Veienui lxd*Ja. 451 ftcvfHiiL v uinrh, § santi, n. tonom mi Ceu 10 Tlnarjev. rniueto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejcmin: telo lcto......K 24 — , ćelo leto......K 22*— pol leta........12— pol leta........ 11 — četrt leta........6-— cetrt leta........ 550 na mesec......m 2— na mesec.......» 1*00 Dopisi naj se frankirajc. Rokopisi se ne vračajo. CrednUtvo: Hnaflova ulica st. 5, (v pritličju levo), teleloa ŠL 34. ' , Uha|a vuk daa %wfr IstmbUI m*«1|c te »■■!■!*• loscrati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., i& dvakrit po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih tnsercijah po dogovoru. Upravništvu naj &e pcsiljajo naročmoe, reklamacije, inseriti iUL to je administiaUvne stvari. -------------- FofUBfiu itovllka vtl|« 10 vtearjc*. -------------- Ka pismena narcčila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Naroda« tiskaru telefon at •*. .Slovenski Narod* vdja po poSti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčfjo: <*loleto.......K 25- ćelo leto.......K 2*— poi leta........13* četrt leta........6 50 " Ameriko in vse druge deželet na mesec........2 30 ' ćelo leto.......K 30- — Vprašanjera glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Dpravnlstvo: Ena!lOYi ulica *L 5, (spodaj, dvorišče levo), teleloaitSS Nesoglasie med teško in med lusoslouansKo đelesocijo. V sredo s>o se v državueni zboru zgodile stvari, ki jih ne moreiuo hiti veseli, kajti iz tek dejstev je ocitiio spoznati, da med češko in med ju#o-fJovansko do legrae i jo ni več so£la>ja. V sredo so imeli zastopniki reskih strank in oheh jugoslovauskih klubev skupno posvetovanjo zaradi reorganizacije »Slovanske Enote«. Šio se je za to, da se zagctovi skupno, solidarno postopanje vseh teb strank in da se dobe jamstva za enotno tak-tiko. Dobro uro pozneje pa sta oba govornika jugoslovanskih klubov v proračunskem odseku prelomila ravno tisto načelo, za čigar uresničenje se gro pri reorganizaciji »Slovanske Enote«. Oba govornika jugoslovanskih klubov, dr. Ploj in dr. Korošee sta v proračunskoni odseku izjavila, da bo-sta uji ju kluba glasovala za proračun. Naj se ta izjava drapira kakor-koli iu suce na katerikoli strani, faktu m je Tn ostane, da sta dr. Ploj i u dr. Korošee s tem izrekla B I e -nerthovi vladi popolno za-u pa n j e. Xe čudimo se temu postnpanju v kolikor se tiče Plojeve skupine. Ta je že dlje easavboljših raznierah z vlado. To se je videlo že pri različnih priiikah v državnom zboru in v delegaciji. Cudnej^e je to po>topanjo glede Susteršičeve skupim1. Ta se je do zadnjega širokoustila, da vodi proti Bienerthovi vladi uajhujši lx>j. Opetovano je Susteršieeva skupina vpri-zarjala proti vladi skandale, opetovano je vodila proti njej najhujšo ol> strukcijo, dvakrat je razbila parlament, da bi vlado strmoglavila, zdaj pa sr je vrgla na trebuh in je t e j vladi izrekla najsloves-nejšo zaupnico. A dejstvo, da sta oba jugoslo-vanska klubu izrekla vladi z glasovali je-m za proračunski provizorij popolno zaupnico, se ni samo na sebi zabilo klina razdora med češko in med jugoslovansko delegacijo, neg\» ta razdor je provzročil n a č i n po-stopanja obeh jugoslovanskih klubov. Mi vidimo v načinu tega postopan.ja neko p o m a n j k a n j e 1 o j a 1 n o - s t i , s kateriui >e nikakor ne more-mo sprijazuiti. Vsako zavezništvo iialaga dolž-nosti. Najmanj, kar i majo Cehi kot elani »Slovanske Enote« pravico za-htevati (xl svojih jugoslovanskih za-veznikov, je tista mora odkritosrčno-sti i u zaupunja, ki je predpogoj vsa-kemu skupiu-mn delovaiiju. O b a j u g o s 1 o v a n s k a kluba sta imela dolžnost svo-j i m č e š k i ni z a v e z u i k o m p o-vodati, da bi mislila v proračunskom odseku glasovati za provizorij in torej dati z a u p u i c o r a v u o tišti vladi, ki j o je dr. Š u s t o r š i č d v e leti s tako s r d i t o s t j o p o b i j a 1. Tega pa jugoslovauska kluba ništa storila. V sredo popoldne sta se s češkimi strankami dogro var jala zaradi skupnoga in enotnega postopanja — uro ]x>zneje, pa sta se pregresila proti takeniu ]>osto])anju. Cebi so zaradi tega opravićeno nevoljni in »Narodni Li>ty« izrečeno poudarjajo, da je dr. Susteršič že opetovano v prizori i take zalirbtuo-sti. Mi se gotovo ne lovimo za fantomi in se ne razvneniaino za utopijo. Realni politiki smo, ki tuđi slovansko vzajemnost cenimo samo po njeui praktični vrednosti in vomo, da je narodom ravno tako kakor posaaiez-uikom >rajcii vedno bližja kakor suknja. A v polit iki mora biti ludi nekaj lojalnosti in zanesljivosti, te pa ]K>-grešamo popolnouia pri preokretu ju-goslovanske delegacije v \iadni tabor. S takim postopanjem si jutroslo-vanska kluba ne moreta pridobiti simpatij niti obraniti zaveznike. Ce bodo Ceh i iz tega po^topanja jugo-slovanskih klubov izvajali posledice, kar ))i bilo samo naravno, se temu ne borno čudili. Ljudsko štetle. Zoj>et se bliža oui vele važu i tre-uotek, ko se bode štelo avstrijskt) pre-bivalstvo. Usodepolen bo 31. t)* *em-ber, kajti ta dau naj uataučno šte-vilkah j)okaže, ali smo kot na ni napredovali ali nazadovali. Te shvilke bod<» }>a tuđi največjega političnoga pomena. Moderen državnik pol robuje za svoje delovanje eksaktno podla-go, katero nm nudi moderna statistika. Na podlagi statistike gradi zako-noda.jstvo svoje zgradbo, na podlagi statistike deli naša vlada jKMsamez-li i ni avstrijskim narodom krub. Vse vladuo naredbe, ki se. tiče.K> onako-jaavnosti deželnib jezikov v iiradu iJi šoii, ki naj nadalje zabraujujcjo zatiranje po&ameziiih narodnosti ter iz-ravnavajo narodna nasprotja, se opi-rajo na rezultate ljudskoga stetja. Ti rezultati bodo pa le takrat služili kot pravi temelj, ce se bo ljudsko štetje vršilo pravično. Ce bo pa pri izdelo-vanju števnoga operata sodelovala samo fikcija in teiideucijozno pona-rejevanje, tedaj bo to dolo ravno tam, kjer Vi i moralo uspešno vplivati, na-jira\ilo novo škodo in pcglobilo pre-l^ad meti ]K>sameziiimi avstrijskimi narodi. Te okolnosti pa ludi pojasnujo-jo, zakaj vsa javnost s tako velikim zanimanjem zaslodujc vtako ljudsko štetje. 2alibože, to zanimanje ninia vedno znanstvenoga objektivnoga ozad.ja, tenivoo odgovarja lx)lj stran-karsko - pojitičnini stališčem. In tuđi Ietošnje ljucHko štetje je za^lo v }>olitičuo valovje. Dno 4. fe-bruarja 1910 je v avstrijski poslan-ski zbornici )>ođal drž. poslanotr dr. Kramar svrjo znan;) i?iteri»olaeijo, uaj bo za nadalje materinski jezik in ne občevalni jezik merodajen pri do-1 oče van ju uareduesti. Toda odgovor, katerega je dala. vlada nr to interpe-iacijo, je dokaza!, da vtaća ostane pri načinu, ki jemlje celemu Ijudskeinu štetju, v kolikor gro za narodnostno statistiko, vsi> znanstvenu vrednost in p o m a, g a s svoji iu i rezultati samoueresnioi in krivici. Po vladnom mnenju je narodnost mouient, katerega se ne more kontmlirati in kateri sploh ne moro služiti v statistične liamene in na pod ki g i katorefra s<» splob ne more ugotoviti dojanski stan. Ćelo minulo in tuđi sedanjo sto-lotje prevlathije narodnostno gibanje. Nemčija, Francija, Italija in druge državo so nastalo ali se skousoli-f li rale na narodnost ni podlagi in ima-jo ravno v svojem narodnom znača-iu i'.ajve^'jo oporo in moč. Največji možje so pripisovali narodnosti kar največji pomon za *»eilanje življenje, samo naši vladi je narodnost — moment, ki se ne da kontrolirati. Iu von-dnr st> se razni ministrski predsodni-ki in ministri leta iu leta trudili, da najdojo oni kamen uiodrijanov, s pomočjo katoreiora se naj rosi naroil-nostno vprasanje v Avstriji. Splob se je v tem vprasanju vlada postavila popolnoma na ueinško-narijonaluo .stališče. X o m e i h o č-e- j o n a m r e č s tem pridobiti na svoji moči, da prištoje-j o u a podlagi o bč e va 1ne g a jezika n e ni š k i na r o dnosi i t u d i v s e t i s t e IS 1 u v a u t1, k i b o v neuiškili službah — in teli j e m u o g o. Nepobitno dejstvo je, da je riemška premoćvAvstriji nekajfin-giranega, neresuičnega, kar se le s ]x>molitična nadvlada upira pravični narodnostui statistiki,kajti gotovo je, da bi naenkrat napravila konec oni fikciji o uem>ki preiiioči v Avstriji. Vsaj ko to fikcijo prav značilno osve-tlile zadnje rlržavnozborske volitve, ki so >e vršile na podlagi splošne in enake volilne pravice. Posebno letos se Neraci boje ljudskoga štetja v slovanskib dežo-lah, kor se bojo, da bi to štetje nou-godnejše za nje izpadlo nego prejšnja štetja. Zaradi toga pripravljajo že vsa mogoča srodstva, da to zabranijo. Nemška »Nordmark« je u. pr. jK>sla-la redakcijam vseh nemških listov zaupui cirkular, da naj kolikor mo-goče malo pišojo o ljudskom štetju. S tem bočejo Slovane samo preslepi-ti, češ, da s** niti ne menijo za bliža-ječe so ljudsko štetje. V resiiiei se pa natihoma z vsemi »ilauii pripravljajo na novi rop slovanskih duš. Nam Slovoncem ne gre za to, da bi lovili neinške duše, nam tuđi ni za tište ljudi, ki se iz sebičnih ozirov hočejo priste vat i med Slovence — svojo deeo pa pcsiljajo v ne niske sole in v privatne ni življenju sploh ne ču-tijo več slovensko. Mi moramo pred vsern na to gledati, da rezultata ljudskoga štetja z o z i r o ni na občevalni jezik u e b o f a 1 z i f i c i r a 1 u o m -š k i terorizeiii. Posebno pozor-no>t moramo obrniti na naše obrnejno kraje, na naše maujsine. Tem moramo i, vsemi sredstvi pomagati zoper | nemški terorizem, ki bo ropal uaše slovenske duše — ad maiorem Gor-maniae gloriam. 31. deeember t. 1. toroj je tišti uso-dopolni dan, ki pokaže ali naso sla-l>ost ali nam pa prinese zniago, ki bo imela dalekosežno posledice. To zma-go moremo pa lo takrat doseći, če bo naše ljudstvo dovolj uk^uo in jkv gumno, da ne l»o zatajilo svojega materinskoga jezika, svojih starsov in svojega naroda. Samo ta edini dan bo odločil o važuih interesih celokupnoga slovenskoga naroda iu sieer za dolgih deset let. Po števiiu ix)sanieznikov, ki pri-znujo slovenski ali nemški občevalni jezik, »e bodo v bodočem dosetletju stol i pripadnik i slovenskoga ali nem-škega naroda. Na to š t e v i 1 o bodo kazali pri u s t a n a v1j a -njušolzataalioninarod, na podlagi tega števila bodo odloeevali o važuih pravi« cah našega naroda o jezikov nih in šolskih posta-vali, na podlagi teb štovilk bod €? sinovom našega naroda dostopnih več ^ili uiaoj ni e s t v j a v u ih uradih in pod-jetjih in to številke bodo imele tuđi kar največji po-menza naše gos podarsko življenje in naš gospodarski na p rede k. Ce se Slovenoc v tem velevažneni trenotku ne pokaže Slovenca, tedaj pač ni vreden, da ga je rodila slovenska mati. Vsled tega mora vsak Slovenec, vsaka Slovenka priznati samo slovenšči-nokot svoj občevalni jezik in ne sine trpeti, da bi se to priznanje na ta ali oni način, od te ali one u sebe iz-premenilo ozironia falzifi-c i r a 1 o. Ce kak Slovenec prizna ua laž-njiv način uemščino za svoj občevalni jezik, tedaj je s tem izdal najsve-tejše interese slovenskoga naroda. S tem krepi moč in pozicijo naših narodnih nasprotnikov, ki nas hoč>jo gospodarsko in kulturno podjarmiti. Slovenec, ki prizna uemščino kot svoj občevalni jezik, postane uavaden renegat, ua katerega bo s studom glo-dal slovenski narod, pa tuđi nomški narod, kateremu se je iz strahu ali pa iz dobičkarije prodal. Nikomur, ki prizna svoj inato-riuski jezik kot občevalni jezik, se no more skriviti niti las. Kajti s tem iz-% ršuje svojo pravico in svojo dolžnost. Tuđi vlada je to opetovano priznala. Vse ni političnim uradom je natauČno predpisano, da no smejo trpeti v tem oziru nikakega nasilstva in nikakih potvar. Naloga vsak^ga Slovenca je torej, da izpolni svojo nalogo in svojo dolžno&t in da na dan ljudskoga štetja brez bojazni in s pogumoni prizna slovenski jezik kot svoj občeval-ni jezik. Opozarjarao posebno svojo brato in sestre v obmojnih krajih, naj zastavijo vse svoje sile, da se to ljudsko štotje izvede pravično in da bo ua ta način podalo pravo sliko na- LISTEK. Jlovenski umetnlbi v Zagrebu. Slovencem izza lanske hrvaške umetniške razstavo v Ljubljani po-znano dalmatinsko ume* nisko društvo >M e d u 1 i č« iz Splita je priredilo ssačetkoin protoklega meseca v Zagrebu umetniško razstavo. — Razsta-vc so se udeležili člani iineiiovauoga društva, ter nekateri posainezno vab-Ijeni in prizuani jugoslovanski uniet-niki kakor: Nadežda P e t r o v i č in mlajŠi zolo nadarjeni srbski slikar Milovanovi č. Izmed Slovoncev so bili povabljeui — kolikor mi znano — le Grobar Iv., J a k o p i č K., J a -ni a, P 1 e č u i k in Ferdo Ve s e 1. Prvi štirje so se tuđi odzvali vabi 1 u in poslali več slik; Ferdo Vesel so -iz neznanoga ini vzroka — ni odzval vabilu, dasi bi bilo umestno, če bi se bil tuđi on udeležil s svojimi doli zadnjega časa. — Dobremu poznavaleu je lahko znano, da je bil Vesel tuđi zadnje čaše marljiv ter dosti slika! in je torej neutemeljena m neemiselua rrditev, da se je poevetil kmetij&tvu; imeuo\ana trditev je najbrže nastala, kor se tukajšnjih razstav za-dtijega časa ni udeležil. Ako je hrvaško umetniško društvo »M c cl u 1 i ć<- povabilo tuđi ^1. Sterneua, ini ni znano; dobro bi bilo, če bi se razstave udeležil polog1 Vesela tuđi Sternen, kor le ua ta način bi se cola slovenska umet-nost reprezentirala, če bi bili ua raz-stavi zastopani vsi glavni slovenski ii ni e t n i k i - s 1 i k a v j i. Kot gost na razstav i je udoložen tuđi znani češki slikar Uprka s svojimi uinotvori. ' Razni listi prinašajo obširiie ocene o razstav i. Osobito se kriti-k i n a j ]) o h v a 1 n o j e izražajo o naših domaćih umetui-k i h. - Da l>odo imel lahko vsakdo tiwli oni, ki nišo čitali raznih hrvačkih listov — priliko se prepričati, kako se sodi izveu naše domovine o slovenskih umotnikih in umetiiosti, naj služita slodeČia doslovna pr e-v o d a iz hrvaških listov. rgloilen hrvaški mesečnik »Sa-vrenienik« ]>rinaša v št. 11. obsiren članok »A- G. Matoš: Povodom izložbe Meduliča,« ter piše o naših u m e t n i k i h doslovno si e -ci e č e: »Med uašimi slikarji naj-boljši so — Slovenci. Jako-p i č gre tako daleč v svojem absolut-nem kolorizmu, da žrtvuje impresiji barve ćelo jassejše kootare . figrur. Mauet je post a 1 vsled nevešče svuje roke — ini presi jouist. Monla je to pri vseh impresijonistili, tndi pri Slovencih. Plastika je ujim nič, ha rva vse. No dokler je J a k o p i č u krajina ipejsaž) kakor tuđi reiigijozen siže samo čisto kolorističen problem, ne ozira je se ua predmet sain, u ista J a ni a in zlasti G rohar inipresi-jonistična kolor ista radi absolutiziiia barve, radi kolorističnega problema, tem več zato, kor suiatrata, lne nijans in ne-koga kakor globljega življenja in našli bosie zuimj v prirodi vset vm lepo in 4» bo oko z umetniskim bo- žanskim darom simpatije našlo v le-dovih severnega tečaja Krasot, kakor tuđi v paluiirskih in andaluzijskih barvab, ćelo lepših, kor so barve ne vsiljujojo, temvoč jih vidijo le izvo-ljonci. Slovenska iimotuos»t je prava demokratska in naturalističua poezija. Kot Millet je Grobar pokazal ua oni sliki »vzvišeni gibljaj seljaca« (Hugo), ali tuđi v rafinirani prircnli, ki ni primitivna iu v bar vab eno-stavna kot ix>ljauo barbizonskoga pcv letkovauja, tomvoč pravi komični lo-nec vseh bar\, nijaus, tonov in vrod-nosti, kjer je tuđi človok. kmet, seja-let\ delo, samo močnojša harmonija v veliki pastorali ztaka, luči, zarje, zemlje iu neba, v svoti simfoniji po-krajin in prirode eneg-a monosa. Ta krasna, rekel bi skoro religrijozna slika me najbolj očaruje od vseh slik na tej razstav i, in ta sejalec, delavee, kmet je tu edino delo it»te uinetniške vrednosti. kot dela Mestroviea. To je veliko delo in Grobar je tu velik umetnik. S tem pa nikakor ne mislim podceujevati Jame in Jakopiča, ki tu ni inata slike s koncentriranim! svojimi vrlinami, kakor ta čudni Grobar. Med vsemi našimi umetnik i so Slovenci najbolj pošteni. Brei fraae. O Uži ni sledu. Zato so med seboj podobni kakor Millet, Rousseau in Dau-bigny, stvarniki holandakec« in ocrt-it modern#g» pejuuuu I* teli slik, ka- kor tuđi iz Kovačevićevih. se vidi kako Slovenec ljubi svojo zemljo. Iz antilizičnegra, asketskoga, neplodovi-tega spiritualizuia s^ vračamo zopot k zemlji. Materija so zdi glupa in mrtva tistomu, ki je no razuma. Slikar s© ž njo razgovarja brez besedi in zato se vedno spominjani, srledajofi slike Vidovića, besed Gustava Moro-aua: — Slikarstvo je navdušeno čti-stvovanje. —« Tako pišo ta ugrledni mesečnik hrA*aiki in sedaj š« dobeseden provod hrvaškeg-a dnevnika >Obzor«, ki je med ohširuo oceno razstave objavil sledeče o naših umotnikih: »Izmed Slovem-ev je za nas naj-zanimivejši Rihard J a k o p i č. 2^a-dnjih deset let so ni nič spremeniL Ostal je pri svojem napol pastoznem, napol iK)intilističnem načinu slikanja, a vse v polni luči; ljubi kakor proje krogr modrih i u iđečih bar\% polne ploskve solnenih isker ruinene-ga in zelenkastoga tona. Še vedno j#i ujepov glavni slikarski problem c*i luči razsvetljene barve. V tem naravnom procesu, ki se vedno polog naj-uiočncjše svetlobe in senoe ponavlja, polagu Jakopič svoje slikovit© mo-uiente. Tu je Jakopič razstarvil reli^i. jozno sliko — za nje^a nenavadni si-ie. Do bedaj je navaduo izbiral U na-tvrmlMti&ie aolive U življenja, V tej le narodne mo«. Obraftam© se poscfe* nih do onih Sloveneev m Slovenk, ki so v nemški ali laiki službi, naj se ne iboje pritiska svojih gospodarjev, tem več naj vsak tak poškus terorizma energično zavrnejo ter ovadijo pristojni oblasti. Priznajo naj se pa kot zveste sinove in hcere slovenske-ga naroda. Leto za letom so nemški teroristi v naših obmejnih kraj ih, posebne v našem ttržnom Korotanu ropali dudo '/Ai dušo iz vrst slovenskoga naroda. Toda dovolj je tega! Vsi tišti, ki ste bili brez lastne krivde pri zadnjem ljudskom stetju prišteti med Nemce, s»e zopet zavedite svoje matere, svojega naroda in se pogrumno, neoziraje se niti na levo niti na desno priznajte kot Slovence. Iu če bo vsak Slove-:neo v tem oziru izpolnil svojo nalogo, tedaj bo po statist iki število Sloven-«*ev narastlo za tisoče in tisoče — ravno za isto steviio se bo pa število Nemcev oziroma Lahov zmanjšalo. Kakor je češki narodni svet Ls-dal za bližnje ljudsko štetje j>osebna navodila, tako tuđi mi poda jamo Slovencem prav1 ista navodila. Pri ljudskom stetju naj se vsak drži sledečih pravil: 1. Vsak Slovenee naj so v vsch okolbčinah priglasi k slovenskomu obeevalnemu jeziku. 2. Nihče naj no zapiše polog: slo-venšeine tuđi nemšcino kot občevalui jezik, ker je nevaruo, da bi se pozne-je iz rubrike »občevalni jezik« slo-venščina crtala. 3. Zastopniki družin, pripišito -pri vsak em članu svoje družino i>ose-foei in z bosedami slovenšeino kot občevalni jezik, (torej no le z dvoma vejicama ali podobno). Po predpisih imajo zastopniki družin tuđi pravico določiti občevalni jezik otrok, ki še no govore, gluho nemili in slabo umnih. 4. Sainostojne osebe, ki žive v tuji družini v skupnem gospodarstvu, torej pomočniki. vajonei, kr-»eence in druida družina, prenoooval-ei, osobeniki itd. imajo pravico samo-stojno razsojevati o svojem občeval nem jeziku iu jim torej zastopnik ilružine, v kateri prebivajo, ni opra-vičen določevati občevalni jezik. 5. Vsak Slovenee, kat tromu bi se zaradi tegra, ker je siovenščino prija -vil kot občevalni jezik, kakorkoli ali od kograrkoli grrozilo, naj takoj to ua-Knani oblasti (okr. glavarstvu oziro-)na namestništvu) s prošnjo za var-stvo. In če se njegovi prošnji takoj iie ugodi, naj se obrne na c. kr. mi-nistrstvo za notranje zadeve, obenem pa na slovenske ix>slance. Isto naj stori vsakdo, ki bi kaj izvedel o grrož-njah ali pritisku od nasprotne strani na svoje rojake. 6*. Ako bi si koniisar dovolil pri rubriki »občevalni jezik« kake ue-umestne opombe ali ako bi eelo pri-f?ovarjal, da zapišite kot občevalni jezik nemšeino ali lasčino nainesto Sslovenščine in podobno, ga v tem nedostojnom postopanju v dostojni ob-liki takoj zuvrnite tor mu zagrozite, da ga ovaditc oblasti; ako bi pa ko-misar takoj ne prenehal s takim po-stopaiijeru, naznanite to okrajnomu Srlavarstvu, obenom pa slovenskim poslaneem. 7. Vsak naj so trdno prepriča s 'tem, da si pogleda polo, ali je bila rubrika »občevalni jezik« izpolnjona tako, kakor je sam izjavil, in naj takoj protestira, če se ni tako zgodilo. 8. Vsak zaveden Slovenee naj agitira med svojimi neodločnimi ro-jaki, da naj ne izdajo svojega naroda pri tem Štetju, ki je tnko važno za naš nadaljni razvoj in za eksistenco naših narodnih maniši?i! Apeliramo še eokrat mm vse 8lo-vence in Slovenke, naj te zvesto dri© teh nmčel in naj od njih ne ortnehmjo niti za las. In ee bo vsak Slovence, vsaka Slovenka ixpolnila svojo doli-nost, tedaj bo to ljudska štetje pokazalo naš narod v pravi Inči. jmaT h lm llortie! Tako nekako bi vzkliknil prof. Binder od lamega veselja, kadar bi prebral bilanco »Siidmarkine« podružnice v Planini. Cestitml bi kolegi Schrautzerju, kot prvemu nemške-mu humoristu, ki je prišel na idejo, osnovati v Planini tako podružnico, da se preko Krasa sezida nemški most do Adrije. Je sieer dober humorist, da priđe na tako misli, a pri vsein tom slab stavlmik, kar hoeein pokazati v naslednjein, v kolikor mi za danes dopušča čas. Gospod pijonir - general, koliko ste pravzaprav storili za nemštvo v Planini.'! Ćelo vaše piškavo delo se da očitati s par besedami. Dobili smo zadnje leto nemško suplentko gdč. Christophovo. To pa pravzaprav ni vaše delo, ampak zasluga onih »narodnih« Sloveneev, ki v svoji šentflorjanski rodoljubnosti za ono prijazno besodo iz i*enegatskih ust pustijo stradati desetorico slovenskih absolventk, da se ne kali ljubi mir!! Tako konzervativni in narodno inlačni ljudje za nas Slovemv pač nišo na mostu, pa naj imajo to ali ono službo še toliko svetinj in križ-i*ev na prsili. Xe pretiravam, ako toliko pišem o grde. Christophovi, kot Miplentki, a ni pak gro mi za to, da ne bodo naši Quasi- in IVtsilinemci v svoji kvailratkilometrski domišljiji hoteli nemškega posestnega stanja v Planini. A" tej zadevi torej, gospod profesor, ste imeli le malo truda, kaj-ti zasluga za to gre našim narodnim »rodoljubom«, katere povabite v >voj dični »Si'ulgau«. Po svojih deja-njih so pokazali, da so vam blizu! Zasluga »Siidgaua« je pat* ta, — in to lojalno priznavamo — da so se nemšku gospoda v predruistu s po-niočjo slovenskoga denarja in na škodo slovenskega gostilniearja, kat era škoda pa kljub dani obljubi od nem-ške strani še do danos ni poravnana, zabava li. Takrat ^te se pokazali diplomate in speljali okoličanske Slovence na led, ker ste dobro vt-deli, da sami ne morete ničesar prirediti. Po-skusite še enkrat iu videli bodete, da se vam bo veselica vlegia v otročjo posteljo iu porodila dote. ki bo ki*še-no na ime — sv. Deficit. Poskusite, gospoda, in videli bodete, da sem dober prerok! Vaša zasluga je tuđi, da ste poslali pri graščini stare, izkušeue. u radnike v pokoj, ker nišo bili zmož-ni delati nadalje, samo radi tega, ker so bili Slovani. To pa se bodo. bridko mašeevalo nad knezom VVindisch-frraetzom samim in se že niaščuje. Xočemo preiskovati, kako iu s čim; to je naloga prizadetega. Če si člo-v-ek brez odpora pusti na hrbtu jer-mena rezati, zakaj bi ga branili mi; zlasti če ima vso moč! V kolikor so nas bo hotelo pa nacijonalno pritiskati ob tla, borno pa vodno im straži. Posebno pozornost hoćemo posvetiti lesni trgovini, ker čujemo, da se s slovenskimi trgovci dola izjein,;.Imamo kričeč slučaj, gospoda, l:;«ko je pri neki kontroli i>ostopal znam »ve-ščak« Miiller! Ako hočete k j po-drobnojo, blago volite se obrniti na uredništvo! Želimo le v vaši.; last-nem interesu, da se kaj enaki-gn ne pripeti več, pa naj izvira iz iievedno-sti ali iz očitnopra namena. Prosto tr- foviBo imhievamo im nmie Irfovee, ilmsU Slovence, ki m> đommfinil Ce hoćete delati poftteno in mmoireno, po* lem ne amete rmspleovati »lutbe, #m tfUiievaie neiŠko-«a#Uo««higs «»-pmk motee nradnike. Sioer vms je mogpoee tndi «trmbt dm bi kmk nepokii-cani Slovenee pomolil svojo glavo skosi okno in si otfledml vaš — Au^i* jev blev, v katerem bo imela narava mnogo dela, predno ga. bo izeistila. Hoteli ste škodovati slovenskemn življu v Planini, a škodovali ste sami sebi, ker vam je bila gonja proti Slovencem glavna Btvar. »Siidmarkina« podružnica pa je kljub temu stokala in se vila vsled želodčnih krčev, ker je niste mogli pitati z naj-ljubio jodjo — s slovenski* mi o t r o c i ! Poglejte ob novem letu svojo bilanco, opustite svoje brezmiselne ideje, da bi Planino ponemčili zlasti sedaj, ko imate med seboj prepire in med ljudstvom nezadovoljnost -— odpor. Boljše je, gospod prof. Solirau-tzer, da t»i nabavite po vzgledu dveh Bonečanov velik sod s slovenskimi barvaini, povubite različno Dalile iu Kleopatre tor potujeto ž njim skupno mimo one naše Adrije, do katere no !>odete skoz Planino nikdar sazidali svojega mostu, med atrikanske za-morce sejati pleve svoje nemškuta-rije. _________ —ć. Iz NdovliiiKpgo ohrolo Društveno življenje v naši metropoli se kaj lepo razvija, in kar naj-bolj z radostjo opažamo, je pač to, da to društveno prohujanje jako bla-godejno A-]>liva na našo okolico. Naši marljivi diletantje so takorekoč os, okrog katere so suce ves razvoj toga življenja. A »Sokol« je ona privlačna moč, ki pri vabi tuđi največjega mlač-neža v ratlovljiško mosto. Dno 11. t. ni. so uprizorili radov-ljiški diletantje znano narodno igro: »R o k o v n j a č i«, ki jo je spisal po Jurčič-Kersnikovem romanu France G o v e k a r. Igra se je žo igrala po raznih odrih že neštotokrat tuđi v Kadovljici, a kljub tomu ima ta v istini narodna igra, tako privlačno moč, da bino prepričani, ako bi jo igrali v Radovljici še tolikokrat, na-polni vselej obširno R. Kunstljovo dvorano do zadnjega kotička, kakor se j-e to zgodilo pretečouo nedeljo. O igri sami poročamo rualee ob-širneje, to pa vsled tega, ker veino, da se 1k> igra. morala Se ponavljati vsaj. parkrat, in da se v bodoč^? po-pravijo še ti nialenkostni nedostatki, ki smo jih opazili pri prvi vpri-zoritvi. Vohče je bila igra dobro naštudi-rana, kos tu ini popolni, a tuđi vsa scenerija, hinlisi glede kulis in igral-eev vohče, hvalevredna. Vsa čast re-žiserju! Glavna vloga je bila v rokah na-šoga znanoga Blaža M o z o 1 a. Maska iu kretanje toga pristnega gorenj-skoga članca je bila iako dovršena, da smo mislili, da gledamo pooseb-Ijenega Verovška. Da naša hvala ni nretirana, dokaz, da je Blaža prejelo takoj pri nustopu burno ploskanjo. I)ot»er vrstnik Blažu je bil Nand e. Visok vspeha je dosegel Nande v prizoru, ko ga pri vodo jo pred brata Š t c f a n a kot ujetnika. Prizor je bi] tu tako pretresijiv, da smo opazili mnogo, mnogo rasnih oči, a no samo pri ženskom spolu, temveč tuđi pri moškem. Želeli bi pri onem doja-nju, ko priđe Nande na Paleževino h Polonici, malo več živalmosti in ognjevitosti, ker Nande se nam je idel ravno tu, v tem lepem treneiku, ko diha vba narava probujeno jutra-nje življenje, malo preokoren. Polonica je bila vobče dobra, vendar se nam zdi, da se ni mogla posebno vživeti v to vlogo. Veliko k igri je pripomogel Tonček Bajtguzen. Vse njegovo igranje je dovoljni dokaz, da je prav dobra igralaka moč, samo to bi inu svetovali, da naj v t>odo£e pazi na to, da ne 1k> zašel, ako mora v eni in isti igri prevzeti dve vlogi. V obeh vlogah je bil tišti tir. Lep je bil prizor »P r i »odni-k u Gavrič u«. Vse tu nastopajoće osel>e so dobro vršile svojo vlogo, le R e z i k i se je poznalo, da je na gle-daliških deskah še novinka, a prepričani smo, da bo še dosegla lope uspehe. P o 1 j a k o v i pa svetujemo dobrohotno, da uaj prilagodi svojo kretanje bolj n a r a v u o j i ni, kar mo-ramo omenjati tuđi kot N o n i, in če prezromo še ono, tu in tam našim nšesom t ujo naglašanje posaineznih besed, lahko trdimo, da 1*q .gospa i g r a 1 k a na našem odru vodno veli k a privlačna m o č. Na rovaš »niazaču« moramo pa pribiti, da je maska P o 1 j a k o v «; bila malo premlada, umijemo, da je težko spremeniti tako ličen o b ra -z c k v s t a r k o. V prav dobrih rokah je bil B n i*-n j a č ; kretanje, maska in sploh vos nastop nam je priča, da bo Bernjač ako ostane zvegt radovijiškeniu gk-dališču, moč, ki l>o lahko hlužila kot vzor ostalim igralcom. Slikovit je bil prizor v »Ćrnein gralmu«-, ki so ga posebno i>ovzdignile čarobne obleko rokovujačev. Ostale niaiijše vlogo so bile vob-če v dobrih rokah, svetovali bi samo rokovnjačeni v splošnem, da naj se v bodnče otresejo misli, da so na odru. Chn uaiavnoje kretanje, toni bolj učinkuj >. Kot nodostatek moramo še oino-njati oni prizor, ko prinese jo vojaki ubitoga Raka. Akoravno je rainiJo od časa, ko so Francuzi gospodovali po naši Iliriji, hkoro sto let, vendar m:> že takrat nosili t'rancoski vojaki mrtvece na nosilih. — Končno ue smemo pozabiti Bojea. Čudili smo se, da tuđi po »pragozdih« bivajo tako dobri pevci-igraleh najbrže se je Boje naučil tistoga čustvenga j>etja — tam v prosti naravi od pevcev krilatcev. Občinstvo, ki je prihitelo iz vse širne radovljiške okolitv, ćelo iz Gt>-renjske Sibirije, je bilo prav zadovoljno, in splošna želja jo, da naj se igra ponovi. In kakor smo informirani, se ponove >Rokovnjači« na Štefanovo in sicer že ob 6. zvečer. Da se je mogla uprizoriti igra ^Rokovnjači«, gre munjro, mnogo zasluge gostilničarju, kremen narodnjak, R. K u n s 11 j u, ki jo pre-pustil svoj obširni in lopi salon v brozplačno porabo. Govori se ćelo, da hoče jKHljetni naš Rudol povećati Še svoj salon tako, da so bodo lahko uprizarjale vsakojake igro v tem salonu iu vsled tega priporočamo vsemu potujočoniu občinst\nu ki pri-haja v Radovljieo, restavracijo gosp. R. Kunstlja. —in— Slovenee—avlotlh. Domala vsi češki in tuđi poljski listi so prinesli zadnji čas vest, da se je posrečil let na aeroplanu našega rojaka, Idrijčana, tehnika Stanka Đloudeka. Posebno »Čas« v posebnom podlistku razpravlja i u piše o življe- nju nafefa mladaga in vatrajn^^a •viatlka. — Zdi se mi torej uinest-no, tuđi nado slovensko javnout nekoliko seznaniti s tetn, dowdaj uopo-znanim in skromnim delavcem na polju moderno tehnike. &e kot giranazijalec jts presedel človek, polu onerjrije in vztrajnosti, dol gro v no* pri knjigrah i u zat»Jedoval vsak nov pojav v aviatiki. Posveti 1 se je kot abfcolvent gimnazije prav-nemu studiju, toda njegova duša jo jirevelika, njegovi nacrti sog-ajo pro-dalee, da bi naše I v tem to, po čemur mu hrepeni sreo. Kot tak je stopi I takoj v začetku lanđkega leta na praško češko tehniko, hoteč dobiti tukaj ono podla^o, na kateri bodo, lahko niz vi jal in ndejstvoval takrat ^e skoro neizvršljive nacrte. Se so mi dobro v sfionunu oni nialenkostni poizku^i z modelom se-danjega aeroplana. Ni bilo žal temu mlađemu človeku nući, ako je pre-sedol do rana pri delu; no, delal jo dalje, ker je vodel, da je v'trdni volji znia&a. Vzbudila se mu je v srcu žo-lja, M^staviti originalan m*roplan, in ni smatral to za utopijo, ker j>oznal je sel>e, in danes je on moraini p«»-sostnik letalnoga stroja novela sistema; pripominjain pa, da je le moralni, ker je sodeloval kot izumitelj in navaden delavec, gniotnega sredstva si jo moral iskati dru^je, dati so inu jih morali tujci; sicer no ravno tujci, aninak pomagal si je i denar-jcin svojega mecena — Ceha, gospoda ĆVrniHka, Dal mu je ta denar; s pomočjo moltantka Potuoka je on do-vršil mehanične konstrukcije. Spoznali bodemo zmožnosti mladoga aviatika šo-le tedaj, ako ujkv števamo njegove zmožnosti na tem polju. Oprijel se je tega dela kot abi-turijent gimnazije in gotovo jo, o vse ono noči, ko je nas mladi izumitelj prosedei pri svojem studiju, medtem ko so njegovi koio-gi hrezmiselno tratili dragoeen čas pri zabavan. Ni imi'l gmotnih ^reci-"»tev, životi brez dela, in ne le to, njegu je gnalo veselje k delu. Šestav-ljal «si jo nacrte, studiral druge mo-dek^ aeroplanov, toda, ko je prišel čas, da bi zacel z realizacijo bvojih idej, videi je i>red seboj skoro uepre-mostljiv prepad: denar. Slovenski tehnik, }K)In krasiiih uačrtov in brez denarja. Razkril je svoje uamene svojemu znancu, mehaniku Potučku. UpoŠtevali pač moramo ^'daj težko-če, pridobiti človeka za mehanične« ga pomočnika za svoje dolo, in zraven ludi šf tako mlad človek, katez'euiu nihče ničesar no zaupa. To je bilo podjetje, pri katerem >tavi človek svojo lastuo eksisteneo na tchtnico. Počasi, skoro nevidno je napredovalo delo, dokler ui prioesel neki čo>ki list kratko notico o nov^m stroju. Začel se je zanimati človek z imenom Cermak, in on jo obljubil tehniku Stanku Bloudeku financirati njegovo podjetje. Stvar je bila sedaj reše-na iu mladoga Đloudeka ©e je polasti-lo šo vočje veselje, njegovo srce jo postalo poguuinejše, imel je vsaj upa-nje, da liode lahko vsaj to napravil in izvedel svoje nauieue. — Bole - li uspeli? Kdo mu to jamči.* Našli so se ćelo ljudje, ki so se inu upali srne jat i naravnost v obraz, oii pa tega ni vi- sliki, iz zgodb novoga zakona (Markov evangelij I. 8), kjer nam kaže Jezusa, ko se ta prikaže svojim učen-eem na morju, jo izvanredno močan življenski moment. To so žive figure, boreče se z elementi in z nepriča-•kavanim jk>javom učitelja opominja-joČega svoje učenee, hodeč po mor-ju in zapovedujoč valovom. Polog vsega naturalističnega pojmovanja jo v fcliki mnogo navdušenja in glo-boke religijoznosti. Matej Jama nam je že davno poznat. Svoje prvo znanje risanja si jo pridobil v Zagrebu kot gimnazije?. Pozneje jo odšrl v svrhe svojih fetu-dij na Dunaj in v Monakovo. Dolgo ni bilo nič čuti o njem, dokler se nam ni prod desetimi leti ua(knkrat prika-zal na slovenski razstavi v Ljubljani, kjer se je reprezentoval z nekate-rimi kolorističnimi poskusi v precej drzni tehniki. Pozneju se je večkrat pokaza 1 med nami; sedaj je razstavil tri sličice — motive iz Samobora. Iz-ognil se je nekdanje pastozne manire, katere se je prejo rad posluževal in začel je posvetovati pozornost širokim in krepkim potezam čopiča. Še vodno mu ugajajo rumene in zelene barve z raznimi varicijami svetlobe. Zlafeti se je Jama premeuil v dobrega pokrajinarja, na katerega so Slovenci lahko ponosni. On je dozdevno eden izmed onih Sloveneev, ki ne ljubijo velikih dimenzij, temveč kakor većina njihovih lirikov male drobne slike. Izvanredno nas je presenetil Iv. Grobar .Svoječasno je nizstavil s slovenskimi umotniki nekaj trdih slik. Risba je bila šolska, kot učitelja risan ja, a način slikanja popolnoma diletantski. O kakem takratnem koloritu ni bilo govora; vse je bilo hladno, vzlic temu, da je znal na platno nanosti mnogo živih barv. St»d«j ga vidimo naenkrat v sliki »Sejalec«, kjer se nam prikaže kot dovršen, razvit umetuik, da se ga komaj spozna. Brezdvomno je ta njegova uajboljša in najuspelejša slika med vsemi, kar jih je na to razstavo poslal. Očitno je pa tuđi, da je naiij R. Jakopič s svojo tehniko izvanredno vplival, samo, da pri tem ni imel želje hoditi za reso van jem lučnih probleinov, kakor to dela R. Jakopič. V svoji tehniki je Grobar nekoliko bizarnejši in fi-nojši od Jakopiča. Točnejši je tuđi v risanju in jasnejši v j>odajanju slike nego Jakopič. Scveda se pa kaže pri njem manjša originalnost in manjša i ud i v i d u a 1 n ost.« Taka je sodba o uuietnosti in slovenskih unietnikih drugod! — A pri nas... S polno zavestjo lahko trdiino, da se povsod drujrje bolj podpira do-mača umetnost kakor pa pri n*&... Imamo doma priznane in velike umetniftke in naša dolžoofit je, da jih podpiramo in ljubimo. Luubezen je življenje. - F. Greh iz davnine. Bogdan L j u b i č. (Konec.) Helena je pripravljala skrbno kar je potreba uevesti in Vladimir ji je jvovedal, da opusti službo v banki, kor mu je na razpolagro boljše mesto. Helena mu ni oporekala, take stvari je prepuščala po|>olnoma njemu. Dognano je bilo torej, da se jeseni poro-čita. Stric Ivan, ki se je udeleževal vsega s prav očetovsko skrbnostjo, jiina jo preskrbel lepo stanovanje iu razlugal Vladimiru ob vsaki priliki svoje zakonske izkušnje, naklepe in misli in Vladimir je pritrjeval vsomu in vsakemu brez poniislekov in ugovora. Ali kljub vsej gotovosti, da se izvrši poroka že čez par tednov, je postajala Helena od dne do dne bolj zamišljena in skoro žalostna. Kadar 8o sedeli skupaj zvečer pri stricu Ivanu ali pri kaki drugih sorodnikih, je čutil lahko vsak, da leti nad Vladimirom in Heleno nekaj kakor more-ča mora in le redko je vladalo v taki druibi pravo odkritosrčno veselje. In to izpremembo so opazili na Vladimiru tuđi njegovi prijatelji in znanci, a nobedeo izmed njfh si ni mogel r«z-tolma£iti njegove pobitoaii. Bes jih Je sknsal voaaih provariU: pel je in igrtl kakor ptrnj/im}* osm, saiejal se je in šalil z njiini, a vse to je bilo tako prisiljeno, da jo lahko vsak do opa-zil. Ugibali so, kaj bi moglo biti temu vzrok, saj Helena je vendar ona izmed najlepših v mostu, ix>letf tojra prečoj premožua in kot nižji bančili u radnik, bi moral j>oska kovati veselja, da se mu je posrećilo dobiti tako nevesto. Marsikdo bi se ixx*util naj-sree.nejšega na njegoveui mestu, a on je hodil okrog, kot da pa je doletela bogA*e kakšna nesreča. Poznali so jra sicer, da je bil resen že od uekdaj in rahloeuteu včasih kot otrok, a sedaj ko vstopi ćelo v boljšo službo, ko ima leix>, bogato nevesto, bi vendar pri-eakoval vsakdo, da bo zadovoljen, a z Vladimirom je bilo ravno nasprot- no. In to je opazila tuđi Helena, zato je postajala dan za dnem bolj zamišljena in skrbeti je pričelo ćelo mater, a je inolčala, kakor je molčala Helena — do tistega jutra, ko je pla-nila v sobo z obupniin krikom: »Helena! — Ne prestraši se — tvoj Vladimir je — tat! Danes zjut-raj so ga aretirali!« Prejšnji dan je izstopil Vladimir Končaj i« sluibe in »večer je bil za-baven, kakor ie dolgo ne, a sedaj ta grozna do vica! — Vladimir, njen ženin, dm je tat!! — Helena j« ležala na tUh in njeno misli so bliskoma pohi|al# ^%m vae do-todke, 6« vse vesele in zaJosin« ure, ki jih }• presi vMa z ljubijemun, VU- dimirom iu sodaj konec — in ona osramoćenu tako grozno ... — Vladimir — ujeu žeuiu - tat — v ječi------- Ihtela jo na tleh in *i ruvala crne laso, a naenkrat so je »Ivigiiila ili oci h> ji zažarole ko dva plamena. »Lažniki! Vladimir je nodolžen!« je siknila in se naglo začela opravljati. Vladimir Kmu-aj jo bil že drugi toden v preiskovalnem zaporu. Tri korake široka in štiri korake dolp« celica jo bilo njegovo 8tanovanj4\ a Vladimir Končaj ga še ui premerii. Odkar so no zaprla za njim težko okovana vrata, je sedel tam v kotu n*prv mično kakor kip i obrazom v dlaneli in sključenim tclesoiu, kot tlu mu atvija vse ude gn»zen krč. Sanio opol-dne ji dtofiil malomarno k cKlprtini v vratili, vzel bkrouino kosiler, a ga ua vadno prav tako nedot&knjeno <*i v tla. Crni koiobarji so m? zari sa li okrog njegovih temnih c»fi, liee mu je u^rndlo in pobledek>, da bi se ne spoznal ko bi se pojrledal v zrcalo, ker be pred osmimi dnevi je bii evetoe in zdrav, a potem se je zgodilo, da sam ni vedel kdaj in kalto — nsBiasto k poroki, je moral v jedo. A sedaj je preteklo |a osam dnt, odkar Mcbv BOszssUii zsad to zmrsdhiA flUs^re. del, ali videti ni hotel; đelal je dalje, ne menec se za posmehe od strani nevošeljivcev. Kakor navaden delavec je delal od zoro do mraka v delavnici mehanika Potueka in se popolnoma ločil od zunanjega sveta. Nobena druga stvar ga u i veselila in resigniral je na vse ugodnosti iu dobrote, ki bi jih lahko užival kot visokošolec. Pred aehoj je imel vedno dvoje slik svoje bodoenosti: čast ali blainaža. Dalec proe od svoje domovine, v Pragi, se j© trudi I in njegove misli so mu več-krat ušle nazaj domov, kjer njegova ljubljena mati težko pričakuje uspehe svojega edinega sina. Dve leti je prežive! mladi teh-nik v svojem delu. Dan je pivživel v delavnici, ponoći je zumenjal kladivo s peresoni. Dovršil je sam vse nacrte, kateiv je poailjal v tvornico, in kdor bi videl vsa njegova dela, gotovo bi ne verjel, da je mogel to napraviti elovek, ki nima zato nhsojvi-ranega studija. Pridobil si je pa to vbc s trdno voljo in resnim delom. Bližalo se je delo koncu i u naročiti so morali strojo. Posegli no v najboljše tvornico pariške in od tam-kaj so prihajale vse potrobšeino, ki se danes doma šo 110 izdelujejo iu se tuđi kmalu ne bodo. Dali so velikan-»ske svote denarja za vse, in to je hil riziko, ker uspeh ni bil zngotovljeu. Prihajali so na posote inzenirji in strokovnjaki, vsfik se jo začudil solidnomu in preniišljenenau delu. Aeroplan je koučan, začne se z poskusi, in sicer so prepeljali stroj v Plzenj, kjer so si postavi i novo de-lavnieo. Čakali so ugodnoga vremena, da zamorejo začeti s poizktisi. ("p je šel po vodi. Poizku»i t>o se ponesre-eili in vsi Bloudekovi prejšnji prijatelji so ga zapustili. Zapustili so ga vsi, toda ou ni obu pa 1. Odšel je mehani k Potuček nazaj v Prago, čei, saj ne bode nič; ta mladi elovek me je zapeljal. Eđini gospod Cermak je se ostal pri njem iu ni ga hotel pustiti umre ti lakote, kajti to podjetje je mladomu tehniku izerpalo vse denar-ne moči. Sredi prostrane poljane, v »Han-gerju«, je bilo njegovo prenočišče, kax bi bil lahko moral plačati s svojim zdravjem, kajti mrzle in vlažne jesenske noči bi mu zaniogle usaditi kal neozdravljive bolezni. Zra-ven sadu svojega đveletnega, ne-umornega truda in dela je delal dalje, ibkal je vzroka tega neuspehu. Kmalu je prišel na sled napaki, konstrukcija dobra, le motor se ni dal zapalovati in temu je bilo lahko od-pomočL Med tem časom se je doigral v njegovem družiuskeni življenju naj-žalostnejši del, umrla mu je mati. Xoč in dan je delal in se pehal, ker hotel je napraviti svoji materi veselje in pokazati njej in vsein, za kaj je delala in skrbela ona za njega. Njoj hi njemu vse to ni bilo ugojeno. Zapustiti je moral Plzenj in svoje ■ Jelo, da je šel na Dunaj, kjer je iz-ročil svojo najdražje bit je materi zemlji. Delo je končano, le jesensko vre-me ne pripušča zopetnib poskusov. Končno vendar rlne 27. listopada 1. 1. je bil usoden dan za našega rojaka. \~a, od mlađega slovenskoga tehniku Stankota Bloudeka izumljenom aeroplanu se je vzdignil gospod Cer mak, ker njemu toga ne pripusča vid. Vzdignil se je prvič približno 70 u», tako malo pa vsled nizke temperaturo in beucin mu je zmrznil v cilindru. Se isti dan se je vzdignil drugie rez 200 m visoko. — Po delu priđe plačilo. Veselimo se tuđi mi Slovenci uspona našega rojaka, in on u pa, da l>ode v priltodnjem poniladanskem čaau iel obilnejie aadov*, eaj jeaen ni pripravila sa irakoplovstvo. Caaa pad bode imel dovolj, da odstrani ie zadnje nedostatke svoje imnajdbe. Kot zadnje naj še omenim, da go-spod Đloudek misli v najkrajčem času začeti delo z novim aeroplanom in sicer zopet novega sistema. Želimo mu pri nadaljneni delu še veliko sreće. Z gotovostjo pa pričakujenio, da v najkrajšem času nam bode zopet dana prilika poročati o novih uspe-hih našega mlađega aviatika — Slovenca. N. li. Prememho pri naftni listo. Z novini letom preneha jutranja izdaja »Slovenskoga Naroda«. Ustanovili smo jo z naruenoni, da bi slovensko občinstvo dobivalo najhitrej-šo in najzauesljivejše informacije o vseh važnih dogodkih. Ker pa se je pokazalo, da naše občinstvo ne zna ceniti izbornih telefonskih poroci!, ki t jih prinašamo v jutranjem listn iu i ker je izda janje jutranjega lista s takšnimi poroci li silno draga stvar, homo z novim letom usta\Ui izdaja-nje jutranjega lista, OdIoeHt smo se za to tuđi zaradi tega, ker borno vsled združenja celjskoga > Narodnoga Duevnika« s »Slovenskim Narodom« morali pri večernem listu po-gostoma delati p ri 1 o g o, tako da )k» večerni list znatno obscž-n e j $ i kakor d o s 1 e j, kar je se-veda zopet združeno s stroški. Zd rušenje »Xarodnega Dnevnika« s »Slovenskim Narodom« pomeni nov korak k uresničenju stare želje naprednih kromov, naj bi bil »Slovenski Narod« centralni d n e v n i k« za vse slovensko dežele in temu smotru smo podredili vso pomisleke glede prenehanja z jutraujo izdajo. I"parno, da nam bodo v noveni letu ostali z vest i vsi dosedanji uaroč-niki iu odjemalci in da jih pristopi še mnogo novih. »Slovenski Narod« je n a j v až u e j š i instrument narodne napredne misli — uaj bi torej občinstvo pomagalo, da se kar najbolj raširi in naj bi ga tuđi duševno podpiralo, da bi čim prej prišel v položaj izpol-njevati naloge centralnoga slovenske-ga dnevnika. Politično in prosvttno društvo za Krakovo in Trnovo priredi ▼ nedeljo, 18. decembra 1910 ob 3. pop. v gottflal g. Antona Stelnerfa na Opekarski cesti iil iiodiipril volilcev in volilk krakOTskd-trnovskega okraja. Xa shodu bosta govorila deželna poslanca pr<»sp. dr. Ivan Tavcar in gosp. dr. Karei Triller. Ker ej shoil splo^uo važuegra po-rnena, se ga gotovo udeleže \>i narodno - napredni volilci in vr»lilke okraja, ki jim je kaj mar lastun korist. Zato vsi na shod, da dast« pri-meren odgovor na infamno natolce-vanje in žaljenje izza klerikalnoga sbodiča, ki se je vrsil v znani Kotni-kovi gostilni na Opekarski cesti dne 4. decembra. Odbor. Dnevne vesti. + Driavml aber ta lj«blJa«Aka iupaa*ka kriaa. V včerajšnji aeji po-ftlanuke zbornice sta bila obeojena minister Hartl in kranjski deželni predsednik 8 c h w a r z. Ne samo, da je velika većina poelauske zbornice na sijajen način posvedočila bivšemu županu li ribar ju svoje simpatije pri-redivši vau laskave ovacije, ta većina je tuđi pripoznala, da je s Hribar-jevo nepotrditvijo vlada prelomila postavo. Predlog- poslanca dr. Treši-ća - Pavičića je bil sprejet, zanj je glasovala velika većina parlamenta, vse stranke ražen nemških svobodo-miselcev in nemških klerikalcev. Tre-šićev pretilog- priđe s>edaj v ustavni oilsek, ki bo imel preiskati iu razso-diti, če je vlada z nepotrditvijo Hri-harja in razpustom ljubljautškega ob-^inskega sveta kršila občinsko avto-nomijo ali ue. Kakor znano, je baron Sehwarz v kranjskem dezelnem zboru izjavil, da ne pove razlogov ne-potrditve Hribarja in razpnsta obč. •*vota. V usta\iieui odseku poslanike zbornice pa ne pojde tako lepo, kakor ;e šio v kran.ifikem »leželnem zboru, kjer so klerikalei varovali barona Sc-hwarza in mu izrekli slovesno za-npnico, dasi ni povedal zakaj ni bil Hribar jn^trjen in znkaj je bil obeiii--•ki svet razpu^čen. V ustavuem odse-ku bo vlada morala govoriti in tedaj bo dozi vola se drugačVn poraz, kakor ga je veo raj, izvzemŠi seveda slučaj, ila bi minister Hiirtl in deželni predsednik Schwarz prej ]>obejrui!a v penzijon. -j~ l>r. Kramar o nepotrditvi Ijubljanskega župana. V svojem govoru o proračunskeui provizoriju v proračuu^kem oil^eku s■■" je dotaknil eljati. K § 4. pa je stavil vpli-ven poslanec predlog, da uaj časovne-ga avanzma bmlejo deležni samo oni državni uradniki, ki imajo »primer-no kvalifikacijo«. Tega prtdloga oprijeli so se takoj zastopniki vlade ter so predlagali, naj se v zakon sprejme mesto »pHmerne kvalifika-ci,je< »Ksedilo »zadovoljivo slažbova-nje«. Proti prtxllogii oglasil se je poslanec Hribar ter jo polog drugih raalogttv ilasti Bavajal, kak* nevar-nost bi ticala v taki doloćbi zJ*sti glede na aarodnoatne razmere v nafti državi, eeš, da bi čaaovni avanzma, ko bi se ta določba v zakon sprejela, bil le iluzoreu; uradništvo bi nainreč popolnoma odvisao bilo od svojih u radnih predstojnikov, ker le—ti bi v mnogrih sluč&jih že iz narodnofctne mržnje utegnili dati »neprimerno kvalifikacijo,« odnosno označiti »ne-zadovoljivo službovanje«. — Ti raz-1°4P prepričali so predlagatelja, da je kljubu temu, da no vladni zastopniki oprijeli se njegovega predlo^a, svoj predio^ amaknil izrečno na^Ia-šajoe, da to btori iz razlogov, ki jih je navel poslanee Hribar. — Zakonski nacrt o časovneuj napredovanju izročil se je na to poeebneinu |>odod-seku, ki ima nekatere neskladnosti iz njegu odstraniti. Že danes pa je gotovo, da postane kmalu po novom letu zakon in da je po zaslugi poslanca Hribarja iz njega odstranjena nevarnost, ki bi ticala v doloćbi »pri. merne kvalifikacije«, odnosno »zadovolji ver* službovanja«. -f- Romanike o sestanku juj^oslo. vansklh kulturnih društev v Ljubljani. Zastopniki jugoslovauskih kulturnih društev in sicer: »Matice Hr-vaške« v Zagrebu, ^Malic«« Slovenske« v Ljubljani, »Matice Srpske<- v Kovom Sadu, >^Srpfeke književne Zadruge« v Belgradu, »Društva hrvatskih književnika« v Zagrebu, »Pravnika« v Ljubljani, »Pravničkega društva« v Zagrebu, »Jeronimskogi društva« v Zagrebu, »Slovenske Sol-sko Matice« v Ljubljani, »Hrvatskoga ped. knjiže vnega zbora <' v Za grobu, »Akademija« v Ljubljani, ; Braće Hrvatske-ga Zmaja« v Zagrebu, »Glasbene Matice« v Ljubljani, »Saveza hrvatskih pjevačkih Hruštava« v Zagrebu, »Zveze slovenskili pev-skih društev« v Ljubljani, »Društva slovenskih zdravnikov < v Ljubljani, »Slovenskoga planinskoga društva« v Ljubljani, končno ravuateljsivo »Deželnega gledaližea« in zabtopnik »Slovana« v Ljubljani, ki so o pnliki Vrazove lOOletnice dne 10. in 11. decembra bili zbrani v Ljubljani, so se . soglasno izrekli v tem-le smislu: 1. V interesu kulturnega napredovanja jugoslovanskih narodov v okviru avstro-ogrske monarhije je nujn«> potrebno, da se izpitom, položenim na zagrebškem vseučilišču, pripozna reciprociteta za dežele cislitvanske. «. Vsled i>raktične potrebe jugoslo-vanskih dežela, osobito Bosne in Hercegovine, ki še iz daleka n imajo potrebnoga števila zdravnikov, pa tuđi I Hrvažke in Slavonije, je nujno, da si» ! na zagrebškem vseučilišču čim preje \ ustanovi medicinska fakulteta. Isto | tako je nnjna ustanovitev tehniške ! visoke sole v Zagrebu, ki je del oma že fiuansirana. 3. Zastopniki jugoslo-vanskih kulturnih društev pa oheii<-in vztrajajo pri zahtevi, da je za Slovence v Ljubljani ustanoviti univer-zo, in sicer najpreje juridieno fakul-teto. -r Zadnja beseda. Iz Kopra smo prejeli: »Slovenec<- je čutil potrebo, da se je spustil nad moj dopis, ki ga je objavil »Slov. Narod« 13. t. m. pod naslovom »Istrska politika«. Ne priđe mi niti od daleč na inisel. da bi se spušeal s »Slovencem« v kako pole-miko. Obrazložil sem dovolj ja^no svoje stališce in zato se mi zdi vsaka dalnja beseda nepotrebna in potrata časa. Vendar pa se mi zdi potrebno, da nekaj pribijeni. »Slovence« piše, da sta Mandić in Valentič koncili-jantna in potrjuje indiiektno dobro špricevalo, katero sem dal tema dve-ma gospodoma. Pri tem je pa »Slovence« popolnoma pozabil na to, kar je še pred par nieseei pisal. Mislim, da je bilo tain poleti enkrat, ko je »Slov«** objavil o istrakih rah članek, v katerem je strahovito rajsmesaril istrske poslano© in . f" zoval, da n»o v&i »kupaj za nič in eto nič ne delajo. Tuđi Mandića ai j« »Slovence« privo6cil ie na vse mo-goee načine. Let* 1908 se je moral koncilijantni župnik — f^daj dekan - Skrbec odpovedati kandidaturi v deželni zbor, ker »o istrski emisarji stranke, katero zastupa »Slovence«, rekli, da duhovnik ne sme kandidirati poleg liberalnega učitelja Valentina. To je ravno dokaz, da bi pri kle-rikalejh zastonj iskali koncil i jantno-sti. Ko vidijo, da ne pridejo do svo-jegra cilja direktno, se za enkrat po-tuhnejo, da bi dosegli svoj namen po ovinkih. Dajte jim enkrat mali prst, pa bodo pograbili ćelo roko. Zato no-benih koncesij već. S tem je zame im debata zaključena. — Klerikalei in dolrnjski vino. grradniki. Klerikalna A'a&a Moč« s« silno zvija, ker smo našemu dolenj-skemu vinopradniku razkrili hujska-nje naših klerikalcev zopc-r dolenj-skega kmeta. Začeli so ćelo stvar tako zvijati, da menda sami sebi ne verjamejo. ^Nasa Moč« se je povzpe-la do gorostasne trditve — pravi namreč: »Z besedo »\inogradnikt« razumemo v prvi vrsti vinske pre-kupee.te£a je vz 1 na piko. Pri zadnji kon-fereociji je že drže valo dvojk iz ve-rouka, da je bilo veselje. In, pri ej te: Grajani so bili ćelo taki učenci, kameri sploh &e vprašani nišo bili, a do-ber red so dobili uepnei, ki eo znali za dvojke. Ali za to, ker so vpisani v njegovem društvu? Ako to ni skandal vseh škandalov, potem res ne ve-mo, kako dejanjc bi tako imenovali. Zahtevamo seda.i v imenu vseh prizn-detih staršev in v imenu ja^io^ti, da preišče ravnateljstvo c. kr. državne realke ta skandal in da potrebno okrene proti takemu ravnanju prepo-tentneg-a kateheta JerŠeta, če ne — si homo poiskali sami takih sredste\\ la bo katehet Jerse kmaln poučeval -;amo še svoje ljnbljenco. Capito! -f Deželni odbor v Ljubljani je zavrnil prošnjo posestnika A. Koba-la v Idriji, da se prizna odloživa moč pritožbi na upravno sudišče proti razsodbi deželnega odbora, ki je raz-veljavil stavbno dovoljenje za prizi-deik kleti s teraso in odredil, da so niora že dovršena stavba nemudoina podreti. To odklonitev ima na vesti brezobzirno strankarsku stalisče de-želne^a odbora. Po § 17. zakona z dn« 22. oktobra 1375 drž. zak. št. 36 ima na prošnjo stranke, ki se pritoži m\ upravno sodišč*\ upravna oblast priznati dotični pritožbi odloživo moč, 1. če takoj^nja izvršitev ni potrebna iz javnih ozirov, in 2. ako bi se stranki s to izvrsitvijo povzročila nenado-mestna škoda. V Kobalovem slučaju sta oba pogroja dana. V javnein oziru prihaja v poštev zgolj nevarnost ognja. Te pa v danem slučaju ni, ker železnobetonska stavba sploh oemjanevarna biti ne more. A. Koba-la je stala stavba 8000 K. t> tore.i osem do lp: i b obupnih dni in ni ga še bilo človeka, ki bi prišel in ga po-vprašal kaj je »akrivil, da je med hu-do*lelci in zločinci. Samo opoldnc se jo odprla lina in zjutraj mu jo zaj>o-vedal paznik osorno na polurni spre-hod na jetuiško dvoriščo med ubijal-ce in bogve kakšno hudodeh'c, ki yo ga pozdravili z zaničljivim ix»sme-honi. Včasih so so inu orosile oči, ko je pomislil na Heleno iu iK)tcm je stisnil uatnice in st? zopet stisnil v kot in s vdal svojim sanjani. Kaz-maknili so se zidovi ozke j*"č*>» vsi osorni, zaničljivi obrazi so izginili in jasno solnee je sijalo na mestue ulice. Veselo in brezskrhno hiti iz pisar-no, znanci in prijatelji ga pozdrav-ljajo, tupatam se ozre 7/1 njim mlada koketa, a Vladimir hiti dalje. Vsak >\un ob dveh hiti tako in tam na kon- skrbilo ozira naokroff in imposled ga pozdravi jo tako udauo i u Ijubečc. Nežna, mehka roka se oklene njegove desni-re in marsikdo se ozre z zavistjo na >rečno dvojico. »Danes si se nekoliko zamudil. Vladimir!« »Zamudil?« se začudi Vladimir in jo pogleda blizu v oči. »Ali si mar že dolgo čakala! Glej, dužiea, ko bi bilo po mojem, bi bil vedno pri tebi, a tako pa ni mogoče. Sieer pa bo krnaln drugace —« Kako mtfdifi?« era prekine Hele- na radovedno in prićne stopati ix>-časneje, kot da se boji preslisati kako njegovo besedo. Vladimir se ji uasmehne iu ji stisue desnico tako krepko, da nasohi Helena drobne ustnice v bolesten izraz. Prihodnji niesec mislim pustili to službo, ker se mi p<'>ijuja boljša. Ravno danes sem odpovedal.« >>Tako naglo, a meni še nisi o tem ničesar povedal.« > Čemu * Saj ostaneju še iiiesi1-^ dni v tej službi.« In mesec je potekal, Vladimir se jo pri pravi jal za poroko in boljso, prijetnejšo službo. ^>o i>ogosteje je horfil k Heleni, a ta je opazila s tiho grozo, da je Vladimir včasih zopet žalosten, tih in zamišljen. Skušal ie biti vesel, a nekaj mu je ležalo teiu-nega na srcu, kar mu je privabljalo na lice to čemerno senco ... Tuđi tišti dan je prišel, ko je za-piibtil haneno službo, a drugi dan n?i vse zgodaj so ga aretirali in sam ni vedel zakaj ... Osem dni je poteklo, odkar je prebival v zatohli ječi, a ni ga Se bilo, ki bi ga prašal, zakaj mora ticati med tišti mi mraonimi zidovi kakor tat in ubijalec. Tisto popoldne pa je rezko zapel kljue v veliki ključalnici in mod vrati je obstal paznik iu g* premotril resno in mogccna »Vladimir Končaj!« Tuđi n,jegov glas je bil osoren, da se jo Vladimir stresel in vztrepe-Uil. Povzdignil je glavo in se je ozrl I»o njeni. l'aziiik s svetlinii gumbi pa je na migu i 1 z roko in spregovoril prijazne je: Pojilit^ z uienoj, uekdo želi z vam i govoriti!« >'Z nienoj govoriti? —« je pono-vil Vladimir; oči so se mu zalesketa-le in ves obraz se mu je skremžil v gube, ki so pričale, da bi se rad na-smelinil. Prikimal je in vstal, a opo-tokel se je in moral prijeti za zid. »Kdo lioče govoriti z uienoj .*« je po-vpraševal tistikrat in njegov ]>oghvl se je u sosa] v paznikov obraz, kot da mu hoče videti v dušo. A paznik je skoinignil z rameni in zaloputnil vrata ozke celice. »Naprej!« mu je velel osorno in Vladimir je stopal pokorno po kam-nitem hodniku, kjer so odmevali njegovi o stopnicah navzdol. Ko je odprl paznik železna vrata, je Vladimir pomežiknil, ker skozi visoka okna je lila na širok hodnik mogočna sveti oba, kakrsne ni bil vajeo v čelici. Na konca hodnika je odprl pred njim sivkasto popleaka-ua vrata, ki so že bolj spominjala na pisarno kot ječo in Vladimir je v»to-pil v sobo, ki je bila podredi ljena z visoko leseno steno, v kateri pa so bila leseno zamrežona okna, kakor v samostanu. In takrat je vztrepetal Vladimir po vseh ud ih, da se je moral oprijeti za stol, sicer bi omahnil: pred zamre-ženim oknom je sedcla na drugi strani — Helena. Čudno bledo je bilo njeuo lice in oči je imela rdeče in ob-jokane. Trpke gube so bile zaru»ane okrog njenih ustnic in ko ga je zagledala, se je pri jela za čelo iu vztrepetal a. Paznik je za korak odstopil in tuđi gospod, ki je stal na oni strani lesene stene ob Heleni, so je nekoliko odmaknil. Takrat je Helena povzdignila k njemu oči in jih zopet povesila, »Vladimir, ti nisi storil tega,« je dejala tiho, da jo je slišal komaj Vladimir Končaj. Iu čez vse njegovo lice se je razlil sročen smehljaj. »Vsaj ti si, Helena, ki veruješ v mojo nedolžnost! Hvala ti!« Cez nekaj časa pa je dodal glasno je: »Nedolžeu seui, Helena, in jaz sam ne veni — zakaj me trpinčijo in česa vsega me sumničijo. Pošten sem bil!« . ... . . Helena je pnkimala in ga pogledala pomilovalno in udano. »Samo nesreeen slupaj se je zgo-dil, Vladimir! Ko se dokaže tvoja nedolinoftt, bo tvoj u«rled t«fn v©<^ji In ne bo ae ti treba sramoTati dni, ki si jih nedolžno pretrpel v ječi. Jaz nisem pretrpela ta čas uič manj.« »In kaj govore moji prijatelji, kaj pravi tvoja mati in stric Ivan?« jo vprasal Vladimir hladno, kot da mu ni dosti do vsega tega. »Kdor te je poznal, veroje v tvojo uedolžnost, a hudobni jerziki se najdojo povsoal Vladimir Končaj in oči so se mu zasvetile. »S Železnikom, ki pa so ga že tretji dan potem zasledili in j© sedaj v zaporu —« »Prosim te, govori, govori Helena!« jo je zaprosil Vladimir h!a«t-no in se nagnil bliže k leseni steni. »Povej mi, kako se je vse zgodilo, jaz ne vem drugoga, kot da me sumijo tatvine in da sem nedolžen.^ Helena je nekoliko pomoleala, nato ga jo pogledala pomilovalno in pričela s tresočim glasom: >2eleznikar, tvoj kolega je po-beernil isti večer ko si ti ostavil služlx), a kaj se je zgodilo drugo jutro, veš sam. Sumili so oba, zato so pri jeli tuđi tebe, a ti ne ostaneš v za. poru. Založila sem zahtevano in do-ločeno vsoto, stric Ivan in vsi so mi pomagmli, &e noooj boš mord« prost in potem prideta sevedm pred poroi- podere fe i*r«j«ift stavbo, na»tan« **nj nenadomeetu* ftkoda v Tišini 8000 K. To pa pomenja toliko, kako* i s strankarsko zagrizenoati uniditi pošteneniu obrtniku eksistenco ali jo vsaj spraviti v nevaroost. Seveda utemeljuje dežeini odbor neugodno resitev prošnje, da je stavbno dovo-Ijenje ravno iz javnih ozirov razve-ljavil, da je torej odstranitev predmetne agradbe prav iz javnih oairov l>otrebnn, in da si je Kobal škodo sam povzročil, ker je zidal pred pravo-moenostjo stavbnegra dovoljenja. Ti raslogi pa so nieevi, ker dežeini od-bor pri razveljavljenju stavbnega do-voljenja ni postavno postopal in so bili zanj merodajni strankurski nagibi, nikdar pa stvarni. Dežeini od-bor je preko mnenja izvedeneev raz-veljavil stavbno dovoljenje župan-stva oziroma obeinskega odbora, ne da bi v zadevi razpisal novo komisijo iu k tej delegiral svojega izve-denca. Tako je danes uradno postopa-nje najvišje dezelne oblasti. Kobal mora klet nemudoma podreti. lTpa-1110 pa, da se to ne zgrodi! Prepričani smo, da kaj takejra županstvo, odnosno občinski odbor ne bo izvršil, ker j>ač no bo opravi jal rabeljske^ra posla dr. Lampetu in aajsi postav i jo zapet l;akepra krivoprisežnika za gerenta v i dri j i. Tildi bo sieer nenioproee dobiti v Idriji delavcev, ki bi na ljubo katoliški strankarski zagrizonosti razdevali občanu imovino. Tuđi u> isadevo ima na vesti Osw*ildov zli duh, ki mu je sia^t povzročavati v Idriji zdražbo za zdražbo in spravljati ljudi v nesrećo. Sponiinjaino so na slučaj, ko sta dva idrijska posostnika, nahujskana po Oswaldu hodila h ^la-varstvu, dežeini vladi, a nie dosegla, [mela sta polno nepotrebuih troskov, kor dvomimo, da bi jima jili porav-nal Oswald. Najžalostnejše je pae, da se po tolikih žnlostnih skušnjah naj-dejo Iju d je, ki podpira.io hudobnost v duhovski hulji. Med idrijskim poštenim prebi val stvom pa raste ogorčenje proti brezinejniin zlobnostim ka-Toliškepra duhovnika, ki oglavarjem Oswaldom. V svoji strankarski zagrizenosti gredo tako tlaleč, da no privoščijo pod pore ćelo lako elovekoljubnemu društvu, kakor je društvo za otroško varstvo. T'meje se, da si borno Oswaldovo pri-1ožbo in nje pod piše še natančneje ogledali. Za danes vprašamo le bivše socijalne demokrate in sedaj novopečeno kršćanske? socijaliste Jakoba Kristana, Jakoba Kavčiča in Fra-na Pivka, ali so pročitali članek v predzadnji >^Xaši Moči« o na loga h o-beiiie. Ce so ga, kako so mogli pod-pisati Oswaldov rekurz! Klerikalec nač ni prijatelj doslodnosti, saj je klcrikalizem drugačen v teoriji in drugae^n v praksi. Oswald ne bo še prenekal Škodovati idrijski občini. Njegovo postopanjo naj bi tuđi na napredni strani izzvalo brezobzir-nost. Kjer cdločujejo naprednjaki, ])roč s klerikalci. Za škodo naj se zali valijo katoliškemu duhovniku Oswaldu. Zob za zob! -f- Izjava. PodpLsani javljajo .slov. javnosti, da jih jo slavni odbor akad. društva Slovenije«-, v svoji seji dno 2. grudna t. 1. na predlog predt«laik» m. Vtamt* M»ii«fi b» ktjvflftl ii društva tor, 4a • Un i** bUMo biti *Unl na***** - radik*t** orfrankacije. — Na Da a* ju, dne 15. grudna 1010. — Mirku Cer* n i o , med., m. p. Stanko B u -preoht, med., m. p. Anton Ko« d e r , jur., in. p. — Umrla je v Ljubljani ga. Av-prusta Treo, aoprofa atavtm&a g. Viljem* Treo. — Božićnica I. in II, meatneg* slov. otro&kega vrtca se je vršila dne 15. t. iu. v šolskih prostorih imenovanih zavodov. Obdarovanih je bilo 100 otrok z obleko, ohutvijo, igrača-mi, s pecivom in slaščicami, v kar se je porabila božična dotacija 800 K, katero vsako leto podeli mestna oboi-na ljubljanska. - PoŠtni promet sa Iložie in Novu leto. Ker se za praznike i»oštni promet silno pomnoži, so se ukrenile U-le odredbe: Duo 18. do 24. t. ni. se IkmIo raztegruile u radne ure pri predaji pošiljatev vozne pošte od S. ure zjutraj do 7. zvečer. Občinstvo se zato nujuo opozarja v svojem lastuem interesu in pa, da olajša poslovanje, da odda posiljntve v kolikor mogoee že v dopoldanskcm času ali vsaj kma-lu popoldne, da se jih bo dalo se tišti dan odpraviti. Da se bo postila manipulacija hitreje iu lažje razvijala, je priporočati, da se |x>šiljatve njih ob-sežnosti, teži in transportni daljavi primerno, trdno iu trpežno zavljejo in da jo naslov natančen iu razloeen (ee je treba ime ulice, hišna stevilka, nadstropjf, stevilka vrat). Naslov bodi zapisan neposredno na ovoj s,ain, ce pa to ni mogott', ga jo pribiti na pošiljatev alt pa trdno in scelonm pri-lepiti nanjo, nikakor pa no samo pri-peeatiti. Priporoeati jo tuđi, da >o tlo-ne v pošiljatev šc eu, popoluoma euak naslov, ker se jo na ta lujcin lahko odjK>šlje tj*u kamor jo name-njona, tuđi todaj, ce je zima nj i naslov odletel ali če se je zbrisal. Taka pošiljatev se odpre in poišče v nji drugi naslov. 2eleti je tuđi, da stranko spremnice pravilno izpoliiijo in vse-bino natiinko oznaci jo, dii se izoguejo pri predaji vsakterim neprilikam. Posebno se opozarja na poailjatvc, ki so podvržene užitnini. Pri takih po-šiljatvah, ki gredo v meota, kjer je uvedena užitnina, kakor Danaj, Praga, Gradee, Trst itd., je priporočati, da se na naslovni strani posiljatve same in na spremnici označi vsebino v tistih muožinuh, (kilogram.', litri, komadi), po katerih se zaračunava užitnina, da gre tako tuđi poslovanje pri odmeri užitnine hitreje izpoil rok. Da so tuđi dospele pošiljatve ročneje dostavi ja jo, ^e stranke nujno napro-Šajo, da dostavljalea čim hitreje in brez zamude časa odpravijo s tem, da oddajne listke hitro podpišejo in pri-stojbino z drobižem poravuajo, ker menjavauje veejih bankoveev dostav-Ijalca silno zamudi, najinanjsa zam.u-da pa na splošni jiromet neugodno vpliva. Za pošiljatve do 5 kg je dosta vine 10 v, za težje 20 \ in. CV* gr^ k oni sprenmiei ]>o voč paketov, je plačati dostavnino za vsakega pose-bej. Ce poravna j>ošta užitnino zri stranko, plača za to prejemnik -0 v pristojbine za vsak paket. Končuo se opozarja občinstvo še na to, da ne gre prilepljati na dopisniruh in raz-glednieah dobrodelnih iu dmg:h var-stvenih kolkov na prostor, ki jo od-menjen naslovu, ker se sicer t; ke pošiljatve smatra jo za pismu, ki ino-rajo biti kot taka fraukirana, i«ji nio-ra žanje plačati naslovnik naknadno poštniuo. Napad na žensko. Pred \yiir due-vi okoli šeste ure zvečer je si a 191et-na tovarniška delavka ^Iarija Jeko-v(h*, doma iz Studenca, iz Ljubljane proti domu. Zunaj Most se ji je hotel pridružiti uek neznan mož, katerega je ]>a zavrnila. Xe daleč od Studenca jiMb Ur jo houTpmaiL lik po dolf^m času je prilel po ittem potu delavse Anton Tohnmjtier U Vevč, ki Je prepodil n^pađaloa. Tolmajnrr gm J6 maalodovnl in ga je tuđi dodel. Ker nju je pa ta groiil % odprtim noiem, gm je moral pustiti. Avion Jmgorie f. Po kratki in mučni bolesni umri je dane« v Kr-šketn sospod Anton J u g o v i e. V caau najhujiih narodnih bojev je stal rajnik poleg dveh, treh somešeanov v naših vrstan kakor »kala, skozinskoz kremeuit značaj, ne boječ 8e niti vladnefra pritiska, niti zamere sose-dov. Zvetit svojemu rodu je žrtvoval zanj kolikor je mogel, ee tuđi le na tihein. S trdim vztrajnim delom se je po\^pe) do blagostanja iu užival kot poštenjak s post ovan je daleč na-okoli. Blugnpokojuik zapusča ^lolio-ko potrto vdovo iz znane narodne rodbine Papeževe. Bodi iskreuenm uarmlujaku in somifiljeniku rahlu zemlja domača! Umrla je v K ran ju danes ponoči gospa Marija Šumi, rojena Polak, vdova posestnika in mesarja. Pokojnica je bila v Kranju splošuo znuna in spoštovana v vseh nlojih. Blag ji sjKunin! Iz postojuskega okraja st> nam piše: Pri dežeini vladi rešujejo akte eelo veenost, akora\Tio vedo, da ubogi gramozarji komaj čaknjo na težko zasluženo plaeilo. Iz Matenje vaši na Notranjskcm se nam piše: Ker se je oglasi 1 nek go-spod v »Domoljubu« napram dopisom, kakor on pravi v »liberalnih li-stih«, smo moralno prisiljeni njegove oslabele možgaiie (tuđi njegov izraz) malo v rod e»pr*tviti, ker iz njegovoga dopisa je razvidno, da «o inu moč-iii) opesali. Evo dokazov, redlag-aneni prostoru.»Štac*-uarji in birti«, kateri plačujejo vei'i-no obč. doklad, bi bili pa vsled drage zgradbe na.jbolj prizadeti. Kar se pa velikih odstotk(>v tiče, se vidi jasno iz kupeije z vagoni koruze, katero so pn>amezni posestniki naroč'ili, ter slabo blago dražje plaćali, nego dobro pri domaćih »štacnarjih«. 2. G. dopisnik naj se informira pri g. župniku, je li res ali ne, da je on (g. župnik) pri glasovanju, glede prostora za gradbo nahrulil člana krajnega šolskega sveta, ker je bil isti v dvo-mih bi cl«sova 1 ali ne: »»No, Ž. ali vi ne bodete!?« in oni je nato v strahu dvignil roko. Čuje se ćelo, da ga ie g. župnik pri tr-m i>ozivu tuđi de-iauski opozoril v> šunkom pod rebra. Kar se pa poboljšanja »liberalčkov« tiče, naj si g. dopisnik nikar preveo upov ni* dela. Vsak tud' še tako zagrizen -liberalček« spoštuje, ter rad obou je ■/ dobrim duhovnikom, ne t\'i bi pri tem zatajil svoje prepričanje ter si oke! svojo »volčjo obleko«. Ce je na neznača.jnež, poteni sploh ni več :>Iiberalček« ter spada kamor vsi drusri neznačajneži v najmočnejšo stmnko na Kranjskeni. Liberalček. (>h( inskr volitvp v Trbovljah. V Tri »ovijah so se vršile tv- dni ol>činske volitve. Voliti je bilo 'i0 odboruikov in 15 naiuestnikov, namreč vsak razred 10 odbornikov in 5 namestnikov. Za volitve je bila, kakor znano, skle-njena kompromisna lista in sieer: lo naprcdnjjikov, 4 socijalisti, 3 klerikalni kandidati in 8 zastopnikov rudnika (Ni'incev). Vs«» stranke so se držale kompromisne liste, le dva mlada napeta kaplančka sta delala '^gH-go in s pomočjo p«r nerazumnih mož TK>stavila lasttie kandidate za tretji in drugi razred. Kljub strašni agitaciji teh dveh klerikalnih petclinčkov in par tlrugih podr»'pnikov, so klerikalci doživeli tako blamažo, da so po-polnoina i »obit i. V tretjem razredu je bilo odflanih 719 glasov. Od^ teh je dobila kompromisna listu 553—H84, klerikalni v»a 63 do 120 glasov, nekaj pa jih je bilo raztre«senih. V 2. razredu so dobili naprednjaki 110—126, klerikalci pa 17—31 glasov. Volitve ?*> za napredno stranko iapadlo zelo častno. Izmed 30 odbornikov je 17 naprednjakov, 4 slovenski socijalisti in 8 zastopnikov industrije (Neni-eev) ter samo 1 klerikalec. Naprednjaki so torej 2 glasova pribirili, klerikalci pa 2 izdubili. Zelo značilno je, da so sa klerikalno listo najbolj agitirali veteranei. Doeini no slovenski socijalisti šli akuptio z naprednjaki v boj, so bili klerikalci zveaani z Nemei in aato ao tuđi tako sramotno pogoreli. Volitve ao ae torej v sredo končale in župan te sa Slovence ve-levažne velike obćine Trbovlje ostane napredni Slovenee. Mlad! uhljatcl. Ljod«koAol»ka ueonca F^rtiinnnd in Bajmand Kro-i>ie i?. c»l.!sUo i koliee »U «a lft. novembra pretapala m wdMtmm Alojsv jmm Gmđom. Vri trljo MU m> priBi • krravitti fUvaau dotnov. Brat« Ktogiie »U fc© holala zato mai6«vati in tU 17. nov. poeakala Grada i red Molftktm uhodom, »a vrgla na tla, na kar Je Ferdinand Kropit* poklek-nil Gradu na trebuk ter g% tuđi več-krat v trebuh nunil. Grad je tat par dni umri. 8odna preihkava Ik> do-rnala, kaj je iio>zročilo *#inrt. Samomor vojaka. Iz Maribora poroeajo: Vceraj zveeer se je ustrelil nek infanteriht doinobrauske^a ]K)1-ka bt. 20. Vojaka, čeg-ar ime £e ni znano, bo včeraj iz Gradea v Maribor transferirali. č'uolku m> v pur tednih dezertirali trije vojaki. Vzrok sainoinora še ni znan. Smrt v studencu. V žnpnisču pri Sv. Leuartu nad Veliko Nedeljo ^ nahaja čez 40 m fflobok btudeae*-, ki je bil že od nckdaj nei>oralK*n. Seda-uji župuik t»e j« udlcK-il za snaženja in popruvo tega studeuea. V s|K»mla
  • c je pokazalo, tla w je ceh* delo i>onesrečilo. Žui)iiik je na-ročil uekemu tamošnjemu Hprtstneiiiu tesar ju Francu Kokotu, htudenee pre-lakati. Dokazalo se je. da je bil zelo slabo osnažen. Začelo se je zopet z liatanonim &nažeujem in j>ot&ta\ila s»c je naprava z zainašniiu koleM>m. Pri tem je uašel onicnjeni Franc K.o-kt»t, ki jt* znan od reg-ul arije Sav inje iu Pesnit*e, grozno Miirt. Kokot je \ zel namreč staro rabljeno vrv kljub temu, da mu je bila nova močua vrv na razjiolagro, se. j>omočnik, je ponaredil delav-sko kujižico. Goljufivo izkazano ,ie bilo več nego ^6mescčpo s?lužl»ovanjc. Vsled radiranja v knjižici je glavar-stvo prišlo na sled goljnfiji. Seveda je prošnjo zavrnilo in vložilo proti Pusteku ovadbo radi troljutije. Cerkveno sveUlko jt- ukradla. i/. Celja poročajo: Neka Laneker, ki se klati po sivetu, je 13. t. m. ukradla v Marijini cerkvi svetilko .> stene, vredno kakih 15 K. Šla je k ružnim strankam, da bi jo predala. Končuo je pregovori]a čevljarja Janeza l'še-na, da jo je kupil za euo krouo. Meete, pa ne za dol-go. Drugi dan jo je pri jela policija. Samomor. Marija Terpin, nata-karica pri Trnjaku na Koroškcm, se je v nedeljo ponoči ustrči i ht z revolver jcm. Zadela se je v seiice in bila takoj mrtva. Rojena je v Grohovem. Vzrok ^nnoinorn je neznan. Poskušcno zastrupijenje. Kakor znano, je meseva avgu^ta vzbujala neka zastrupljevaina afera :\ la llof-riehter veliko pozornost. V Lipniei na Štajerskem »tanujoča zasehnica Lavra Moravek je dobila po jK>šti pošiljatev, ki je bila označena kot vzoree brez vrednosti in je bila od-dana ua Dnu a ju. V imšiljatvi so bili bokoladahti bouboni. Kot )>ošiljate-ljico so kinalu na to eruirali na Du-naju stanujočo Bcrto C*i«tellez, sestrično Moravkovo. Policijske ik>iz-vedbe so dognale, da je hotela Ca-stellez zastrupiti Moravkovo, da priđe na ta način do denaija ter plača svoje dolgove. Berto Castcllez so j»ri-jeli ter jo psihijatrL:ko preiskali. Zdravniki so konstatirali, da. je Castcllez duševno itopolnoma normalna. Castellez se bo februar ja nu'seca zagovarjala ]>red sodišreni. Cigani na Murskein jHilju. Po Murskcm polju se klatijo tatinske tolp#, ki obstojc večinoma iz ciga-nov. Ne mine skoro noč, da ne bi ukradli kakega prašiča ali druga ži-vila pri kmetih. Pri |X>scstniku Kar-dinarju v Vučji vesi je pes v nedeljo, dne H. decembra zasledil cigana, ki je bil skrit v »lami. Prijcli so ga in ga giiali zvezanega k orožnUtvu v Križavco. Priznal je, da je mislil za-Žgati, da bi lahko y>otem z drugimi tovariši na drugem koncu vaši nemo-teno kradel. Posestniku Kovaciču v Dobravi so tuđi zaklali svinjo, toda predno so si spravili plen na varno, 6o bili prepodeni. Ljudstvo je zbega-no ter »traži ponoči svoje imetje. Zvlianje vomnlne y Severno Amerike. Ib Treta poročajo: Austro-Americana je vozniuo za tretji razred od 1. januar ja 1911 za 20, oziroma 30 kron ivišala. To zvišanje uteme-ljujejo s tem, da a© bo število izae-ljenoev po pramnikih in novem letu mek> »viSalo. Itorl Jt Jakob Trstenjak, vzo-rea ufcitelj in odcoiitoU tar slove« —đjmr. Slu*boval je v Golabin>ku, V&aancih pri VanMim«. a iMzmji hm r Orljavini pri Požegi v Slavoniji. Pro«terau ljudstvu je mnofro ko-rifetil, da ga je u čil inunega »adjai'-utva in čehclarstva. Smrt ga je pograbila v iiajl«*pši dobi 50. let. Klektroradit*|rraf »Ideal«. Zm-ven glavne po^te ima od w>bot« 17. do torka 20. dera riledeči ujjor«^: Originalna žeuitev. (Komično.* Journal Patlie it. 83. (\ovoiti.) Kristalizacija. Anitta nevetrta G»ri-baltiija. (Zgf»:lovint»ka drama.) C'u-dovita j»i.>ćalku. (Komičn*).) l>oda-tek k zadnjima dvenia pretlstavaina <>b 7. in i>ol 9.: Prometna in transportna .^redbtvu v Inrlo-Kiui. (Na ravni iK>hiietek.) Xa krilib Ijubczni. (lioliiduski dogod«*k.) 2rebaujt» v kinematografu »Idc-«1«. Suoči ik» zadnji predstavi >tt* bili izžrebani ti-le dve številki 193 iu 148. Prvo darilo j*» dobila t^t. lO.i, drutfu pa 148. Dobitt'lja »aj *«' /^rlauta pri ravnateljstvu, kjer dobita da rili. Ćft se do iKive^a letu nibčc ne o^lahi, pripadete fil>" darili družbi sv. Cirila in Metodu. Aretarije. Od včeraj i>oiH>idne do dane*» zjutraj je mestiKi policija izvršila l'J aretacij, in sicer je arrtini-la 3 om*1>!» zaradi beraeenjii ko .araiii liudodelstva tatviiie. Xa južneni kfilo-dvoru je bil aretiran U^letui Alojzij IX>liriar iz litijske^a okraja, kor se je hotel odpeljati v Ameriko, ne da bi bil prej zado>til voja.ski dolžuoKti. Pri njem m» na>»li 188 K K'2 vin. de-narja, katere^'* .)♦' imel ykrito|ra v oblcki. Nekattii m> bili kaziiovani IKilicijsko, nekaj jih šio po odronu, drupre so pa izročili sodii>ču. Nepoštena postreinica. Pred 14 dnevi je hilu ar^tovan« *JOl»*tiia tle-kla Terezi ja Maruova iz Trcbcljeve-gn. /aradi taiviuc, izvršene pri sv4»-jeiii go>fK)ri soi Pred s!:ofijo. Tu je ukradla ne-kemu ^osrKrtlu sukujic, arospo<1inji \w vrhno jopico in par lokovic. Kot (»sumljenkr, je ]K>lieija aretoval; M?«rnovo in nafelu pri bi^ni razibka\ ukradeno jopico. Po končanih policijskih poizvedbah so jo izročili 7a< pet sodišču v preNkovalui za|K>r. Prijeti haz«rtlisti. Prcdioiočiijiiii je policija pri jela H Hrvatov, ki so w» bili utaborili v Kc»lotini, r javim, ]K>lir«i ni ni držalom. Zuane^a uajilitelja >« vljudno prosi, da prinese dežnik kina hi v Škutjo ulico st. 1«, :? *J4. Izka/ posredovalnk-e slo\cnskc-g^a trgovskejra društva »Merkur« \ Ljubljani. Sprcjine se: '.> kontori^ti. 1 potnik, 1 poslovodjn, ^ poiuočni-kov mešane strokc, 1 pcmočnik t>pc-cerijske stroke, .*> poinoi-niki papirne iu galruterijske stroke, 5 proda-jalK» 5 ueencev. Službe išee: 2 knji j^ovodja. 1 kore^pomlent, 4 kontori-sti, 3 potniki, «5 poslovodji. 26 ]ioiiioč-nikov mešane stroke, 1> poinoenikov železniuske stroke, 10 pomoću i ko^ manu fakt urne stroke, )."> poiuočni-kov >pecerij^ke stroke, r> j »oni očni-kov modne in £?ulanlerijskc >tn>ke, *J kontoristinj, 10 blaprajaičark, 12 proda jalk, 4 učenri, 2 ueenki. Po^rt^lo-valnica posluje za delodajalce in čli'ne društva ])opoluouta brez plačno, za drujrc }>a proti mali odškotl-nini. Društveno noznonllo. ietrti družabui večer »Narodne čitalnice v Ljubljani« so vrši zveči r na Štefanov dan, 2ti. t. m. v »Narod-neni domu«. Ker dolpost pra/4nikov jiostaja veekrat dolgročasnn i u ni o praznikib niti gle/lališča, opozarja-mo ljubljansko občinstvo 1114 uašo priredi tov, ki ima lep, prijeteu program. A kade mično t'crijaluo društvo »Sava« v Ljubljani nazuauj.t, da se vrši seja mise ka zn premenjenje dru-štvenegu kroja dne 21. t. m. ob 5. ikj-jwldne v sobi »Politicnega in i/,obra-ževalnega (iruštvu lh dvorski 1 »krajte (Pred igTiščem št. 3) iu društveni »e-Ktanek dne 28. t. iu. ob 0. zveer v re-stavraciji »Narodnega doitia<:. Ker fto potrebni še važni sklepi glede eukete nar.-uaprednega dijaštva 7y junu-arja, so vabljeni vai gg. starešin«* in elani. Društva zdravnikov titeMHno sborovmnje botle v sredo, dne 21. decembra ob pol 6. zvečer v prontorih deželue bolnice. — Dnevni rocl: 1. Dr. Homan: Purpura fuluunans H«noeb. 2. Dr. v i t«1 D1 e i w e 1 s TrsteniškiiO merjenju krvnegR tlaka. 3. Vmmommtrmcije. II«iW«lfi« Kmkor «ino ic javili, priftdi »Đtbro4«lM O>«iWo ti«kar- 110 sodišče, kjer se izkaže tvoja ne-dolžnost!« »Prod porotntk sodišče .*<; je zaje-ral Vladimir in slehrna kaplja krvi je izginila iz njeg'oveg'a obraza. Helena fzn .ie pogledala začmle-110 in zopet ni ražu mela tega njego-vega čudnega vedonja, ki ji je bilo že mnogrokrat temna in mučna zagonetka . . . »Helena - čemu s»i založila denar za mojo prost ost?« ji je poučital 7 mračnim obrazom. »Tega bi ne bilo treba — saj je končano v^e. Ali se ne spominjaš l>esed, ki sem ti jih go-voril tišti večer v aleji. AH se ne spominjaš, kaj sem ti pripovedoval. Sienr pa je vseeno — koneo je blizu, Helenu, dasi sem j>opolnoina nedol-žen. Zvedela boš, zakaj te besede in takrat me bos razumola.« Pogledala ga je očitajoče in kmalu nato se je poslovila žalobtna in vsa zamišljena . . • ■ Tretji dan potem je prejela Ue-lena dolgo pismo, ki je zatrlo v njeni duši vsako najmanjše upanje na bolj-^o bodočnost. Ko j?a je prečitala pr-vie, skoro ni verjela lastnim ocem, a cim pogosteje je brala drobne vr-stice, tem več ja groza je v stajala v njenera brcu. Draga Helena! Prest sem zopet, a svoje prosto-sti nisein vescl — bolje bi bilo, da sem ost a I ta ni, kjer si me posetila pred tremi duevi. Sedaj naj torej ča-kani, da stopim pred porotnike, kjer je zagrotovljen moj konec. Kazumi ine prav: ncdolžen sem, a moja pretek-lost ni, da bi jo vlačili na dan, kot se 1)0 to zprodilo |>ri obravnavi. Zato končam poprej — oprosti mi! S{>o-minjaj se besed, ki sem ti jih pravi! tišti dan v aleji: tuđi jaz sem eden izmed nji li, ki ne spada jo več v pošteno družbo! Zdrava! Vladimir. — Prav v istem času pa je prebi-ral preiskovalni sodnik star akt in dru^e listine o Vladimiru Končaju, kjer je našel zal>eležetio, da je prese-del pred štirinajstiini leti mesee dni v ječi zaradi — pfoljufije. Računa 1 je in izračuna], da je bil takrat sicer še otrok štirinajstih let, a čelo se mu je nagnbančilo, kakor bi tse vsakeniu, kdor bi slišal o Vladimiru Končaju kaj takefra. In to je vedel on m je čuti K zato se mu je v največjein veaelju često zmračilo čelo, kar je Heleno tako vznemirjalo. Ali tišti dan je končal; in ko je prihitola Helena na njegovo stanovanje — bo ira ž© CKliiPflR sruio v sobi j-^ le «nrdelo \w suicdnikn jev« jutri popaldn* ob 4. ▼ aokolakl telovmdnici »Narodnsga doma« bo-žlčnieo na korist sirot in vdov umrlih tiskarjev. Na sporedu jo tfodba, sre-čolov in obđarovanje vseli otrok, ki še niao prekoračili 10. leta, z boiieni-mi darili. Naprošeni smo, da nazna-liitno onim, ki hočejo svoje otroke obdariti šo s kakimi posebninu darili, da izvolsjo ista oddati zavita in z mi-Tiataenim naslovom pred začetkom odboru. Vstopnina za odrasle je 50 v, otrooi so prosti. Zaradi dobrodelneg^a uamena priporoeamo obisk božićnice kar naj tople je. Politično društvo »Enakoprav-uost« v Idriji priredi v C-otrtek, dno t>2. t. m. ob pol 9. zveeer v dvorani St?e. Š t r a v s o v c javno predavanja. Predava g. Fr.T a v z e s o predmetu: Država in eerkev«. Opi »zar jamo so-inišljenike na to zelo aktualno preda van jo. Sovodeuj. Tukajšnje »Kmetijsko izob raže valno društvo« priredi javno predavanje. Preda val bode jrosp. jurist A 1 i e iz Gorenje vaši, dm 2(>. t. ni. ob pol 2. popoldae v prostorih g. župana Val. F r e 1 i U a v Sovod-nju. Predavalo se bode o napredni ideji. Društvo vljudno vabi vso prijatelje, ila se predavanja luloložo. Prosveto. Iz Novoga mesta. Koncert, Vi gra Ih priredil dne 11. t. m. salonski <>v-kostor novomeški v »Narodnom domu«, je bil nov dokaz, kako vneto go-jijo naši ljubitelji ^lasbeno uiietuosti svojo za novomoško tlružabno življenje tako važno stvar. N*r-sporedu je bilo voe novih toek, ki so jih v*i elani pod vodstvom g. H o i' n «' r j a izvijali prav dobro. Gosp. kapelniku Hofnerju je le čestitati na tako lepih uspehih. — Drngaee pa .ie z na.šiin občmstvom, ki kaže v zadnjom easu silno indoleneo in apatijo bodisi do koncert negra dolenjskegu j.evskega društva bodisi za orkestor ali predavanja. ' Xovo mosto ima približno -000 prebivaleev in povpreeno se luleložuje kulturnih prireditov 100 do wJ00 ljudi, včasih pa tuđi manj, zlasti poučnih predavanj. To je silno ža-lostna statistika, in ee hooe mesto, da ne bo ranžiralo v kulturi za Semi-oom, s cimer pa tepa lepejra. kraja ni-kakor nočemo žaliti, bo moral vsak njegov prebivalee, niešean. obrtnik ali uradnik, poskrbeti v prvi vrsti sam pri sebi, da se v botloee ta kulturna žalost spremeni v veselje do kultuniegra naprodka dolenjske — kakor so vc-asih rekli •-- metropolo. Pri hodu jio bomo raspravljali obšlr-neje o vzrokih teh nelepih poja-vov v našem mostu. Najpre.i spozua-nje, ]>otem pa — poboljšani:?. SlovansKl Jug. — Svobodna volitev na Hrva-škem. »Hrvatski Pokret*-, javlja, da jo ogrski finaueni miuister dr. Lu-kaes premestil 12 uradnikov od fi-naučnefra ravnateljstva in rlavf-nojsra urada v Varaždinu na Og'rsko, cla^i niti €*den izmed njih ni veše madžar-skejra jezika- Kor nišo oinenjcni urad-niki nieesar zakrivili, so sklepa, da ^o prornešoeni zato, kor so pri /.;< »Slovenski Jujrc \ Belgradu prirodi v proslavo sto-letnioe Stanka Vraza javno predavanje, na katorem so bocio recitirale tu-di nekatere Vrazovo i>e«miT ki govore o slopi Hrvatov in Srbov. __ Zrakoplovi za srhsko arinailo. Jutri, v nedeljo, 1k> napravil ruski aviatik Maslenikov već I.talnilt po-skusov na Banjiei pri _ Biogradu. i*i-vomu vzletu bodo prisostvovali sa- mo fimitiitM. Po ugodno savršenih poisknsib ae ompoti •totnlk MiI«Uć, ki j* »tndirnl aviatiko t Pariwif n* Rusko, da narodi Urokaj ve^ wrako-plovnih aparatov zm srbsko armmdo. V srbftki armadi se osnuje poseben zrakoplovni odelek, ki bo imel svoj »edei v NiSu. —- Obravnav« proti Vatića* Ob-ravnava proti falsifikatorju Fried-junffovih dokumentov, Vladimiru Vašieu, so prično v pouedoljek, dne 10. decembra. Kakor javlja belgrad-sko »Novo Vreme«, je avfitro - ogrska vlada napravila na sodišče vlogo, naj dovoli, da srne razpravi prisostvovati njen delegat, ki ga bo nalaae za to poslala v Bolgrad. Ni dvoma, da bo sodišeo ugodilo toj zahtevi. — Zahvala za^rebške^a gledali-soa dr. Mandieii. Bosanski deželni zlK>r jo dovolil, kakor jo snauo, 1)000 kron (RHlporo za lotno gostovanje za-grebškega hrvaskega giedališea v Sarajevu. l>a so je ta podpora dovo-lila, gro najveeja zasluga po«1pred-sodniku deželnoga zl>ora dr. Nikoli Mamliou. Z ozirom na to je poslal iutoudmit hr\Taskega 4?l»odaliŠoa Trešeee dr. Mamliou pismo, v katorem so mu v imenu gledališea zahvaljuje, da se jo v dožolnom /boru s toliko vnemo zavzel za do voljenje pod-l>oro. — Ceski veeer v BeIzradu. V Bolgradu oljedel-oih. Večer je vsestninsko us]>el. — Na Hrvaško - Slavonskem je zdaj 2,6*9^.00*6 probivalcev. Zagreb sam ima 78.932 ljudi. Književnost. — Fra u Milčinski, Pravljiec. Z risbami G. 15 i r o 11 e in M. (J n s p a-r i j a. Miloinskoga prnvljieo so knjiga, kakor ji dosloj ni bilo onake v slovenski literaturi. Suovi si j«» iz-bral pisatelj iz slovenskih narodnih pravljie, toda obdolal, izgiiidil in za-okrožii jih jo po svoje, kakor Trdin.-i dolenjsko bajko, tako da j? knjiga njegova unietniška last. Jezik in slop: jirepaja pristni slovenski narodni duh, ki se posebno razodeva v napol iiaiviiem, napol irouioi'.oiu nao-inu pril>ovedovanja. Milčinski jo pokazal, cla .ie pravijiea po obliki in ideji velik umotvor, da prava mladinska knjiga ni samo veselje mladini, teinvoe tuđi visok umetniški užitok odraslomu iz-obražonou. Knjigo sta okrasilu z mnogi mi risbami mlada siovonska um«tnika B i r o 1 1 a in G a s p a r i, ki sta so dobro znala prilagoditi la-Iikotncmu, toplomu, naivno ironio-noiuu tonu pravljie. Xi dvoma, da dobi to krasno, za na&o mladinsko li-toraturo epohalno delo tisto priznanje, ki ga zasluži. Cona je z ozirom na v&ebino in opremo tor v primeri s podobami nomškimi odicijaini dovolj nizka. Klegantno v platno vozan iztis K 4- - po po>ti K 420. — Stonski koledar za leto 1911, 70I0 liron in jako pripraven za urade, trgovoe in zasebnike jo izdal cr. Fr. Igli«\ trgove«* na Mostnem trgu st. 11—12. Cona koledarju j«- >amo :$0 vin. Razne stvori. * (»robi židovskih fcra!je\. Ba- roii Kdvard Rothsobild obi^oo. v kratkom Palostitio in bo dal kopati na mostili, kjer so liaj:» poko]>ani ži-flovski kralji. Zagotovil si jo že jiod-poro onoga najznamenitejsih fran-onskih arheologov, ki jo že prispol v •Jeruzalem. : Najstarejši mož sv^t^i umri. V Sofijskom predmestjii Dr«ikjovoih je umri poljedoloo Kiro Piuinov, ki je bil pač nujstaroj^i mc»ž na svetu. Star je bii KiO let in jo živol v 18., !'.>. in 20. stoletju. Na Bolgarskom iii&o stoletni starci nič posebno red- kega. '■■ Mosto usmrtit\o samomor. Znani auglesiki pisatelj Bonsoii pred-laga, naj bi se na smrt obsojeuim do-volilo, da si sami vzamejo življenje. Zrhij strogo gledajo na to, da se obso-joiie« ne usmrti sam. To je zelo smeš-ii(i, Če je v splošnoin interesu, da se ta ali oni spravi s sveta, za kaj bi te-^a ne. suiel st oriti sam .' * Grofica Tolsi*. Kakor so |>oro-oa iz Ja*iie Poljane, prid.-3 grofiea Tolsta prav kmalu v Mo^kvo. Ko se jiovme s|K»t domu, se naseli v drugi liiši vele]M>sestva in prepusti upravo voh^poseHtva otrokoin. Le oni del pri-drži za-se, kjer so eelit^le. Hči Aleksandra Lvovna viame k sebi t^lugo svojegn očeia lijo Vasiljeviea. Juhlloj uiloinlštv«. V Pragi bo slavilo založuištvo J* Ott« djie 1. marea 1911 svoj štirideaeUetni jubi- Ug. Ottovo iaiouu«tvo im« velike b*-•l«tf> i» rasvoj Mke Utemture, be-hMMtitne in Muuutveiie. Opozarja-mo tu tutino mi veliki »OttAv SUn- nik Nau5ny«, encikk>}>edijo, ki se l njo niti od dalee ne inorejo prvmer- jati nouički kouvontaoijt*ki slovarji. :': £hrllehoT aemm proti aifili je bil dne 13. t. m. dan v razprodajo. Le-karne so si tega seruma naroeile toliko, da je -moral v tovamo, kjer se Ehrliohov serum izdeluje, priti j>ošt-ni železnični voz in je moral blago sprejemati poseben poštni uradnik. S prodajo se zaene ix>vsod naonkrat. * Nedeljski poeitek z* idravnike. Zveza zdravnikov v Magdeburgu je sklenila vpeljati za zdravuike nedoij-ski poeitek. Ker pa je za enkrat na-rava tako svojeglavna, da no misli upeljati uodeljskoga poeitka za — bolnike, bodo zdravniki »tvar uredili tako, kakor je urojono pri lokar-nab, namreč tla se l>odo v tvojem no-cMjtskem »x>oitku menjali. * Stari student je. \a tebuiki v Kigi na Kuskoni je 48 Študeutov, ki so tam ostali se iz protekloga sto-lotja. Najstarojši nioil njimi »studira« že l'l let. Tuđi na Neinškoni jo jtovsod muogo tnkili btarih študeu-tov. Med Sloveiioi so pa zolo velika redkoht: uiiuamo deunrja za tak šj>ort. r Čudua najiaka oči, Dr. Voung, bolski zdravnik mt Angiohkem j>iše o nekom dečku, ki je videl vse ]>rodmo-te za VO" zasukane od s\ ojo resničiie. loge. Pozvan naj nariše maeko, jo j** ileček narisal tako, da je stala na repu. Zdravu i k je izjavil, da proti to,i napćtki ni zdr.ivila. ()tr<;k so bo pae. inoral )>rivaditi, *la ^>i bo mislil stvari, ki jib \ itl: -tati navpiono, v vodoravni le^i. r Kesilnn društ\o za pijance so ustanovili na Iloland&kein. Imenuje so liga proti pijanosti. Toj li*,ri je na-niou spraviti pijanoo domov. Ti«rit': Kdor spravi 1 pijanea domov 75 v, oo se ga spravi s prijaznim nagovar-janjem 1 K, na no.-ilniei 1 K 50 v, v vozičku 1 K 75 v, na rokah 1 K 90 v, vozu. uprežonim z oslom "2 K 50 v. ' Tatovi so zažvali vagon z bla-^ojn - pa no na Ru^kt'ui — o ne, zgodilo se je to to dni v Sehonbaehu pri Hebu. Tatovi so nai'irer iz vapiu.'i pokratlii pro<'oj bla^ra iu da bi izbrisali sledovo za soboj, so vagon zažfr«-li. Ogenj jo bil kmalu pogažen. — Ko bi so kaj takoga zgodilo kjo v kakem slovanskem kraju, to Isl bilo vpitja 1K> neiuskih oitsopisib. Tu se gro pa za Neniee, in to je sevoda čisto kaj drugegii. :: L'spehi kierikaluili šol v Belgiji. Žo 25 let je minulo, odkar so klerikalei \ Belgiji dobili v svoje roke šolfctvo. I*s]»ehi sevoda nišo izo^ta-li. Samo 20 odstotkov ioloobvr/nih otrok obiskuje šnlo 6 let. L. 1905. ni znalo izmed 12.280 novincev 1G10 uo pisati no brati, 709 jih pa ni znalo pisali. Na 1000 rokrutov priđu v Nom-eiji U*7, na Svodskem (VS, na Dan-skoin 2. v Svio i 20, mi Nizozeiuskeni ^;i, na Angleškem o7. na P"rancoskem 4b\ v klerikalni Belgiji pa celih 101 analfabetov. J(aprc5no politično in izobraževalno društvo za „Kolizcjski okraj" priredi v nedeljo, dne 18. t. m. ob 10. uri dopoludne pri Jivn tveto" u Marije Terenjc »ti javen sboiL na katem poroča ^ ŠT. WUI TaTČAT 0 MlltltaMi P«l«tal« ter gg. prof. liinir in A4mU utalkar, tržni nadzornik. Ker je ta shod velikega pomena naj se istega vsi volilci in volilke tega okraja udeleže edino njim v korist. |f lat« wi u •»•*! ~M ODBOR. Telefonsko in hrzojovno porodio, Naetlniki delegarljskih odsekov. O. — Dnnaj, 17. decembra. Vsled včeraj&njefra dogovora v konferenci olanov avstrijskib delegracij, bo izvo-Ijen v prihodnjib delegacija li za načelnika odseka zh iuuauje ziuleve ba~ ron Chiari, kot njegov nameatmk bo ftiatiml Han dtialoi \ go«po#i£! ibornioi. — Za načelnika vojnoga odjeka bo i »voljen poslanee Mclv^, kot njegov uauiebtuik pritie v ijo^tev eden izmod Ćehov. — Načelnik fi-naBČnega odseka bc» ]>o8lauoc Zazvor-ka, njegov naiiieatnik pa čhtu levioe gofcpo&ke zbornice. — Zu načelnika odaeka za bosanske zadeve bo izvo-Ijen dr. Gessniann. Afera Wolf - Metternich. S. — Dunaj, 17. deeenibra. (irol* Wolt' - M-etternicli, kntore^a afera razbnrja zlasti visoko plemiške kro-ge in ki je zlasti neprijetna za neiu-6ko diplomacijo, kor je grof \Volf-Mettornieh nećak neinškegra poslanika v Londonu, bo v torok ali ^redo izročeu neinškini bodi^čoin. S. — Berolin, 17. decembra. Dan-uarlan prihaja v javnost vedno vtč obtožiluih momontov, ki vsi jrovoro, du je grof \Volf - Mettoruich kredit ni bio par on gv*j>s. Net»reča z a\tomtil»i1om. O. — Neunkirchen pri liuunju, 17. decembra. Vceraj w j*« tu pripc-tila avtomobilska nesreča. Tožko ranjene fc>o krt*sc>tic-4k in igralkf i'ler-rout in Clemenl. Flerrout je smrtno uevarno ranjena, zdrobila si j«* nani-rec črepinjo ter je brezzavcaitna in >-<* >f bat i vsak liii>, da unirjo. \ekaj lioljfei je položaj pri Clemoul. Tuđi šotVr Otašok je tožko ranjen, toda njegov i>oložaj ni brezup«'n. Neamupnica Bilinskemu in Duleiubi. ii. — Praga, 17. d-eceinbra. »Pra-giT Taglilatt<' poi*oča z Dimaja, da je v soji »PoJjskeg-u kluba^ stavil jk>-slano<« prijat lirc^dlopr, da naj se oba poljaka niinihtia, Bilinski in JJul**m-ba, iz kl j učita iz »Poljskejra kluba ^ zaradi njih zadržan ja pri vodocest-noni vprašanju. liančni statut v ogrskom državnem zboru. O. — Budimi>c$ta, 17. decembra. Opriteki finunčni minister bo prodlo-žil ogrskomn državnomu zbor ti protl-logo o podaljsanju bančnega provizorija, kakršno je bilo sprojoto v av-strijski zbornici. Prodložil pa bo ta predlog kot samostojno zakonsko ]»redlojro in jo upati, da bo pravočab-no rešena. Spopadi na tursko - crnogorski ineji. B. — Solun, 17. decembra. Y>k-tl vodno pomivljajočih se ^j>opadov ob črnogorsko-turški moji, ]>ri katerih jt1 bilo predveeraišnjem ubit ih zoj>'t 10 turskih vojakov, jo tui*ska vlada znatno pomnožila svoje ]x:)>axlke ob toj moji in poslala tja 4 bataljone. Dijaški nemiri na Kuskom. O. — Petrograd, 17. decembra. Xa ruskih Aisokiji šolah so so včeraj vršila povsod protestna zbor ovan ja dijakov proti nasilno>tin>, s katerimi so pofttoiui proti političnim kaznjen-coia na Ruskem. Xu uokaterih visokih kolali jo prišlo do velikih spopa-clov s policijo. V Moskvi je i>olicija zborovanjo studentov, na fcntorom so sr ]>ro.pevalo revolucijonarne ]>os-ini, z brahijalno silo razjrnala. O. — Petrosrrad, 17. decembra. Kuski dumi jo bil stavljen nujni ]>redlog prleilo dijaških nemirov, ki zahtova, da naj se časopisjn propovc objavi jat i poroci ia o teh neinirib. Xujni predloy je bil po jako burni debati ludi sprejet. O. — Bt^rolin, 17. de<*ombra. ^VossiM-ho Zoitungo; poroča iz Potro-grada, du jo indicija včeraj, ko so je vršilo protestno zborovanjo dijakov na univorzi, ćelo vsoučiliščo zastra-žila. Prišlo pa ni do hujših spo pa-dov. Xa vseb ruskih visokih šolah se jo zaeol danes štrajk. Izđajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. Poslano. Masttr|««o doatat« sdravito. Vedno večja povpraševanja po Jioll-OTiM trmm-C#skoai tfasi« iB 1OUM dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po E !"••• Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo le-karnar A. IlOUt c. in kr. đvorni založnik ■ji Biuaf«« T«ekia«koa 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-pisom. 4 -* Ka^ljajoee opozarjamo na inso-rat o Thvniomel Scillao, proizkušou izdelek, ki ga zdravniki vočkrat pri-p>oročajo. Božična lotorlja. Društvo za var-stvo in reŠevanje otrok priredi letos veliko s 1500 dobitki (razdrljeno v 100 glavnih dobitkov in 1400 po-stmnskih dobiikov v »knpni vroduo-sti 55.000 K) opremljeno loterijo. — Ker društvo za« led ujo plemenit cilj reševanja zanemarjenih in iRaimšče-nih otrok, i»j bi obeinstvo z obiluiui kupovanjem teh sreek podpiralo bla-f i namen tega druitva. »pocialitetc firme Edvard KedUOU Dnnaj VI, Guniiiendorforstra^ » za vsakotfur neutrpljive. Ta ret4«ic-uo zanealjiv in prt'izkušcu izdelek JI' opremljen z dvojno zaporuo ]>lomlM», ki kupcem daje jamstvo za pristnont fabrikata. Većkrat priđe prilika, pri ranit- vab iskuti in pripororiti dobro obvTt*-ziln<» sro!cd svoje-jru antis^ptienoga, hhute("*-u in l>ole-čine tolažoćcKa učinka hrani pred vnotjom in neravnim zarasčcnjera, je po vsej monarhiji prtnlobro Ziian«* praško domaće mazilo iz lckarne B. Frajjrijer, c. iu kr. dvorni dobaviteUi v Pragi. Kor & to mazilo, cetudi tfa na leta hranimo, nič ne izpremeni in tuđi ne izdubi učinka, naj bi je za nopričakovane slučuje imeli pri vsaki hiši pripravljeno. ______^__ S kako poetično voujavo napol' i'juje jelovo dreveftcc o božicu sohr>t In h- neradu je brez njo ve-nla drux-ba, ko se najK>ti v druRe prostor*1 sta-novulišča občudovat daruvo na luiai in se na]M»slcd združi k v«»e#-rji. Seda.t injate vonjavi tfoz^lm dth lahko v vsaki sobi. Razprši m' Port>liu in me nili bosto, da ste v prosti narHvi. Pe-rolin je najbolj zdravo iu najprijot-nojše sredstvo za čišćenje zraka lh meščane, ki fjost'dajo ikj sobah in kdor bi svojim doniačiin rad napravil a naravno iluzijo najbolj pravo božično voM'lje, naj kuj»i a|»arat Porolin. IPrtporoćmm* tmiim rodbtnam ko Unsko. cikorijo. COGNAC 6roj Keglcvich Jstvan utdiai (Orala ftUfana Kefleticha nasL) PROMOČI TO R. V tuzemstvu in inozemstvo iikljttčao odiikovan s ćastnimi pr«mi)aml. iav HV Dobiwa se povsod. ~W& Za otroftke boleini od zdravnikov prav rada priporocen*. -~~~~~ alkalična kislina 0b zelodeni kislini skroieljnih. rachitis oteklosti žlez katarjih oslovskem kašlju* 3 zlati nauki! i. Kd*r s „FLOlUN-om- se krepčt, /meraj d#ber tek iia? II. Ce zetodec gornji, Pij .FLOWAN-i-, pa nehi! III. Ni oto2cn, ni boUn, Ti, ki rti?i Postavno varovano. "iieteoroiojluio ponflJoT" 5 ^M#-»JS I* ] S Nebo 16. 2. pop.; 7367] 9 0 ; slab jug I oblačno . 9, zv. 736^ 62 I si. jjvih. j jasno 17. 7. zj. 7359( 56jslstvzfc. megltito iem —17*. Padavna v 24 wak 0*0 im 3VOje ZCll*aVJe si ohranitc! ligioejo Vam slabosti ia boMia*, oči, iivci, mišice ia kite a« Vam oj^Sjo, spaU boatc adravo, sploiao dobro zdraTSfeeao r*zpoloi«aje bo sopet aa-topilo, ako bodete rabiU pmtni Felterjcv fluid x mwko »£li«fl«i4a. Tipcat na pookoiaio 5 kroa ftaik* Udlomkr aa»Q kkaraar E V. Falter v Stubici, Elata trgi*w.mm* HiiiMm Asaltja J«f«Yk-P*p«ie?t naznan)a potrtim srcem, da je njen ljubljeni soprog, gospod yint on jugo vic kiiii Nsestiik ii ukinu njstn I po kratki, mučni bolezni, previđen s sv. zakramenti za umi raj oče v 75. letu svoje starosti danes mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 18. t. m.t ob 3. uri po-poldne iz hiše žalosti. 4160 Sy. maše se bodo darovale v župni cerkvi v Krškem. KRŠKO, dne 16. decembra 1910. Kupim v Ljubljani manišo io. Ponudbe pod A. A« poste restante Ljubljana. 4164 4068 ' T§# HISA s gospodarskim poalopiom in 3 travnikl je naprodaj v Fodpeči št. 4, pošta Preserje. Ceno pove lastnik Fr. Padar, posestnik, Podpeč št. 15. rodatkom, prljatt&a** ni saaactm prelaloatao vrst, da ie praštala nas* Iskreno ljubljen šuti, os ronu •emira, svakinja, babica, prabaMca, tašča in teta, gospa Mariia ini«. Nt in s iz domaće niše na tukattnie peko-pali'će. Bodi vzornemu srcu — nablitji spomin. V KRANJU, 17. decembra 1910. 4166 ialsjott ootoH. R«tfk» prilika! tt*4ka prilika! ^tf" Dobro ohranjen *aj| pinnino ***»«"■ se ceno proda na voglu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega cesta št. 2 I. nad. ▼ »afom se da s L (aamarjem nova hiša s 3 sobami, dalje kuhinja, shramba in 2 kleti ter vrt 4148 Već pove Dragotin Eopay Bo-I geniperk pri Utili. Žalosti potrti, naznanjamo bridko vest o smrti naše iskrenoljubijene, presrčno dobre soproge, oziroma matere, stare matere in tašče, gospe Avguste Treo ki je danes, 16. t. ni. ob 4. popoldne, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, blaženo zaspala v Gospodu. Zemski ostanki drage pokojnice se bodo v soboto, 18. t. m. ob 4. popoldne v liiši žalosti, Marije Terezije cesta št. 10 blagoslovili in nato na pokopališču pri Sv. Krištofu v lastno grobnico položili k poslednjemu počitku. Šv. zadušne maše se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Prosimo tihega sožalja. V Ljabliani, 16 decembra 1910. Vi I je m Treo, sopro^ — Willy Treo, Roman Treo, Alfonz Treo, sinovi. — Eugenia van de Weyer, Milena baronlca Zois, Avgusta l_eskowitz, Alma Palčić, Vilma Svobaria, Ina Treo, Erna Treo, hćere. Entile van de Weyer, Michel Angelo baron Zois, Karei Rcmy l_eskowitz, Tiadporočnik Ceon Pakič, Dr. Henrik Svoboda, zetje. — Masa Treo, roj. Rebek, Miči Treo, roj. Papež, snehi. — Angeliquef Henry, Edyf Mi sebi, Poske, Karei, Viljelmlna. ElltkrUtel, Luisa, vnuki. 4165 Prvi kranjski pogrebni savod Franc Dobcrlct v Ljubljani. EMIL DOBRIĆ, Uubliana, frdeniova ulka 9, poteg c kr. gUnc poitt. Povodom bližajoeih se božičnih praznikov priporoca svojo vsestransko bogato založeno trgovino galanterije, igrač ter predmetov za dtrila, srtćolovc in sponine. — Priznano najokusnejše sohe (kipi), vaze, slike in drugi predmeti za ozaljSanje doaov. SoUdao blago! 4162 lanrn ow! Pri ljDbljanskem hfbId ! Stono«an]e >Wl|—I11U —jj—VtttMfcđ ___________—ti ŠL MM. 4147 Starapilijc ▼•eh rmk aa antio« Anton Černe havaakarlk MamaiMl UiMjni.Sv.Htnc. 6. Cealkl traate. Zlatnina piismame okasmlli vsorcev ta po iMarai eaai aa aarila za Bol ii Dovo li se dobi pri zlatarja I. VECCHIET v Ljubljani, 2158 nasproti glavne pošte. Proda ae lepahiša ob dež. cesti na Štajerskem, z velikim sadnim vrtom, gostilno m malo trgovino katera se lahko razsiri, ker ni eno uro na okolu nobene prodajalne. Dal;e manjša hiša z gospodar^kimi poslopji in 100 orali rodovitnega zeirslj:§ča, skupno ali v manjsih delili. Plačilni po*jo\i iigoHni. Već pove Josip Boiič, poaeatnik, Stopo pri SevoicL 416O Ali ie vestef da se dobe najboljša in najcenejša božična in novoletna darila „ADR U I" drogeriji ie fotomagotaktori B. ČVANČARA v LfaMlani ŠelenbnrgoTa ulica 5. Največja zaloga franeoskih in angleških par- fumov, fotografskih apa- ratov in potrebščin, ruma, čaja in konjaka. 2798 kašljajočuT otrokom in odraslim zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehor>» TmnOHEL SDUAE poraoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kaše!j» od-pravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih Stevilo. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Tl|»wnl fclUaa pri oslovskem kašlju in drugih vrst ah dušljivega kašlja wm~ Prosta vprtiajte svojega itfrtviika. 1 steklenica t-IO E. Po pošti franko ako se poSlje naprei 1*00 WL 3 staklenice ako denar naprej 7.— B. 10 steklcnic ako denar naprej za SO*— ■• Izielovatje ii gtataa ial«fa B. Fragnerj« lekarna c. kr. dvorni dobavitelji ^«— Pra«a 111^ st. 200. — FazHe aa iae izielka, izdelortlci ia aa var* ttrcat zaaaik«. V Ljifcljiii v tekarath. Jts, Hayr* dr. 0. Picctti ia H*. ftfif.____________________ ■ateai «11 ohm nčenca OO Oa^OfaBOta' za mtzarsko obrt pri ?• Joolpoi VolkOTrim ▼ l|«Mlojri, ■r—o^a wh*+ šl tt,_________4U>9 Izurjen 23 let uslužben strojnik in ^ =klludovnidor toli almibo promoaiti. — Naslov pove uprav. »Slov Naroda«* 4114 ¥ M|0a* OO Oidl Mara, dobro vpeljana trgovina s špecerijo. žganjem in oblaČilnim blagom v večjem mestu na Kranjskem. Odda se vse skupaj. Gotovine je treba 6—8 tisoć kron. 4159 Vprašanja pod „Lopa IftmO-OtOfBOat1* na upravn. »Siov. Naroda«. Za slabokrvne in prebolele je zdravniško pnporoćeno iniO dal- mattaako vino 3093 S KGč S najboljsc srodatvo. 4 steklenice (5 kg) Iranko K 4*—. Br. Novakovic, Ljubljana. Zaloga vina JOSIP PERTOT Barkovlje - Trst 404. 4008 X Trgovsko izobražen X zastbei uradi 3C samce, 3o let star, Slovenec, do J}% XrK»ljubnt visočine varščine zmožen, ^a išče prf večjem trgovskern pod- n Xjetju, ali bančnein zavedu pri- ^m merne službe. Šti V Nastop začetkom maja 1911. JC m m Prijazne ponudbe pod A. Z. ■■ X upravništvu „SI. Naroda*. 3>^9 X UradBO dovoljosa, io 19 lot obato-lofca aaiataroiia ljubljanska BKitds?aliici slaDomi in s!ul G. Flux Gosposka ulica itev. 69 priporote In nai»i^a Ic bollte m Mm vsako vrste kakor privatno trgovako la goatUaliko osoafe. IsMra razllćalli alaieb, slasti sa isaske. Immtmm ta kaiikor motao hitra postrviaa sagotovlitaa. !H3 Pri vBMjik Tprišaajih se prosi znimki za odgovor. Važno za urade in trgovce! Ravnokar je izšcl | M Mu mm leto 1911 i :: ki je zelo praktičen xa vsakega :: Cena 30 v komad Dobiva se pri zakžmlcu FR. I6LIČ, Llrtljama, 4125 ■•StMi «T9 11—12. Hitankeii iaoiiiati 405« ■§>•!— ■otir jdiotcnlk t X)iMjiiL V Mdeljo, Ht 1t t. a. topritae je av trgovina odprta, „Angleško skladišče oblek" O. BERNATOVIČ 4i5i Itvbllana, afoatmi tr§ S. Ltio stiimaiji 00 Odda pod roko od februar)« do maja za K 150 —; 3 sobe, predsoba, kopatnica, zaprta veranda. 4059 Coata aa ftoimik itov. 39 (vila Klepec) 1. nadatropje. 2 nU tim ao apr cimeta na 31etnl povik — SianovaDjc, hrano in pranje penla imata pri mojstru Piše nai se slovensko. FBANC POLANZ, Dunai, ŽUT., Marzatraaae 156. 3986 Izvežban, samostojen starej§i selicitotor ao spreime v odvetnisko pisarno na Štajera cm. 4064 Naslov pove upravnistvo »Slov. Naroda«. Dobro Tpeliana gostilna hi'zu Ljubljane ao odda ¥ aaioni tako) ali pozneje po dogovoru. Kjp, pove upravništvo »Sloven-skega Naroda«. 4071 Sanssouci primano »ibelju lirski, :idH« pa franc. nttotii K Z 50 Urtf d'8r. Carte dlantUe. . . . K U) fcti spuaste Tirlit, svecialitrta . K I-Ulitia vodica, primorska specisliteta K r- Gennaro Ossoinack, Gorica odlikOTaae žascpaaiske klati. 3671 Embalaža gratis. iTBiii havernr vsak dan 4H7 * dunajska • domsHo godbo. Mi\ii ib!. ni mlv. Tstic mit. Renomirana Ma v I iiihliini išće za tak°Jali najp°* 1 IIIIIIlillll 2neie l- januarja, inte LJIlIIIJIllIl ligentno, spretno 4157 5^ gospodično, popolnoma samostojnov knjigovođskih delih. — Začetna plača K 90*— na mesec in je zagotovljen rastoč dohodek. Ponudbe pod „Samostojna dclavka" na upravništvo „Slovenskega Naroda*4. H1S2I 1 foapodarakiaai poalop)! ta Trtom vse v ze;o ciobr« m stanju, ao pFOdi jaka po ceni radi preselitve. — Hisa je v prometnem kraju, v njej je dobra trgovina, lepa velika klet im vinsko trgov no itd. Ceoa 32.000 K. Pisma pod „M. B. D. ttUM na upravoištvo »Siov. Naroda«. 4128 najemnik za moaarilo, foatOao in pokorilo v večjem kraju na gproifcOM po ugodnih pogojib. Ponudbe na upravn, „Slovcnskega Naroda4*. 4Ui Sprejema zavarovanja ClovcSkega življenja po najraznovrstnejSin kombina-cijah pod tako ugođnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlastt je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjSajoCimi se 1942 vptaCili. ••• - ••. vz«j*M»*> latiMvalna banka w Pragi. ,-. • .•. H rttiknH drafa Tiajemat zarartralaki aaie šrtsn i msktil stovaaska.aartiao asfavo. Zavarujc poslopja in premićnint proti požarnim škodim po najnjžjih cenah. Škode cenjuje Ukoj in najkulantneje. Uživi najboljJi sloves, koder posluje. Dovoljuje iz Cistega dobičkt lzdatno podporo v narodne in občnokoristat naaenc DllnScl vestnm. Narodno • napredno dljaštvo« (Nađaljevanje.) V svojih izvajanjih srno se do-laknili vseh toek, ki so aktualne za dijaško organizacijo in njon program. In kakor smo pritvli, tako moramo tuđi končati s trditvijo, da ui organizacija slovenskoga iiarodnona-predneg'a dijaštva z ozironi na svoje ideje nic novoga-, kajti vse, kar je do-sedaj živelo v posameznih drustvih, borno združili v in oročen orga nižem z revidiranim, skupnim programom, ki temelji na praktičnih izLustvih in na rezu 1 ta tih razvoja sSoveuskejra dijastva in naših javnih vpra&anj. Naše tri temeljac idejo so: narodnost, naprednost in svobodomisel-nost. Narodnost in sedaj svobodomi-selni program druži radikalee z na-mi, edino nasprotstvo, o/iroma nesporazumi jenje, pa ob;>tajit glede polit ičnega vprašauja. V splošnem hiuo govorili 8icer že o vsein, vendar se moramo h koncu še enkrat dotak-niti dijastva in politike. Slovensko dijaštvo se ix> većini ni uikoli odte-zalo političnemu dejstvovanju. Xaj-odkriteje in najodloenejšo jo v tem oziru nastopalo katoličko - narodno dijastvo, katero ima sploli veliko smisla za praktičen nastop, tuđi narodno - napredno dijastvo se je znalo izogniti večjidcl teorotskim protipo-litienim tendencam, edino narodno-radikalno dijastvo je nekaj let po svojem začetku hotelo stati na nad-strankarskem izvenpolitiunein >tali-šču. Najprej bonio sedaj govorili o izven- ali nepoliiienosti pri dijastvu s posebnim ozironi na za \ zet je stali-šča pri »O. s. n. n. d.« in nato o nad-strankarstvu. Za politično dejstvovanji« ilija-stva nastopa v našem dijastvu posebno a kad. fer. društvo »Sava« in gotovo je, da bo to naziranje obveljalo pri vsem narodno - naprednem di-,ia<štvu; ker ravno ves razvoj politič-nega vprašanja v slovenskom na-prednem dijastvu potrjuje in dokazuje pravilnost našega stališea, Ko so radikalci osnovali svoja društva, so se odcepili od onega slo-venskega dijastva, ki je ostalo v organski zvezi s slovenskim javnim življenjem. Zato tuđi nišo imeli s slovensko javnost jo niti stikov, niti skupnih interesov. Narodni radikali-zem je bil nekaj absnlutno študen-tovskega. zato so lahko rekli in še pravijo ortodoksni radikalci, ^>da je narodno - radikalna struja dijaška struja; v dijastvu je njeno težišče; program je napravljen za dija^tvo, ker je izŠel iz dijastva.« Pri nas in pa pri klerikalcih pa *e mora dijastvo smatrati kot del velike kulturno - socijalno in politične enote, v kateri iuia vsak del po-leg samostojnih nalog, že vedno nck inherenten interes na prospe van ju celote in odtod tuđi medsehojiio interesno razmerje. Ker so bili radikalci svoj čas oceanski otoček brez zvez s celino. j<> gotovo, da nišo svoje sile porabljaii za okrepitev drugega ko sebe. Politika v širšem pomeini jih ni zanimala, ker se s političnim dejstvovanjem naših strank nišo čutili niti sorodne. Ostali so tedaj sami med seboj iz-\ enpolitični iu v nepolitieuosti so vi-deli svoj vzor. Kmalu pa so začutili, da taka »splendid isolation■< le ui tako praktična, kot idealna in že po prvem narodno - radikalnem sbodu v Trstu se opazuje v praksi približavanje k političnemu dejstvovanju i u k narodno - napredni btranki. V nn-vejšem Času se je jela razširjati tuđi propaganda za socijalno - demokratično stranko pri dolu radikalcev, dokler nišo nastopili ćelo propaga-torji misli o novi »kulturni« stranki. Pri III. shodu narodnih radikalcev v Ljubljani leta 1900. so /agovurjali govorniki vse tri ideje in že tedaj smo izpoznali, da bo ta razlika v političnih nazorih v praksi usodnega poroena za strujo. Res so od tedaj 1« različnosti dobivah; vedno ostrejše oblike in vedno jasnejše je postajalo, da je treba revizije, oziroiua točnoga iu določnega programa. Na leto-čnjeni zaupnem se&tauku €.—S. septembra se pa ta razlika ui na lep način poravnala in zato je prišlo do javne secesije v »Sloveniji^. To pa se nikakor ni konec radikalne krize, kajti, dokler ne bo rešeno to princi-pijalno vprašanje, v določenejši obli-ki, kakor z megleno - problematskim dija&ko - strujarskiiii iiepolitičniiu nadstrankarstvom ,ne bo miru in ne uspehov. Popolnoma prav ima tedaj Orničeva skupina, ki je tedaj, ko je bila v »Sloveniji«, aahtevala, kakor beremo v »Edinosti« od 18. septembra t. 1. »jasen in določen program, ined tem, ko je praško dijastvo, zbra-no v »Adriji«, program oinalovaže-valo, rekši, da nam dosedanji narodno - radikalni temelji zadostujejo in da je kriza v dijastvu saro em . . .« Kakor so radikalci morali priti v verskem oziru do jasnosti in tako do enotMit!, tako hod* UHg r polttM. nem osini prfclljaal isroči Jjuo ia odločno beaeda. Da ne manjka pri nekaterih se-danjih radikalcih pravilnoga raiu-mevanja za to \i)rašanje, kaže, kakor smo že onienili, zahteva g. L. Brin^eka v »Dijaškem almanahu« za 1. 1910/1 i iu posebno pravilno naziranje g. M. Černiča, ki je moral ostati za eukrat še v manjšini s svojimi najlK>lj u poštovanja vrednimi nazori. Vendar bo Cerničev duh &e stra-šil radikalee vse dni, dokler bodo izjavi jali radikalci ofieijalno, kakor sledi: »Kakor kulturna struja tuđi ne smeitio nikdar pozabiti na svoje nad-strankarsko Ntališče« (»Omladina«, T., 8., 9., VII. 1.) in v istem listu: »Od začetka do danes se je naglašalo vedno iznova, da je uarodni radikalizem dijaška kulturna in samo kulturna struja. Boj za izvenpolitičnost je bil punetum salieus razdora med stari-mi liberalnimi dijaki in narodno-radikalnim dijaštvom.« Vendar vse tako argumentiranje razpade ob dejstvu, da radikalei ne ostanejo — vsaj i>o većini ne — več-ni stud-entje in da je zato vsaj iz tega vzroka upravičena zahteva dunajske-ga dijaitva, »da postani narodni ra* dikalizem .splošna slovenska kulturna struja, ki naj revidira vse naše narodno življenje potoni lastne iz-vendijaske organizacije.« (Edinost«, 18. septembra 1910). Seveda pa Čer-ničevci prezro pri tem, da pri nas ni-mamo čeških tal in da se pri nas edi-uo s priinernc* reformo ie tjbstojeee stranke dado izboljsati politične raz-mere, kar se seved.i z \ztrajnim vplivanjem da doseći, nikakor pa ni pri nas podlage za no\o stranko. Zato se s takimi utopi:stičniiiii nacrti ne homo dalje pecali; konstatujemo le dejstvo, da je boljci del radikalrev že za^el v stopinje našega naziranja o političiiem dejstvovanju. Čeniičeva izvajanja o političnem vprašanju pri dijastvu se direktno sklad a jo z na mi le, da pri konkl u zijah zopet zaide vsaj za sedaj do stare radikalne nerealnosti, mesto, da bi se oziral na dane pogoje in na ob-stoječe razmere. (Dalje prihođnjič.) Vsi ljubljanski, dolenjski in no-tranjski narodno - napredni dijaki v akad. fer. društvo »Sava«! Z napred-kom in korenito izboljšanimi razme-rami v naših akademičnih drustvih je odpadel vsak izgovor, kateri se je kdaj niogel rabiti proti vstopu v naša društva. Xasprotno so sedaj ravno naša društva, ki praktično uavajajo naše dijastvo k sistematičnemu in vsestranskemu deln. Zato se mora »divjaštvo«. ki pomenja sedaj le bo-jazljivost ali delan?zmožnost/ popolnoma odstraniti. Si pa dnsti, da je kdo Član akademičnega društva v vscučiliščnem mestu, treba je tuđi — i u to bo »O. s. n. n. O. s. n. n. d. c morala poskrbeti še za ćelo vrsto novih krajevnih ferijalnih orgaui/arij, če ne bodo do sedaj obstoječa, ne-vtralna ali brezbarvna akademična ferijalna društva delovala v Miiislu organizacije. Kaj je z gorenjskim akaderaič-nim ferijalnim drušivom »Vesno« v Kranju? Letošnji občni zbor akad. fer. društva »Prosvete< je sprejtl t-a-le samostojen predlog: »Obeni /bor >Prr»svete« zahteva, da izvelo ekse-kutiva nar.-radikal. dijastva sklep iz leta 1908, kateretra srni sci je, da član i akad. fer. društva »Vesna Pro-s v e 1 c« z a G o r e n j s k o. ttadi-kalci hočejo napraviti torej konku-renčno društvo proti »Vesni <> katere članov nečejo sprejemati v svoja društva. Komentar k toni faktom Goudron-Guyot« ima ime Guyot natiskano I v velikih črkah in svoj podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni in rudeči počrez kot naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš. Zdravljenje stane samo 10 vin. na dan in tuđi ozdravi P. T. — Oni, ki se ne morejo privaditi okusu katrama, lahko nadomestijo »Goudron-I Guyot« s »Krogljicami Guvot« iz norveškega I katrama obrežne smreke, vzemši po dve ali I tri krogijice pri vsaki jedi. Na ta način si I lahko pridobe iste zdravstvene učinke in I tuđi enako zdravje. Zavzete pred jedjo in I tuđi vmes, te krogljice so lahko prebavljivc I skupno z jedmi in delujejo kar najbolje na I želodec in telo sploh. Prave »Krogljice Gu-I yoW so bele in podpis Guyot je crno natis-I kan na vsaki krogijici. \ Glavna zaloga: Maison Fre/e, 19, ruc Jacob, Pariš Nadalje se Se dobiva v lekar-nah: Gabriel Piccoli, Sušnik, Ub. pl. Trn-loczy in v vseh boljših lekarnah. Za Božić in novo leto! priporoča veliko zalogo igrač I ^ golimterilsbesa blega ANTON ŠKOF KttiBi.i.iiaidfcit..r g His-Mev Hl ktoi^f taA «P«f« ^*1 — ••***• •• •" Francu Kollmannu. ___________ _ —■ Iz proste roke sa proim Sf hiša s prav dobro idočo trgovino Hiša je skoro nova in bluu tovarnej Pri biži je vrt io njiva. — Več pove lastni1^ Jote Hrame v Vavčah it S p. D. M. V Polio. 4074 POZOR! 1^* Najnovejši in najfinejši "M pletilni stroj za iopice, nogavica, In druge ple- tenine nudi v.-akomur brez razlike traien in dabar zaalutek. ^ Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 257S Franc Kos mehaničoa industrija pleten]i modna konlekcijc v Ljubljani. luta ita 9n. ] Prospekti in ceniki brezplaćno. Lisne vpletke (kite) dolfia preveza. • . K 5'— poidolga pravaza . „ V — kratka preveia . . „ S"— .i ii vafca „12-- nežno svetle (blond) io sive 20u, dražje priporoča S- Strmoli, brivec in lasničar, Ljubljana, pod Jranćo i\. 1, i (iraven čerljarikega mostu). t lzdelnje vsa lasnićarska dela so- j lidoo in okusno. Cena za delu kite 3 K. Kupuje zmedene ii rezane zenske la$e po najviijib cesab. 1164 Ceno posfeljno perje Najboljši češki onkapni vir. 281 (T puljenctja 2K; bolj \^^ šega 2 40 K; prim ^^7*%^^^ polbelcga 2 8U K ^S^^^.SNJ | belega 4 K; bele^ ^Oj5^SL J puhastega 5'10 K ----—--------z^—^^=^^y±nL belega. pulje nega, 640 K. 8 K; kg puha, »i?ega6 KJK belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 h Nari'- Fr. Altenreiterju. :-: Miliš 4067 in prodajalka ^ oba zmožna slovenskega in nemikega jezika in v mešani trgovini dobro iz-urjena (dober manufakturist ima prednost) se sprejmeta pri g IVANU ŠELEKEBJU, Smartno pri Idtilt IsfredDf banka «K ceskAh sponteleo podružnica v Trstu, Piazza del Ponterosso 3. obrestuje ■ vlage na knjižice 4!4°o ■ ■ premijske vloge 4s4°0 ■ ■ vloge v tekočem računu ■ ■ ,\ .\ po dogovoru. /. .\ b Poštne položnice se pošljejo na željo zastonj. Bančni posli vsake vrste. 2642 Vadija in kavcije. Gramofone ^ najboljše vrste m po najnižji ceni jWjL avtomatične, po- jŽS^Rl sebno za gostilni- /^S^HRk. čarje pripravne r.^*^ Ivo Bajželj r|!ISpjT Ljubljana 1^-iNL Marije Terezlje usta 11 (KolizeJ). Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošće a K 350. — 1000 igel K 2*—. 2514 £&ZL brivna garnitura št. 8730 ~, . -~-i ju^^p mi v l«po polirani lesenl L"T*?—'—ajE" " "*tj •marici, 20 cm dolgt, !> fflr£r~*—^y--, M in pol cm široka, z rapiro Ifflsl 'f^fiaflrv s prestani im ;re»lom za njKi *%f>T^^B4j britje, obscga >se brivne 1*1. ' :"tJ srebrnega jekla, tino otlo /sE* ■*£**■§$ kraSena, pripmna za i&ako liim' ■■•> *P^iwM brado in zegotova za porabo. /J#S?Ur-ll.^M^M 2- aob€T jermen za posne- HglHOg^p^ manje. 3. loncek m&st za flHHTjg^s^BHKvi ostriter. 4. loaček antisep* ^BEHLJ^^j|J2^S2«Rk tićnega bTivneg» mila. 5. ^KSSJ^^^3^SiCTRk ponikljauo brirno posoJico. TJI^^lTjfnt^^^^J 6. Ćopić s ponfl(!|aniHi At- r„4±. " --^'^ ma kmkovoctl WmW samo K 5*— samo. "V8 Ista garnitura, za britev z varstveno pripravo za nera-Jcne (urezati se je Demogoie.l z navodiiom K **60. — Najboljši stroj za striienje las, la kakotost K 9*80, fla kakovost z od prtim pereson K 4*80. — Zamena do-vollena ali đenar nazaj. — Pa/po^lija po powttjo ali denar naprej C. In kr. dvornl dobavltel) IAN S ON RAD. BazpoiUlalaa trrdka v Moatn iL 547 Č«iko. — Gratis in (ranko ra/pošiljam na zahtevo glavni katalog s 3000 slikam:. 2902 a \ B»r Ne kupujte gfc ^ nič drugega proti ^€B kašljui hrlpavosti, kataru in zasle- ^| zenju, krč ne mu in oslovske- H mu ka&ljuy nego blastnc ^| s? Kaiserisve I prsne karamele I s „tremi jelkami", ^M jg>r (ono ^u^atc I in^r* j juu zdravnik°v »n h 1**^^ ••™ zasebnikov za- ^H jamčuje gotov uspeh. ^M Zavltek 20 in 40 Tla., aUuttfa ■ 60 TinarieT. Prodaja jih: B V Mnbllatti: « Ubald pl. Tmkoczy, lekarna. Rih. Sušnik, le- Bi kama. Dr. O Piccoli, tekarna. Deželna le- M kama Mr. Ph- And Bohinc, lekarna pri kront. ^H Mr. Ph. Jos.Cižmar, lekarna. Ant. Kane, dro- ^H gerija. B. Cvanćara, drogerija „Adrija". ^H Danici Pire, lekanta, Iđrija. J. Bcrgmann, le- ^| kama, Novo ntetto. C. Andrijandc, lekarna, ^H Novo mesto. Jur Rus, lekarna pri Mar. P. Vi- ^H pava. Milan W»cha, lekarna. Metlika. A. Ro- H blek, lekarna, Radovljica Hlnko BrćilH, lc- ^H kama. Liti ja. Karei Savaik, Ickania pri .Sv. ^H Trojici", Kraaj. Fr Baccaric,lekarna. Postojn«. ^H Jot. Moćnik, lekarna, Kamnik. E. Burdych, ^B lekania v Sk Loki Mr. H RoMek, l«kanu, ^M Trzit Ph. Mr. E Kofelj. lekarna, Jm««1cc. H V. Aico, traovec Scnotece. ■■ I Kako si upal mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobri ^ HUliODISn -cigaretni papir ali stročnice. PEROLIN je dokazano edino nezmotljivo učinkujoče sredstvo za deili zraka ki ga pnporocajo vse tukajšnje in inozemske avtoritete na polju hieiene Ze leta je „PEROLIN" pri najvišji in visoki gospodi! v gledahščih, vanetejih, hotelih, kavarnah in restavracijah, v bol-nišnicah in sanatorijih, po šolah, cerkvah itd.v mnogo tisoč eksemplarih uveden z največjim uspehom. Najboljši dokaz za dobroto in priljubljenost „Pero« linafC so poizkušene ponaredbe. _ . acaed»a zaaaika aparata. Zatorej se pred nakupom takih manjwrednih puri svari! Vsak 9VPerolinko drugo uradno delovanje, da bi ne bilo v tem varstvu oue srč-ne, družinske skrbi, kat ero potrebu -jejo otroci. Ta pomislek jo dc gotove meje tuđi opravičen. Znano je, da se ljudstvo izogiba iu takorekoe boji uradov in da se k njim zateka za svet in pomoć samo v slučaju najskrajotcj-hc potrebe. Zato so ženske organizacije iu ženska društva rekla: Če potrebu-jete osebo, ki bi faktično, z Ijubez-nijo in s srcem skrbeia za osirotelo, nezakonsko in zapušeeno deec — za-kaj ne poklicete v to svrho bitja, ka-tereimi je že narava poverila skrb za deoo? Zakaj k temu ue pokličete žen, in posebno takih žen, ki nišo postale matere, čeprav so po tem hre-peuele? Ali bi ne bile lake >no najboliše in najskrbnejše varuhinje svojih va-rovancev? Mogle bi posvetiti v var-stvo jim izročenih otrok \es svoj Čas. Otroei bi imeli v njih prave, skrbne in Iju beče varuhinje, njih matere pa odkrite, prisrčne sveto-valke in prijateljice — če pa izroeito poeel generalnih varuhov možem, ki so že z drugim deloni preobloženi, tedaj jim daste le eno nezaželjeno, težko dolapiost več. Toda ko se je pri nas v Avstriji taktično izročiia ženam pravica Častnega varnštva, tedaj se je pokazalo, da se žene nišo prove« rade potegovale za ta urad. Pričakovali so mnogo več navdušenja v tem ozi-ru. Merodajni organi so bili razočarani. Ta pojav so pa popolnoma, lahko razlaga. Za va rubin jo je sposobna samo inteligentna in energična žena — a take žene so daudanes večinoma zaposlene enako kakor možje. Posel častne varuliinje je ženam torej ravnotako težaven, kakor možem. Toda to bi bilo iK>poInoma dm-gače, 6e bi se šio za varuhinje s pokliča, za varuštvo kot plačan poscl. Tedaj bi se oglasilo uedvomno mnogo sposobnih žen. Xa Nemškeru ima-jo že lepo število takih generalnih varuhinj. Sodišča se o njih izražajo jako pohvalno in priznalno. Nek sod-nik je v svojem poročilu napisal: »Žena, ki je do gotove mere izšolaua v skrbstvu za otroka, napravi v tem skrbstvu mnogo več nego mož.« Nc-katere varuhinje s pokliča skrbe tuđi za dvajset varovancev. Razmere mnogih, popolnoma siromašnih sirot, zapuščenih in nezakonskih otrok, so dandanes posebno v industrijskih kraj ih tako grozne, da je rešitev vpra&anja o varuštvu neizogibno potrebna in da se je ne more več odlagati. Siromašne vdo-vele matere, neomožene ali od moža zapuščene žene so daudanes večinoma zaposlene zunaj doma in morajo torej puščati otroke doma ah pa na lici. Otrok ne zraste samo v bedi, im več navadno tuđi v popolni te-lesni in duševni zanemarjenoati. Okoli sebe vidi mnogokrat samo gro- hoti, surovost, pijanott iu druge ue-rednoeti, da, tuđi hudodalst*. Ali je potem čudnov da velik procent teh otrok zori sa feasnilnioe in prostitucijo. Samo iena-varuhiuja, ki bi se zavedala svoje dolžnosti in ki bi ču-tila pravo materinsko ljubezen do svojih varovaneev, bi mogla resiti marsfekaterega takega otroka, posebno pa inarsikatero deklico. Vsi poznavalei teh razmer so mnenja, da bi bilo žensko varuštvo posebno ve-likega pomena za deklice. Po sveto. * Monakovske dekliee. Fran Fa-biani piše listu »Piecolo della Sera« o življenju monakovskih deklic: Že trinajstletna deklica, — če nima pre-možnih star&ev, — je prisiljeua, da skrbi sama za sebe. Svoj dom uiora zapustiti dostikrat ne iz lastne volje, niarveč na direktno poveljo svojih staršev. Svoj kruh si služi potem kot natakarica ali strežnica po pivovar-niih, v«kavarnah in restavracijah, ali \xi |x> trgovinah in v Likalih, v ka-terih se zbira veseli svet, pokvarjem svet. Poze ljenje in uživauje zavzema ćelo obzorje te uemške deklioe in ni čudno, da postaue žrtev najrazličuej-ših intrig, ki ?>e pletejo okrog nje in njene netU>lžno&»ti, kakor goste uir.1-2o. Prvi dnevi svobode monakovske deklice so si zelo podobni vsi: i^ta brez brižnost pri vseh, isto zajH^ljeva-nje, cuako oma iu ljenje in razočaranje. C ital sem o neke-m at'riskem i»le-nienu, da ima pred zakonito ]X)roko se poskušno jx>roko, ki traja en me-stv. Kadar poteče ta enomesečni rok s*1 zveza razruši ali pa postane, sama ml sebe zakonita. Podobno je v Mo-nakovem. Mnogo jih jo, da, lahko rečemo */3, ki žive veduo v poskusui poroki, mnogo jih je, ki m nočejo u-stanoviti lastnoga i»gujišča ali )>a nočejo izgubiti svoje svobode, veudar pa hix*ejo uživati zakonsko življenje. Ti inklenejo zakon na jv^kušnjo. Pot je kratka. Oglas v časopisu, reudez-vous v pivovarni, kavarni ali restav-raciji iu ni težko izhrati »i kako deklico, toliko je deklic, ki so pripravljeno skleniti po&kusno zvezo brez zakonskih in verskih sponi . . . Xi &?a v Monakovem moškecTii, ki bi se ne p^>-služeval te^ra sredstva, dobiti inteligentno, hitro, živahno in ogtijevita ž^no, ki se je moro iznt-biti kadarko-li se je hoče. Toda ne gr«* tu za prilež-nico, uiarvtv za deklict^, ki žrtvuje vso svojo mladost in ljubezen, ki strože svojemu ljuličeku če je bolan, j ki mu vodi gospodinjstvo, ki ni pre- ■ vzetna iu ambieijozna, ki pa vendar ve, da traja vsa ta idila le nekaj let. Ce je zaslužek njeuega ljubčeka maj-hen, pomaga deklica, če le more, tuđi v. denarjem. Kadar odbije 8. uro , zrveeer, pa vidiš lahko e* io vrsto di-jakov, umetnikov in uradnikov kako eakajo na svoje 5>}>olovice«. Isto se ponavlja o polnoči, kadar se zapirajo javni lokali. Od teh čudovitih zvez se pretvori s ča^om 5% v pravi zakon, 95^: pa se jih razruši. Zgo^li se pa j ta razporoka i>oskušne poroke kadar ! dovrši dijak >voje studije, kadar se uradnik premosti ali odpotuje tujec v svojo domovino. Idila neha in se razgnbi. Kazgubi ?»e brez velike žalosti in brez mržnje. * Molčečnost. Navadno pravimo: \ -Kdor mnogo piše, govori tiuli uino-ffo.« vendar pa ta orislnvica nim;i po-vsem prav. Bcrnardde Douvior, bolj znan pod imenom Fontenclle .; • l»il sicer eden onih franeoskih pisat»-!jev, ki so mnogo pisali, govoril pa je zelo malo. Će je bil v družbi je navadno molčal. Nekega dne, kc» jo bil pri banketu, ki se je priredil njemu na čast, se je sezuanil z generalnim od-vetnikom najvišjega sodne^a dvora, i gospodom de Haguois in sklenil z | njim srčno prijateljstvo, ker je tuđi odvetuik konsekventno molčal. Mnogokrat sta pozneje sedela skupaj in molčala. Igrala ništa in ne pila in vendar je moralo biti nekaj skupnega med njima, Foutenello uaini^č se je nokoč izrazil: »Ure, ki sem jih pre-živel nkupaj s Haguoisom, so bile najlepse v mojeui življenju, iu ini- , slim, da se je tuđi on izborno zaba-val.« Haguoisu pa se jo poznalo s ča- \ som tuđi že na obrazu, da ne govori mnogo, in ko je videl nekega dne P\>ntenelle njegovo sliko, ki jo je naslikal sloviti slikar Kigand, je vzkliknil: »Kakor Iu mo*čal!<. Fou-tenelle pa je molčal kakor se je izdal enkrat, tuđi iz ozirov na svoje zdrav-je. Neko jezično gospo je posvnril: »Milostljiva, nikdar ne boste dosegli visoke starosti, premalo Štedite s svojinu močnii!« Pri drugi priJiki pa je poduči 1 radovedneža, ki je hotel ve-deti, zakaj tako trdovratno moJči: »Z vsako be»edo, ki jo govorimo, porabi-ino nelkaj življenske moči; čim nmiij tedaj govorimo, tem delj živimo. Skoro bi lahko re-kli, da je s svojim življenjem dokazal resničnost tvojih na-zorov, bil je star, ko je nmrl, 99 let 11 meaecev in 5 dni, njegov prijatelj Haguois, ki pa je umri 20 let pred njim, pa je dosege 1 starost 94 let. •-------------- Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova I Pol|amtkl aastp it 8. ■toiekova hiia. Medllnlh ognjtič. IsvntaM Im Mlite« teto. Cane zmerne. Popravila sa i i točno izvrftujejo. i i birtija zilna uvaHui li uifluiiii otroških vozičkov tat mawadne i« BalfiMi** zime. M.Pakl« v LfaMlanL Iduua ur«i!kra si ptiiija i pmtij«*. Josip Rojina krojač prve vrste se nahaja se daj v lastni hiši \m lelela tesla 3. koi»kurira / naive^iin-i tvrdUami glede fEnega kroja in elegantne /.<.r-iie. TvofDiška zaloga najfiniji angl. io franc. specnaiitct blagi : Zavod za uiiilornje.: Najboljši kosmetiški predmeti za oiepšanje polti in telesa so: J|& JM a milo po 80 h, ^^B OU " cream po s Mm& j|m " »Ienlhol s ■ U UB ttstna vođa po ^^^H icbni praiek po 60h; ^^^B za otiraoitcv in rast las: B ^H ^|«^ lama voda po ■ ^BM .„,« lmsna pomada Ti izdelki ,Adau, ki so oblastveno varovani, so napredaj iev Orlovi lekarru Ph. Mr. Josip Čizmar v Ljubljani. Kapajte zaupno te domaće tzđelke! Odlikovana Prva kranjska tvornica blavirjev Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Recherjeva hiša RUDOLf fi. IVARBIHEK Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebia solidno narejene filankt«), klavlp|#> in narmonlje tuđi sanšaJaralno ni t#te¥ *t«arf mm tetaui #4-■toHbi sM ■bboboAo« Poprave in uglaSevanja se izvriujejo točao in računijo najcenejc VILA nail*p&a policija, * b gU»n» cc^ti wa Đledu, obsto.eć^ u 6 iepih sob, 2 pod-strešoih sob, 2 kuhinj, ter s prost vrtom, za vsako obrt pripravna, se ceao proda. Na*low n<~>v* u^r^va »S' Naroda.* 1044 NIGRIN (Fernolendt) je ■ijboljie cisti It za čevlje. Dobiv j se povsod. li tanki mstin u Bhujb tiSikiim i ztsti siitmje. Najizvrstnejše in najboljše tamburice izdeluje in razpožilja fra sisačka tvornica tambura 3*2d J. STJEPUŠIN Sisek (Hrvaika) Udiikovan na pari&ki raz-stavi leta 19(X> in milenijski razbtiivi leta 189t. Ražen tamburic in skladb za tamburice i*mv zalogi razna gla^bila n.pr gosli, citre, gitare, mandoline, harmouike, okarine itd , za katera posije poseber ce-novnik s sli-kami. Velik in ilustrovan cenovnik se posije vsakemu franko in zastonj. V isti tvornici izhaja strokovni tamburaški me^ečnik pod naslovom »Tamburica«, ki donaša pouk ter krasne tamburaške skladbe in stane za ćelo ieto sarr.o 8 K. Tamburaška &ola tiskana z Utiiko in ćirilico. I tfci/dlin/ N«jbo!j« ia zob« bmtia prilika za poturanje Amerlko je io uliu i miii paniki velikani: JUiserii AM&stt VictorU. 25.000 ton Amerika......24.000 „ Gevelaid......20.000 M Ciidoiiti......20,000 tt Prcs. Lincdi.....20.000 tf Pres. 0nwt.....20.000 „ |mpb&B poJaiiU laje FRSEUNIG LjubUanaf Kolodvorska ulica St tB. Ra4i boUml •• takt% pM*i dobre ido» trgovina ■ prtaiMB, 4tvm1 fal Inni s ćelo za logo, konjem in 2 vozovoma, vse za 4000 K Eventualno M Uf drUŽabnifr s kapitalom, ki Je zmožen sam voditi ome njeno trgovino - Vpra*a se pri taMć ¥r##fc#, ¥•!—fc#-Op«tift totrm. 40V Vinko jKajdie vaiidil mlin i Kiio ——-- (Kranjska). <^—— Najvtčja proizvajanja priznano naj boljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, kl izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pndelek, kar je zlasti za gospode pe-kovske mojstre ncprcccnljivc vrednosti. Zastopstva in zaloge: 28 , ¥ Mubliaml: Po4«rađ«, Trnovim, ; Eot«v1n, Trst« Gorici, Celovcm, BelSakn, Bolcann, Inomostn, Tii-, tintu, Zrndm, ipli#tu, Krcegnovtfl^ > Eotorm« Sar«(«¥V ta Fuiju. Brzojavi: Valjćni milu, Kranj. pnpr^ ^H OLLA mar0MrM**n ^ 200C2dravni- ift. co daa&snjen stiajo I »Uvcji«. fg^^jfc iListi dokazan* i Zaloga y fVf^^^boliiiCLMl J Ljubljani: Vmth ^kimtciB >■ mm Plccoli> lekar pIV drcfenjth. j£m& uar. A. Kane, Zahtevajte, da Vam Va5 dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvredn-h posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago". llustrovan, poučen in originalen cenov-r.ik z navedbo pr^daiališč zastonj od tvor-nlc« sa gami OLLA nm Bunaia U. 3u0, PraUrstr. 57. 1000 Hotel UMja I (Haroitiii Dom) v iolota I eii&I lapiloraa slovni "otel i lečiliiCu I Opatija, ■ stoji ob državni cesti v blizini po- I ■ staje električne železnice. Preskrbljen I I je i vodovodom in električno raz- I I svetljavo. Sobe iraajo krasen razgled I I na morje. V hotelj je restavracija I I z izvrstno kuhinjo, fočijo se zna- I I raenita istrska in dalmatinska vina. I I Cene zmeme. 1949 I I Priporoča se I ■ Marija Medved, zakupnica. I ne ne pnm ga! /^ Koji Efflici ^Zggj^ avtcisali 1 It 2s2ss» Dijiioljii Ljubljana aw Sodnijska ulica 6t. 5. I SODE 1 od flneia ipifita || vinske sode m 5 m krasni izdelek, iz belega 2 ■S" hrastovega lesa, moćne, Cl • rf trpežne, popolnoma nove iz ►■! fl tovarne Špirita zj fini špirit M in za vino pripravne, za S ff 9 \-sako vino izborne, takoj ' frg m rabliive za kar se jamči, i B1 1 .• lili v velikosti po 300. ' m » 400. 500, 600, 700 do 1000 ' ti mm Htrov na zahtevo tuđi Je & 100 do 200 litrov ali pfc §manjše po prav solidnih ' —— nizkih cenah — ». L Unu laUtt Avg. Tomažič, I UillBiMitTBBtttBttl, ftnn ^*> tm_ §Mtmh fm V mm j^ -_ ii Iv ■ m šk BM đk flM ■ n t**rei^* nso^ intime slrtlra 99 Ol*:lio. Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani 2 dne 13. decembra 1910 A I 885 10.2 se VT« ====== dne 20. decembra 1910 = sačenši ob 9. dopoldne, v domobranski vojašaid ▼ L|«MJaal prostovoljna sodna prodaja v zapuščino po stotniku posp. Melhioriu Hoizgtthan spadajočih premičnin: pohištva, obleke, enega konja ud. Dr. Fran Vok, 4154 c. kr. notar kot sodni komisar. V Jte^SgBkS^i I 9 jsL "^"^ ne ^010 industrijske strokc. ^k mmešSfUijpVl H JR k *0^ nego za vsa sivalia de!a v Pazite na to, da kupujete v naših Naše prodajalnlce spoznate po zgor-prodajalnicah. n|ea kazalu. SINGER Co. d. đ. za šivalne strofe. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Ustanovljeno 1863. Telefon 584. |X| Rudolf Geburth, Dunaj * v II K«»:»•** «tfij •**«•> ?l, na oglu Burggasse. Največja in najbosjatejša zaloga vseh vrst 1rtf««»«1««21« MinX2 -2-: inJfineie v vseh barvah v ognju emaj- JL. ■ilirlinin nPl i -rane F<^i z nikljasto montažo. f^9 IVlil 1111111 pVVl Rcgullme polnilne peći od 1S X naprej F^T —^ ^^ Trajnogorilnc peči za kurjenje s prcmogom, jBHl ^L _ A štedilna, kuhalna in strojna ognjišča gaj fj^g^jO^ Peči z železnimi pečnicami ESI ■' za kurjenje dveh ali treh sob. j I«OW% a\n °fran^ati:* Plinove peči in plinovi kamini. C^jI a Svetovna razstava ^^ * §3 ICrcpi rast las § ^rgjoi;g w'ž/q jf^pl' Zabrani tvorite¥ prhljaia I lalase ^g^^; ^^živC€ * •'■ ^"^^^ Cena 25°in 5— A L'činek neprekosljiv! --;^£^@&g 4^ _ . _ .. „ . * x Jm Dobiva se povsod •« J«n Draife, Hamburg. ^^lm ^■^ fcil- ~ x^ Tvornica za Avstro-Ogrsko: '^••0^ JSi-'-^'fgfg^ Podmokli n. L. (Juri Dralle). /^u^^^—^S^^^^^' najnovejše in najpopolnejše yM sredstvo za snaženje srebra in posrebrenje ■■?Lj&/ 1 zajamčeno vsebino srebra za snaženje, izboljšanje ter posrebrenje srebrne posode, ' tT jedilne priprave, skled in drugih pred;neto? iz alfenida, novega srebra, mtdi, bakra, itđ. Z, JNfajpcpolncjše na^cmestilo za galvansko posrebrenje. * ffButrpljivo za gospedinjstva. hcfe'e, kavarne. resfavracije itl Naprodaj po vseh M\% droscrijah. trgovioab z barvnlm in naterfialciai blagom ni Cena rtekL 70 li io 1 K. „SOLINCS generalno razpečavaliiče za Arftro-Ogrsko DUNAJ, V. Hlargarefcngiirtel 4t. 142. 3188 Hotel Trc^isingsr $ Celovcu Velikovska cesta štev. 5 4144 se priporoča =: potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. = 1 u kaj dotijo l«p«v matac ia pozlati ukarleae sob« po 1 K do 5 K, okasao todi, dobro piiaćo po ceaL Veliko dvorlžčesa w«to«t in trije hl«wl sa kaitjo« Za zabavo služi h »i»«»seimtn irlu. V tem hotelu se nahaja vsak dan prifotea slovouka drala«, posebno ob srodafc irooor« Vallka tfvtran« sa ali«d« lit voaollco. Na kolodvoru pričakujc gostov do- f^^tnii* • 1«na lfffillMrfaT =-------maci omnibus. ===== idSllllK. JVU JHIIIVBlp« A. KUNST ŽM*«slui nlkMi *«*w. 4. Velika zaloga obu val ob Ow#jka i# TOaa^a aa tekova Vukrtea mtiU se livrtajcj« tečM ia f aiiii ceai. Vse »ere se skraajajej« i a zmurajcj*. * Pri zmiiJUi aaradHh aaj se blafavoli vztrce pMUti. 40 IvKtruske sloveiske ploiic! Cftaa E 4-- Ia po ■ 2-50. Gramofoni od»n~r- Dobi se tuđi na mesečne obroke Zabttvajte takej brerplatno cenike graiTofoncv in rizi ih pP&- FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg štev. 26. Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporoćam svojo bogito zalogo najrazličnejšib konjskih oprav kakor tuđi krasno opremliese kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogt, kakor tuđi vse druge v sediarsko obrt spadajoče potreb- ščine kakor tuđi 2e obrabljcne vozove in konjske nprave. Naprodaj ima več lepih Brsani^g P^nt. KrcjŠn I £jub!jana, Vodova ni. št. 5.1 H priporoča svojo bogato ZaJogO II naimođernejših, najliiiei&ih 1 kožuhovin, ( klobukovf in čepić. I Prevzema tuđi vsa v to vrsto spada- I I joća popravila proti najnižji ceni. I I Kupuje tuđi vsakovrstne kote div- I I Jačine in jih najbolje plačuje. I Ljlago cenoin solidnoj Jnaaaalaaaaaaaaaaa^ I Spedalna trgovina I I finih I I ročnih del i I6HI JADER ■ Židovska ulica itev. 5. I I Predtiskarija | | I Tamburiranje | I Montiranje :•: I I | Plt8iranje :-::-: | Neopravlčljivo je, + ako ne rabite mojih higien sitih žpecialitct, ki nudijo za ne«- ■■ ljiTo varstvo in v a most Tucat K 4, 6, IO in 12. 2 gumija aatSa« ta vzorec 1 K, tuđi w pismenih znamkah. V«Vt)l Vaak tucat "^^^" ic pr^d po£i]jatvijo preizkusi in opremi s plombo. PoŠlje se aal skrivaj. Edvard Redlich, trgovina i ganutim blagom, Dunaj, VI, Gompendorferstr. 28/31. St. 39.830. " ~~ Ponudbeni razpis. Podpisani mestni magistrat razpisuje za policijsko stražo dobavo 5- uiifennskit klobakov, mi sahf rokavic ia wu\i\M. 5 Ponudbe za to opravo morajo biti opremljene s cenovniki in jih je vlagati do U53 ===== 29. decembra 1010. ============ pri podpibanem magistratu, ki si pridrzuje pravico, po lastncm preudarku izbrati si ponudnika. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 15. decembra 1910. C. kr« izvedenec in učitelj MGlasbene matice11 LJUBLJANA ALFONZ BREZNIK LJUBLJANA 1 Kongresni trg št. 13. ■ HajVHja, lajstarejša in edina imm tvrdka in izposoievalDica kiavirjev ia iiaimoDijtv. \\likar;sRa zaloga Tsega glaas. orodfa, kakor: TioUa, cittr, lutar, taatsvric. Marmonik, klarinet ni. naiboiisia strna (tuoi Vveicheld) ter mnzikalif. Prodaja na ĆMdOTlto ri^j >nc obrokc tuđi sr#* ladatfa, tako, da je vsakomur dana pniiK.i, i/- ogniti »e vsiljiveiru „polelnu" lcr si na najugodnejsi način odpki- čevanja nabaviti instrument prva vrste. Dvrrna firma klavirjtv Ciapka, Bdlil * ■•itiaisaB, Steliaammer . Bosler icr ■ortkgftl K' Mauborg tdi'ier. harm.; bu s\o|c za->toj>i-uo idi Kranjska ateai povenic i-, rr,^!ii le jaz izkliaĆBO edini te znamenite instrumente v najv /alc>i,i in izbiri. lOIetno pismeiia jamstvu. Popravila ia asjlasavanjs klavirjtv in vseh glasbil pu mjnižjih cen^h. Šturi klavirit se najugodnejSe jemljtju \ sameno. asar- KafaJtJa izpeso|evslalas. ^bjbj OKLIC. —- Dne 23. decembra 1910, dopolndne ob 10. uri se bo v Stari Loki vršila prostoveljna sodna javna dražba v Zapuščino umrle Kat. Krcgar spadajočc hiše št. 17 v Stari Loki z delavnico. Izklicna cena znaša 2500 K, pod katero se ne proda. Na hiši vknjiženim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je v enem mesecu po domiku položiti v sodno shrarabo. Dražbeni pogoji leže na vpogled pri tem sodišču v sobi št. 5. G. kr. okrajno sodlšče v ŠkoQl Loki, oddelek I.. 5. decembra 1910. Št. 6017 IO 4115 Oglas natečaja. S tem se razpisuje natečaj na izpraznjeno mesto reUenega vodle (nadredaria) za Volosko. S tem mestom je spojena letna plača 1320 K, stanarina K 240 in pavsa! za uniformo K 160. Prosilci morajo dokazati, da so avstrijski državljani, da nišo Šc dovršili 40 let, da so popolnoma zdravi in neoporečne^a vedenja ter da po-snajo v govoru in pisavi hrvaski ali slovenski, a v govoru nernški in — po mogočnosti — italijanski jezik in pa da so opravljali redarstveno ^luibo in koliko Časa. Lastnoročno pisare prošnje se morajo vložiti pri pcdpisancm glavarstvu do dne 25. decembra 1910. Imenovani redarstveni vodja mora služiti najmanj Ieto dni, ako g4 občina ne odpusti preje proti odpovedi 14 dni. Nadaljne njegove pravire in dolžnosti so razvidne iz njegove službene pragmatike in iz poslovnega reda za redarje te občine. Nastop službe takoj. Glavarstvo občine Volosko-Opati; a, *lne 2 decembra 191 U, PotDika ali Jastopnika (kristjana), ki je pri lekarnarjih-odjemalcih na Kranjskem, v Istri, na Hrvaškcm in v Bosni z dokaznim utpehom uveden, iiče za WV takoj -^aj 4H9 veletrgovina z drogvaini. Ponudbe m sliko, propisi izprifceval in navedeno zahtev plato pod MW. D. %237" nm naslov RUDOLF MOSSE, anon j ekspedicija na Dunaju I., Soilorstltt« 2. 4