Maribor, ponedei ek 10. decembra 1934 Stev. 2/9 Leio Vili. (XV Cena 1 Din. VECERNK Uredništvo In uprava: Maribor, Gospoaka ul. 11 / Talafon uredništva 3440, uprava 2459 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. url / Velja meaeSno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglatnl oddelek .Jutra* v Ljubljani t Poštni čekovni račun št. 11.406 ——————1MB——— 99 JUTRA 99 ^r@ms&ešn.e intervencije | Odgovornost madžarske vlade za marsell-ie$ki atentat ie ve'.iko večja, ker se je jugo-s)°vanska vlada stalno pritoževala nad ak-C|!o teroristov, jiastanjenih na madjarskih ; e^» in ker je od nje zahtevala, da stori po-r«bne korake, da se napravi konec tem ak-Cl»m, ki so se izražale v dolgi vrsti aten-atov na jugoslovanskih tleh. Nič ne more °lie predočiti, na kakšen sprejem so naleteli ‘Oraki jugoslovanske vlade pri madžarski iadi, kakor analiza diplomatske korespon-flence med obema vladama. Jugoslovanska vlada je storila prvi korak v začetku oktobra 1930. Ta korak je izvršila ^ priliki aretacijo dveh teroristov, ki sta 'Nela pri sebi več eksploziva, izdelanega na ('adžarskem. Ker je zasliševanje aretiranih c[oristov pokazalo med drugim tudi soude-®žbo nekih madžarskih častnikov pri pripravi1 Za atentate in poučevanje teroristov, je jjjMslovanski poslanik v Budimpešti osebno Jerveniral pri pomočniku madžarskega zuna ministra Khuen-Hedervaryju. Ker je ta °rak ostal brez odgovora, ga je jugoslovanski poslanik na podlagi novih navodil svo-i vlade moral obnoviti dne 24. februarja Končno je 3. marca 1931, to je pet me-^ev po prvi intervenciji, dospel odgovor ^adžarskega zunanjega ministrstva. Ta nota nanaša izključno na vprašanje razstreliva, J so ga prinesli iz Madžarske, ne omenja pa Jji besedice glede obtožbe madžarskih oblaki zaradi priprave atentata, kakor tudi ne ®We teroristov, ki so to razstrelivo prenesli 83 jugoslovansko ozemlje. Ker je bilo tekom 1. 1931. izvršenih več *jentatov na jugoslovanske železnice z raz-*rellvo madjarskega porekla, je poslaništvo * Budimpešti 1. oktobra 1931 na novo interniralo, da bi opozorilo madj.irska vlado na J*oli§čino, da se individui, ki so bili osum-*ni, da so izvršili omenjene atentate, zbira-" na madjarskem teritoriju. Sporočilo je "dl imena nekaterih atentatorjev ter prosilo arsko vlado, naj izda potrebne odredbe, bi se onemogočila taka kriminalna akcija, svojem odgovoru je madžarsko zunanje Ministrstvo dejalo: »Pažnja madjarske vlade ^stoja ter zaradi tega — kraljevsko mini-?*fstvo veruje — niti ena izmed teh oseb ne ,begnc nadzorstvu pristojnih organov«. Ker 9 intervencija ni dala nikakega praktičnega r**ultata — o tistem času je bil terorizem v razvoju spričo organizacije na Janka tosti —, ie jugoslovansko ;sianištvo 20. ^tobra 1931 zopet iznova interveniralo. V ,ci not! imenuje poslaništvo teroriste, ki so Ustavljali prvo ekipo z Janka puste: Gusta-va Perčeca Ignata Dimltrovlča !n MiJo Se-*tkoviča. Imenovani pa so bili tudi makedonski te-r°risti, ki so prišli iz Bolgarske. Kraljevsko toslaništvo ie razen tega sporočilo, da je po Jugovih informacijah teroristična akcija za-v?cla veiik obseg spričo priprav na madžar-^c,n ozemlju. Madžarska vlada ni dala ni-*kega odgovora na te jasne In precizne tr-®tvc. faradi četrte intervencije jugoslovanske j'We, ki je obstojala v atd-mcnvoirju z dne ^ iMvembra 1931, se je madžarska vlada počila, dati odgovor, in sicer 28. novem-?ra' Da bi mogla ta nota služiti kot prakti-'jei’ Primer, kako se je madžarska vlada za-f/:'la naprani vsem intervencijam jugoslo-a,iskc vlade glede na teroristično aktivnost, ,'*vajarno: »Madžarske oblasti so izvršile an-J*0- toda niso mogle ničesar dognati. Ome-^e;>e osebe so madjarsklm oblastem neznane. j,!1*0 ni mogoče ničesar podvzetl. Zaradi ta-j'1 s težka prikritih zavrnitev je jugoslovan-. a vlada pričela dvomiti o koristi svojih in-e^’encii. Medtem sta bili dve osebi, ki sta fr‘sDeK iz Madžarske, močno oboroženi z .ev°'veri iu bombami, aretirani zaradi ilegalca prekoračenja meje. Jugoslovanska vlada le ponovno obrnila na madžarsko vlado J]0 7. novembra 1932. Madjarska spet ni dala j' ‘•koga odgovora. Spričo novega incidehta e v>ada izvršila 10. julija 1933 nov korak v erK|čni obliki. Zaključek te spomenica za-da ga citiramo, ker direktno obtožuje J^žarske oblasti. »Kraljevsko jugoslovansko °s*aništvo lina čast, da po naredbl svoje Potek razprave pred Društvom narodov Razprava o Jugoslovanski spomenici se je pričela v petek, nadaljevala v soboto in bo zopet na dnevnem redu danes ŽENEVA, 10. decembra. Velika razpra va o jugoslovanski obtožbi Madžarske zaradi marsellleskega atentata se je pričela pred Društvom narodov v petek ob 15.15 pod predsedstvom portugalskega delegata Vasconzelosa. Prvi je spregovoril zunanji minister Jevtič, ki je v svo jem obširnem govoru orisal celotni položaj in podčrtal nekatere odstavke spomenice. Njegov govor je napravil na vse zbrane delegate globok utis. Nato je spre govoril madžarski delgat Ekhardt, ki je skušal ovreči trditve spomenice in Jev-tičevega govora, kar se mu pa ni posrečilo, ker je sploh vse zanikal ali pa tajil. V imenu male antante je spregovoril češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, v imenu balkanske zveze pa turški zunanji minister Tevfik Rudži bei, neke tr- V soboto se je razprava ves dan nadaljevala. Prvi je govoril francoski zunanji minister Laval, ki je popolnoma solidariziral z Jugoslavijo in malo antanto ter zahteval kazen za vse krivce. Sledil je govor italijanskega delegata barona Aloisija, ki je skušal braniti Madžarsko in izbrisati njeno krivdo. V svojem govoru se je zavzemal tudi za revizionizem in predlagal, naj bi se stvar rešila for-melnim potom. Solidarno z Jugoslavijo in Francijo je nastopil tudi ruski delegat Litvinov- ki je naglašal, da se tu di akcije proti sovjetski Rusiji organizirajo izven njenih meja. Angleški delegat lord Eden se je zavzemal za kontrolo nad politično emigracijo ter za zmerno in resno razpravo ter rešitev brez strasti. Delegat Poljske Komarnicki je skušal v ditve pa je zavrnil tudi romunski zunanji I svojem govoru naglasiti neutralnost Polj minister Titulescu. 'ske, zatrjujoč, da je njegova država v prijateljskih stikih prav tako z Madžarsko kakor z Jugoslavijo. Španski delegat Madariiga je ohranil neutralnost, zastopniki Mehike, Argentine in Čila so pa zahtevali, da se zadeva razčisti in sklene konvencija proti mednarodnemu terorizmu. S tem je bila sobotna razprava zaključena in se bo nadaljevala danes popoldne ob 15.15. Že pri dosedanji razpravi se je pokazalo, da stoje trdno skupaj mala antanta, balkanska zveza, Francija in sovjetska Rusija. Madžare zagovarjajo odkrito samo Italijani, Angleži skušajo biti posredniki, ostali so pa več ali manj neutralni. Madžari so svojo spomenico, ki odgovarja na našo, izročili generalnemu tajništvu Društva narodov šele v soboto in se bo o njej razpravljal^ danes. Naitežii trenutki Društva narodov AKO NE DOBI POPOLNEGA ZADO ŠČENJA, IZSTOPI JUGOSLAVIJA Z MALO ANTANTO IN BALKANSKO ZVEZO IZ DRUŠTVA NARODOV. PARIZ, 10. decembra. Današnji listi se obširno ukvarjajo z včerajšnjimi konferencami v Ženevi in ugotavljajo, da je položaj zaradi manevrov, s katerimi hočejo nekateri spraviti marseillesko debato na kriva pota in popačiti sklep D. n., skrajno resen in bi imel neuspeli prizadevanj za sporazum zelo dalekosežne posledice. »L’Oeuvre« meni, da včerajšnja pogajanja niso zmanjšala napetosti. Je sicer mnogo predlogov, a nobeden ni sprejemljiv. »Petit Parisien« še upa, da bo mogoče najti zadovoljivo rešitev. Ako pa nastopi zlom, se bo D. n. razdelilo na dva dela, kar bi pomenilo njegov konec. »Journal« rekopitilira včerajšnja pogajanja In podčrtava dejstvo, da sta mala antanta in balkanska zveza solidarni z Jugoslavijo do zad- njih konsekvenc. Jugoslavija je s tem, da je spravila zadevo v Ženevo, sto- rila svojo dolžnost, sedaj je zato stvar D. n., da ohrani svoj moralni ugled v svetu. List beleži v Ženevi razširjeno trditev, da je Jevtič včeraj zagrozil, da bo Jugoslavija izstopila iz D. n., ako ne dobi popolno zadoščenje. Uradno se to niti ne zanika, kar pomeni, da se je na seji zunanjih ministrov male antante in balkanske zve ze včeraj res govorilo o tem, iz česar sledi, da bi koraku Jugoslavije sledile tudi države obeh zvez. Ta docela upra vičeni korak Jugoslavije pa ne bi imel usodnih posledic le za nadaljnji razvoj, ampak tudi za D. n. List pravi, da se v Ženevi trudijo ustreči Jugosla-jviji v zavesti, da bi bil izstop za D. n. usoden. Ilaliia izz««a Abeslniio ABESINSKO POROČILO O NAJNOV EJŠEM OBOROŽENEM INCIDENTU PRI UALUALI. ADIS ABEBA, 10. decembra. Komaj je bil poravnan zadnji italijansko-abe-sinski incident, ki bi bil kmalu izzval resne posledice, že je nastal nov. Zdi se, da hočejo Italijani na vsak .način izzivati stalne konflikte z Abesinijo, da bi tako upravičili svoje aspiracije na abesinsko ozemlje in pripravili podlago za vkorakanje italijanskih čet. Tako je dne 5. t. 111. nastal oborožen konflikt med italijanskimi obmejnimi stražami in neko abesinsko patruljo pri Ualuali. Italijani skušajo sedaj dokazati, da so abesinske čete napadle italijansko obmejno stražo, kar pa ni resnica. Res je le, da so prišli Italijani, ki so samovoljno prekoračili abesinsko mejo, streljati na oddelek abesinske vojske, ki je spremljal abesinsko-angleško komisijo, ki je uravnavala neke mejne zadeve. Abesinske čete so na napad le odgovorile z obrambo in pregnale Italijane z abesinskega ozemlja. Italijani pa so po- klicali pomoč in znova napadli abesinsko četo. Pri teh bojih je bilo več vojakov ranjenih in nekaj tudi ubitih. Italijanska vlada skuša sedaj zadevo naslikati docela nasprotno in je v tem smislu tudi poslala v Adis Abebo ultimativno noto, v kateri zahteva zadoščenje. Italijani zopet fforsirafo p~kt štirih RIM, 10. decembra. Italijanski listi odločno zanikajo tuja poročila, da namerava Mussolini predložiti načrt za desetletni mir, kateremu bi se pridružile vse evropske države. »Lavo-ro Fascista« naglaša ob tej priliki, da Mussolini ne namerava nikakega takega načrta, ker veruje v uspeh pakta štirih, ki more edin zagotoviti desetletni mir v Evropi. Načrt angleške vlade, da se po saarskem plebiscitu prične akcija za rešitev vseh najaktualnejših evropskih vprašanj, med njimi tudi razorožitvenega, se more čisto lahko spraviti v sklad z idejami pakta štirih. Konferenca, ki naj bi se organizirala ob sodelovanju vseh velesil, ki so podpisale znano deklaracijo o načelnem priznanju nemške vojaške enakopravnosti, se bo lahko razširila tudi na sovjetsko Rusijo in Pc-Ijsko. S tem bi se baza pakta štirih doveli JAPONSKO VOHUNSTVO. SINGAPORA. 10. decembra. Pred dnevi so tu odkrili veliko vohunstvo v korist Japonske. Aretirali so večje število Japoncev in ugotovili, da jc bilo vohunstvo enotno organizirano in razpredeno po vseh postojankah Velike Britanije v Tihem in Indijskem oceanu. vlade prosi madžarsko vlado, naj izvoli izdati primerne odredbe, da bi se akcija, ki se vodi z madžarskega ozemlja v škodo varnosti jugoslovanske države, ustavila in da bi sc posebej izvršiteljem zgoraj navedenih dejanj, kakor tudi njihovim sotrudnikoin in drugim teroristom onemogočalo, da bi vsak trenutek, ko bi hoteli, prekoračili našo mejo in nekaznovani izvrševali dejanja naperjena proti integriteti jugoslovanske države, in toliko bolj, ker ni mogoče domnevati, da madžarske oblasti niso obveščene o značaju in početju dotlfinlh oseb v bližini ineje. Madžarska vlada je molčala. Ker je jugo- slovansko poslaništvo izvršilo novo intervencijo z aid-mcinoirom 10. julija 1933 povodom obsodbe dve teroristov, ki sta prišla iz Madjarske po jugoslovanskem sodišču, je madžarska vlada končno odgovorila 1Š. novembra 1933. Vlada jc dobro pazila na to, da ni oporekala velikega pomena faktom, ki jih je navedla jugoslovanska vlada, marveč je očitala jugoslovanskim oblastem — skoraj neverjetna stvar — da slabo čuvajo mejo In da ne pazijo na tajne prehode. Z noto 21. decembra 1933 je jugoslovanska vlada dostavila madjarski vsebino brošure gdč. lelke Pogorelčeve, bivše prijateljice Per- čeca, v kateri je odkrito in do vseh podrob nosti podano početje na Janka Pusti. Dejstva, ki so navedena v tej brošuri, ki navaja tudi imena nekaterih madžarskih oficirjev, ki so podpirali Perčecav njegovi akciji, so bila s poznejšimi ugotovitvami potrjena. Toda madžarske vlade je od konca do kraja molčala. Šele v svoji noti 26. aprila 1934 pravi: »da so trditve omenjene Pogorelčeve fantastične«, vendar pa glede na to ni objavila nikakega demantija. Pri vsem tem je pa madžarska vlada v isti noti priznala, da bivajo teroristi na Janka Pusti in da so bili Izvestni njeni uradniki kompromitirani. Dnevne vesti Lepa slavnost mariborskih rofariicev Mariborski Rotary-klub, ki razvija v zad njem času zelo živahno človekoljubno delavnost, je imel v petek zvečer svoj 200. miting. V proslavo tega klubovega jubileja se je vršila v spodnji kazinski dvorani prisrčna jubilejna slavnost, katere so se udeležili poleg mariborskih ro-tarijcev in njihovih dam tudi zastopniki Rotary-klubov Ljubljana. Gradec in Salzburg. Pozdravni in otvoritveni govor je imel zaslužni in agilni predsednik mariborskih rotarijcev g. Sabothy. Pozdrave in čestitke svojih klubov so spo ročili gg. Agnola (Ljubljana), predsed nik S c h e i n e r (Gradec) in W a 11 e r (Salzburg). Nato je tajnik mariborskega Rotary-kLuba g. prof. Škot v lepih besedah in pod geslom »Prijateljstvo in ro-tarstvo« navzočim obrazložil cilje rotar- skega gibanja, predsednik g. S a b o t h y pa je podal jasno in pregledno sliko zgodovine mariborskega Rotary-kluba, dotikajoč se v svojih zanimivih izvajanjih tudi bistva rotarske misli. Pred zaključkom oficielnega dela je še graški rota rijec g. dr. K1 e s s spregovoril nekaj besed v prizadevanju svetovne rotarske or ganizacije na področju zbliževanja narodov, govor, ki je vzbudil splošno pozornost in odobravanje. Številno zbrani ro tarijci so nato še 'dalje časa ostali v prijetni družbi. Lepi slavnostni večer je potekel vseskozi v znamenju vzajemnosti in sporazumnosti, ki je podlaga rotarstva. Lepe xire rotarske skupnosti bodo osta le vsem udeležencem v trajnem spominu. Ban dr. Drago Marušič 50-letnik. Danes praznuje ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič 50-letnico svojega rojstva. Za to priliko so trnu priredila združena ljubljanska pevska društva podoknico in se je pred bansko palačo zbralo sinoči ogromno število njegovih prijateljev in znancev. Mestna občina Ijubljan ska je svečano razsvetlila grad in pročelje banske uprave. Jubilant se je zahvalil navzoči množici s kratkim patrio-tičnim nagovorom, v katerem je pozival k složnemu delu za dobrobit našega naroda in naše države. Tudi so udeleženci priredili jubilantu prisrčne in dolgotrajne ovacije. Jubilej dela. Mariborska »Grafika« je v soboto zvečer priredila v Gambrinovi dvorani ob 40-letnici dela svojih članov Franca Fanedla, Alojzija Juga, Marcela Sobotkievvicza in Karla Stržine lep časten večer. Navzoče je pozdravil predsednik mariborske podružnice Zveze grafikov g. glavni urednik Eržen, ki je izrekel slavljencem najiskrenejše čestitke. Prav lepo sta jim čestitala gg. Tavčar in Bauer v imenu grafičnih delavcev v Ljubljani in Celju. Slavljenci so bili nagrajeni z diplomami in darili. Za počastitev se je zahvalil v imenu tovarišev g. Stržina. Sodelovala sta tudi pevski zbor in orkester »Grafike«. Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili; skladiščnik Herman Verlič in Roza Bajzljova, tkalec Ludvik Blažič in tkalka Cecilija Mikoličeva, tkalec Rudolf Belak in tkalka Anica Mastnakova, posestniški san Jurij Premzlj in tkalka Marija Ferševa ter čevljarski pomočnik Ferdinand Škrinjar in tkalka Marija Hrast nikova. Nov grob. Včeraj zjutraj je umrl v 58. letu starosti hišni posestnik in poštno-br-zojavni, sprevodnik Anton Ferlinc. Pogreb blaigopokojnika bo jutri v torek 11. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju. Zaprisega rezervnih častnikov je bila včeraj v nedeljo dopoldne v meljski vojašnici. K zaprisegi, ki je bila pismena in ustmena, se je zbralo preko 500 maribor skih rezervnih častnikov, častnikov v ostavki in vpokojenih vojaških uradnikov. Ob 11. uri se je pričela na dvorišču omenjene vojašnice ustmena zaprisega pred polkovno zastavo, predstavnikoma katoliške in pravoslavne veroizpovedi. Navzoč je bil tudi mestni poveljnik general Hadžič. Za katoliško veroizpoved je opravil zaprisego najpreje kaznilniški kujat Pavlo Zavadlal s primernim wod-fflm nagovorom, v katerem je proslavljal potrebo prisrčnega delovanja za kralja, narod in državo. Sledila je zaprisega rezervnih častnikov pravoslavne veroizpovedi, ki jo je po lepem pesniškem nagovoru izvršil prota Trbojevič. Po izvršeni zaprisegi novemu ljubljenemu kra lju Petru H., je povzel besedo polkovni poveljnik, ki je v toplih in patriotičnih izvajanjih pozival navzočo rezervne čast nike, da zakličejo v spomin blagopokoj-nega Viteškega kralja Aleksandra I. Ue-dinitelja trikratni »Slava«, ljubljenemu kralju Petru II. pa trikratni »Živio«. Z državno himno, ki jo je zasvirala vojaška godba, se je zaključila slovesna zaprisega marhorskega rezervnega častniškega zbora. Pri zapeki, krvnem prenapolnjeni!!, trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šume nju v ušesih, omotici, pobitosti, povzro či naravna »Franz Joseiova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesja in osvoboditev od občutkov tesnobe. Zanimive številke z mariborskega otoka. Uprava kopališča na Mariborskem otoku izdela vsako leto po končani sezoni statistiko, ki nam pove marsikaj zanimivega. Letos je obiskalo kopališče. 62.925 kopalcev. Največji obisk je bil v juliju, ko je obiskalo kopališče 27.843 kopalcev in v avgustu ko se je tam kopalo 20.000 kopalcev. Najslabši je bil mesec september. Odkar je bilo kopališče zgrajeno, ga je do konca letošnje sezone obiskalo 341.205 kopalcev in je bilo najboljše leto 1932., ko je znašala frekvenca 87.782 kopalcev, najslabše pa leto 1931, ko je otok obiskalo le 57.832 oseb. Avtobusi so prevozili od otvoritve pa do konca letošnje sezone na otok 15.055 kopalcev. Najnovejša statistika v Mariboru zaposlenih tujcev. Pristojna oblast je te dni izdala statistiko vseh v Mariboru zaposle nih tujcev. Iz statistike posnemamo, da je v vseh mariborskih industrijskih pod jetjih in v vseh ostalih obratih zaposlenih skupno 617 tujih državljanov. Od teh je 334 primorskih rojakov, ki še nimajo našega državljanstva. Nova ulična imena. Na dnevnem redu prihodnje seje mestnega sveta je med drugim tudi preimenovanje nekaterih mestnih ulic in cest. Na predlog odseka za preimenovanje ulic naj bi se prekrstila Gosposku ulica v Ulico kralja Petra II., Tattenbaehova ulica pa v ulico kraljice Marije. Velike jesenske gasilske vaje je imela včeraj v nedeljo mariborska gasilska četa, ki je nastopila ob 10. dopoldne pod vodstvom svojega poveljnika Benedičiča, 'da izvrši zadano nalogo pri fiktivnem gašenju Narodnega doma kot požarnega objekta. Mariborsko gasilstvo je pokazalo vso odlično izvežbanost in lira bro usposobljenost pri svojem nastopu, ki je zadivil številno navzoče občinstvo, ki se je bilo zbralo okoli domnevanega požarnega objekta. Omenjenim gasilskim vajam so prisostvovali tudi ptujski gasilci. Važno za železniške upokojence, vdove in sirote. Za podaljšanje veljavnosti rume nih legitimacij za leto 1935., naj predložijo železniški upokojenci, vdove in sirote čimpreje legitimacije svoji najbližji železniški postaji. Vsak naj prinese s seboj dekret vpokojitve, zadnji odrezek poštni,h položnic in za otroke nad 18 let starosti potrdilo pristojne oblasti ter 1 Din za vložek. Legitimacije, ki jih bodo upokojenci rabili še za letošnje leto, naj predložijo zaradi prolongacije po Božiču, druge pa čimpreje. Novi invalidski zakon. Državna komisija za napravo načrta sprememb iti dopolnil k sedanjem invalidskem zakonu, je po 5 mesecih končala svoje delo. Izdelani načrt se bistveno razlikuje od načrta, ki ga je napravilo Združenje vojnih invalidov in bo na novo prejelo podporo okrog 5000 invalidov, ki so izgubili pravico do invalidske podpore po starem zakonu. Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih živčnih bolečinah v kolkih, usedu (»He-xenschuB«) se uporablja naravna »Franz Joseiova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kana la. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Joseiova« voda posebno v srec njih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva, »Franz Joseiova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nenavadna prikazen so nedvomno cve tioe po travnikih v decembru. Za Kalvarijo se najdejo cvetoča detelja, enci jan in druge ljubke cvetke, na Racerje-vem dvoru pa so na prostem pelargonije v najlepšem cvetju, a olepševalnemu dru štvu pa mačehe v najbujnejšilh barvah na prostih gredah krasijo zimski vrt. Res čudno, če pomislimo, da smo nekdaj v adventu hodili po do kolena visokem snegu in ledenih tleh. Iz krajevne organizacije JNS za V mestni okraj. Redne odborove seje, ki je bila najavljena za drevi v društvenih pro štorih, ne bo, ker je moral narodni posla nec g. dr. Pivko nenadoma odpotovati. Kdaj bo prihodnja redna seja, bodo vsi odborniki pravočasno obveščeni. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek ob 20.15 predava univ, prof. dr. M. Zalokar iz Ljubljane o. po klicnih boleznih žene. Podporno društvo na klasični gimna' ziji vabi svoje člane in dobrotnike na redni letni občni zbor. ki bo v sredo 12. t. m. ob 18. uri v gimnazijski zbornici. Glasbena Matica Maribor. Izredni obč ni -zbor bo -20. decembra ob 20. uri v društveni pevski dvorani. Na dnevnem redu je. izprememba društvenih pravil. Vsi člani na zbor! Odbor. Sokolsko društvo Maribor II. na Pobrežju se najtopleje zahvaljuje vsem ma riborskim tekstilnim in drugim tovarnam v Mariboru, kakor tudi vsem daroval cem občine Pobrežje za sprejeta darila ob priliki obdaritve sokolske dece za Miklavževo. Obdarjenih je bilo 156 malih. sokoličev z obleko, perilom in obut-jem. Hvala vaim vsem skupaj, ki ste pri pomogli k obdaritvi. Zdravo. Odbor. Delo dobi. Borza dela v Mariboru išče Iesostrugarja. Interesenti naj se zglase med uradnimi urami pri Borzi dela na Ro tevškem trgu. Zaradi roparskega umora. Pod tem naslovom smo pred dnevi objavili vest, da je na 10 let ječe obsojeni Alojzij Polanec vložil prošnjo za obnovo postopanja v , obsodbi, da je skupno z Leopoldom Zorčičem, ki je v kaznilnici umrl, umoril v Trnovskem vrhu prevžit-karja Franca Bezjaka in je po Zorčičevi smrti pričel valiti vso krivdo nanj. Za stopnik obsojenega Alojzija Polanca nam je pa sporočil, da ie bila naša vest v toliko netočna, ker Polanec ni bil obsojen zaradi roparskega, marveč zaradi navadnega umora. Tudi ni pričel Polanec valiti krivde na Zorčiča po njegovi smrti, marveč je Zorčič še pred svojo smrtjo sodnim organom, pa tudi drugim pričam izjavil, da je na 10 let obsojeni Alojzij 3o!anec nedolžen in da so ga njegova mati, brat in sestra, s katerimi je živel Zorčič v dobrih odnošajih, večkrat nagovarjali, naj umori nadležnega prevžit-karja Franca Bezjaka. Zato je zaprosil Alojzij Polanec za obnovo kazenskega postopanja, pri katerem pa so se zagrešile tudi neke bistvene pomanjkljivosti. Alojzij Polanec ni pričel torej valiti krivde na Zorčiča, ko je bil ta že mrtev, ampak zato, ker je soobsojeni Zorčič še pred svojo smrtjo priznal, da je Polanec nedolžen in da se je prvo lotil umorjenega Bezjaka Zorčič, umorila pa sta ga njegov brat in sestra. Zagovornik obsojenega Polanca bo ponovno vložil prošnjo za obnovo postopanja in bomo imeli tako v kratkem zanimivo razpravo. Radio Ljubljana. Spored za torek 11. t. m., šolska ura; 12: ruske pesmi na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, orgelski koncert na ploščah: 18: otroški kotiček; 18:20: praktična navodila o pravilni sestavi hrane z ozirom na duševne delavce; 18.40: nemščina; 19.10: slovaške pes mi na ploščah; 19.30: Ivan Cankar v nacionalni uri; 20: čas, jedilni list. program za sredo; 20.10: arije francoskih oper; 21.30: čas. poročita: 21.50: radio-orke-ster; 22.30 angleške plošče. Narodno gledališče REPERTOAR. Ponedeljek, 10. decembra: zaprto. Torek, 11. decembra ob 20. uri: »HlaP* ci«. Red D. Znižane cene. Zadnjikrat. Sreda, 12. decembra ob 20. uri: »Uri*’ grof Celjski.« Red. B. Četrtek, 13. decembra ob 20. uri: »K00 flikt.« Red C. Znižane cene. Zadnjič. »Hlapci zadnjič v sezoni in po znižanih cenah. Ta Cankarjeva vedno in povsod aktualna umetnina je letos v nova zasedbi in inscenaciji dosegla popoln uspeli in občinstvo jo spremlja vselej z novimi simpatijami. Poslednja uprizoritev tega dela bo v torek 11. t. m. ter veljajo zn«* žane cene. Parmovo opero »Urh, grof Celjski«, v kateri sodelujeta kot gosta izvrstna oper na pevca Vida Zamejic-Kovičeva in Fran Neralič, ponove v sredo 12. t. m. za red B. Delo je muzikalno prav sveže in režijsko izborno postavljeno. Dirigent: Herzog. Režiser; Skrbinšek. Poslednja uprizoritev »Konflikta« bo v četrtek 13. t. m. za red C. To dram0 je napisal umrli nemški dramatik, odvetnik dr. Maks Alsberg. Delo je globoko po svoji etični zasnovi in teatrsko prav učinkovito. Režija ie Košičeva. Veljajo znižane cene. »Izgubljeni valček« je naslov prihodnji glasbeni novosti, ki bo njena premiera še pred Božičem. Opereto je uglasbil Robert Stolz ter je prirejena za oder po znanem zvočnem »šlagerju« »Dve srci v tričetrtinskem taktu«. Izplačilo zaostalih invalidskih podpor. Minister socialne politike in narodnega zdravja je podpisal za finančno ravnatelj stvo v Ljubljani nalog za izplačilo dveh milijonov 598.000 Din. Iz tega zneska se bodo izplačale v prihodnjih dneh zaostale invalidske podpore vojnim invalidom dravske banovine. Ubogim vojnim žrtvam bo s tem mnogo pomaganega in bodo dobili zaostanke izplačane še pred Božičem. Autobusnl promet skozi Gosposko ulico je že prvi dan razburjal vise trgovce, prebivalstvo in pasante v Gosposki ulici. Da ta najožja ulica ni za avtobusni pro* met, ve vsak in se ni treba spuščati v de bato. Vprašamo samo, kdo bo plačal stro ške za to progo, na kateri se razen šoferja nihče ne vozi? Gospodje, ki hočejo svojo imenitno in vendar brezplodno idejo na vsak način uresničiti, gotovo ne temveč davkoplačevalci, ki so zaradi visoke odmere pridobnine že itak skrajno prizadeti. Ako tudi to pot ne bo odmeva, smo primorani pokreniti tozadevne korake pri višji instanci. Prizadeti trgovci. Drzen vlom pri belem dnevu. Pretekli petek popoldne je bil izvršen v Mlinski ulici drzen vlom. Vlomilci so obiskali sta novanje zaseb. Mihelača in stanovanje tkalskega mojstra Rajha. Ko ni bilo nikogar doma. so vlomilci spretno s ponarejenimi ključi odprli vhodna vrata in se tako splazili v notranjost' stanovaaj. V Mihelače vem stanovanju so prebrskali vse kotičke in našli v omari 3000 Din. odnesli pa so tudi skoro novo moško obleko in klobuk. Manj časa pa so imeli v Rajhovem stanovanju kjer so prav tako iskali denar, a ga niso našli. Odnesli so samo dve obleki. O drznem vlomu je bila takoj obveščena policija in se je tja podal tudi policijski daktiloskop Grobin s policijskim psom. Vlomilci so pri svojem zločinskem poslu tako vešče in spret no ravnali, da so zaenkrat zabrisala vs? 111 III II l onarna nacionalna omladina, ki se je bila v letih pTed svetovno vojno pojavila na obzorju hrvatske politične zgodovine. Predavatelju se je hvaležno občinstvo oddolžilo s prisrčnim aplavzom. Nova številka ilustrovane tedenske revije za radio, gledališče, film, šport in modo »Naš val« je izšla. Iz bogate vsebine omenjamo saimo odlomek Rudolf Kre-salovega dela »Bazni trenutki«, Viktor Pirnatov »Orientalski humor«, katerega spremljajo sijajne ilustracije slikarja prof. ekspropriacija jadranske obale ter par lamentarizacija zagrebške vlade, ki ji je načeloval baron Szkerlecz, učenec grofa Tisze. ki pa je menil, da bo lahko s pomirljivo taktiko pritegnil srbohrvatsko koalicijo k resnemu sodelovanju. Budiim-peštanska vlada je svoječasno železniško pragmatiko iz leta 1905. sicer 1. 1914. preklicala, toda madžarščina se je uvedla ponovno uredbenim potom. V saboru so se tik pred izbruhom svetovne vojne do gajali najneverjetnejši prizori, ki so sabo rni inštituciji jemali ves ugled in resnobo. Ko se je hrvatski narod znašel v vojnem julijskem valovju leta 1914., je bila srbohrvatska koalicija utrujena in izpehana od nagodbene politike. Prava-ši so v disorientaciji begali. Trializem je bil v zatonu. Tedaj se je pokazal nov či-nitelj, ki je hrvatski narod dvigal k življenjskemu in političnemu optimizmu in kr je končno zmagal. Bila je to revoluci- vala« »Emilio Berenini«, ki vzbuja od številke do številke večjo pozornost. V gledališki prilogi izhaja sedaj drugo dejanje Knafličevo vesele trodejanke »Krneč ki teater«, nadaljuje se sijajno urejena ra dijska tehnika, modna poročila in risbe v »Našem valu« so vedno aktualne. Beležke iz radijskega, gledališkega in filmskega sveta, slike v radiu sodelujočih priljubljenih predavateljev in glasbenikov in slikanica karikatur naših gledaliških umetnikov prijetno izpopolnjujejo ta naš sijajno urejeni tednik, ki edini prinaša v slovenskem jeziku pregledno urejene programe vseh važnih evropskih oddajnih postaj. Kar je obetal — je »Naš val« postal: edini slovenski bogato ilustrirani tednik za radio, gledališče, film, šport in modo. »Naš val« pa je tudi največja slovenska revija. »Čuvajte Jugoslavijo!" Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je za vedno zapustil naš nepozabni mož, oče itd., gospod Anton Ferlinc hišni posestnik in p. t. sprevodnik v Mariboru v 58. letu svoje starosti, v nedeljo 9. decembra ob 6'30. uri. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 12. decembra jb 6. uri v Magdalenski cerkvi. Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 11. decembra > 16. uri popoldne iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. MARIBOR, dne 10. decembra 1934. Žalujoče rodbine: Ferlinc, Nahtigal, Prapotnik. točke pod streho. SK Železničar je torej včeraj odigra! vse prvenstvene tekme in dosegel 9 točk, s katerimi se je začasno _ do druige nedelje — plasiral na drugem mestu. Vprašanje prvga mesta se bo rešilo šele prihodnjo in zadnjo nedeljo. Ilirija je skočila s četrtega na dru-drugo mesto, ISSK Maribor pa je moral z drugega na četrto mesto. Bolj jasna bo postala prvenstvena tabela prihodnjo nedeljo, ko se bosta srečala ISSK Maribor in SK Rapid ter SK Ilirija in SK Svoboda. Preostala bo še tekma Ilirija : Hermes, ki se bo odigrala 23. decembra. Prvenstvena tabela izgleda sedaj takole: Čakovečki SK SK Železničar SK Ilirija ISSK Maribor SK Rapid SK Celje SK Svoboda ŽSK Hermes V naslednjem naša poročila: SK Ilirija : ISSK Maribor 2:0 (2:0). Moštvo belo-črnih je na praznik 8. t. m. odigralo svojo najtežjo tekmo v jesenskem delu podzveznega prvenstva. Men da nihče od mariborskih športnikov ni računal na zmago ISSK Maribora, poscb no ne z ozirom na nedavni-katastrofalni rezultat, ki so ga doživeli mariborski Železničarji. Torej je bil poraz ISSK Ma ribora pričakovan. Rezultat tekme je za Maribor časten, posebno še z ozirom na okolščine, pri ka terih se je tekma odigrala. Takoj, ko je moštvo stopilo na igrišče, je del občinstva pričel žvižgati in tuliti, kar gotovo ni najbolj ugodno vplivalo na igralce. Sicer pa so bili tudi ves čas tekme Ma-vič, te v dodajanju se ne more znebiti stare hibe. Fraugeš II. je bil zelo dober kar se tiče razdiralnega dela, dočim Škof nifi defenzivno, še manj pa ofenzivno ni zadovoljil. V pokrivanju pa so bili vsi trije krilci zelo površni. Napadalni kvintet je bil od začetka do konca v stalni težki bOrbi z ožjo Hermesovo obrambo, uspeval je samo, dokler je tekla igra po tleh, in takih momentov je bilo prav malo. Taktična hiba železničarjevih krilcev in napadalcev! Sicer pa so bile moči v napadu izenačene, igrali so vsi požrtvovalno, so pa tudi mnogo grešili, ugajal je posebno Vilko. Hermes je imel najmočnejše orožje v srednji vrsti. Moštvo sicer ni napravilo vtisa homogene celote — nekaj mest je bilo izrazito slabo zasedenih — pač pa je ugodno iznenadilo z živo, svežo in preudarno igro. Poudariti je treba, da so se poedini deli- kakor tudi poedind med seboj, kar se tiče forme in kondicije, riborčani izpostavljeni psovkam, ki so letele na nje iz publike. Vsak krepkejši start Mariborčanov je spremljalo tuljenje in žvižganje, tako, da je temu podlegel še sodnik, ki je često ugodil publiki. Brez tehtnega razloga je izključil Gomolja in Konica in je ISSK Maribor celih 20 minut igral z 9 igralci. Sicer pa ISSK Maribor ni izpolnil pričakovanj. Odlična je bila obramba, a tudi krilska vrsta je bila na mestu. Popolnoma je odpovedal napad, ki ni znal izrabiti niti onih -malo uspelih prodorov, ki bi lahko bili zaključeni z golom. Moštvo je igralo vse preveč defenzivno. Po udariti pa moramo, da se je enajsterica borila s silnim elanom in veliko požrtvovalnostjo. Igra Ilirije prav tako ni bila kaj poseb nega. Pred Mariborčani so prednjačili po fizični moči in je sodnik toleriral često preostro igro. Tudi pri Iliriji je bila najboljša obramba, napadu in krilski vrsti pa so delali naši fantje velike preglavice. Prvi gol je zabil v 12. minuti Pikič neubranljivo. Drugi gol pa je padel iz nekoliko preostro prisojene enajstmetrovke. ki jo je realiziral Pikič. Sodnik g. Jordan je bil za tako težko tekmo premalo energičen in je bil preveč pod vplivom publike. Po tekmi je hotel del publike vdreti na igrišče, kar pa je policija preprečila. SK Železničar : ŽSK Hermes 6:3 (2:0) Železničar je včeraj nastopil v isti postavi kakor proti ISSK Mariboru in SK Iliriji. Postava v kateri so nastopili prejš njo nedeljo proti Svobodi, se zares ni obnesla in tako so pač zopet postavili v polje stare kanone. Ne da se pa reči, da. bi bilo moštvo tudi predvedlo igro, ki bi športno občinstvo zadovoljila. Prav lepo in koristno je enajstorica zaigrala samo za trenutke, ko je v bliskovito izvedenih potezah dosegla nekaj lepih golov. Vmes pa je, kakor bi odrezal, ponehala vsa energija. Lahko se tudi ugotovi, da je bilo moštvo v drugem polča-ču bolj v defenzivi, kakor pa v napadu, saj je imel ta del igre precej besede tudi Hermes. V splošnem je bilo moštvo Železničarja precej izenačeno, tako, da ni mogoče koga posebno pohvaliti ali pograjati. Najmočnejši igralec je bil Švajghofer, ki je v razvoju dogodkov večkrat prav uspešno posegel vmes in branil celo dve enajstmetrovki. Branilski par je mnogokrat samo »plaval«. Frangeš I. je bil zopet precej šibek. Antoličič sicer ni bil mnogo sigurnejši, pač pa obema manjka odbojnega udarca tudi v čistih položajih. V halfih je bil polnovreden samio Gla- močno razlikovali. Tako so Hermežani imeli izrazito slabega vratarja, ki je prav za prav kriv, da so morali kloniti. Druga šibka točka je napadalna vrsta. Če bi moštvo imelo v napadu samo enega eksekutorja, ki bi imel tisto prodornost v zaključni fazi, ki je potrebna, da so dosežejo uspehi, bi bil rezultat povsem dru gačen. Igra je bila vkljub prvenstvenemu značaju fair, v prvi polovici je potekla sicer precej mlačno, v drugem polčasu pa je postala prav živahna in temperamentna. Sodil je g. Kopič. Bil je gotovo objektiven, toda marsikaj je spregledal zlasti v škodo gostov. Včeraj sta odigrala po 200. tekmo požrtvovalna člana SI( Železničarja Frangež II. in Ronjak za svoj klub. Ob tej priliki jima je vodstvo kluba pred tekmo čestitalo in izročilo dragoceno spominsko darilo. Številnim čestitkami se priključimo tudi mi z željo, da bi v naprej zvesta ostala svojemu klubu ter igrala še mnogo let! SK Rapid : Atletik SK 2:1 (0:1). Mariborski Rapid je včeraj izrabil prost termin za odigranje prijateljske tek me v Celju, kjer je nastopil proti Atle- tikoni. Tekma sicer ni bila lahka, vendar so jo Rapidovci odločili v svojo korist. Težak poraz Čakovečkega SK v Zagrebu. Preteklo soboto je gostoval Čakovečki SK v Zagrebu ter odigral proti Gradjan skim prijateljsko tekmo. Čakovčani, ki so na lastnem terenu letos dosegli več lepih rezultatov, so bili premagani z rezultatom 7:1 (5:1). Zagrebški »Jutarnji list« pravi, da so Čakovčani popolno ma razočarali. Ostale nogometne tekme. Ljubljana: Državna reprezentanca : re prezentanca LNP 3:0 (0:0). Varaždin: Slavija : Hašk (Zagreb) 3:2 1:1)!! Zagreb: Gradjanski : SK Bjelovar 5:0 (4:0). Solun: BSK : Pauk 2:1 (1:0). Milan: Italija : Madžarska 4:2 (2:2). Gradec: WAC (Dunaj) : Grazer Sport-klub 4:0. Praga: Ceehie Karlin : Bohemians 4:0; Sparta : Teplštzer FC 2:0; Židenice : Kolin 1:0; Kladno : Plzen 2:0. Dunaj: Admira : Wacker 4:3; Rapid : HakoaU 3:1; Sportklub : FAC 6:2; Wa-cker : Hakoali 3:1; Admira : Rapid 7:5. Kupujte svoje po* trebščine pri naših inserentih I Saten. svi!a. pšfce-sviSa. Crepe de Chhe, Crepe Georg tte vse po Din 28’— dokler traia zaloga v Trpinovem feasarlii Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelj in urednik: RA DIVOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru. v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Razno Zastopnike sprejmem V našem PEKARNO z vsem invemarjem na prometni cesti v Mariboru oddam takoj v najem. VpraSati v Mariboru, Smetanova ul 59 5067 Stanovanje SPREJMEM GOSPODA na stanovanje s posebnim vhodom in lirano. Vibenova ul. 28, pritličje desno. 5072 Sobo ocftfa ~* - -T,- HlIlMIMai OPREMLJENO SOBO oddam s 15. decembrom v najem. 1 attenbachova ul. 20 I. nadstr. S0C9 Sobo išče SOBO IN KLiUNJO išče mirna stranka brez otiok. Naslov v upravi »Večernika« 5068 Zgubljeno ZLATA ŠPORTNA VERIŽICA z monogramom F. F. na obesku se je zgubila v nedeijo dopoldne. Odda se naj proti nagradi na Koroški cesti 12. 5070 Gumijasta obutev - prava ob m dež, b!afo in s i s Za vsaki par gumijastih čevijev kupite zrasni „lufa“ vložek Za gospe Jeli iz gumija, toplo podložen! Za dečke Din a**1 Za odrasle Din 99’-- Za deike Din 29'-