vseh trgovin- j trolej za 25<2v-,. Kakor se ceni, se bodo s skih visokošolcev Jugoslavije. Natanč-1 tem povišali letni državni dohodki za tri- I 7. nri; 740 2 IS. ,OIDj; i«, nri! 757-3 SI. nri i 73* fl 12 61 brei vetra • ofctično 15-71 16.1; ■ t jTsh. ; v. ob!. C si. jgsp. obheno - Srcin a včerajinia temperatura 14.3, normalna 17 S Vremenslca napoved: jezno. de/, vreme Solnce vihaja ob 4-0i zafcaia ob 19-54 skim prebivalstvom oster protest. O za-! nejši program in pojasnila -e dopošljejo | deset milijonov.pezov. kar .-c bo upora-! o družinski drami, ki se je na pepelnično j devi se v vseh krogih prebivalstva živali- j vsem interesentom pravočasno od Dni-1 bilo izklučno !<• za plačevanje inozemske-iutro 21. januarja ti. okoli 3. odigrala na : no razoravlia. i šiva jugoslovanski!-, trgovačkib visoko-1 dolga. Konzorcij ,,Juixa". Odgovorni urediiik Vit. F. Jelene. Cel&feiKPomta ? * Celje, 10. junija. — * i Ummb^šc stal Wed - poroto 22lctni Karel KoA^j iz Bukovega žlaka pri Ceiiu, kj je izvršil več ppneverb in goljufij. Dne .14. julija 1920. je poti goljufivo pretvezo, da prihaja, za svojega oema Blaža Satana, izvabil od gostilničarja Svetla v Ga-beriUi 30.000 kroit in jih porabil zase. Enako sleparijo jc izvršil že 18. julija, ko jc na podoben načirr. izvabil od krojača Jakoba Kovača v'Ce&u 6.000 kron in jih istotako porabil zase. Mescca avgusta preteklega leta sc jc-' nahajal Ko/.cli v Smartnetn pri Slovcn&gradcu, kjer jc pripovedoval Ivanu Ptišnikti, da sa jc porial njegov očim, da plača razne račune, da pa ima premalo denarja in da bo zato ro denar kar brio/avil.'Pučnik mu je, nič žiesa sluteč, posodil fcoio, čcs. da bo s kolesom hitreje prišel do potrebnega denarja, kakor z brzojavSeniem. Koželja pa seveda s kolesom ni bilo več nazaj, •rnpak jc pobegnil ž njim:v Avstrijo, ker bi ravno tiste dni moral nastopiti 5me-sečni zapor, v katerega je f bil obsojen -od zadnje celjske porote. V Avstriji je Koželj poskušal razne ies-fic kupčije in sc pri tem spoznal z nekim Moricem Landauom iz Gradca, ki mu jc polagoma za nakup lesa izročil 130.0110 avstrijskih kron, od katerih pa jc Koželj 100.000 kron porabi! zase, st nakupil obleke in raznega blaga in potem vrnil v našo državo, kjer jc bil med tem j pomiloščen. Porotnik' so \so vosušanja .dede krivde i>otrGili, nakar ie bil Koželj, obsojen na 18 mesecev ležke jece. Na popoldanski razpravi je biia kuha-j rka Frančiška Mraz nri Ani Drolc iz i.aškcsa zaradi tatvino obickc. periia in : drugih stvari v vrednosti 10.640 kron ob-' sojena na dve leti težke ječe. Celje, 13. junija. j >;..> 13. junija- se je vršila razprava proti -Metncnut Josipu Zupancu, posest-nikovvmn sinu z Bizeljskcga iti lVletnemu Frsncii Zaupanen iz t^regoreev. ki sta v i.o. i od 7. na majji pri iigtivru Jano-mi Kovačiču v Novi vasi izvršila večjo l&tviu«; blaga. Oba sta krivdo skesano przinri!.'! in .škodo dckmia. tudi v\, povrnila. Josip je bi! obsojen na t». Fran pa na 0 mesecev težke Ječe. SWlil:> je razprava proti 31i<'it"'nut ''•>.-v-fjars-kfinu pomočniku Štefanu Bizjaku iz Velike Doline pri Krškem in proti glas-:emku Milanu Šiljadi iz Zagreba, ki sta. «5. maja trgovcu Josipu Kranjcu iz Lo-o pri Zidanem mostu ukradla za 23.790 kron blaga. Bizjak ;e bil .1 -"jen na 5, siijaui pa- aa - leti težke ječe. > FraaS3Ie0BK 123 ranje in presenečenje. Seveda vj niti ... . | mislili n*s*e, da zasledite kaj iake- Romun. : ma srotova... toda ako se ne motim, Poslovenil. J-o. ij sb?r nwa' žilo žvepla je ze nekdo zasiedd poprej dali svojo besedo... brez mene ne Kakor rečeno srebra nisem našel. | morete začeti ničesar, pa ako ste tudi zdi se mi,-.da sc.n zasledil žveplo..» | stokrat veliki vojvoda minorke. Kje j -Žveplo? Smolo in žveplo, go- j. morete danes dobiti le eno pesetoi - ~ " T- * j ■ sprejemljivimi po-. ea >nod Bekker! Razumem vaše razoča- pod ugodnimi goii? Kdo bi vam danes še posodil denarje? Jaz sem sicer doOer trgovec — zato sem pripravljen, da vam odstopim 20 odstotkov čistega dobička. Toda stvar hočem urediti sam, koi vem in znam, tako strofcovni-isko kot trgovsko! Sicer pa ne bo nič, prav nič vesteh Gospod Bekker je bil popolnoma gotov na popoln uspeh, mot il je velikega kneza s izzivajočim pogledom, a videlo se je, da je popolnoma zadovoljen, dasi je šla stvar maio poprej šc bolj postrani. Veliki vojvoda je omenii mimogrede: «Trgovsko? Kako mislite to?» Gospod Bekker seje namuza!, ko ie čul to vprašanje: trgovsko, kako mish to! Čudno vprašanje. «lo prepustite samo meni. Glavnica sc mora obrestovati, to je piva in glavna stvar. Delavske moči so tu pri vas baje poceni. Don Ramon je preslišal to vprašanje in rekel: «Ali ste že bili na Siciliji, gospod Bekker?» «Ne. . Toda stvar moramo urediti kolikor mogoče hitro... Kolikor ie to sploh mogoče v ti zaspani državi...» «Tako, tako! Vi torej niste biii na Siciliji? Jaz sem pa bil tam, gospod Bekker! Videl sc-m tam žveplene rudnike v popolnem obratu... Ali veste, kaj sem takrat rekel Paquenu?» «Ne.. '■» — je odgovoril Bekker z glasom, ki jc izvajai pomilovanje in nestrpnost... «Rekei sem: sedaj nama 111 treba potovati več v Neapelj — ker, kar sva videla tukaj, je dovolj da umreva tukaj!» «Haha!» se ie zasmejal gospod Bekker, kot človek ki se dolgočasi s poslušanjem anekdote in se smeje zato da bi mu ne bilo treba še dalje poslušati. ■ Nadvojvoda pa je nadaljeval: «Obrat sicilijanskih žveplenih rudnikov, je modem, strokovnjasko in trgovsko urejen, tako bi rekli vi, ako bi videli kako iam delajo. Delavne moči so tudi tam poceni, j;iko poceni. Tisoč in tisoč delavcev je tam... moz, žena, otrok, da otrok, gospod Bekker, toda niti enega ni med njimi, ki bi bil star 35 let. take starosti ne dočakajo... a nikdo med njimi ni podoben človeku ... Njih telesa in njih duše >o umčiic m zastrupile žveplene pare, ti ijudje imajo /.c tu n* zemlji svoj pekel z vsemi krogi; ako bi verjeli svoji veri. tcd?j .c ljudi na onem svetu čaka zopet peke', ker 11 ljudje so sami bmitovnik', zsnikrvie-ži, kradejo, kjer in kar !c morejo. Toda obrat je popolnoma trgovski, kot bi trdili vi, in dobiček tak, kot bi c i ga mogli le želeti. Bekker jc posiuial vojvode s pre« kanjenim nasmehom: v Vaše visočanstvo je postalo na enkrat sentimentalno. Razumem! Visočanstvo pač misli, da jc 20 odstotkov premalo v primeri z maihni neprijetnostmi in neugodnostmi, ki bi nastale, ako začnemo ua vašem otoku s takim obratom, vsled česar bi morali zatisniii pač eno oko. Toda, jaz sem popustljiv... torej recimo 25 odstotkov, toda niti vinarja več, niti vinarja, tako gotovo kot se pišem Bekker.'^ Spomini in občutki na to, kar se. je zgcdiio po teh besedah, so bili v Bekkerjevi glavi precej čudni in skrajno zmedeni. Niti zavedel se ni, kaj se je zgodilo in kako je prišlo... naenkrat sta začeli bunkaii po njegovi kratko ostTizeni črepinii dve železni roki... zdelo sc mu je, da se vrti vse okoli njega... v naslednjem trenotku je čutil, da sc je njegovo telo dvignilo oci zemlje... kratka ?n orjaška noga pa mu je priložila krepko brco na oni del telesa, kjer je Bek-kerjev hrbet menjal svoje ime -- tako kot ie tudi gospod Bekker večkrat sam naredil. V naslednjem trenotku ie pa zletelo njegovo telo z brzino ustreljene topovske kroglje skozi vrata, ki ie bil naslikan na njih v nekdaj zlat lir, u-j-daj pa že popolnoma izbledeiih barvali veliki grb velike vojvodine M;-norke: dva leva, ki sta držala pod šapami helebarde obvite z repom, nad njimi pa peterokraka zvezda. Njegovo telo je priletelo precej trdo na ka-meniti tlak hodnika; v gla\ i mu je šumelo in rojilo, kot da roji v nji deset roiev čebel — minule so prav gotovo tri dobre minute, predno je mogel vzdigniti svoje razboleno in drhteče telo iz nenaravnega vodoravnega i*>-ložaia. i SLOŽNO DELO SPASi NAROD, i ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA JUGOSLOVANSKO MATlOO! Pozor, trgovci! 3»roda »e vsled opustitve trgovine 6 m aolga, 2 30 m visoka, asorsj nova šielaža s pultom in pisalno vr vtika kompletna krasna peč. 1 ena neodna. Naslov nove uprava »Jutra»., Kapro^j se ■ gumljcai, otroška r.eloz.ua postelja, nekaj pohištva, viiake steklenice, buteljke in drage ■ tv;iri pri u-ospej Pavli Bsbcrnak na Scln v žrebfiarni, radi preselitve. l?m sol M gospodje SlJ hr.iue v sredini mesta. Cenjene ponudbe j pod . Snažnosc ' na npravništvo c,Tatra>,' Sodna ulica G. 063 3- 3 „uu esecno || Priporočamo {j domače tvrdke: j iii trgovski in obrtni mi | mfJSffi Skladišča.: Baikan, d. d., Dunajska c. 33. [d.p.] Derenda Fran, konfekcija, maunfak-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska costa 8. Špedicija: Baikan, d. d., Dunajska c. 33. [d.p.] Puškarji: Kaiser F. K., Šelenbargova ul. G. Fin! slcna^lEni likM m. garij (rie uliška ulica 7/111, Ljubljana. 831 17 Trihiie t gospodarskimi poslopji, pol.iubao zemljišča, pripravne za vsako obrt, tik državne ceste, ii? sproti i-armskcja nrada, v zeio prometnem tren. sc naprodaj pri A. Si&nrion, Planina pri Rakeku. 961 3—2 Inžener dr.fflirssloi Mosol oS-laslv?no poverjen etnvior.; ttiiccsr " Trgovinei L. Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15 * InldnO pUpiHlilllH WBIHIIIIW1. lian Pot v Rožno dolino 10. Vsako popravilo izvršujem točno ia solidno. Išče se za takojšnji nastop pisarniških del zmožnega —— 967. fl Ali ste že poslali na- *) Iv« J^M sil Sisf f roenino za „Jntro"« 55 i eventualno upokojenca ali bivšega častnika) za komercialni oddelek gradbene družbe v Ljubljani. Ponudbe je nasloviti „0bnova:t, gradbena družba z 0. z. Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: D Fajgelj: Tik za fronto. Uroš. 36 K, ve.".. 4;> K. poštnina K A*. Hovačan: Veloja. Broš. 28 K, vez. 36 K, poštnina 2 K. Anatalo France -Defealjak: riugvinski otok. Roman. Cena Uros. 4- po pošti pripor. 2 K 40 v vcf. -, t- Dostojevsklj-X>ev9tlk: Besi. Roman v IV. dehh. Bros. 42 b, *ez. ol h, po pošti broš. K S-— več, ve/. K 30 — ver. Goncourt-Faatuškin: Dekle Eliza. uomau. Bros. la h, vez. -1 iv, po pošti broš. K 2-— več. v«. K 2'50 več. . Cervantes-Sorli: Tri novele. Brn-. 10 T\, vez. 16 K, po posti bros. -več, vez. K 2 o0 več. ....... k Skakoapeare - Zupančič: Sen kresno noči. Bros. 22 K, vez. -b i\ po pošti liroš. K 2 — več, vos. K 2 50 več. Maobeth. BroS. 32 K, vo/. tO K, poštnina ž K. Ante Debeljak: Solnce ii; sence. Broš. 10 K. ve?. Io K, popo?ti bro?. - — več, vez. K 2-6 ; več. .. „., Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Eros. IS h-, vez. K .b -, po pošti broš. 3-40 več, vez. ii 4 — vrč. Josipa Jurčiče, zbrani spisi. Draga izdaja, i redil dr. Ivan ^ijatelj. . zve,. broš. 22 K, po pošti 5 K več, II. zvez. broš. 22 K, po posti 4 K 60 v vec. Knjige sc naročajo nri založništvu: Tiskovna zadraga v LjabljaiU, Sodna olioa 6. bo osS SCCTTSm ©MBiaiska c. ^5., tjub?|ana. Šivalni str r?j i 1 zboru? km tfiroier i j in elegantna »vri i'.'.-» iz tovarne v L.ti 1'itiaovljeisa. leta 1>' m. ?Ejffij8 paašale fiR^si Pisalni stfO|*š Ceaiki zastonj ia franko. tožesa Iz pršile t'3¥arn: Biirkopp, Styria, Wažfe^:a-i. i popolnoma izurjenih za čevljarsko tovarno.1182 Začasno znižaue eeue. li- usnjarska indiistHi?v f1. d. na'Brega pri Ptuju sprejme takoj 85y_2 - 2 V V iivv li 1 mm, nji, ki, kot lipovo cvetje, bezgovo ovetje, tršljikovo lobje. borovnica itd. jemo po najvišji!* dnevnik csnab. Natančna navodila o ravnanju z zdravilni, i ! zelišči brezplačno na razpolago. Iščemo agiia« zastopnike za vsaki večji kraj ti-.-venije. — Ponudbo ua „HEREA", zadruga za izkoriščanje zdravilnih zelišč, z o. z. v Zagreba, Palmotioeva ul. 10. 6 Kapital: K 26,000.000 Spisi o naši državi. A. Melik: Jugoslavija. Zem-iepisni pregled. I. del. Meh. vezana, na papir 60 K, po pošti 3 K več. Bnš.. navadni papsr 42 h. po pošti 2 K \. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, fl. dela I. oe! 21 K, II. del 42 K. Poštnini za oba dela 9 k. A. Osris: Borba za jugoslovansko državo. Cen - .'V2 K, po pošti K1 - ' ve :. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Ona. iS K, p> pošti K VSO vec. St. Saradin: Naš s&dašnji ustavni položaj. Cena 16 K, po poŠti K 1"S0 vec. Naročila snrejem? : Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica S. idk SM ESKOMPTNA BANKA Rezerve ofcrog 'fi.v. INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- LJUBLJANA, SELENBUROOVA ULICA 5T. 1 "VRŠUJEVS NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGfi^U --------- ---------------- -------- —... - DENAME^OGE N AKUPIN PROD AJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI BORZA 343 28