109. številka. Ljubljana, četrtek 14. maja. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerake dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na' dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempolj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiš«.
Zaradi denašiijega praznika izide prihodnji list v soboto.
Politika smešnosti.
Znano bode onim, ki naše liste vedno bero, da so nam lani v „Novicak" obetali na novinarskem polji tacega konkurenta, ki bode stoprv res politične članke pisal. In imamo ga, — sam se zove per abusum „Slovenec", mi ga kličemo farovški list, samo zato, ker se v farovži in za farovže piše. Ako ravno njegovi članki nijso nikakor „res politični", pak so vsaj tako originalni, tako kolosalno smešni, da hočemo enkrat, če ravno nij predpust, nekoliko jedra te klerikalne politike smešnosti svojim bralcem podati. V zaduji številki razlaga uzroke izida francosko-nemške vojske in pa sedanje borbe proti rimskemu jezuitizmu s sledečo buda-lostjo, ki jo od besede do besede ponatisnemo:
„Travi kovač cerkvi nasprotnih naredb, katerim je tudi Bismark le orodje, so fra-masoni ali prostomattarji, največji sovražniki sv. vere in sv. kat. cerkve. Ti so v prusko - francoski vojski Prusom jako pripomogli k zmagi, in v zahvalo za to so od Bismarka terjali preganjanje in uničenje sv. cerkve. Bismark in nemški cesar, stari Olm sam, sta pa framasona, se ve da, nižje vrste, in bi po framasonskih postavah zapadla najgrozovitnejši smrti, ako ne bi izpolnila povelja fr amazonskih glavarjev; zato nij čuda, da Bismarka tako zel«) glava boli, ker se med d verna ognjema peče."
Tedaj zdaj še le svet ve, da ne nemške vojske s svojo prevago, nego frajmavrerji
se zmagali Francoze, frajmavrerji, dan de-nes tako smešni in neškodljivi kakor narobe, postavim, kozli pri katiiicinih. Zdaj še le vemo, da je Garibaldi uprav jezuit, ker je v zadnji vojski Francozom pomagal. — In kako strašno se mora v kaki mežnarski fantaziji naslikati „najgrozovitejša smrt", kateri bi zapala „framasona nižje (!) vrste" Bismarck in nemški cesar, o katerih misli drugi politični svet da sta ž a 1 i b o g dva izmed najmogočnejših mož v Evropi. Tudi je modrost vseh klerikalnih modrosti globoko politično premišljevanje, kako se Bismarck „nied dvema ognjema peče".
A ne samo naši klerikalni ali „staro-slovcnski" politični novinarji, tudi vodja njih, sam dr. (Jo sta zapada kletvi smešnosti. 7. maja je namreč dr. Gosta v novem kato-liško-političnem društvu „Slovenija" govoril govor o zdanji politiki raznih dežel, in o Ameriki nij vedel nič imenitnejšega povedati nego sledečo neumnost, katero je pa pobožni CoBta z vso politično resno bo tradiral: „V Ameriki so ženske na noge stopile zoper — tam mogočno — strast žganjepivstva. To strast namreč skušajo pregnati z — molit vi j o. Pridejo namreč v žganjarijo, kjer pijo možki, v trumah do 1000, med njimi gos p e najviših stanov v svili, in začno moliti in peti psalme. Če jih prodajalec zapodi iz sobe, gredo na ulice in tam nadaljujejo pred pivnico molitve in petje, dokler ne odide zadnji pivec in krčmar ne zapre žgan j ar i je. Pri nas bi, se ve da, kaj tacega policija ne dopustila."
Mi citiramo od besede do besede iz „Slovenca", dr. Costovega organa, kjer je ta dr. Gostov zadnji politični  govor natisnen.
I-istek.
Silverija.
Prizori iz mehikanskega življenja.
(Francoski spisal Laicien Biart.) I.
(DaUe.)
— Kam greste doktor? mi zakliče "VVaircn, ki se je bil vsedel v licencija to v fautcuil. Silverija nij na telesu bolna, nego na duši. Svetujte mi, jaz sem uže na pol blazen. Neki neznan plamen je privabil mojega lepega metulja, da si je zasmodil perot. Silverija je zaljubljena.
— Ta mala deklica? Pojdite kam.
— Ta mala deklica, doktor — vi ste pozabili, kakor sem jaz sam pozabil, izpolni kmalu osemnajsto leto.
— A v koga bi mogla biti zaljubljena?
— V Dićga Laro, reče Warren ter močno vdari z bičem po škornjah.
Jaz vržem klobuk proč.
— Vi se šalite, Warren. Silverija v Dićga zaljubljena! Kje je govorila z njim? Metulji, kakor pratite, ljubijo plamen; a za blato ne n?arajo. Pa to vi samo sodite, kaj ne?
— To je Btrašua resnica. Kar je Dicgo dobil darilo pri onem tekanji bikov, katero je Sevane napravil, je Silverija sanjarska, razmišljena. Kar ona počne, jaz vse vidim. Napačno je da nijsem poprej poiskal uzroka te premembe. Mesec dnij je uže, kar se me je smehljaje oklenila, ter mi neumnica objavila, da ljubi Diega, da ga hoče za moža.
— Kaj ste odgovorili ?
— Smijal sem se ter sem obrnil stvar v šalo. Mislil sem, da ji je le slučajno prišla ta misel. Slikal sem jej Dićgovo življenje. — Veš, ti tudi nijsi bil posebno pameten, ko si bil dvajset let star, mi je odgovorila, pa sem vendar naredila iz tebe izvrstnega očeta in najboljšega Človeka. Ge
Kakor vidijo naši bralci iz te velevažne dr. Costove poslednje izjave, osobito iz končnega izdiha proti naši policiji, se je bati, da ima Gosta željo tudi pri nas ženske okolo sebe zbrati, in na čelu kacih 1000 tercijalk od krčme do krčme moliti in psalme peti, morda potem še „gajžlati" kakor je lepi Tonček Petovar delal, ki pride zavoljo drugih reči prihc dnji teden pred ljubljanske porotnike. Ako se vodji „staroslovcnske" stranke dr. Gosti posreči, v svojem političuem društvu „Slovenija" na pol izrečeni želji res izvesti in 1000 žensk okolo sebe zbrati („gospo najvišjih stanov" v Ljubljani pač ne pojdejo ž njim „molit in psalme pet", bode torej moral s kuharicami, s lat- rimi se jo v katoliški družbi seznanil, zadovoljen biti) prosimo mi v imenu prave liberalnosti in vsestranske svobode našo policijo, naj ne bode proti tej novi Gostovi gardi preostra. Mi sami bi radi gaudium gledanja take Gostove procesije zauživali.
A šalo na stran. Mi vprašamo: ali more kak izobražen človek prištevati se k stranki, katera take „hanswurstiadeu za resno politiko prodaje? Ali bi ne bil slovenski narod, ki ima zdravo pamet in vendar mnogo inteligentnosti 19. veka, pred vsem svetom smešen, ko bi taka glasila za svoja narodna glasila, in take može, ki samo-ironijo tako smešno in neugibljo daleč tirajo kakor dr. Gosta, za svoje voditelje priznal?
Oteli jc pojte v klošter t čemu boste take politične grešnike na svet spravljale, — kličemo jim po Sekspirji.
sem imela tako moč, ko sem bila šest let stara, pomisli, kaj morem zdaj, ko sem osemnajst, iu kaj hočem !
Jaz sem se moral zasmejati. Poznal sem mlado osobico, zdelo se mi je, da jo slišim.
— Naj sem se šo tako branil, doktor, nadaljuje "VVarren, da moje mladostne napako nemajo nič vzajemnega z Diegovimi zločini, vse nij nič pomagalo. Da bi jo bil prepričal, moral bi jej bil več stvarij objaviti, ki se mi nijso pametne zdele. Drugi dau, tretji dan, vsak dan od tistega časa mi deva svojeglavna stvarica roke okoli vrata, me ljubka in prosi, naslanja mi glavo na prsa ter mi najivno izpozuava, da ljubi Dićga Laro, ker je priden, srčan, sanjarsk, ker je meni podoben, doktor. Kaj nij to kazen za me ?
— Treba jej razložiti. . . .
— Kaj? Ko bi biladečko; jaz bi zdaj rad, da bi bila dečko.   Šel   sem k Dićgu,
Denašnji položaj slovenskih ljudskih učiteljev.
(Poslano Iz učiteljskih krogov.) (Konec.)
G. pisatelj dalje toži o slabih nasledkih treh političnih strank po Slovenskem, ter o enakih strankah med učitelj stvom itd. Resnica je, ako pisatelj trdi, da je nemškemu „Lehrervereinu" poglavitni uzrok le nemška politika, katera vse, kar je slovanskega, zatira. Pomilnje pa pri tej priliki sedaj osamljene slovenske učitelje v Ljubljani, ki se na tihoma v svojem „kluba" tolažijo. Tudi mi vemo, da je poglavitni uzrok le nemška politika, katera se s pomočjo šolstva in uči-teljstva zlasti po Kranjskem in Koroškem razširjuje, da se je v Ljubljani osnoval sla-boglasni „Lebrerverein", katerega voditelji in udje so le mrtvo orodje v rokah višjih nemških politikov in uradnikov.
Mnogo so pa v tem, da to društvo še vegetira, zakrivili ostali značajni slovenski učitelji; kajti od zadnjega 1. občnega zbora vseh slovenskih učiteljev, — hitro potem se je osnovalo nemško društvo — ne daje „slovensko učiteljsko društvo" nobenega gla*u od sebe. Videti je, kakor bi se bilo zbalo pred „krainerischer Lehrerverein-om."
Od takrat — skoraj je uže 2 leti — nij sklical odbor še občnega zbora, in nema tudi sam nobene seje. Predsednik in podpredsednik sta omolknila, odborniki tudi mirujejo; edini tajnik, g. Močnik se oglaša v svojem „Učiteljskem tovarišu," v katerem pa zagovarja mežnarstvo, orglarstvo, in duhovne, da se mu napredni narodni učitelji le smehljajo. On sam je zadovoljen, da mu duhovniki in mežnarji prikimnjejo.
Da je potem slovensko uČiteljstvo, ki nema pravega šolskega lista v svojem jeziku in nobenega krepkega društva v središči vse zbegano, temu se nij čuditi.
Da se položaj slovenskega učitelja popravi — svetuje „Školski prijatelj", treba je, da se narodne stranke na Slovenskem slože in zedinijo, da bi složna narodna stranka učiteljstvo podpirala. Želeti bi res bilo, a uresničila se ta „pobožna želja" pač ne bode tako brž.   In teško  bi stranka, v
povedal sem mu, da, ako se bliža Silveriji, bo imel z menoj opraviti.
— Pa ste tako razodeli temu hudobnemu človeku, kar bi mu morali na vsak način zakrivati ?
— Ne, doktor, kajti on mi je mirno odgovoril, da ljubi mojo varovanko, da ima uzroke, prisvojevati si njeno ljubezen, in da je mislil vas prositi, da prosite zanj pri meni. Pri tej izjavi se vzbudi v meni stari mož; jaz primem lupeža za vrat, da bi ga zadavil. Po nesreči premagam ta hudi občutek, vzdignem roko, ter prisežem, da dokler jaz živim, Diego Lara ne bode imel Silverije Marti nez.
— To se pravi, da ste se obsodili k smrti.
Warren mi pokaže vprašujoč obraz. Za-ničljivo migne z rameni.
— Varujte se, mu rečem. Diego je bolj strašan, nego si mislite. Ta večer vas je imel na muhi svoje puške. Ne vem, Če bom vselej jaz zraven, da bi pel narodno slavo-datko.
katerej bi taki klerikalni elementi, kakor so še žalibog po Slovenskem, slovensko šolstvo v smislu napredka podpirala ? —
Pred dvema letoma je bila sedanja na rodna klerikalca dovolj zme mej Saše, nego je denes, ali kako se je uže obnašala proti učiteljstvu. Prvi občni slovenski učiteljski zbor 1. 1872 se jim je kar gnjusil, dasiravno se nij v liberalno politiko v njihovem smislu skoraj nič spuščal.
Prvak klerikalne slovenske stranke se je takrat o priljubljenem govorniku v onem občnem zboru izustil proti nemškutar-s k e m u prvaku: r I)as muss ein eitler Geck sein". Drugi prvak one stranke je pa istega govornika, ki se je baš največ za slovensko narodnost potezal, kar uemškutarja imenoval, in to samo zarad tega, ker si je dotični upal novo šolsko postavo zagovarjati. — S tako stranko napredni učitelji paktirati ne moremo, ako nijsmo le mežnarji.
H sklepu ovega Članka svetuje g. pisatelj, naj se učitelji slovenski okolo „Učiteljskoga tovariša" zbero. Temu nasvetu nečemo nasprotovati. Jasno pa se vidi iz tega, da si lista „Škol. prij." in „Tov." roko podajata. Prav je sicer da složno delujete in slogo med duhovništvom in učiteljstvom priporočujete, a mi se bojimo, da s tem učiteljeve pravice, njegovo svobodo in samostalnost, in veljavo v nevarnost stavita, kajti slagati se s Človekom, ki negira, da ima država, učitelj, občina kaj pravic do šolstva, ampak le cerkev edina — s takim človekom nij mogoče za nas napredne učitelje sporazumljenja.
Končno bi še pitali g. pisatelja to-le: Kdo je pa v „Napredku" 1. 1. v dopisu iz Ljubljane odbornike „slov. učiteljskega društva" zarad njihove nedelavnosti in boječ-nost grajal? kdo se je lani nad „Učitelj, tov." spotikal zarad njegove kler i kal no h ti in mežnarstva?! Ali so se mar od lani poboljšali? Odgovora ne potrebujemo, ker poznamo moža, ki je vedoma ali pa nevedoma tako zelo svojo barvo in svoja načela v teku enega leta — spremenil.
— Kaj hočete reči?
— Da je orizavski zrak tako nezdrav za vas, kakor za vašo varovanko. Oditi morata, oba.
— Jaz sem nže mislil na to, doktor. A Silverija mesta noče zapustiti.
— Ali je zlo uže tako veliko, da si Silverija upa vam ugovorjati?
— Ona mi ne ugovarja. Ona me objema, vzdihuje, joka — pa se jej vdam.
— A kaj bode z njeno bodočnostjo, kaj z njeno srečo.   Ponos je dolžnost.
— Kruto ravnati zč žensko, z otrokom, doktor, kje dobim poguma?
Pa zazvoni „zdravo Marijo". Po stari navadi vstopita Župnik in licencijat v moj babinet. Govorili smo dolgo o Silveriji; bili smo tudi njeni najstarejši prijatelji. Sklenili smo, da poskusi vsakdo od nas mladi deklici razložiti nesrečne nasledke njene strasti.
— Na vas posebno računam, mi reče Warren, ko ga spremljam. Silverija vas tako ljubi!
Politični razgled.
\o(rtui|e dežele.
V Ljubljani 18, maja.
V finančnem odboru avstr. *tetegnci§e si prizadevajo, kolikor je mogoče, vojnemu ministru ntrgati denarja. Zbrisali so njegove terjatve: stroške za oborožen je tvrdnjav, za obalske kanone v Pulji in več enacega.
državni poslanci bodo med parlamentarnimi prazniki napravili shode. Tako so se glede tacega „parteitage" zmenili uže dolnje-avstrijski in nemško-fieški ustavoverci. Poslednji Imajo tak shod stranke v Pragi 28. junija.
Prepir med Cehi daje Nemcem, kateri so sovražniki nas vseh Slovanov, veliko veselja in posmeha posebno odkar se iz zadnjih praških homatij zavoljo češkega gledališča vidi, da ao staro Čehi z Riegrom vred samo iz osobnih ne iz narodnih uzrokov začeli zaslužne rodoljube „mladočehe" i/, javnega narodnega politikovanja pehati. Žalostno je to, kakor pri nas Slovencih marsikaj nij veselo in se mora 8 časom zboljšati.
Na je nastala zopet važna
kriza v javnem parlamentarnem Življenji. Voditelj državopravne opozicije Tisza inter-pelira ogerskega ministra načelnika, ali je na podlogi §. 40. nagodbe z Avstrijo od 1. 1867 svoj postavni upliv porabil pri sestavljanji skupnega državnega proračuna. Uboštvo je na Ogerskem veliko, a skupni minister tako mnogo terja za vojsko od delegacij. Kaj je ogerski minister storil, da se te prevelike terjatve zmanjšajo? — Ker pravijo, da bodo celo nekateri deakovski poslanci v tem vprašanji z opozicijo potegnili, utegnilo bi tako ogersko ministerstvo "od lastne zbornice nezaupnico dobiti in so razrušiti. — Cislejtan-ski listi odbijajo Ti-zo rekoč, da hoče nagodbo uničiti in da ogerskemu ministerstvu uplive prisoja, ki jih ono nema.
TnanJ« clržtave.
Poslanci levice franv&sMee narodne
zbornice so imeli 11. maja sejo, kjer so se čule sovražne besede proti ministerstvu. V petek prinese, kakor se sliši, vlada zakonsko osnovo o drugi komori. — Poletno za-Hodanje versailleske zbornice, ki se je v vtorek začelo, bode za bližnjo bodočnost Francoske odločilno. Vlada misli takoj od začetka predložiti konstttucijonalne postave, potlej pa tudi določenje, kaj se ima stvoriti, ako maršal umio ali odstopi. Vladne osnove ne mislijo ustvariti pravega „septenijau, kateri bi tudi po Mac-Mahonovi smrti dalje trajal, pač pa se imate obe zbornice suiti ter določiti maršalovo nasledstvo. — Frohs-dorfski pretendent grof Chambord hoče zopet
— Jutri jo obiščem sam. Med tem pa se ne igrazje z nevarnim Diegom.
Texien pomiga vnovič z rameni, sede v sedlo ter zgiae.
Ko pridem nazaj, je licencijat župniku navajal postave Alfonza Modrega, ki v M.Inki še veljajo, in ki \Varrenu dopuščajo, po njegovi volji ravnati z uporno varovanko. Iz početka ima pravico poslati Silverijo v kak klošter.
Župnik, ki je veliko zaupal v modrost opatice Uršulinaric, je to stvar živo priporočal. V nobeni postavi, kar jih je licencijat citiral, nij bil ugovor omenjen. Na ugovor pa se mora po mojem menjenji najprvo ozirati. Pustil sem govoriti svoja prijatelja. Imel sem svoj sklep. Ko sem bil sam, začnem premišljevati. Treba je bilo sovražnikove plane poznati, da bi ga bil potolkel.
Proti enajstem potrka nekdo nalabko na moje okno.   Jaz je tečem odpret.
— Vstopi! rečem, ko spoznam, da je Diego.
svetu dati kaj govoriti. Pri debati o ustavnih postavah se hoče namreč pokazati v narodni zbornici, kakor je to nameraval tudi v novembru preteklega leta.
&pan$*Ui bandit don Karlos je poskusil, ali hi Re ne dalo s kako proklamacijo vžgati upalega poguma razpodenih Kar-listov. Izdal je iz Duranga pismo, ki klic „naprej" ▼ vseh pobožno-prilizljivih modnla-cijah ponavlja. V tem pismn pravi : „Mi nri-demo v Bilbao, pa Se dalje, nego v Bilbao." Ker je Durango proti jugu od Bilbae, in ker so se Karlisti od Bilbae, to je, proti severu obrnili, pomeniti more ta „še dalje" le francosko zemljo ali pa kantabriško morje. Toda don Karlos maršira v duhu do K&diksa. On „prisega", da bo povsodi, kjer je revolucija ali pomanjkanje pobožnosti, kar se bo dalo, sekal. — Concha ie obsedel mesto Zornosa ob cesti proti Bilhao, in je svoje divizije na vse važne kraie postavil. Najnovejša poročila pravijo, da se ie v Madridu ministerska kriza dovršila. Zabali je izročeno, da sestavi nov kabinet. Tudi javlja telegraf, da so šli Karlisti nže' iz Duranga, kjer je pretendent imel „dvor."
V hofffif.9ki zbornici se ie prigodila 8. t. m. važna nenavadna dogodba. Klerikalci, ki so v večini, so nesramno napadali liberalce, posebno prejšnjega ministra Frere-Orbana. Ker so morali besedo „laž" v javni seji preklicati, oponašal je nek klerikalec Frere-Orbanu, da ie'pred 15 leti on enako napal poslanca Gnil1ery-a. Vsled tega je Gnillerv vstal in Frere-a napal z besedami: „Pokažite, da imate še drug pogum nego insulti-rati (surovo napadati.") — To je v iavnem parlamentu izrečen poziv na dvoboj, in ker so dozdai baie vsi pnsknšaji. pomiriti oba, zastonj bili, bodeta se vodja belgijskih liberalcev Frere-Orban in Guillerv najbrž streljala.
Dopisi.
¥jb llrvntMki^ii 12. maja flzv. dop.] Kakor znano potoval je nedavno nadvojvoda Albrecht po Hrvatskem in Slavonskem. Iz Trsta prišel je preko Reke, Gos-piča in Karlovca v Zagreb, ter je od tod preko Belovara v Osek odšel. Na tem svojem potovanji pregledaval je garnizone in v Zagrebu tudi narodne zavode in bližnjo okolico. Razen strogo oficijelnih sprejemov nij bil od strani občinstva nikjer slovesno sprejet. V Zagrebu je občil z banom Mažura-niČem, generalom Mollinarvjem, biskupom Mibalovičem, mestnim načelnikom, ter je tudi barona Raucha kot tajnega dvorskega svetovalca v avdijenci sprejel.   V Oseku kon-
— Ne, je prepozno. Vem, da bi mi vi radi pridigovali.
— Ti si hotel Warrena zavratno umoriti ?
— Vas pa z njim vred, da bi vas naučil bolje peti.
— Ne šali se! Daj mi besedo, da se svojemu namenu odpoveš. Sicer grem k vojaškemu guvernerju, da te zapre ali pa iz mesta izpodi.
— Ta misel mi dopada, mi odgovarja Diego ironično. Jaz uže nekaj časa nameravam majhen pronunciamiento, pa mi uzroka manka. Dajte mi ga vi, doktor, vam bom hvaležen.
— Pustiva to, rečem zopet jaz z glasom svetovanja. Povej mi , kaj misliš storiti?
— Poročiti se z donno Silverijo. Njen varovalec jo ima v sekvestru, a ona bi rada malo svobode.
(Dalje prihodnjič.)
feriral je s Strossmajerjem. Brez političnega pomena to nadvojvodovo potovanje nij bilo. To se tndi od nobene strani nekalo nij, praša se pa, kakšen političen pomen je imelo to potovanje? „Avgsbnrgerica", glasilo oficijelnih dopisov cele Evrope, pravi, da je nadvojvoda prišel naše stranke študirat, in sicer vtem pogledu: dali se ne bi mogla pri nas vstvariti čvrsta „av s t r i j ska" stranka, ki bi v očigled preteče državne katastrofe na Ogerskem našo kraljevino k Avstriji potegnila? Oseška „Drau", edino glasilo naših magjaronov, piše v istem smisln. Ona vidi, ali vsaj sluti, da je tako imenovana „avstrijska" stranka uže prepredena po celej Ogerskej, ter da se pripravlja akcija proti duvalizmn v koriflt centralizovane velike Avstrije. V potovanji nadvojvode Albrechta vidi tipalnice dunajske kamerile. „Obzor" obrača se proti obema listoma, zlasti pa povdarja to, da smo mi nemški ndrang nach osten" uže dosta okusili, ter da si nikakor ne želimo posla z avstrijskimi Lasseri, Tlerbsti in Giskri! 0 pravi pomembi Albrechtovega potovanja pa „Obzor" celo molči. Dopis v „Avgs-burgerci" ima svoj izvor v višji sferi, kajti inače ga ta list gotovo ne bi bil sprejel, in to je, kar mu važno pomembo daje. Da pri nas neka „avstriiska" stranka res eksistnje, tojegotovo, da bi se mogla organizovati in ojačiti, je tudi gotovo, v koliko jo pa zmožna, kako politično akcijo izvesti, to je teško v naprej recj. — Drngi časopisi pa konjekturujejo, da je potovanje nadvojvode Albrechta v zvezi z bosniškem vprašanjem. Iz Bosne, katera hi se pa stoprv Turčinu odvzeti morala, naredila bi se namreč habsburžka sekundoge-nitura za raztronjeno toškansko dinastijo. Ta konjektura je javaljne bosa. Pomemba nadvojvodovega potovanja je vsakako notranje in ne zunanje-politične narave. Dunaj je bil vedno za Hrvate nevarna skušnjava. Kedaj god so se mu približali, zmerom so bili ogoljufani, zmirom so bili v njegovih rokah mrtvo orodje in šiba za druge. Pozor tedaj!
Ban MaŽuranič je sedaj v Budim-Pešti, kjer se posvetujejo o sklicanji srbskega cerkvenega kongresa.
Domače stvari.
— (Vel i k i k on cer t), ki bode v pon-deljck 18. maja 1874 v deželnem gledališči na korist podpornega fonda za uboge učence c. kr. višje gimnazije in c. kr. višje realne šole v Ljubljani, pri katerem iz dobrote sodelujeta gospod J. Gerstner in slavna c. kr. vojaška godba polka Sachsen-Meiningen pod vodstvom gosp. kapelnik J. Schinzl-a ima sledeči program: 1. Koncertna ouvertura za orkester, zložil V. Kalivoda. 2. Mešani zbori: a) Zadovoljni Kranjec, naroclna pesen, b) Abschied vom Walde od F. Mendelssohn-Bartholdy, pojo gimnazijah]i in realni učenci pod vodstvom svojega pevskega učitelja gosp. Ant. Foer8terja. 3. Reminiscences del'općra „Faust" de Gounod, za harmonium od Jon. Foersterja,  prednaša gosp. Anton Foerster.
4. a) Morceau de salon, za 3 citre od od M. Vesolovskega, igrajo: realni učenec A. Krisper, gimnazijalni učenec J. Sicherl in njijun učitelj  na citrah gosp. M. Foregg.
5. a) Abendlied od R. Schumana op. 85. št. 12.   b) Sarabande  et Tambourin
od J. M. Leclaira (1007—1764) za violino in harmonium, prednašata gospoda Gerstner in Foerster. 6. Moški zbor: a) FrUhlings-glaube od R. Tschirsch-a. b) Gorenjci, iz operete „Gorenjski slavček" z orkestrom od Anton Foersterja. Pojo gimnazijalni in realni učenci. 7. a) Posvečevalno petje. Koncertni komad za dve citri od K. Um-lanf-a, prednašata gimnazijalni učenec J. Sicherl in g. M. Foregg. b) S p o m i n i na F, m s, koncertni komad za citre, od K. Fra-lanf-a prednaša gosp. M. Foregg. 8« En-treakt iz opere „Loh?n^rintt za orkester od R. Wagner-ja. — Harmonium s 4 igrami (16 nateg) od Scriedmaverja iz Stnttgnrta je slavno vodstvo knežješkofijqkega alojzije-višča radovoljno posodilo. — Vstopnina: V lože in fotelje 1 gold. , sedež v parterji 70 kr., vstop v parter 50 kr., vstopnice za studente 30 kr., pedež na galeriji 40 kr., vstop na galerijo 20 kr. — NadplaČe Be s hvaležnostjo sprejemajo. — Kasa se odpre ob 7. uri. — Začetek ob pol 8. uri zvečer.
— Vstopne karte se prej morejo dobiti gosp. Karinger-ju.
— (Volitev ljubljanskega župana). Predvčeranjem ob 5. popoludue se je zbralo 28 ljubljanskih mestnih očetov, da bi volili župana in njegovega namestnika. Dr. Schafer in dr. Keesbaeher sta svojo ne-navzočnost opravičila. Ko se prebere zapisnik zadnje seje in dosedanji Župan g. Dežman izreče, da zaradi svojih opravil, kot državni poslanec no more županstva več oskrbovati, predlaga dr. Schopl v imenu finančnega odbora, da ima prihodnji župan dobiti 1600 plače in 400 gold. odškodnine za stanovanje. Potem se začne volitev župana. Izvoljen je c. kr. penzijonirani deželni svetovalec Anton Laschan s 26 glasovi, eu glas je dobil dr. Schrey in enega Dežman. Prvo-sednik g. Dežman povpraša Laschana ali hoče volitev sprejeti? Laschan se dela neizrečeno  ginenega:   Razumljivo je gospodje
— pravi — da sem v trenotku, ko ste mi skazali toliko zaupanja pregloboko ginen. Uže ko sem čital zgodovino starih Helenov in posebno občudoval njih velikansko rfizvito mestno življenje, uže takrat sem si zmirom želel, da bi tudi jaz, kot meščan kdaj mogel kaj koristnega za svoje someščane storiti. In zdaj na robu groba sem dosegel, kar so bile najljubše sanje moje mladosti. Jaz volitev prevzamem in bodem vse storil kar je v mojej moči. Časi, da bi se mnogo novega ustvarjalo no pretekli, jaz pričakujem od S. gospode nasvetov. Prinesem pa dobro in pošteno voljo vse storiti za ljubljansko meščanstvo ! — Dežman začne pozdravljati novo izvoljenega župana. Laschan je bil njemu zmirom mož, ki je tndi v časih absolutizma potegoval se za svobodo. (?) Za namestnika župana se izvoli zopet g. Malic z 27 glasovi proti enemu glasu, ki ga je dobil dr. Zupančič. Malic prosi, da bi mesto njega katerega druzega volili. Dežman pogovarja Malica, ki se slednjič uda.     —o—
— (Po ljutomerskem polji) sem se sprehajal minoli teden — piše nam g. B. P.
— in sem videl, da so ženske obžanjevale pšenico, ki se še nij izklasila. Odgovarjale so mi, da jo zato obžanjujejo, da potem ne polega. Posnemajte to drngi kmetovalci.
— (Živinska kuga) se je v Črnomlji res pokazala kakor to potrjuje razglas c. kr. dež. vlade v „L. Ztg.".
— (M o ros t) okolo Ljubljane je skoraj ves pod vodo, inia obliko razširjenega jezera. Dežuje neprenehoma a nij nadeje da se kmalu izve dri.
— (Iz okolice borovniške.) Zbralo se je nekaj bogabojecih roniaric, katere romajo z več dragimi iz slov. krajev k sv. krvi pri Ci-vidalu. Tam dobivajo blagoslovljene kanicn-čike (univerzalno sredstvo, kdor ima tak kamenček, ne trešči mu v hišo, dobri so zoper strupeni griz gada itd.) Ena teh revuih na duhu je djala, da prinese vsako leto 4 funte ka-menčikov domu, in da so ljudje kar stepejo zanje iz golega prepričanja da kamenčki toliko pomagajo.
Razne vesti.
* (Na železnici med Knittel-lel do mi in sv. Mihaelom jo promet zaprt, deževno vreme je menda železnico poškodovalo.
* (P o v o d u j i.) Pri Niklasdorfu, postaji na železnici IJruck-Vordernbcrg bil se je oblak utrgal ter železuično Črto poškodoval da je bil bil celi dan promet nemogoč; zadržki vožnje so zopet odstranjeni. Velike plohe in visoke vode so tudi Rudolfovo Železnico od sv. Mihaela do Beljaka in Celovca na večjih krajeh pohabile in raztrgale. Na obeh Črtah železnice Gradec-Koflah tudi povodenj nij boljo gospodarila. Na zadnjih črtah je promet popolnem na Rudolfovih deloma do prekljica vstavljen.
* (Duhoven morilec.) Iz Madrida se poroča, da je predzadnjo nedeljo prišel duhovnik v stanovanje bivšega ministra Pi y Margala, je potegnil pištolo izpod plašča in strelil na Margala. Ko ga nij zadel, obrnil je drugo cev sam na sebe in sebe umoril. Morilec je imel baje versko blaznost in je hotel tako enega „brezverca" z zemlje spraviti, prav kakor je olikani „Slovence1' oni dan pobožno željo izrazil, da bi kak Žižka zopet prišel, ki bi Mladočehe in Mladoslo-vence s svojim mlatom pobil in potolkel.
Tržnu poročila.
Iz Budapešte 9. maja. V Budapešti smo imeli cel ta teden suho, mrzlo vreme, po nebesu so plavali črni oblaki, a dež je samo enkrat po noči malo šel. Termometer plava med -f- 11° in 4- 13°; konec tedna je bil bolj mrzel in je dež močno žugal. Po deželi, posebno v jugu, je šel cel teden dež, v srednjem Ogerskem pa ga nij bilo, in so se setve popravile, da je škoda zaradi slane veliko manjša kakor se je iz početka mislilo. Vedno pa je še mogoče, da kaj hudega pride.
Kar se žitnega sejma tiče, je bil ta teden jako mlačen, ker ko se posebno malini uže poprej bili preskrbeli. Pšenica, katere se tudi ponujalo nij veliko, je ogerska pala za 20 do 30 kr., tuja pa celo za 25 do 35 kr. Prodali so je kakih 70.000 centov. Reži so ljudje tako malo iskali, da so je prodajalci komaj 200 vaganov zvedli, akoravno so ceno za 15 do 20 kr. znižali. Ječmena ogerskega je manjkalo, zato se jo pa vla-škega prodalo konsumeutom kukih 20.000 vaganov. Koruza je od začetka tedna prav mlačen trg imela, in je tudi za nekaj krajcarjev pala. Toda, ker jo nij bilo veliko, je zopet prišla do cene preteklega tedna in so je prodali 25.000 centov. Oves je za 10 do 15 kr. padel, in se ga je komaj 15.000 vaganov peljalo s trga. Moke se še za nizek denar ne more dosti prodati. Sočivjaseje pretekli teden malo iztržilo. Fižola se je veliko pripeljalo, in jo bil po 4 gld. 50 kr. do 5 gl. Proso je bilo po 4 gl. 80 kr. do 5 gl. 20 kr., p še no po b gl. 20—30 kr. čolni ceut. Krompirja se je veliko pripeljalo iu je bil češki po 2 gl. 80 kr., ogerski pa po 2 gl. 30 kr. dunajski cent. — Svinjske masti se je prav malo prodalo, in sicer mestno blago po 42 do 43 gl., ame-
rikansko pa po 35 gl. 50 kr. S peh se kupuje le za potrebo; špeh z dežele je lanski po 32 gl. 50 kr. do 33 gl. 50 kr.; letošnji
pak po 37 do 38 gl. Loj je bil po 25 do 26 gl. Češ pije po 1(J gl. 50 kr. do 20 gl., pa bodo v ceni kmalu poskočile, ker jih uže nij veliko. Medu je uže malo, in je bil po 21 gl. 50 kr. do 23 gl. Vosek najlepši je bil po 81 gl., po 85—86 gl., najlepši er-deljski pa po 94 gl. Vinskega kamena se je 50 centov prodalo po 33 gl. Jezice so bile po 10 do 15 gl. Detelj ino seme: luceruka po 24 gl., laška po 22.
Jr*«**i*»iaO.
v sum iioiuioi moč in zdravje broš lek» in brez stročkoY po izvrstni
Eevalesciere k Barry
Izvrstno zdravilo Revulcscičrc du Barry odstrani vse bolezni, ki se leku zopcrstavljajo, namreč bulozen v želodci, v Živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, snšico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico, in bljevanjo krvi tudi ob času nosečosti, sciilno silo, otožnost, sušenje, rcvnmtizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravb'enji, ki so vsem lekoin kljubovala:
Spričevalo št. G8.471.
Prunetto pri Mondovi, 20. oktobra 1869.
Moj gospod t Morem vas zagotoviti, da odkar čudovito KcvaleBciere du Barry rabim, to je od dveh let, niti nadležnosti svoje starosti, niti teže svojih 84 let več ne čutim. Moje noge so zopet šibke postale, moj pogled je tako dober, da no potrebujem očal; moj želodec je močen, kakor bi bil 30 let star, — s kratka, čutim so pomlajen; jaz pridigujem, spovedu-jem, obiskujem bolnike, potujem precej daleč peš, čutim svoj um jasen in svoj spomin očvrsten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo udani
Abbć Petor C a s t e 11 i, Bach-cs-Theol. in župnik v Pruncttu,
okrog Mondovi. Spričevalo št. 75.705.
Dunaj, Praterstrasse 22. maja 1871.
Jaz sem Vam hvalo dolžen za prospeh, katerega jo Vaša Kevalesciere pri meni napravila. Trpel sem namreč na želodčnem krču, kašlju in driski, od kojega me jo Vaše izvrstno zdravilo odrešilo.
L. Grosmann.
Tečnojii kot meso, prihrani Kevalesciere pn jdrašcenih in pri otrocih 50krut svojo ceno za zdravila.
V plehastih pušicah po pol fanta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 run cev 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Rovalesciere-Biscuiten v pufiicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Rovalesciere-Ghocoiatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. )U kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta« 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold
— Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na Du* -»»JI, WallllacUK»aNe št. 8, v ljubljaul Ed. Mahr, v t^radot bratje Oberanzm ey r, v Ima* itruku Diechtl & Frank, v Celov«! P. Birn bachor, v Lonel Ludvig Mttller, v Mariboru ti Kol o rn i k & M. Morio, v Ateramu J. B. S točk h u u 8 en, kakor v vseh mestih pri dobrih le ttarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du ciajska hiša na vse kraje po poštnih uakazuioah ali povzetjih.
Umrli t I Jwl>lJuiil
od 8. do 11. maja. Viljoltuiua Pany, otrok voditolja kurjačnico, 11 mes., za pljučnim oalabljunjein.—Janez Alilavec, mizar, 72 let., za srčno vodenico. — Leopoldina llaug, zasobnica, 74 let, za mrtvudom. — Janez Nagode, pisač, 40 let, za posušetijem grla. — Matilda Jak, uradniška hči, 25 let, za srčnim oslab-Ijenjom. — Antonija Potočnik, otrok železničarja, 5 let, za prisadom. — Poliks Kretič, pomočnik sobnega malarja, 34 let, za mrtvudom. — Jože Degas-peri, mizar, 41 lot, v posilni delavnici za pljuouico. — Edvard Vidmar, delavce, star 44 lot, v civilnem špitalu, na oslabljenji moči.
TUjCl.
19. maj a.
Pri Slonu: Saranič iz Kočevja. — Rabio z Dunaja. — Stana, Meden iz Senožeč. — pl. Uadelli z gospo iz Gorice. — Ott, potnik iz Linca.
Pri Malte! t Reihel, Straus, Krečmar, Heinz, potniki z Dunaja. — Pucker, trgovec iz Gradca. — Steinherz, trgovec iz Gradca. — Langer iz Zagorja. — Corae iz Trata.
Pri /limoni; Brcnnor z Dunaja. — Kovači Č iz Beljaka.
Tržne cene
v Ljubljani lik maja t. I. Pšenica 7 gl. 10 kr.; — rež 4 gl. 80 kr.{ — ječmen 4 gld. 20 kr.; —- OVM 3 gl. — kr.; — ajda 4 gl. 8U kr.; — proso 5 gl. — kr.; — koruza 5 gl. 10 kr.; — krompir 3 gl. — kr.; — flfol 6 gl. SO kr.
— masla mnt — gl. o5 kr.; — uia»st — gl.  42 kr.;
— špeh tridon — gl, 44 kr.; — špoh povojon — gl. 4-J kr.; — jajoe po l*/8 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedino funt 30 kr.; — toietine funt 28 kr.; — svinjsko meso, funt 35 kr.; — lena cent 1 gld. — kr.; — slamo cent — gl. 70 kr.; — drva trda 7 gld.
— kr.; — mehka 4 gl. 80 kr.
Dunajuka borza 13. maja.
(Izvirno tolegrafićno poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   60 gld. 10 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74   „   86 „
1860 drž. posojilo.....105   „60 „
Akcijo narodne banke   . 078   „   — „
Kreditne akcijo    .   .    .   .     817   „60 „
London........111   „   80 „
Napol..........8    „ 96
C. k. cekini.......—    „   — „
Srebro.........106    „   — „
„Listki".
Tod tem naslovom bode „Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev.
Prvih šest zvezkov je že na svitlo prišlo in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledeči bukvarji:
V Ljubljani: Janez Giontini: Jurij Lerchcr; Zcschko & Tili; Otokar Klerr. — V Celovci: J. Leon;
E. Liegel. — V Mariboru: E. Ferlinec. — V Trstu:
F. II. Schimpf. — V Gorici: Karel Sobar. — V Celji: Karel Sohar. — VPtuji: Vil. Blanke. —V Zagrebu: Leopold llartman.
I. zvezek.
Stenografija, sp. dr. Bibič. — Životopisje, sp. Bajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Presiren, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Bibič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celestin. — Tištvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. J. Vošnjak. — (Vgava bode ? sp. J. Ogrinec. — Narodni jezik in trgovina, spisal
L. Haderlap.....25 kr.
II. zvezek.
Ivan Erazem Tatenbah. Izviren roman, spis. J. Jurčič......50 kr.
III. zvezek.
Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec — Na črni zemlji. Novela, spisal J. Skalec        25 kr.
IV. zvezek.
Lepi dnevi. Spisal Faulua. — Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. (Jogol; poslovenil L. Gorenjec, — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih nesnij. Spisal prof. dr. Krek .... 25 kr. V. zvezek.
Meta Holdenis. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Uoatnik . 50 kr. VI. zvezek.
Kazen. Novela, francoski spisal H. Bivičre, poslovenil Davorin Hoatmk. — Cerkev in država v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulat/e, poslovenil Davorin Ilostnik .....25 kr.
Waldliofen,
posestvo, oddaljeno '/t uro od litijsko postaje in ravno toliko od Savske postaje, prav lepo proti solncu pri okrajni cesti, s 13 orali njiv, i» oralov travnikov in vrtov, 18 oralov gozda in'J orala pašo, so prodaja dobrovoljno za ceno U500 gltl., od katerih se 1500 gld. precej, 5000 gld. pak v letnih obrokih proti 6 °/0 plača. — Natančneje se izvč pri c. kr. itoHtarjl v Zugorji. (123—2)
Štev. 205.
Natečaj.
V šolskem okraji Koparske okolice so razpisane sledeče službe:
Učiteljske sIuaIm' v šolski občiui III. vrste v Ospu, Bolj uncu in Lonki.
Dohodke teh služcb naznanja deželna šolska postava od 30. marca 1870.
Prosilci naj svoje prešnje vložijo, previđene z dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega ulužbovanja, najdalje do I •>. junija t. 1. pri dotičnih kraj ni h šolskih svetih. (124—2)
C. k. okrajni šolski svet v Kopru,
6. maja 1874. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.