Le Valli del Natisone su Internet www.lmtver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CrVTDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale grappo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662196 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 48 (1084) Čedad, četrtek, 13. decembra 2001 Storia Natura Cultura www.lmtver.it Ali bomo za Božič morali pred Deželo? Spričo hude finančne krize v vseh kulturnih ustanovah slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki izhaja iz nerazumljivih in zato toliko bolj nesprejemljivih zavlačevanj z izplačevanjem Ze določenih finančnih prispevkov za tekoče leto 2001, sta predsednika krovnih organizacij SKGZ Rudi Pavšič in SSO Sergij Pahor ponovno posegla pri predsedniku deželnega odbora F-JK Renzu Tondu. V svojem pismu vodji deželne uprave sta se predsednika SKGZ in SSO sklicala na dolgo vrsto zagotovil, s katerimi nam Dežela že dalj časa ponavlja, da je dejansko izplačevanje finančnih prispevkov tik pred vrati. Dejstvo pa je, da se letošnje finančno leto naglo preveša h koncu (v bistvu smo Ze v drugi polovici decembra), od Dežele pa ni bilo videti še niti lire od predvidenih sedmih milijard lir. Spričo pisnih zagotovil, ki jih je že pred več meseci podpisal Tondov predhodnik Antonione, so organizacije in ustanove slovenske manjšine segle po dragih bančnih posojilih. Slednja so dodatno ohromila Ze itak nezadostna finančna sredstva, saj pasivne obresti oklestijo prispevke za težke desetine in stotine milijonov lir. , Več ali manj normalno delovanje slovenske manjšine je bilo doslej mogoče le po zaslugi pospešenega izplačevanja državnih pri- spevkov, ki so prihajali iz matične Slovenije. Sedaj je tudi teh konec, tako da so ponekod uslužbenci predvsem kulturnih in vzgojno-izobraževalnih ustanov po več mesecev brez plače, denarja pa dejansko zmanjkuje tudi za kritje najmanjših tekočih stroškov. Predsednika SKGZ Pavšič in SSO Pahor sta zato od predsednika F-JK Tonda jasno zahtevala, naj takoj dokončno odredi izplačevanje skrajno in nedopustno zamudnih sredstev. Vsako nadaljnje zavlačevanje predstavlja namreč resno grožnjo, da ob zaključka leta in s tem vezanih računovodskih potreb deželnih uradov izplačevanje prispevkov zdrkne za kar nekaj mesecev, kar bi seveda ogrozilo delovanje in sam obstoj marsikatere kulturne ustanove. Predsedstvo deželnega odbora je na pismeni protest slovenskih organizacij odgovorilo Ze v ponedeljek, 10. decembra. Predsedniku SKGZ Rudiju Pavšiču je tajništvo predsednika deželnega odbora Tonda telefonsko sporočilo, da je postopek izplačevanja finančnih sredstev Ze sprožen, tako da naj bi organizacije in ustanove slovenske manjšine prejele denarna nakazila Ze v teku tega tedna. Upati je, da gre tokrat zares, sicer pa bo manjšina prisiljena v odločnejše oblike protesta že pred božičnimi prazniki, (igb) a6. decembra “študijski” izlet iz Spetra kupe s starši an noni Iz dvojezičnega vartca na Trbiž za sv. Miklavž Bardo investira v turizem Upravitelji občine Bardo so ugotovili, da v svojih prizadevanjih za gospodarski razvoj tega slikovitega a vse bolj socio-eko-nomsko šibkega območja visoke Terske doline, morajo najprej ovrednotiti naravno bogastvo okolja in torej v prvi vrsti Jame v Zavarhu. In prav podatki poletne sezone, ki se je zaključila konec novembra potrjujejo, da imajo prav. Letos je namreč zavarške jame obiskalo preko 11 tisoč ljudi, kar je za tako odročen kraj vsega spoštovanja vredno. Na tej osnovi pa se da okrepiti in obogatiti ponudbo, ki naj privabi vse več obiskovalcev. Prav gotovo bi lahko bila drugo pomembno jedro in vabljiva točka v občini in vsej dolini Muzejska etnografska zbirka v Bardu, ki so jo po potresu postavili v nekdanji vaški mlekarni, lepo prikazuje nekdanjo domačo, kmečko kulturo, a bi potrebovala določeno preureditev in posodobitev. Prvi raziskovalci so se v zavarške jame spustili daljnega leta 1925 in od takrat so odkrili čudovite podzemne lepote. beri na strani 2 Al poznata Krampuže? Otroc, ki hodejo v dvojezični vartac v Spietar vam lahko odguorjo duo so, saj so jih srečali v četartak 6. dičemberja gor na Tarbi-že. Gor so jih povabili njih parjatelji an varstniki, ki hodejo v vartac na Tarbiž (scuola materna Tarvisio centrale), za de kupe par-čakajo tiste posebne figure, “pustuove”, ki se parkažejo na vičer svetega Miklavža v Kanalski dolini. Iz Spietra se jih je do Tarbiža pejala ’na puna koriera an še kak avto. Otroc, mame, tata, brati, učiteljce... Zaries jih je bluo puno an marsikajšan od njih je parvič videu tele navade. Kar so naš “benečani” paršli gor so vsi kupe šli h maši na Kokovo (Coc-cau), potlè je paršu svet Miklavž an je vsakemu šenku an hliebac kruha v podobi zluodjaca, ki so ga požegnali. An potlè so paršli še Krampuži jim dielat du-špiete, pa tudi za se jim stuort smejat. Kupe so pojedli an popili, saj so se parjatelji iz Tarbiža ries potrudili, da se njih gostje iz Benečije gor lepuo ušafajo an za de jim bo toplo ne samuo par sarcu, so jim paržgali tudi an velik kries. Sevieda, na takem srečanju ni moglo manjkat kiek “uradnega”. beri na strani 5 dl xb iu VOjNA \ wwA 2001 B02IC 2001 V NADISKIH DOLINAH BOŽIČNI KONCERTI Concerti Matajur, 16. decembra ob 16. uri Zbori: Matajur iz Klenja, Pomlad iz Podbuniesca, Rečan z Lies in La voce della valle iz Spietra Ruonac, 22. decembra ob 20. uri Zbori: Zbor in orkester Glasbene šole iz Spetra, trio “DieNDi” iz Rualisa, Beneške korenine iz Srednjega in “La salette" iz Rualisa Podutana, 23. decembra ob 16. uri Orkester harmonik in pevci Glasbene šole, zbori San Leonardo, Pod lipo, Tre valli Krampuži so se za sv. Miklavž tudi lietos parkazal v Kanalski dolini Lese, Grmek - cerkev Marije Dobrega sveta sobota 15. decembra ob 20.30. uri wsi ljjtoje Sodelujejo pevski zbori Rdeča zvezda, Devin, Lipa, Tabor - Kalc, Oton Zupančič ZSKD, Kulturno društvo Rečan in kulturno društvo I. Trinko ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO BOTTEGA LONGOBARDA ACQUISTA AL MIGLIOR PREZZO ORO - ARGENTO PERSONALE SPECIALIZZATO VALUTERÀ’ E CONVERTIRÀ’ IN DENARO CONTANTE TRATTATIVE RISERVATE MASSIMA DISCREZIONE CIVIDALE DEL FRIULI. Stretta S. Maria di Corte 20 TEL 0432-730932 TEL 0338-6627325 ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO 2 novi mataj u r Četrtek, 13. decembra 2001 Aktualno Dežela in Trgovinska zbornica namenili milijardo lir za obnovitvena dela Jame v Zavarhu so za Bardo veliko bogastvo Val polemik o legalizaciji prostitucije Zakon o legalizaciji prostitucije v Sloveniji je sprožil val polemik in političnih težav znotraj koalicije. Dejstvo je, da bi lahko v kratkem prostitucija lahko postala legalna. Skupina parlamentarcev, ki ji naCeljujejo liberalna demokrata Roman JakiC in Aleksander Merlo ter predstavnica združene liste Danica SimSiC, je predstavila zakonski predlog, s katerim želijo zbrisati Clan kazenskega zakonika, ki prepoveduje prostitucijo. Na podlagi novega predloga, naj bi tako tisti, ki se prostituirà, kot tisti, ki prostitucijo izkorišča, dobila status subjekta ki se ukvarja s trgovskim poslom. Prostitucijo bi na takšen naCin vključili v krog komercialnih dejavnosti in bi bila zato registrirana. Na takšen naCin - ugotavlja eden od predlagateljev zakona - bi tisti, ki se ukvarjajo s prostitucijo, dobili status avtonomnih podjetnikov in bi redno plačevali davke. Zelja predlagateljev zakona je, da bi prostitucijo “izvlekli” iz nelegalnosti in s tem bistveno prispevali tudi k odpravljanju številnih zahrbtnih bolezni, zaCenši z aidsom. V Sloveniji nimajo točnih podatkov o fenomenu “najstarejše obrti”. Po podatkih, s katerimi razpolaga slovenska policija, naj bi v Sloveniji delovalo nekaj Cez 2 tisoC prostitutk, od katerih kakih 500 naj bi bilo iz tujine. Sicer obstajajo drugi podatki, ki kažejo, da je ta fenomen veliko bolj razširjen in da ne gre za uokvirjene primere. Jasno je, da so mnenja okoli zakonskega predloga deljena in različna in pričakovati je, da se bodo okoli te problematike razprava in polemike razvile z bliskovito naglico. Drugi problem, ki še vedno prednjači v slovenskem javnem mnenju, je vprašanje prodaje bank tujim kupcem. S tem v zvezi se je oglasil sam predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je povedal: “Zanimivo je, da so nas v prejšnjih letih vsi kritizirali, ker da ne privatiziramo bank. Zdaj, ko smo kon-Cno zaCeli uresničevati program privatizacije, pa smo deležni številnih kritik in napadov, ker smo se tega konCno lotili. Seveda pazljivo spremljamo tudi javne reakcije na to temo in vlada jih bo proučila. Je pa veC različnih dejavnikov. Privatizacijo želimo izpeljati tako, da bo Cim bolje za državo. Pri tem bomo povsem neodvisno pretehtali, kaj je za državo najbolje - ne glede na to kaj piše v nekaterih Časopisnih Člankih in zakaj se ti pojavljajo prav v nekem določenem trenutku.” Dodal je, da je ozračje v Sloveniji zelo nenaklonjeno tujim naložbam, ta odnos pa se zdaj še slabša, tako da je Slovenija na zadnjem mestu med kandidatkami za EU po deležu tujih naložb v bruto domačem proizvodu. “Slovenija je daleC od tega, da bi razprodajala svojo državo, podjetja itd. Nasprotno, smo prav pri drugi skrajnosti, ko imamo še nekaj rezerve. Ce bomo nadaljevali tak razvojni vzorec, ko imamo samo lastne naložbe in minimalen delež tujih naložb, bomo težko pospešili gospodarsko rast. Z večjimi tujimi naložbami pa bi lahko po moji oceni dosegli 5- do 6-odstotno gospodarsko rast. S tem bi ustvarili veCji dohodek, veC delovnih mest in več tistega, k Čemur vsi težimo.” (r.p.) Visita del presidente Kučan a Londra Accordo con la Chiesa La scorsa settimana il governo sloveno ha approvato il testo dell’accordo con il Vaticano riguardante le questioni giuridiche. Una problematica all’ordine del giorno da molto tempo che ha avuto una eco molto diversa tra le forze politiche. Salutato positivamente dai liberaldemocratici (LDS) del premier Drnovšek e dal partito popolare cattolico (SLS+SKD), il documento ha incontrato le perplessità della Lista associata (ZLSD) che ritiene necessario proseguire nel negoziato con la Santa Sede e del par- tito dei pensionati (Desus). Positivo il giudizio dei socialdemocratici (SDS) sul fatto che si sia giunti ad un accordo, sui contenuti del documento, ancora riservato, ovviamente non si esprimono. Nettamente contrario il partito nazionale (SNS). Kučan a Londra Su invito del premier Tony Blair, il presidente della repubblica slovena Milan Kučan è partito lunedì 10 dicembre per la prima visita ufficiale in Gran Bretagna che si è protratta per tre giorni. 11 presidente KuCan è stato ricevuto tra gli altri dal premier inglese Blair e dalla regina Elisa-betta II. Ad accompagnare il presidente KuCan anche il ministro degli esteri Dimitrij Rupel e la ministra dell’economia Tea Petrin assieme ad una delegazione di operatori economici. L’Europa del domani Sabato 8 dicembre si è tenuta a Milano una confe- renza sul futuro dell’Europa, indetta dalla Commissione europea e dal Parlamento europeo, rappresentato dalla sua stessa presidente Nicole Fontain. Ai lavori hanno partecipato anche i presidenti dei parlamenti dei paesi candidati all’adesione all’UE che sono stati invitati a partecipare anche alla cosiddetta “convenzione” che il prossimo anno dovrà preparare la bozza delle conclusioni per la conferenza intergo- vernativa sulla riforma istituzionale dell’UE. A rappresentare la Slovenia alla conferenza di Milano il presidente del parlamento sloveno Borut Pahor. Il fumo uccide Al fumo possiamo attribuire il 17 per cento di tutte le morti. Lo ha affermato il ministro della sanità sloveno e medico Dušan Keber nella giornata “L’Europa senza tabacco”, indetta sabato 8 dicembre dall’Organizzazione mondiale della sanità. Sono circa 400.000 i fumatori in Slovenia. Preoccupante, ha sottolineato il ministro, la diffusione del fumo tra i giovani (20 per cento). Eccellenti in due Due sono stati i riconoscimenti di eccellenza consegnati dal premier Drnovšek per gli ottimi risultato ottenuti. Il primo alla Saubermacher and Komunala di Murska Sobota (250 addetti) che si occupa di raccolta differenziata dei rifiuti ed alla Sava di Kranj, azienda che produce pneumatici, prima in Europa con certificato ISO 9001. s prve strani Kasneje so uredili tudi dostop v zavarške jame in odprli vrata obiskovalcem. Zadnja leta, v poletnih mesecih, prirejajo v prostorni “sobani”, med kapniki, celo koncerte klasične glasbe, kar predstavljajo res izjemno doživetje. A nadaljni razvoj jam v Zavarhu zahteva potrebne investicije, ki pa v teku tega leta niso zmanjkale. Prispevki občini, ki je lastnica jam, upravlja pa jih doma-Ce društvo raziskovalcev (Associazione esploratori), so namreč letos celo presegli milijardo lir. 450 milionov je dežela FJK prispevala za ureditev Jame v Zavarhu, v občini Bardo: detajl dostopa do jame z nazivom "Margherita” ter odstranitev podzemnega plazu. Dodatnih 350 milijonov je občina prejela iz dežele preko Gorske skupnosti s strani Torre Leader. Namembnost je izbo-ljašanje ponudbe in turističnega “koriščenja” jam. Za tretji prispevek, ki znaša nekaj manj kot 200 mi-ljionov, je poskrbela videmska trgovinska zbornica. S slednjim finančnim posegom nameravajo urediti v Zavarhu recepcijo, ki naj bi služila tudi kot turistični center za pospeševanje turizma v Bardu in vsej visoki Terski dolini. spoznali tudi avtoritarne ravnatelje in šolnike, ki mislijo, da je šola njihova in ne za mladino. Njihovo sa-modrštvo ni nic drugega, kot izraz skrajne šibkosti. Rajni škof Lovrenc Bellomi mi je nekoC dejal: “Nočem biti avtoritaren, želim imeti avtoriteto!” Kdor nima avtoritete, je neizbežno avtoritaren. In namesto dialoga pošlje nad dijake orožnike. Dijakom sem svetoval, naj med urami samoupravljanja ponovno preberejo in preštudirajo Cankarjeve “Hlapce”. In se zamislijo ob oznako: “Hlapci, za hlapce rojeni...” Svojo prvo stavko sem doživel na začetku šestedesetih let, ko so na Tirolskem pokale bombe, v Trstu pa so fašisti napadali našo šolo. Leta študentskega gibanja so bila še da-leC. Imeli smo zborovanje, blokirali šole. Naslednjega dne nas je ravnatelj trgovske akademije poklical v svoj urad. Najprej nam je prebral zadnjo okrožnico šolskih oblasti, ki je stavke in demonstracije označevala kot neodgovorno kršenje zakonistosti. Potem je vsakemu od nas, Smrkavcev, stisnil roko in dejal: “Tako je prav, fantje. Mi smo se borili. Gorje Ce bi v vas izumrla borbenost vaših staršev. Le tako naprej”. Ravnatelj dr. Vladimir Turina ni bil avtoritaren. Užival pa je veliko avtoriteto. “vajeniške”. Ko bodo konCno dobili zaposlitev, ne bo veC trajna. Z ukinjanjem delavskega statuta bodo na-mreC odpusti lažji, delovno razmerje prožno, bodočnost (hiša, posojila, otroci) skrajno negotovi. Vrhu vsega bodo (po Maronije-Vem predlogu) novo zaposleni plačevali zelo nizke socialne dajatve, kar pomeni, da bodo imeli na starost tudi zelo nizke pokojnine. Kaj jim preostaja drugega, kot poiskati takoj privatno zavarovanje in si zagotoviti zasebno pokojninsko rento. Magari pri Berlusconijevi zavarovalnici... Taka je, torej, bodočnost, ki jo mladini namenja desnica. Morda zato, ker so analitiki ugotovili, da je mladina tokrat prviC po dolgih letih večinsko podprla Oljko. Pa jo kaznujejo, kot kaznujejo Slovence... No, sedaj le malo besed o zasedi naših višjih šol v Trstu in Gorici. NiC ni v tem prevratniškega. Za dijake so dnevi samoupravljanja ali zasedbe, vključno z razigrano poulično demonstracijo, bili prava šola življenja, uCna ura državljanske vzgoje. In da bo šola življenja popolna so Pisrao IZ ima Stojan Spetič Po vsej Italiji dijaki protestirajo proti “reformi” ministrice Letizie Moratti, ki v bistvu odpravlja reformo, za katero se je odločila Oljka. Med drugim Morattijeva zmanjšuje število delovnih ur in število šolnikov. V duhu liberalistične privatizacije ukinja tudi celodnevni pouk. Pred leti smo se zanj borili, sedaj bomo morali zanj placati! Samo za trenutek pomislimo, kakšen vpliv bo “reforma” gospe “Joy” Moratti imela na življenje komaj podržavljene celodnevne (!!!) dvojezične šole v Spetru Slovenov. Edino, kar ji lahko priznamo, je doslednost. Kajti Berlusconijeva desničarska vlada, ki bo placala milijon lir meseCne pokojnine 70-letnim starcem, Ce bodo ponjo prišli s starši, pripravlja naši mladini novo življenje. Kakšno? Sedaj okrnjeno javno šolo, ki bo po dolgih desetletjih obnovila dvojni tir izobraževanja: humanističnega in strokovnega. NekoC so jim pravili “meščanske” in Kultura Devet dni s podobo Matere božje po vaseh Lieške fare Sabota 15. dičemberja, ob 19.30 - Liesa (cierku) - hiSa Kocajnarjova (bojo molile Teresa Peginova, Gabriella Kocajnarjova an Ljuba Kejacova) - potlè ob 20.30, koncert v cierkvi Nedieja 16. dičemberja - Platac (znamunje) - mlekarinca (Loretta Zefcjova, Lidia Arniečicjova, Tonina Cekova) Pandiejak 17. dičemberja - Seuce (znamunje) - hiSa Tarbjanova (Dela Matijacova, Dora an Margherita Tarbjanove) Torak 18. dičemberja - Hostne (Jaslice) - hiša Kokocuova (Maria an Erika Kokocuove, Graziella Kovačuova) Srieda 19. dičemberja - Peternel (Znamunje) - hiša Skodejova (Luciana Mateužova, Milica Skodejova, Anna Bliščuova) Četartak 20. dičemberja - Topoluove (Znamunje) - v Suoli (Romilda Znidarjova, Silvia Mohuolnova, Antonella Mihacova) Petak 21. dičemberja - Dol. Kosca (cierku) - hiša “Milenova” (Fabrizio Simulnu, Andreina an Anita Dortih) Sabota 22. dičemberja - Zverinac (znamunje) - hiša Pekna (Mariucci Mizertova, Gemma Simanova, Ernesta Juožulnova) Nedieja 23. dičemberja - iz Gorenjega do Dolenjega Barda - hiša Uršna (Rosina Tono va, Lidia Uršna, Justina Vizna). Precesja začne vsako vičer ob 20. ur (samuo parvo vičer ob 19.30 zak potlè bo koncert v cierkvi). Parnesita za sabo lumine al pa sveče. Kekku Zadnji dan lieta 1983 na Liesah (Kekko, gode bas) Smo ti bli parjatelji, kar se je zdielo, de življenje ti je samuo teklo blizu an nies biu v stanu ga daržat. Smo ti bli parjatelji, kar smo imiel zaries veliko troštanje, de z besi-edami an z muziko se je bluo moglo spremenit sviet. Smo ti bli parjatelji, kar impiant je čarčeu, kar mikrofoni so bli zvezani s skoCan, kar smo se trudil za zbasat tu avto vse stvari, kar nie bluo nikdar zadost cajta za se pametno na-vast vse piesmi... Smo se zgubil, no malo, vsak po soji pot. An dan... pa od zuna smo se veselil, kar smo videl, de si zaCeu zaries živiet, kar si ušafu tega, de te je parjeu za roko an, de... štupienjo za štupienjo sta hodil kupe napri. Je bluo imielo bit jutro od tojga življenja, pa se je previe preča zaCelo mraCit. Zaries puno si nan pustu an boš manjku vsien. Pa, kar poliete se bo buskalo na jasnin, se obamemo pruot nebu, se žalostno posmiejemo an pomislemo “Daga, sada Kekko stroje kajšan impiant!” Darž vse na mestu, viedjo, v nebesih sigurno se more dielat, kar je ušeC, takuo, kar pridemo an mi, duo vie, de jo na zagodemo še kupe. M. in A. Ancora un anno nuovo con la Somsi Un dono prezioso anche quest’anno dalla Società o-peraia di mutuo soccorso ed istruzione di Cividale che ha preparato Formai tradizionale calendario. “Ostariis” è il titolo ed il tema del calendario 2002 che sarà presentato sabato 15 dicembre alle ore 18 nel salone della Somsi. Il gruppo corale Monte Canin - Val Resia è stato fondato nel 1971 Trent’anni di canti resiani Izdalo ga je društvo Rozajanski dum Naš Kolindren s slikami Grega S Čudovitim pogledom z vrha Kanina v dolino Rezije se predstavlja Rezijanom in širšemu občinstvu “Naš Kolindrin - Rezija 2002”, ki ga je prav te dni izdalo domaCe rezijansko kulturno društvo Rozajanski dum. Fotografijo na platnici in vse druge v koledarju je posnel Milan Grego, avtor fotografske razstave o naravnih in kulturnih znamenitosti Rezije, ki so jo domačini občudovali že avgusta letos v Rozajanski kulturski hiši. V kratkem bodo tudi predstavili obširno monografijo s številnimi posnetki Milana Grega, ki jo je izdala založba Družina iz Ljubljane prav tako kot monografijo o Beneški Sloveniji leta 1998. Za vsak mesec posebej so v koledarju objavili tudi “Màrvice”, krajša besedila, v katerih so zbrana pričevanja starejših Rezijanov o nekdanjem življenju v dolini, o težkih življenjskih razmerah in neumornem delu na polju, o pomanjkanju in trudu, a tudi o veselih trenutkih ob igranju ci-tir in bunkul ter ob plesu. Seveda prihajajo do izraza tudi drobci iz bogate in posebne verske tradicije. Koledar so izdali s podporo Pokrajine, Občine, Zadružne banke in Zveze slovenskih kulturnih društev. Na iniciativo kulturnega društva Rečan an lieške fare Devetica začne v soboto na Lesah Inizia sabato sera la tradizionale “Devetica”, organizzata dal circolo culturale ReCan di Liessa e dalla parrocchia, che secondo il programma illustrato qui sopra, abbraccerà quasi tutte le frazioni del comune di Grimacco. Si tratta di un rito antichissimo del periodo dell’avvento che è stato recentemente ripreso e rivitalizzato. Protagoniste nella tradizione nove famiglie che una alla volta, per nove giorni, accolgono e danno riparo per la notte alla Madonna a simboleggiare il viaggio di Maria verso Betlemme e l’attesa della nascita di Gesù. Da una dimora all’altra, ogni sera, Maria viene accompagnata con litanie, preghiere e canti della ricca tradizione religiosa slovena. Quest'anno il coro si è dedicato anche ad un attento e intenso lavoro di ricerca Nel mese di febbraio di quest’anno il coro Monte Canin Val Resia ha festeggiato i suoi trent’anni di fondazione, ma è quanto mai vitale ed attivo nella valorizzazione e conservazione del patrimonio culturale resiano. La nascita del gruppo corale risale al 1971 e nonostante parecchie vicissitudini porta avanti con umiltà e parecchio impegno la propria attività canora. Quest’anno il sodalizio, diretto dal maestro Romano Martinuzzi ha svolto un notevole lavoro di ricerca in Valle (specialmente fra le persone anziane), tendente a completare un lavoro che verrà ultimato e presentato nella primavera del prossimo anno. 11 coro, per festeggiare degnamente il suo trentennale, all'inizio dell’anno si era prefisso di presentare un CD, contenente una quindicina di brani inediti in lingua resiana, ed un volume che descrive le usan- ze, il modo di cantare, di vivere, il significato di alcune parole e parecchie altre cose di un mondo che ormai va sempre più scomparendo. Nonostante tutto questo lavoro il coro non ha mancato ai concerti a cui è stato chiamato ad esibirsi. Una decina sono stati i concerti in Regione, sostenuti sempre con grande passione e soprattutto molto apprezzati dal pubblico presente. Nei prossimi giorni, per le feste di Natale il coro si esibirà in un concerto in cui verrà ricordato un corista morto nel mese di agosto di quest’anno. Il coro, attraverso la stampa, desidera ringraziare i coristi che provengono da fuori valle con notevoli sacrifici due volte alla setti- Coro Monte Canin (foto d’archi vio) mana per le prove (Udine, Tricesimo, Moggio Udinese, Chiusaforte) e sprona i giovani dei nostri luoghi ad avvicinarsi al canto ed alla vita del coro, per salvaguardare un patrimonio inestimabile di cultura e di vita fatta si di sacrifici, ma soprattutto di soddisfazioni raggiunte con la costanza e l’impegno. LD Venerdì inizia all’Università di Udine il 2 corso biennale Insegnanti tornano a scuola... di friulano Venerdì 14 dicembre alle ore 16,30, presso la Sala del Consiglio di Palazzo Florio a Udine, sarà presentato il corso biennale 2001-2003 per la formazione in servizio degli insegnanti di friulano nella scuola dell’obbligo. Questo secondo corso biennale è finanziato dalla Regione (in base alla legge regionale 15/96 che tutela la lingua e la cultura friulana) e realizzato con una convenzione tra l’Università di Udine e la Regione (OLF, Osservatorio Regionale della Lingua e della Cultura Friulane). Sarà a-perto a 16 insegnanti, selezionati per titoli ed esami, attraverso un pubblico bando e scelti in modo da rappresentare le diverse realtà scolastiche (materne, elementari e medie) in cui l’apprendimento e l’insegnamento del friulano può essere introdotto in base alla legge di tutela delle minoranze linguistiche (482/99). Saranno accolti 4 insegnanti per ogni fascia scolare ai quali si aggiungeranno 4 docenti che abbiano fatto esperienze significative di insegnamento in situazioni diverse da quelle della scuola pubblica ( corsi organizzati da enti, associazioni, ecc.). Il calendario prevede incontri settimanali pomeridiani scanditi in due momenti: una prima parte dedicata ai contenuti di carattere generale (linguistico, letterario, storico, culturale, glottodidattico, ecc.) e una seconda parte nella quale, con l’aiuto di esperti di sostegno, gli insegnanti saranno guidati nella progettazione di unità di lavoro - sul modello della ricerca-azione- strettamente correlate con le diverse situazioni di insegnamento. Gli interventi di carattere più generale, svolti in lingua friulana, saranno aper- ti agli studenti e agli insegnanti interessati ai temi del corso. I laboratori saranno riservati ai 16 insegnanti prescelti con i quali si procederà alla progettazione didattica e alla preparazione dei materiali da sperimentare nei gruppi-classe. Come nel corso precedente, alla fine di ogni anno scolastico, le unità di lavoro saranno organizzate in forma di dispensa e quindi potranno essere pubblicate in veste di pacchetti didattici per le scuo- Leonardo Zanier legge i suoi versi in una foto d’archivio le. Il corso sarà diretto da Silvana Schiavi Fachin, docente di Didattica delle Lingue Moderne. La frequenza darà diritto ad un attestato e all’attribuzione di crediti da parte dell’Università degli Studi di Udine. La lezione inaugurale sarà tenuta dal poeta Leonardo Zanier sul tema “Sdruma cunfins: pinsirs, poesiis, propuestiš” con letture di poesie in friulano, italiano, inglese, tedesco e serbocraoto. ZELENI LISTI / Ace Mermolja Vsa groza se spremerà v kviz Naš pesnik Josip Murn je pisal: “Prišel čas je krog božiča/ bele naokrog gorel k dvorom bliža se lisica/v snegu zajčje so steze." Tako je. Benečani lahko gledate proti Matajurju, kdaj si bo nadel belo kapo in morda bo sneg prišel do dolin. Lisice bodo vohljale okoli kurni-kov, zajčje steze pa bodo redkejše, saj imamo več lovcev kot zajcev. Meni, ki je usojeno pisati najrazličnejše komentarje, ne bo dano, da bom sledil zajcem in lisicam, kot bi duša želela. Bral bom časopise, gledal televizijske vesti in hodil na razne seje. Gre za delo, ki postaja mučno. Resnica je namreč v tem, da ne vem, v katerem svetu živim, čeprav ga drugim razlagam. Lansko leto, ko smo baje dobili nekaj več na trinajsti plači (vsaj mislim, da je bila trinajsta), so po televiziji bobnali, da Italijani dobesedno praznijo trgovine. Zdelo se je, kot da nas je udarilo bogastvo in da smo vsi dobili na loterijo. Letos beremo podatke o nazadovanju s fron- te. Zdi se, da smo kupci v razsulu, da doživljamo svoj Caporetto (Kobarid ne morem napisati) in da smo vsi preplašeni od mednarodnih dogodkov in vojn. Po domače bi rekli, da gremo “in retromarcia", čeprav mi je glavna urednica Novega Matajurja zelo sramežljivo priznala, da je kupila nove smuči. Jaz sem se seveda zgražal, saj sem kupil le rokavice za sina, če mu bo treba sredi zime v boj proti Saracenom in nevernikom vseh sort. Treba je Stediti kot naši nonoti v najhujših časih, saj tako se zdi s televizije in časopisov. O vojnih dogodkih pa vemo malo ali nič. Dejstvo je, da Bin Laden in njegov pajdaš Omar bežita, za njima pa pada toliko bomb, da je verjetno, da se bodo gore v Tori Bori znižale za kak kilometer. Svet se bo kmalu nehal smejati Italiji, da ne zasači vodilnih mafijcev sredi Palerma. No, še pred predajo Kandaharja se je zdelo, da je mulah Omar v mestu in da se po- gaja za življenje. Potem pa ga nihče ni našel. Vtis imam, da se afganska plemena norčujejo iz Zahodnega sveta, ki ima več orožja kot pameti. Vsekakor pričakujemo božič v strahu, Jole pa gleda z novimi smučmi proti Kaninu, kdaj bo zasnežilo. Bil bi previden in pazil na zasedo. V teh časih zna priti tudi kaka katastrofalna suša ali pa januarja zeleneti trava na Višarjah... V strahu za svojo bodočnost sem že pomislil na novo delo. Granate dol, granate gor, zapazil sem, da italijanska televizija zasuva ljudi z denarjem. Ob vsaki uri je na kakem kanalu kviz. Dovolj je, da telefoniraš in odgovoriš, katera ptica dela kikiriki: slavček, orel ali petelin. Če uganeš, dobiš najmanj 50 milijonov lir ali 25.822,84 evrov. Težava je le v tem, da najdeš telefonsko povezavo. Vendar, če se zruši bajta, v kateri uradujem, bom imel dovolj časa, da bom lahko vrtel telefon in prej ali slej zadel številko in denarno nagrado. Mislim namreč, da televizijskih kvizev ne bo nihče ukinil: ti so večni kot nebo in množijo se kot zvezde. „ Treba je le ujeti številko in povedati, da pravi kikiriki petelin. Potem je božič ponovno vesel in vsa groza tega sveta se spremeni v kviz. Sabato 15 novembre convegno speleologico a Prato di Resia In grotta nel Parco Tema dell’incontro trentanni di ricerche nel Foran del Muss Sabato 15 dicembre a Prato di Resia (UD), in Val Resia, sotto il massiccio del Monte Canin, organizzato dal Parco Naturale Regionale delle Prealpi Giulie e dalla Federazione Speleologica Regionale del Friuli-Venezia Giulia e con il patrocinio dei comuni di Chiusaforte e di Resia, si terrà un incontro/convegno dal titolo “Foran del Muss - 30 anni di ricerche speleologiche”. La manifestazione, che comprende anche una mostra fotografica sull’argomento, ha lo scopo di ripercorrere la storia di trenta anni di esplorazioni speleologiche in una delle più interessanti aree carsiche i-taliane, situata ora all’interno del Parco delle Prealpi Giulie. Sarà anche l’occasione per fare il punto della situazione e presentare la spedizione speleosubacquea regionale “Resia 2002”. Motiv iz Rezije Pobudo iz programa Interreg II Italija-Slovenija predstavijo danes v Spetru Projekt za medsebojno spoznavanje VeCina evropskih projektov, ki nastajajo na našem območju in vsekakor imajo konkretne sanše, da jih Evropska zveza financira temeljijo na interregi-onalnent sodelovanju. V primeru Nadiških dolin in vsega obmejnga pasu naše pokrajine to pomeni sodelovanje s Slovenijo ali bolje reCeno s Posočjem. Krajevni upravitelji na italijanski in slovenski strani že nekaj let resno in vneto delajo na tej ravni, a marsikdaj se srečujejo s problemi, ki so povezani z drugaCno pravno in siceršnjo ureditvijo v dveh državah. Od tu “Projekt za skupni razvoj in medsebojno italijansko-slovensko spoznavanje”, ki ga je Gorska skupnost Nadiških dolin predstavila v okviru programa Interreg II Itali- ja-Slovenija. Predlog je bil sprejet, financiran in delo objavljeno v knjigi. Danes 13. decembra ob 18. uri ga bodo predstavili v občinski dvorani v Spetru. Na predstavitvi bosta sodelovala tudi predsednik deželnega odbora Furlanije Juljiske krajine Renzo Tondo in državni sekretar pri slovenskem Ministrstvu za kulturo Silvester Gabršček. Stare mape o Čedadu Od sobote 8. decembra je na ogled v Čedadu, v obnovljenih prostorij nekdanje zastavljalnice (Monte di pietà) na trgu pavla Diakona zanimiva dokumentarna razstava. Predstavljajo namreč restavrirane mape iz avstrijskega katastra o Čedadu in okoliških zaselkih. Gre za dela arhitekta Raimonda D’Aron-co iz obdobja 1845-1847 in 1888-1891. Razstava bo odprta do 6. januarja. SDGZ: samostojni poklici in možnosti za sodelovanje Sekcija samostojnih poklicev, ki deluje pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju zaobjema veC različnih profesionalnih profilov. Od same ustanovitve je bila želja elanov zbliževanje med različnimi dejavnostmi in obenem iskanje možnosti sodelovanja in združevanja različnih sinergij. Heterogenost profesionalcev predstavlja po eni strani nov izziv, po drugi strani pa je večkrat nelahko usklajevati toliko različnih interesov. V okviru sekcije je bilo organiziranih že več srečanj med posameznimi skupinami profesionalcev. Pred dnevi pa je prvič prišlo do sreCanja med dvema različnima dejavnostima, in sicer med finančnimi svetovalci, zavarovalnimi agenti in komercialisti oz. davčnimi svetovalci, ki so včlanjeni v SDGZ. Zamisel za organizacijo tega sreCanja je prišla iz vrst finančnih svetovalcev in zavarovalnih agentov, da bi v prvi vrsti preverili ali obstaja konkreten interes za nadaljno sodelovanje. Ob tem je bil namen sreCanja iskanje nekega skupnega imenovalca med različnima profiloma, za posledično obogatitev ponudbe Združenja svojim Članom. SreCanje je uvedel Ivan Gruden, ki je opozoril na pomen zbliževanja med različnimi profesionalci, obenem pa izpostavil težave, pri vspostavljanju vezi med različnimi profesionalnimi profili. Finančni svetovalec, dr. Aleksander Semen je nato shematsko predstavil priložnosti, ki jih ponuja nova pokojninska reforma posameznim podjetjem, profesionalcem, odvisnim delv-cem ali pa kratkomalo varčevalcem. Koristi, ki jih lahko ima posameznik s pravilno premišljenim' dolgoročnim upravljanjem lastnega premoženja so oCitne. Poglaviten pa je doprinos, ki nam ga lahko nudi le strokovni svetovalec, ki se z lahkoto giblje v tem tako zapletenem sektorju. Prvi temelji sodelovanja so bili tako postavljeni, (kv) Aktualno novi matajur Četrtek, 13. decembra 2001 5 Za tele slike je poskarbeu tata od Martine, Franco Trusgnach Anche la Glasbena šola di San Pietro partecipa ai Concerti di Natale. Il primo appuntamento è per domenica 22 dicembre, alle ore 20, nella chiesa di Rodda quando si esibiranno il coro e l’orchestrina. Domenica 23 a San Leonardo sarà la volta dell’orchestra di fisarmoniche e di voci sole. Non mancate! Otroc dvojezičnega vartaca iz Spietra so jih šli gledat v četartak 6. na Tarbiž Duo so Krampuži? Lepo srečanje s sošolci s Tarbiža, ki so jih pru lepuo sparjeli an kupe se veselili s prve strani An takuo v četartak na Trbiže so bli tudi pozdravi z adnega an drugega kraja an, sevieda, izmenjava daril. Vse tuole je potekalo v ries parjateljski atmosferi an veselo, takuo, ki je ni-mar veselo, kadar so otroc vmies. Ce se je paršlo do telega “potovanja” an takega srečanja med malimi Suolami se muoramo zahvaliti v parvi varsti progetu “Stezice”, ki veže kupe puno šuol naše dežele an sicer tiste, ki so na obmejnem pasu Furlanije. Taki projekti so potrebni an koristni, saj dajejo našim te malim možnost spoznavat sviet okuole sebe, to parvo domači sviet an domaCo kulturo, an mimogrede spoznat tudi svoje varstnike iz drugih šuol. Na koncu naj povemo le, de je bluo pouCno za te male an te velike. Noi scolari a lezione di euro in banca Giovedì 15 novembre 2001 abbiamo visitato, dai sotterranei con la cassaforte fino alla grande sala delle riunioni, la Banca di Cividale. Accompagnati dalla signora Paola, che ci ha fatto da “guida”, abbiamo e-splorato uffici, sotterranei, centrali termiche, archivi e garage scoprendo che die- Drugi tiedan bota viedel kieki vie o lie-tošnjem natečaju MOJA VAS: prebereta an bota vidli, ka’ so napisal ali narisali otroc, duo je parpomagu za šenke, bo še kaka fotografija... tro ad una banconota c’è un mondo pieno di... carta, calcoli, computer e fax! Ci siamo preparati a salutare la nostra LIRA e da dare il benvenuto all’Euro, con una interessante “miniconferenza” tenuta dal signor Zanon: ci ha raccontato la storia delle monete dall’antichità fino ai nostri giorni e ci ha spiegato anche i vari a-spetti riguardanti l’EURO. Vogliamo ringraziare tutti i dipendenti che abbiamo conosciuto perché ci siamo divertiti molto e abbiamo imparato un sacco di cose nuove grazie anche alla loro pazienza e disponibilità. Gli alunni delle classi terza, quarta e quinta della Scuola elementare di San Leonardo Priložnosti pokojninske reforme Odbitki do 10.000.000 lir na leto S 1. januarjem 2001 je stopil v veljavo zakonski odlok št. 47/2000, ki je vnesel pomembne fiskalne novosti. Za nove življensko-zavarovalne pogodbe, sklenjene po 1. januarju 2001, je bil ukinjen 19% davčni odtegljaj na zavarovalniških premijah. Z uvedbo novih pokojninskih skladov se nudi varčevalcem možnost znižanja osebnega dohodka do 12%, oziroma maksimalno 10.000.000 lir letno. To pomeni, da od prejšnjih 475.000 lir se lahko davčni prihranek dvigne na preko 4.000.000 lir letno. Nova možnost privarčevanja, tako za dopolnilno pokojnino kot tudi za zmanjšanje obdavčljive osnove, je namenjena vsem davkoplačevalcem: podjetnikom in tudi posameznikom s stalnim dohodkom. Za tekoče leto jo je treba koristiti že letos: prim. v razpredelnicah dva značilna primera. Za informacije se lahko z zaupanjem obrnete do finančnih svetovalcev in zavarovalnih agentov, ki so člani sekcije samostojnih poklicev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju (glej seznam). Izvedenci SDGZ Vam bodo rade volje in s strokovnostjo svetovali najboljšo rešitev glede omenjenih priložnosti ter vseh ostalih proizvodov in ponudb, ki jih ponuja finančni trg varčevalcem. Opportunità della nuova riforma pensionistica Deduzioni fino a 10.000.000 di lire all’anno Con il 1. gennaio 2001 è entrato in vigore il D. Igd. 47/2000 che ha introdotto importanti novità fiscali. Per i nuovi contratti del ramo vita stipulati dal 1. gennaio 2001 è stata abolita la detraibilità del 19% sui premi assicurativi. Con i nuovi fondi previdenziali è stata data, invece, l’opportunità ai risparmiatori di abbattere il proprio reddito lordo imponibile fino al 12% con un limite massimo di 10.000.000 di lire annui. Ciò significa che dalle 475.000 lire, previste in precedenza, il vantaggio fiscale può ora arrivare oltre i 4.000.000 di lire annui. La nuova possibilità di risparmio, a parziale integrazione della propria pensione e anche per la riduzione della base imponibile, è a portata di tutti: imprenditori e contribuenti a reddito fisso. La scadenza utile per l'anno in corso è il 31.12.2001: cfr. i due casi tipici in tabella. Per ogni informazione potrete rivolgervi con fiducia ai Promotori Finanziari e agli Agenti Assicurativi iscritti alla sezione liberi professionisti dell’Unione Regionale Economica Slovena (vedi elenco). Gli esperti URES potranno consigliarvi, con disponibilità e competenza, la miglior soluzione per questa opportunità e per altri prodotti offerti dal mercato finanziario ai risparmiatori. Primer 1 Esemplo 1 Primer 2 Esempio 2 Bruto dohodek 50.000.000 Reddito imponibile Bruto dohodek 100,000.000 Reddito imponibile Davek 12.400.000 Imposta Davek 31.200.000 Imposta Zavarovalniška premija 6.000.000 Premio assicurativo Zavarovalniška premija 10.000.000 Premio assicurativo Maksimalni odbitek 6.000.000 Massimo premio deducibile Maksimalni odbitek 10.000.000 Massimo premio deducibile Obdavčljivi dohodek 44.000.000 Reddito imponibile Obdavčljivi dohodek 90.000.000 Reddito imponibile Fiskalni prihranek 1.920.000 Risparmio fiscale Fiskalni prihranek 3.900.000 Risparmio fiscale Odstotek na premiji 32% Percentuale del premio Odstotek na premiji 39% Percentuale del premio KORISTITE UGODNOST SE LETOS! LE AGEVOLAZIONI 2001 ENTRO L’ANNO! www.servis.it BARIN! MASSIMO NUOVA MAA ASSICURAZIONI Prosek/Prosecco 282 (TS) tel/fax 040 225046 3483057533 DURIAVIG CLAUDIO INA - INASIM ul-A/ia Centrale 23/a SrecWaservls.H - www.eervls.lt Šport Risultati 1. Categoria Flumignano - Valnatisone 2-1 3. Categoria Savognese - Moimacco 3-3 Audace - Bearzi 0-3 JUNIORES Com. Lestizza - Valnatisone sosp. Amatori Caffè Miani - Reai Filpa 0-1 Valli Natisone - Bar Roma 1-1 Carioca - Poi. Valnatisone 2-1 Ost. al Colovrat - Piaino 1 -0 Calcetto Nuovomillennio - Merenderos 1-6 Pizz. Moby Dick - Bronx team n.p. Special five -Paradiso dei golosi 9-7 li santo e il lupo-Eurospin 4-2 Valnatisone - Il santo e il lupo 7-9 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Lumignacco 3. Categoria S. Gottardo - Savognese Savorgnanese - Audace JUNIORES Valnatisone - Rivolto Amatori Reai Filpa - Osteria della salute Tissano - Valli Natisone Campeglio - Poi. Valnatisone Osteria ai Colovrat - Panda calcio Calcetto Merenderos - Bar Zarabara Artegna - Bronx team Paradiso dei golosi - Segnacco Classifiche 1. Categoria Ancona 25; Lumignacco 24; Reanese 22; Tarcentina 19; Flumignano 18; Union No-garedo, Colloredo, Riviera 17; Majanese Aurora Buonacquisto 15; Venzone 14; Tricesimo, Trivignano 12; Valnatisone 11 ; Tre Stelle 10; Villanova 6. 3. Categoria Arteniese 26; Moimacco, Chiavris 24; Ciseriis 19, Bearzi 18; Stella Azzurra, Serenissima, Gaglianese 17; Savorgnanese, Fortissimi 14; Savognese* 12; S. Gottardo 5; Audace*, Donatello* 2. JUNIORES Valnatisone 22; Buonacquisto 21 ; Lava-rian/Mortean 20; serenissima 18; S. Gottardo 17; Cussignacco 13; Azzurra, Corno 11; Rivolto 9; 7 Spighe 8;Comunale Lestizza 3; Trivignano 1. Amatori (Eccellenza) Bar Roma 14; Anni 80 13; Reai Filpa 12; Osteria della salute, Warriors 11 ; Baby color, Ediltomat 10; Mereto di Capitolo 8; Valli del Natisone, Termokey 7; S. Daniele, Fagagna 6; Caffè Miani 5; Tissano 3. Amatori (2. Categoria) Linea Golosa 12; Pizz. Rispoli 11 ; Bar Savio 10*; Poi. Valnatisone, S. Lorenzo 9; Bar Agli amici 8, Campeglio, Gunners 7; Carioca 6; L’arcobaleno 5; Team Calligaro 4. Amatori (3. Categoria) Osteria al Colovrat 16; Ravosa 12; Piaino, Moulin rouge 10; Atletico nazionale 9, Pizzeria Split 7; Moimacco 6; Bar Manhattan, Panda calcio, Xavier 5; Orzano 3. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. ' Una partita in meno Nella 3. categoria Amatori continua la fuga del Drenchia grazie alla nona vittoria consecutiva “Colovrat” inarrestabile! In Eccellenza gli Škrati fermano la capolista Bar Roma agevolando la rincorsa del Reai verso la vetta Ritorna a sorridere la Savognese grazie al pareggio a suon di gol ottenuto con la seconda della classe La fotografia dei Giovanissimi della Valnatisone con i genitori a Castelmonte La Valnatisone ha perso di misura la gara giocata a Flumignano. I ragazzi del presidente Andrea Corre-dig, dopo il primo tempo chiuso sul nulla di fatto, all’inizio della ripresa hanno subito due gol dai padroni. I valligiani hanno cercato la rimonta e sono riusciti ad accorciare le distanze su calcio di rigore trasformato da Gianluca Peddis e concesso per un fallo su Alessandro Ber-gnach. Domenica la Valnatisone giocherà l’ultima gara del 2001 ospitando la seconda in classifica, il Lumignacco. Ritorna a sorridere la Savognese che, in formazione largamente rimaneggiata, ha costretto al pareggio il Moimacco. I ragazzi del presidente Fedele Cantoni sono passati per primi in vantaggio grazie a Davide Del Gallo. Sono stati quindi raggiunti dagli ospiti che hanno poi allungato le distanze. La reazione dei ragazzi guidati da Bruno Moricchi ha portato i gial-loblu al pareggio con il gol di Mauro Corredig ed al momentaneo sorpasso con la seconda rete personale messa a segno da Davide Del Gallo. Ad un quarto d’ora dal termine il Moimacco si è riportato in parità. Il Bearzi superando l’Audace di San Leonardo si rilancia verso le posizioni di testa della classifica. Gli Juniores della Valnatisone in vantaggio di tre gol (doppietta di Andrea Dugaro e gol di Alessandro Corredig) e dopo aver fallito con Gabriele Miano un calcio di rigore, sono stati fermati dall’oscurità, che ha costretto l’arbitro a sospendere la gara sul campo della Comunale Lestizza. La partita sarà recuperata durante la pausa natalizia. Pellegrinaggio dei Giovanissimi della Valnatisone a Castelmonte, raggiunta a piedi attraverso Picon assieme ai genitori, dove nel giorno dell'Immacolata hanno assistito alla santa messa nel Santuario. Al ritorno tutti si sono ritrovati per il pranzo e gli auguri natalizi all’albergo Belvedere di S. Pietro al Natisone. Gli Esordienti della Valnatisone giocheranno sabato alle 15 una gara a-michevole. Terminata la partita tutti alla Taverna Fiorita a Vernasso per il tradizionale scambio d’auguri. Nel campionato amatoriale di Eccellenza la Valli del Natisone ha costretto la capolista Bar Roma di Manzano al pareggio. Gli Skrati dopo soli due minuti di gioco hanno subito la rete degli avversari. Nel secondo tempo i valligiani hanno pareggiato con una rete messa a segno dallo sloveno Milko Volarič. In evidenza la bravura del portiere manzanese Claudio Venica che, grazie ai suoi interventi, ha permesso ai suoi compagni di lasciare Podpolizza imbattuti. Il Reai Filpa di Pulfero ha superato in trasferta il Caffè Miani grazie alla rete messa a segno da Alessan- Alcuni atleti che frequentano la palestra Power - Training center di San Pietro al Natisone hanno a-vuto l’idea di realizzare un calendario a carattere sportivo in cui per ogni mese un’atleta rappresenta uno sport. 11 titolo che è stato scelto per il calendario è “Men in boxer 2002” e come si può chiaramente vedere dalle foto a gennaio Marco interpreta il basket, a febbraio Adriano il moto-ciclismo, a marzo Massimo l’atletica leggera (lancio del disco), ad aprile David la boxe, a Maggio Giovanni il body-building, a giugno Paolo A. il surf, a luglio Gianni Q. il foot-ball americano, ad agosto Gianni B. lo spin-bike, a settembre Paolo Z. la caccia, dro Fatovic. I ragazzi allenati da Severino Cedarmas si sono fatti parare un calcio di rigore. In Seconda categoria la Polisportiva Valnatisone di Cividale è ritornata alla vittoria espugnando il campo dei Carioca a Camino di Buttrio. Le tre reti dei biancorossi del presidente Pietro Boer sono state messe a segno da Thomas Pe-trizzo, autore di una doppietta e da Stefano Selen-scig. In Terza categoria, dopo la giornata di riposo, è continuata la marcia trionfale dell’Osteria al Colovrat di Drenchia, che ha inanellato la sua nona vittoria consecutiva. Stavolta i ragazzi di Roberto Tomase-tig hanno avuto ragione della valida e quadrata compagine ospite del Piaino, realizzando con Fabio Lesizza il gol vincente. Nel campionato di calcetto di Eccellenza i Merenderos hanno vinto con un risultato tennistico a Gemona. Per i biancoazzurri sono andati in gol due ad ottobre Michele il tennis, a novembre Luca il calcio ed a dicembre Simone lo sci. L’iniziativa ha coinvolto oltre a 12 atleti che rappresentano i 12 mesi dell’anno, anche l’associazione sportiva Power training center che ha fornito i locali e parte dell’attrezzatura sportiva per fare le foto. Un grazie particolare va anche al fotografo Amerigo Dorbolò che si è prodigato per ritrarre al meglio gli atleti. La presentazione ufficiale del calendario “Men in boxer 2002” si è tenuta presso il ristorante Taverna fiorita di Vernasso. In tale occasione, dopo la cena di rito a cui hanno partecipato numerosissimi soci e sim- volte Emiliano Dorbolò, u-na a testa Gianluca Gnomi, Michele Osgnach, Cristian Onesti e Walter Petricig. In Seconda categoria il Bronx Team di S. Pietro ha giocato martedì sera la partita con la Pizzeria Moby Dick. Il Paradiso dei golosi ha perso per due lunghezze il confronto con la Special five. Per i valligiani sono andati in gol due volte Michele Dorbolò e Stefano Pace e una Daniele Mar-seu, Ivan Borghese e David Specogna. In terza categoria II santo e il lupo ha battuto l’Eu-rospin grazie ai gol di Claudio Scaravetto, Moreno Mauri, Andrea Zuiz e Graziano Iuretig. I ragazzi del presidente Mauro Cla-vora si sono aggiudicati il derby con la Polisportiva Valnatisone. Le reti valli-giane sono state firmate da Andrea Zuiz (tripletta), Claudio Scaravetto (doppietta), Marco Carlig, Graziano Iuretig, Patrick e Cristian Birtig. Paolo Caffi patizzanti dell’associazione sportiva Ptc è stato presentato a tutti il calendario. Gianni Battistig, il principale artefice nonché promotore dell’iniziativa, ha tenuto un breve discorso di presentazione, dopodiché il calendario è stato scoperto tra gli applausi di tutti i presenti. A tutti gli astanti è stata quindi offerta in o-maggio una copia. Tutti coloro che ne volessero una copia basta che si presentino a richiederla nella sede dell’associazione sportiva a San Pietro al Natisone in via Alpe A-dria, che è aperta dal lunedì al venerdì dalle ore 17 alle ore 21. Tutti verranno accontentati fino ad esaurimento delle scorte a disposizione. E da gennaio... tutte in palestra! GENNAIO A S S O CIAZI POWER TR, SAN P I E T Lunedì 7 14 21 28 Martedì 1 8 15 22 29 Mercoledì 2 9 16 23 30 Giovedì 3_____________10____12__2A____31_ Lunedì 4 Martedì 5 Mercoledì 6 Giovedì___________Z. An mož je pustiu dvie mačkice pred kazermo karabinjerju. - Adno bom daržu ist - je jau marešjal. - Te drugo pa ist -je jau njega apuntat. Kadar sta parjela vsak sojo tu naruo-če, marešjal je po-prašu apuntata: - Kakuo borna vi-edela, kera je moja an kera je toja? - Ist moji odrie-žem rep - je jau apuntat - takuo jo lahko zapoznam. - Dobro! - je odguoriu marešjal. Kajšan dan potlè tudi ta druga mačkica je zgubila rep. - Ist moji - je po-viedu brez obupat apuntat - ji odriežem ’no uhuo. - Dobro! - je odguoriu marešjal. Kajšan tiedan potlè tudi ta druga mačkica je zgubila ’no uhuo. - An zdaj? - Ist moji - je jau apuntat, ki se ni teu podat - ji odriežem dlake na harbatu. - Pru je - mu je še ankrat odguoriu marešjal. Za nomalo cajta potlè tudi ta druga mačkica je zgubila dlake na harbatu. Telekrat sta obupala obadva, niesta vie-dela, ki narest buo-gim mačkicam za jih zapoznat. Vič ku ’no uro sta se pre-glavljala, kar apuntat je zajeu s par-stam tu čelo an zau-eku: - Marešjal, z mojo pametjo sem ušafu pravo rešitev: ist bom daržu to bielo, vi pa to čarno! *** Sudati so jedli rančjo dol za Nedižo an župa je bila puna pieska. Adan sudat je pokazu kolonelu tisto župo an se je nomalo pokumru. - Al si paršu h su-datam za se kumrat al za branit tojo domovino? - ga je jezno pokregu kolo-nel. - Sigurno, de sam paršu za branit mojo domovino - je odguoriu mladi sudat - jo branit, gaspuod ko-lonel, pa ne jo jest! Veseu rojstni dan, Luigino! SVET LENART Dolenja Kosca Dobrojutro Arianna Svet Miklavž an Sveta Lucija sta se diela dakordo an takuo sta obadva parpo-magala za parnest Goma-tovi družini v Kosci te narlieuši šenk, ki adna družina more Zeliet: adne-ga otroka. V nediejo 9. dičemberja se jim je rodila Arianna. Mama je Nives Coren, ki taz Podbarnasa je paršla za neviesto v Gomatovo družino, kar je oženila njih Marca. Paš, al bojo še znal zibat, saj je “že” danajst li-et, odkar se jim je rodiu njih parvi otrok, Simone! Arianna, de bi ti bla pravo veseje za mamo, za tata, za brata, za none an za vse v družini ti vsi Zelino. SPETER Ažla - Ruonac Zbuogam Roberto Je bla ’na liepa sončna nedieja, kar smo zaviedel, de an naš mlad puob tistega sonca, ga na bo vič videu. An še ankrat smo vsi ostal brez besiede. Takuo, na tiho, nas je za nimar zapustu Roberto Trinco. Bobo smo ga začel klicat, kar je biu majhan an šele so ga vsi takuo poznal. Pravemo nimar, de je težkuo živiet. An lohni za kajšnega je še buj huduo an težkuo, ku za druge an se trošta, de kje drugod je buj lahko, ku na teli zemlji. An lohni seda Roberto je ušafu tist mier, ki ga je gledu na telim svietu. V veliki žalost je pustu mamo Iole Predan - Tama-žovo iz Ješičega, tata Guerrina Trinco iz Ruon-ca, bratra Gianna an ku-njado Stefanio, vso žlahto an parjatelje, pru takuo vse tiste, ki so ga imiel radi. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v sriedo 12. dičemberja v Ažli, glih tisti dan bi biu Bobo dopunu 25 li-et. Venčni mier bo počivu v britofe v Ruoncu. Naj mu bo lahka domača zemlja. Spietar- Gabruca Zapustila nas je Antonietta Bucchin Antonietta je imiela sa-muo 45 liet, pa boliezan, ki jo je parpejala do smarti jo je šele premlado ukradla možu Paolu. Ziviela sta v Spietre, ona pa je bla iz Gabruce, po prejmku je bla Bucchin, par hiši jim pravejo Bukini, on je pa Cont iz Sčigle, v podbonieškem kamunu Umarla je v čedajskem Spitale an v veliki žalost je pustila moža, mamo, bratra Lina, kunjade, navuode an vse v družini. Ki dost je bla poznana an ki dost ljudi so jo imiel radi an spoštoval se je videlo na nje pogrebu, ki je biu v pandiejak 10. dičemberja popudan v Spietre, kjer se je zbralo zaries pu-no ljudi tudi taz sauonjske doline, odkoder je bla ona doma. SREDNJE Gniduca - S. Giovanni Žalostna oblietinca ’No lieto od tega nas je zapustu naš dragi mož, tata an nono Stefano Ruc-chin - Lejonu iz Gniduce. Stiefan je puno liet die-lu v belgijanskih minierah an kar se je vamu damu, je šu živet z družino v San Giovanni. Venčni mier pa počiva v rojstni zemlji, v Gorenjim Tarbju. Za nimar bo v naših sarcih. Zena Angelina, hčere Giannina an Iole, zeta, na-vuoda an vsa žlahta. — Kronaka — Elena Mažinčina an Pierino Bierbu novi matajur četrtek, 13. decembra 2001 Zlata noviča sama an z njih veliko družino na Stari Gori objemu njih družine: sin Primo z njega ženo Gra-ziello an z otruok Alessandro an Marco, hči Loredana z možam Primam an z otruok Maurizio an Federico. Dragi Pierino an Elena, vaši otroc, neviesta an zet, pni takuo vaši navuodi (šti-er puobi! Ki čeč bo plesalo čez kak cajt v vaši družini!) vam željo še ankrat še puno sreče an veseja. Vse narbuojše vam žel-mo tudi mi. Na 7. novemberja Luigi Postegna - Kozličju iz Pod-sriednjega je dopunu 50 liet. Je pru lepuo ga videt z njega družino: z njega ženo, ki je Milena Duriavig - Drej-čjove hiše iz Dolenjega Tar-bja an z njih otruok. Ta parva je Elena, potlè je Luca an še te mali, Federico. Bi korlo, de tudi drugi mladi pari bi mislili, ku Luigi an Milena za imiet družine nomalo buj velike, saj po navad seda se ima samuo po adnega otroka par hiš. Bi bluo lepuo imiet take lepe an velike družine po naših vaseh, zak če puodemo takole napri, na bomo videli ku tamo pred nami, naš otroc pa so naša su an luč sveta. Dragi Luigino, auguri! De bi ti biu saldu takuo veseu, ku tisti dan, ki smo imiel senjam za tojih petdeset liet. Je bluo vse takuo luštno v agriturizme v Hrastovi-jem, kupe smo se škercal, dobro jedli an pili an se vsi kupe veselili. SOVODNJE Zlata noviča v Marsine 17.12.2000-17.12.2001 Je šlo ’no lieto napri, odkar naš Giovanni nas je same pustu. Za anj zmolemo par maš, ki bo v pandiejak 17. dičemberja, ob 18. uri v cierkvi v Sauodnji. Z veliko ljubeznijo an žalostjo Maria an družina E’ trascorso già un anno da quando il nostro Giovanni ci ha lasciati soli. Una santa messa verrà celebrata lunedì 17 dicembre, alle ore 18, presso la chiesa di Savogna. Maria e tutti i suoi cari Pišemo, vsakoantarkaj, de kar se kajšan ožene, gredo miesci an miesci napri priet, ku nam pamesejo fotografije blizu. Po teli pot sta šla tudi tela dva noviča iz Marsina. Ona je Elena Ierep -Mažinčina iz Marsina, on je pa Pierino Medveš, Bierbu, le iz Marsina. Poštu-dierita, tele fotografije nam pričajo, kar se je zgodilo v njih družini na 2. junija lietos. Sest miescu od tegà! Tisti dan sta praznovala petdeset (sta lepuo prebral, 50!) liet, odkar sta se par-vikrat jala ja. Bluo je na 2. junija lieta 1951. Če sta praznovala petdeset liet poroke, pride reč, de jih imata okuole sedamdeset. Orpo, če se lepuo daržjo! Ljubezan, spoštovanje adnega do družega, poštenost an nomalo potarplie-nja, nomalo sreče... vse tu-ole jim je pomagalo za prit do zlate poroke, ki Elena an Pierino sta praznovala v 8 novi matajur TZ r ------------------------------------------- Četrtek, 13. decembra 2001 mo, jih na bo imeu vic ta-kua zavite”. “Si se nimar troštala, ke-ne, imet snuove ricotaste?” “Ben ja, so mi useC... pa si mi biu nimar ušeC an ti, ki jih imaš naglih... anta, takuo, ki prave vaš tata Michele... na briga, ka stoji na varh, pa kar je notar, tu batic! Kar smo se nimar upal je imiet otroke zdrave, de se navadejo memua an pošteno živiet. Imiet sinuove, de jih na bo nikdar spot po našin preguorit, zak smo jin storli zastopit, de more Miedihi v DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 vsried an petak od 8.30 do 10.00 v četartak od 17.00 do 19.00 Camivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 bit zluo lepua, vsakoantkaj, pogledat an odzad, od kuod smo paršli, dua smo bli, dua smo, dua bomo... De tel izik za nas je ’na velika bogatija, bogatija ne za gajufe, pa Sigurno) za sarce. An nie malo dona-šnji dan, viermi.” “Ja, sa vien pa, mama, na 16. diCembra Stiefan bo imeu 4 lieta, ima že muro-zo an bi bluo trieba ga ostrižt.” “Cuješ, Davide, sada san se an parštufala. Ti odguo-rin, ku prave naš Miha: Ze bo! Na skarbi, že bo.” Benečiji SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve", je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR irJ. Predsednik zadruge: MICHELE OBfT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm/Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnlna-Abbona mento Italija: 52.000 lir Druge države: 68.000 lir Amerika (po letalski pošti): 110.000 lir Avstralija (po letalski posti): 115.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 »o račun SDK Sežana St 51420601 27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT Včlanjen v USPI Associato allUSPI COMPRO nelle Valli casa tipica possibilmente in pietra, abitabile, o anche da ristrutturare, con scoperto adiacente, frazione fondovalle. Telefonare allo 0432/721248 (dopo le 20.30) oppure al 335/6160336 NaroCnina/Abbonamento za leto 2002 Po dvieh lietih, ko je bila naročnina “ustavljena", smo jo morali vzdigniti tudi zato, ker so zrasle cene vseh časopisov v Italiji. ITALIJA - 30 evrov (58.000 lir); EVROPA -36 evrov (69.700 lir); AMERIKA - 60 evrov (116.000 lir); AVSTRALIJA po avionu - 63 evrov (122.000 lir) Giovane copppia cerca appartamento ampio o casetta arredata nelle Valli del Natisone. Necessaria residenza. Canone mensile max lit 600.000. Telefonare ore pasti 328/8788743 - 339/7929905 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 15. DO 21. DICEMBERJA Škratove tel. 723008 Cedad (Fontana) tel. 731163 Bardo (Lusevera) tel. 787078 KoSkriti lieta 1934 Mi od klaše ’34 na danajst novemberja ob 11. ur smo se zbrali na Liesah za našo trinajsto lietno srečanje. Vam poviem, de lietos smo bli vsi veseli in za vse nas je bluo zaries prietno in lepuo! To parve tu cierkvi na Liesah, kjer gospod Azeglio nas je sarčno pozdravu in toplò sprejeu. Sveta maša je bla zmoljena v treh jezikih: latinščini, italijanščini in slovenščini. Tuo se ne gaja povsod (tudi v naši Benečiji), ampak je prava tradicija, ki druži novo in staro in ki nam da prepričanje, da Buog je res navzoč in nas posluša. Vsi smo šli iz cierkve zadovoljni (sodisfa- ni) in napunjeni božjega duha, ki bo vodiu naše prihodnje življenje. Praznovanje je šlo napri v restavraciji par Hlocje, kjer Maria nam je parpravla v-se nje te narbuojše dobruote par mizi an kjer kozarec dobrega vinca in ramonika našega mladega beneškega fanta iz Barda (ki igra in poje tudi v cerkvenim pevskim zboru) je napolnila vsa naša srca z vidnim in globokim veseljem. Hvala vsem, ki so bili prisotni in so nam pomagali. Hvala organizatorjem in komiteju in nasvidenje do novega srečanja. E.B. Ernesto Štefanu iz Barda nas vabi na sladko kapljico Ce sta v Belgiji, ušafita ta do Ernesta Stefana (Eme-an magnjen cajta an skočni- sto Predan) an Marije Tre- bežanove. Varže zaries ra-tingo: tako dobro vino i-majo, de je ki! An je domače. Pardielala sta ga sama v njih gruntu. Emesto za nam pokazat, de je ries kar prave, se je parstavu pred grazdujam, ki ga je v njega venjiki poban-dimit. Na stuojta mislit, de ga je pardielu “samuo” tarkaj, ki ga videta na fotografiji: tam v kliet ga je narmanj trikrat tarkaj! Lepuo ga je poprešu, deu tu sod... pohitita, priet ku ve-toče to zadnjo kapljico! Na vesta, kje živi Emesto? Živi v Tamines, za točen direcjon vprašajta kakega od naših, ki tam gor živi, vsak vam bo znu pokazat to pravo pot za prit do njega an... na zdravje! Štier lieta an duge ricote... An dan... Čelih živiet je uCasih zlo težkuo an se ti zdi, de luC na umaga tamo, viermi, minen, s cajtan težave ratajo manj težke. s cajtan vsako dielo se odpočije, an narguorša sila se po-talaže. s cajtan rata vse buj rahko an sladkua an stvari poCas počaso se ložejo na mest. Za kako lieto, boš videl, an dan se usednemo usi kupe okuole naše peci, se bomo griel an menai. “David, kua se imaš”, Stiefan, kua ti je šlo?” ... a n dan se usednemo usi kupe okuole naše peci, se bomo lepuo griel an prisarCno guoril. Ja, an dan se bomo Sigurno zvestuo menai... tenčas s tatan se pogledamo tu oCi an bomo viedel, de vse je bluo nareto, lieuš kuk' smo mogli. “Mama... ka ga boš na-zega slikala?” “Ma ne, Davide, cjen samuo mu posnet tiste lepe lase, ki ima.” “Ihhhh, ka se ti na zdi, de so preduz? Sa kajšan ga prime za čičico!” “Oh, paš kja... ka ga na videjo, kua se gibje an kajšan razbuojnik je?” “Ja, ja pa bo cajt, de ga pejeta strist!” “Ce še noni Tonina an Lucia z Guidunan nas na kregajo pride ree, de nie še takuo špotljivo!” “Pa priet al potlè ga bota muorli ostrižt... al ne?” “Ja, ben kabi... pa kua se mi bo huduo zdielo...” “ Se zmislen, kar je imeu čingum tu glave: dobro, ki te nia doletielo, zak si misenla, de mu boš mu-orla odriezat kratko lase! Se ti na zdi no malo obiu-no!” “Ja, pa kar ga ostriže- Veseu rojstni dan dragi Stiefan tudi z naše strani